Telefon št. 74. paitl prtjeman: za ••lo leto naprej 26 K — h pol leta ietrt !> Mesec 18 i 6 » 50 > 2 » 20 » V apravnlštvu prejemali: za ••Io leto naprej 20 K — h pol leta » tO » — » totrt » » 6 „ — » mesec > 1 > 70» Za poSiljanjena dom 20 h na meBec. ?osamna številka 10 h. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravništvo V Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovana pisma n* vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17. Izhaja veak dar .izvzrmSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 121 V Ljubljani, v petek, 29. maja 1903 Letnik XXXI parlamentarno delo. Dunaj, 27. maja Nedeljski počitek Zbornica hira in peša, delo ne gre izpod rok. Krivi so temu razni »slučaji", s kate rimi se bavi zbornica, kakor n. pr. dogodki na Hrvatskem; pa tudi režiserji niso brez krivde, ker sami skrbe, da od seje do seje ostane stari dnevni red. Tako je včeraj veliko večino poslancev iznenadil predlog predsednika, naj bode prihodnja seja šele v pttek teden. Ža nekaj tednov je na dnevnem redu prememba zakona iz I. 1895. glede nedeljskega počitka. Mnogi žele, da bi bil ta zakon čim preje resen. Ker pa je včeraj poslanec Biankini v imenu »Slovanske zveze« zapretil, da v bodočo sejo prinese nujen predlog glede hrvatskih dogodkov, so režiserji v zadnjem trenotku sklenili, naj je bodoča seja šele po Binkoštnih praznikih, da se morda poležejo duhovi v banovini. Drugi vzrok nedelavnosti v zbornici je pa želja vlade, da nagodbeni in carinski odsek čim preje reš.ta svoje delo. Včeraj je zbornica dovrš la glavno razpravo o nedeljskem počitku. Morda vstrežem temu ali onemu, ako kratko pojasnim to vprašanje. Do leta 1885. avstrijski zakoni niso poznali nedeljskega počitka. Obrtni red iz 1. 1885. določa: »Ob nedeljah mora počivati vse obrtno delo." Izvzeto je bilo le snaženje in nujne poprave. Trgovinski minister pa je mogel dovoliti razno izjeme. Tako je naredba z dne 27. maja 1885 naštela, že 46 izjem. Vsled tega so se vedno množile pritožbe, v prvi vrsti iz soc. političnih nagibov, pa tudi iz verskih, ker so razne izjeme naravnost onemogočile p o s v e č e-vanje nedelj. Te pritožbe in prošnje so napotile vlado, da je i. 1895. predložila nov načrt glede počitka ob nedeljah in praznikih. Ta zakon določa popolni nedeljski počitek za obrtne delavce. Člen 5. tega zakona tudi določa, da morajo delavci vsaj vsako drugo nedeljo imeti priliko za obisk božje službe. Za trgovske pomočnike je bilo dovoljeno šesturno delo ob nedeljah. Sedanja prememba tega zakona pa se tiče v prvi vrsti trgovskih pomočnikov. Vladni načrt zopet določa šesturnc delo. Soc. politični odsek pa je določil le štiri ure, in sicer dopoludne; ob enem morejo ti pomočniki vsako drugo nedeljo zahtevati prost dan Politične oblasti pa morejo po razmerah skrčiti tudi štiriurno delo ob nedeljah. V trgovskih pisarnah pa je dovoljeno le dveurno delo in vsako drugo nedeljo proBt dan. Tudi v odseku so razni govorniki zahtevali popoln počitek ob nedeljah in praznikih. Ta zahteva pa ni prodrla. Glavni vzrok je ta, da imajo v istini na deželi, v goratih krajih, ljudje le ob nedeljah priliko, da si nabavijo v prodajalnicah potrebnih stvari. In če so odprte trafike in gostilne, potom res ni pravega razloga, zakaj bi si n. pr. mož, ki v nedeljo zvrne polič vina, ne smel kupiti na drugi strani pod : streho robec, soli ali petroleja. Torej ti oziri ravno na razmere po deželi so zmagali, da odsek ni določil popolnega nedeljskega počitka. Ravno tako ni govora o zapovedanih praznikih. Tudi v tem oziru imajo nekateri pomisleke. V Galiciji n. pr. so katoliki, pravoslavni in židje. Visa ta veroizpovedanja imajo svoje praznike. Ko bi se za vse te določil počitek ob vseh praznikih, trajal bi počittk v trgovinah polovico leta. To so torej glavne premembe. Mogoče pa je, da zbornica sprejme še predleg, naj vsaka dež. vlada v dogovoru s trgovsko zbornico in dotično občino določa, ali nedeljski počitek traja štiri ure dopoludne ali se porazdeli na dopoludne in popoludne. Tudi v tem oziru se križajo zahteve. Pomočniki zahtevajo, da je delo dovoljeno le dopoludne in imajo vsaj popoludne prosto. Na drugi strani pa so je treba ozirati tudi na male trgovce na deželi, ki izvršujejo svoj posel brez pomočnikov in so veseli, če smejo tudi popoludne po kršč. nauku imeti dve uri prodajalnico odprto. Zavarovanje Soc. politični odsek pa ima še drug zakon v delu. To je zavarovanje zasebnih uradnikov za starost in onemoglost, Glavno stvari sem že pojasnil, kakor tudi razne ugovore in pomisleke. Včeraj je odsek po večdnevni razpravi sprejel z večino glasov § 30, ki je delal največje težave. Zastopniki trgovine io industrije so skušali onemogočiti ves zakon. Naglašajo sicer vedno, da hočejo in žele zavarovanje svojih uradnikov, toda to zavarovanje naj se izvrši v okviru splošnega zakona za vso nižje sloje prebivalstva ali pa naj vlada prevzame garancijo za vso mogoče primanjkljeje. V predzadn|i seji je odsek sklenil, naj se povabi g. min. predsednik, da v imenu vlade izjavi, ali hoče kaj prispevati. Včeraj se je torej sejo udeležil tudi dr. pl. K .'i r b e r , ki jo odločno izjavil, da vlada v ta namen ne more prevzeti nobeno garancije in obljubiti nobenega prispevka. Pač pa hoče prispevati za splošno zavarovanje delavcev. Dotični načrt zakona je gotov in vlada ga predloži morda že prihodnjo jesen. Ker pa poslanci dobivajo od zasebnih uradnikov prošnje, naj se sklene ta zakon, so mnogi premagali vse pomisleke ter glasovali za novi načrt, ki gospodarjem in uslužbencem nalaga huda bremena. Toda velika večina zasebnih uradnikov bode rada prispevala svoje doneske v gotovi zavesti, da si zago-tove pokojnino tudi za vdove in vzgojnine za otroke, kakor tudi letno rento za slučaj onemoglosti. Iz »niča« pa je le Bog ustvaril svet. Sicer pa bodo gospodarji večino plačil zvrnili na zavarovance s tem, da jirn znižajo plače ali pa skrčijo število uslužbencev. Teh zavarovancev bode okoli 74.600, ki so razdeljeni v sest vrst po plači 600—900, 901—1200, 1201—1800, 1801-2400, 2401 do 3000 in nad 3000 kron letne plače. Paragraf 30 določa, da se zagotovi starostno zavarovanje z gotovimi premijami zavarovancev in gospodarjev. Te premije se plačujejo vsak mesec, in sicer: Uslužbenec s plačo 600—900 kron plačuje na mesec 2 50 K, gospodar 4-25 K; drugi razred uslužbenec 4 K, gospodar 5 40; tretji razred 5 50, oziroma 6 55; četrti razred 7 K, ozir. 7-70; peti razred 8 50, ozir. 8 85; šesti razred 10 K, ozir. 10 K. Starostna renta bi znašala po razredih 075, 900, 1125, 1350, 1575, .1800 kron na leto. Renta za slučaj onemoglosti: 450, (iOO, 750, 900, 1050, 1200 kron. — Drugo določbo pojasnim o priliki. Nagodbeni odsek je danes rešil glavni zakon avstro ogrske nagodbe. Češki poslanci v odseku so danes govorili jako kratko, ker je načelnik vitez JaAvorski obljubil, da ima odsek sejo šele v sredo. Rešiti pa je treba še tri jako važne člene tega zakona. To so člen 8 in 9. glede železničnih t a r i t'o v in člen 21. glede živinskega prometa, ki je v zvezi z dotično naredbo. Glasovi v mladočeškem klubu. Poučeni krogi hočejo vedeli, da se je v krogu mladočeskih poslancev pojavil ne kak mal razpor in sicer, kakor pravijo, sedaj samo radi obstrukcije proti budgetnemu provizoriju. Javili smo že, da je večina mladočeskih poslancev odločno pripravljena ob-struirati budgetni provizorij, ako vlada do tioi ne izpolni tega, kar zahteva češki narod. Ti krogi pravijo, da s t9m ne morejo ničesar izgubiti ter v nasprotju z nagodbo ne stavijo v nevarnost nikakih narodnih in gospodarskih interesov. V najnovejšem času pa Koerber poizkuša za vsako ceno se približati zastopnikom češkega naroda, da se morda vendarle najdejo sredstva i* pota za zbliianje mej vlado in poslanci. Vlada pa tudi z raznimi grožnjami hkuša odvrniti nevarnost mladočeške obstrukcije. Mej drugim govori, da bi v cesarski naredbi s § 14 ne bilo mnogih dragocenih postavk, če so pojavi obstrukcija, in bi bili Čehi znatno oškodovani. Vlada torej grozi, mesto da bi prišla na dan z novimi predlogi. To vladno postopanje ima pa v klubu posledico, da je mal del klubovih članov jel se podrobneje pečati z grožnjami in si nič kaj ne upa pričeti z novo obstrukcijo. Toda kakor 'stvari stoje, vlada v tem slučaju ne zmaga in je obstrukcija neizogibna. Kriza na Ogrskem. Zanimivo sliko o sedanjih razmerah v Budimpešti prinaša zadnja praška ^Politik". Piše namreč mej drugim sledeče: Ministerski predsednik Szell se je izkazal mnogo preslabotnega, da bi bil kos sedanji eituvaciji; na zgoraj in na spodaj, v stranki in pri prebivalstvu je popolno omajano njegovo stališče. Umakniti se bo moral in njegov naslednik no bo nihče drugi, kot linančni minister L u k a c s , ki je persona gratissima in se doslej še ni zameril nobeni parlamentarni stranki. Pomagal si bo iz zadrege najprej s provizoriji in blagajniškimi preostanki ter polagoma ugladil pot normalnim razme ram. Upanje je, tako sodijo, da se temu možu posreči parlamentarnim petem rešiti nagodbo. Grof Apponvi, od katerega so svo-jodobno pričakovali naravnost čudežev, je popolno brez moči in pomena; Daranyi tudi eden nekdanjih ljubljencev gotovih ljudij, ima na sebi ša madež civilnega zakona, in ravno tako grof Csaky nima več nobene večje vloge v ogrski politiki. — Poleg Lu-kaesa pridejo doplnj v poštov Ie ti le možje: grof Khuen Hedervary, bivši no tranji minister P e r c z o 1 , bivši državni tajnik Berseviczy, grof Ivan Z i c h y in pa grol Štefan Tisza. Ti bodo pozvani, da prevzemo vodivno ulogo na Ogrskem. Cesar Viljem na naslov pročod-rimskili krieačev. Vodja bavarskega centra baron Hert-ling, ki je nastopil oni dan kot kandidat za državni zbor na volivskem shodu v Milnstru, je na tem phodu podal javnosti naslednje besede nemškega cesarja o potrebi konfe-sionalnega miru na Nemškem: »Mi si vendar, kot naši predniki, ne moremo razbijati glav nad verskimi vprašanji, marveč živeti moramo mirno med seboj.« — Besede, ki jih je izrekel nekoč cesar temu voditelju, morejo sicer nasprotniki v najskrajneji sili izrabiti proti katolikom, a vidi se iim v prvi vrsti, da so naperjene proti protestanškim in drugim rogoviležem. Pelletanova afera. Pariški list „Kigaro" je objavil te dni senzacionelno pismo, datirano z dnem 25. sept. 1902, s katerim bivši tajnik znane Humbertove rodbine naznanja mornariškemu ministru Pelletanu, da je on tisti, ki mu je po nalogu Humbertove vročil znatno svoto kot nagrado za njegov govor v zbornici dne 23. decembra 18S9. povodom razprave o volitvi Humbertovega protikandidata, in ga prosi, naj se mu sedaj hvaležnega izkaže s tem, da mu preskrbi službo v ministerstvu. V včerajšnji seji poslanske zbornice francoske je vsled interpelacije posl. Gonzyja zadeva prišla v razgovor. Minister je to vest označil kot podlo obrekovanje ter mej drugim izjavil, da nikdar v svojem pol. življenju še ni zahteval in prejel nobenega denarja, in da bi se ne bil, ko bi bil hotel prodati svoj glas, gotovo obrnil na Humbertove. No, tega mu list ne očita, mogoče pa je, da se minister vendarle ni branil drobiža, če mu ga je kdo naklonil kot „nagrado". Iz brzojavk. Gosposka zbornica ima svojo prihodnjo sejo 10 junija popoldne. Na dnevnem redu |e mej drugim odprava uradniških kavcij ter volitev nagodbene in carinske ko misije. — Grof A p p o n y i, ogrski zbornični predsednik, baje že danes poda ostavko, (lovori se tudi z vso resnostjo o demisiji Szellovi. Z druge strane se p3 poroča, da se prihodnjo sredo deiinitivno pojasni položaj. — Volitve v nemški drž. zbor. Berolinski listi poročajo, da se je pri nastavljanju kandidatov za 15 volivnih okraisv pojaviio nasprotstvo med poznanjskimi Poljaki. Pravijo, da je podlegla takozvana dvorna stranka. — Protiavstrijske demonstracije v Italiji. Italijanski zunanji minister Mori n je včera) obiskal avstrijskega poslanika P a s e 11 i i a ter mu izrazil obžalovanje italijanske vlado nad zadnjimi dogodki v Italiji.' — Roosevelt zopet kandidat. Za predsedniško mesto v zveznih državah je proglaeila republikanska stranka predsednika Rooseveita zopet za kandidata. Dogodki na Hrvaškem. Iz Hrvatske danes ni veliko vesti. Položaj je, kakor pred velikim viharjem. Manifest hrvatskih poslancev jo včeraj na Dunaju izšel. Podpisalo je manifest 32 hrvatskih državnih in deželnih poslancev iz Dalmacije Istre in Trsta. Manifest slika dogodke na Hrvatskem in na podlagi očividcev slika resničen položaj na Hrvatskem. Iz tega, da je brzojavna in pismena cenzura tako ostra je sklepati, da se na Hrvatskem gode resne stvari. Manifest opisuje financijelni in politični položaj, v katerem se nahaja sedaj Hrvatska, ter se zahvaljuje slovanskemu in nemškemu časopisju za podporo. Hrvatski poslanci izjavljajo, da kljub temu, da jim je bila avdijenca odklonjena, vender njihova misija ni bila brezvspešna, ker pridobili so si simpatje cele Avstrije. * * * B a n o v a izjava. Dunajska »Information- prinaša nastopni dopis iz Z a -g r e b a dne 21. t. m.: Nemiri, ki so se vršili povodom zadušnice za bana Jelačiea so izvabili banu grefu Khuenu Hedervarv-iu izjavo: J ' »Baje se dam o b g 1 a v i t i nego bi se umaknil pred po-uličnimi demonstracijami!« — Ban je bil sicer izjavil nekemu madjar-skemu novinarju, da se no oklepa svojega mesta; toda on vendar noče iti, in da raje vreči v ječo ves svet, nego bi se uma knil ored nevoljo hrvatskega naroda. To je že tako njegova nrav. Ban in vladna stranka hočeta namreč čim preje uprizoriti navidezno akcijo za uvedenjo hrvatskega uradnega jezika na ogrskih državnih železnicah, da bi metala narodu pesek v oči, kajti taka akcija bi bila zelo popularna in bi mogla popraviti marsikaj, ako bi bila pošteno mišljena. Že v po- letnem zasedanju, ki se prične meseca ju-ni|a, ee pri akujejo tozadevne iziave vlade. Ob enem pa se naznanja ie sedaj, da sta c grško ministerstvo in ogrska liberalna stranka pripravljeni le za jako zmerne tinancijel ne privolitve za Hrvatsko, o p o 1 i t i š k i b koncesijah pa nočeta ničesar vedeti v nobenem slučaju in za nobeno ceno. * * c Hrvatski umei pred cesarjem. Z Dunaja poročajo: Hrvatski kmet B i č i u i je vročil včeraj cesarju na cesti pri Schonbruonu prošnjo. Prišel je iz Hrvatske, da prosi vladarja milosti za nekega povodom nemirov aretiranega in ranjenega kmeta „Deutsches Volksblatt" z Dunaja prinaša sliko bana Hedervarvja, okolu slike pa ima članek o pasji steklini. Mažarski časopisi napadajo katoliško duhovščino, ker v ogromni večini stoji z ljudstvom za pravico, ter pravijo, da je največ kriva duhovščina, da Hrvatje ne marajo nič, kar je mažarskega. Hrvatski deželni zbor do prihodnje jeseni ne bo sklican. Bataljon 27. pešpolka iz Ljubljane se skoro vrne nazaj v Ljubljano, ker vojaško službo prevzame ogrsko domobranstvo. Včeraj je bil zagrebški nadškof Posi-lovič pri sv. očetu ter mu je pojasnil stališče hrvatske duhovščine. Dnevne novice. V L j u b 11 a n i 29 maja. --Položaj v Ljubljani. Deželni predsednik baron Heinje v nedeljo ponoči hitel brzojavljati v svet o napadu na kazino na podlagi popolnoma pristranskih in neresničnih virov in je s tem tudi ministerskega predsednika Korberja speljal v vodo, Ljubljani pa mnogo škodoval. Dolžnost deželnega predsednika bi bila, se prej bolje informirati, predno se s takšnimi poročili škoduje Ljubljani in predno trosi okolu novice o strelih, katere je slišal samo gluhonemi baron W o lk e n s pe r g. Sedaj se pa baronu Heinu nič ne mudi popravljati, ko ima pred seboj poročila sodnijske komisije. Sploh pa kore-spondenčni biro, to moramo priznati, n i prvič poročal neresnice! Res čudno se nam zdi, da pravi današnji uradni list, da dosedaj šenipov oda kaj popravljati. Povoda je pač dovolj, ker se je z neresničnim poročilom škodilo Ljubljani in vlada bi morala tudi sedaj hiteti, da popravi to škodo, katero je zakrivil sicer mnogo tudi ljubljanski župan, ki je podtikal brez povoda mlade-niške izgrede „neki politični stranki" in tako kot župan (!) dajal izgredom pomen, katerega nikdar imeli niso. A o tem se z Ivanom Hribarjem še korenito pomenimo! Povod, preklicati napačna poročila bi moral biti pri deželni vladi tem večji, ker je sod-nijska komisija popolnoma nepristranska in je tudi član komisije Nemec gospod Kaiser popolnoma pošteno pojasnil položaj. In če sedaj baron Hein apelira, naj se listi vsega ogibljejo, kar bi poostrilo, „die durch die bedauer-lichen Ereignisse des letzten Sonntag g e -s c h a f f e n e Situation" moramo povdar-jati, da je to situacijo on ustvaril s čudnimi poročili na Dunaj in jo še ustvarja, ker dela, kakor bi se vsa Ljubljana dvigala proti Nemcem ; v resnici je p» le skrajno ogorčena nad baronom II einom in njegovim postopanjem. Koerber je radi hrvatskih zadev v veliki zadregi, in dasi imajo sicer nekateri Nemoi velika usta o mažarski nadutosti, so sedaj vender v stiski, kaj naj store. V tej zadregi so potrebovali izvestni krogi protinemške demonstracije. Radovedni smo torej kdo je provociral izgrede pred kazino. Ljubo je to Nemcem, kakor Koer-berju, za to je ta družba te demonstracije, katere vsi pametno misleči ljudje obsojajo, porabila in jih izrablja ter jim hoče pripisovati važnost, katere nimajo. In tudi deželni predsednik Hein delav tem smislu, dela radi tega, da bi vlada vsaj Nemce dobila zaBe v prihodnji seji državnega zbora, ko pride zopet na vrsto nujni predlog glede hrvatskih zadev. A to povemo, da to vsi pametni Nemci tudi že uvidevajo, zakaj se tukaj gre. . . Posebno postrežljiva v službi vlade pa je »Tagespost«, ki neču-. veno pretirava ves položaj in piše, kakor bi po Ljubljani Nemci že svojega življenja ne ( hi bili varni. Pravi, da »Slovenec" hujska proti turnarski slavnosti To je po mnenju »Tagespošte" hujskanje, če smo mladino prosili, naj turnarsko siavnost prezre. Da smo ob jednem obrnili se tudi do resnejših nemških krogov z opombo naj skrbe, da tudi turnarji ne bodo provccirali, je to naši dolžnost, ker vemo, da se bo radi zgoraj opisanih namenov od nekaterih ljudij vse storilo, dabij bili Slovenci provocirani,a Slovenci bi storili le uslugo vladi, ako bi sedii na nastavljeni jim lim. S tem bi koristili le vladi pa banu lledervaryju, ker ti vsi skup delajo politiko pod eno odejo. Dtž. preds Hein se je z nemškimi turnarji, kar današnja »Laibacher Zeitung« sama potrjuje, zmenil o »von der Behorde zu trelTenden Vorfiigun-gen*, danes smo pa čuli, da je za 6. junija že pripravljeno vojaštvo, in celo topničar-stvo je baje urejeno tako, da bo oskrbovalo službo konjenikov. Očividno je, kaj se s takimi odredbami, o katerih nepotrebnosti je vsakdo mej nami prepričan, hoče doseči. Dostavljamo včerajšnjemu poročilu, da se je zopet oglasilo mnogo novih prič, ki so bile usodnem trenotku v »Zvezdi«, a katerih nobena ni slišala strela, da so se pa streli, katere je oddala komisija, slišali v sobe v bližnji okolici in celo za vodo. Nekaterim Nemcem seve to ni prav in neki Nemec je komisiji klical radi nepristranskega poslovanja »Sufte !« Več o tem ve član komisije g. K o 1 m a n. Upamo, da bo sodnijska komisija dotičnemu prenapetežu že zamašila usta, kakor se bodo dobila tudi pota, da se gotovi prenapeti nemški gospod i, ki v gostilni pri Maliču blati Slovence, krepko pojasni stališče. Sicer pa bo o strelih, o katerih je ministerski predsednik Korber na podlagi napačnih poročil barona Heina z povzdignjenim glasom govoril v državnem zberu, že šegovor tudivparlamentu in takrat bo glas precej padel Korberju, pa tudi — Heinu, kateremu se ima Korber zahvaliti za svoje čudne inlormacije. SpodnjeStajerski-^VencržK-Hr* vate. Binkoštni ponedeljek ob 3. uri po- i poludne se torej v Celju vrši shod spod- j nještajarskih Slovencev v prilog zatiranih ! bratov Hrvatov. To naj bi bil pravi tabor ! s p o d nješt a jers k i h Slovencev ' h kateremu naj prihite Slovenci tudi iz naj- j bolj oddaljenih krajev zelene Štajerske, j Vsak, kdor ima srce za trpečega brata, naj i pride na ta shod in naj krepko deluje za '■ najštevilnejšo vdeležbo! Napredek kranjskega nemštva. Kranjski Nemci ustanove svojo ultra - nemško tiskarno. Ta nova nemška tiskarna bo v Kočevju v rokah g. P a v 1 i č k a , ki je bil doslej v tukajšnji Kleinmayr & Bamber-govi tiskarni. Zagotovljeno ima, da dobi vtisk dva nemška lista, ki bo deta gotovo bojni glasili kranjskih Nemcev, Politično društvo v Konjicah priredi na binkoštni ponedeljek dne 1. junija t. 1. zborovanje v društvenih prostorih v Konjicah. Demonstracije proti Avstriji. V Coneglianu je bila dne 24. maja velika demonstracija proti Avstriji. Javnemu shodu v gledišču je predsedoval — koperski dijak Jožel Čobal- Mladina je demonstrirala i tudi po raznih drugih mestih. V Milanu so zažgali avstrijsko zastavo. Neki govornik je celo zahteval, da se z ozirom na dogodke v Inomostu pomnoži italijansko vojaštvo. »II secolo« pristavlja, da je javna oblast razvila — čudno potrpežljivost proti demonstrantom. To se ne more drugače razlagati, kakor da na dvoru VBled izpremenjenih političnih razmer radi vidijo demonstracije proti Avstriji. Slovenski pisatelji. Slavni slovenski pisatelj č. g. župnik Franc Meškose je vrnil ozdravljen iz Malega Lošinja na svojo župnijo Sv. Daniel. — Pesnik gospod Simon Gregorčič se je preselil iz dosedanjega svojega bivališča Gradišča za stalno v Gorico. Osebne vesti. Župnija Ljutomer je podeljena 6. g. Francu Šalamun, dekanu in nadžupniku v Rogatcu, — Zdravnik v bevnici ob Savi g. dr. V. Grego-r i č se je preselil v Sežano. — Častnim občanom je imenovala občina Šmartno v Rožni dolini tamošnjega nadučitelja gospoda Antona Lajnšič — Poštna upraviteljica M a-rija Govekar v Oplotnici je prestavljena v Studence pri Mariboru. — Trgovcu F r. Kavčič v Studenicnh pri Peljčanah je podeljena tamošnja pošta. — Poštni asistent Ivan Krajnc v Celju je prestavljen v Ptui. Mesečni shod Sodal. Ssmi Cordis za ljubljansko dekanijo se bode vršil prihodnji četrtek dne 4. junija. Slovenska univerza O shodu z a slovensko vseučilišče v Pragi se nam še piše: Dne 24. maja 1903. je bil shod slovenskih akademikov v Pragi za slovensko univerzo v L*ubliani. Zastopani so bili vsi slovanski narodi. Razen rektorja in prorektorja in dekana medicinske hkultete se je shoda udeležil prijatelj slovenskega naroda prof. dr. C h o d o n s k y , ki je bil tudi predsednikom shoda. V imenu Slovencev je govoril g. Stare in g. L a u r e n-č i č , v imenu Srbov g. Radoman v imenu Hrvatov g. D o n č e v i c in v imenu Čehov g. Č e r m a k Sklenjene resolucije se glase : »Slovansko dijaštvo, zbrano na manifestačnem shodu v dvorani univerze Karol o-Ferdinandove dne 2 4. maja 1 9 0 3., p r o s i c. k r. v 1 a d o : 1. Da vstanovi slovensko univerzo v L'ubljani in sicer brez vsega obotavljanja in tako vstreže temu opravičenemu postulatu in resnični po trebi slovenskega naroda. 2. Da z vpeljavo italijanske univerze v Trstu ali Gorici ne izdaje na milost in nemilost domači slovenski živelj laški nenasitnosti. 3. Dijaštvo pozivlje vse slovanske državne poslance, da prisilijo vlado, da dovoli do sedaj najbolj zatiranemu slovenskemu narodu to, kaj mu gre po božji in avstrijski postavi. 4. Dijaštvo pozivlje vse slovanske poslance k edinosti glede vseh sedaj akutnih postulatov slovanskih, ki so: slovenska univerza v Ljubljani, češka univerza v Brnu in rusinska univerza v Lvovu. — Po shodu okoli poldne je šlo dijaštvo k jNarodnemu gledišču in tukaj se je odkrilo in zapelo »Kje dom je moj«. Policija je bila sicer za petami, a ker ni bilo nobenega nemira, se je umaknila. Po imenovani pesmi so se razšli in ko so šli memo nemškega kazina, so nemški dijaki ostentativno kazali svoje kape, a naši visokošolci niso na to kar nič reagirali. Izpite učiteljske usposobljenosti so napravili pred slovensko-nemško komisijo na goriškem učiteljišču ti-le: K e t e Franc, Tavželj Jožef, Obizzi mark. Teodora s slovenskim in nemškim učnim jezikom ter laščino kakor predmetom , Bukovec Leopoldina, Gregor i č Olga, Hočevar Marija, Legat Albina, Nolli Marijana in sibovec Marija s slovenskim in nemškim učnim jezikom, Zajec Helena, Schlajpah Josipina in Jonke Julija z nemškim učnim jezikom. Izvanredni pogrebni sprevod. Iz Železnikov, 27. maja. „Slovenec" je poročal, da je v jutro 25. t. m. ponesrečil na Danjarski planini pri lovu na divje peteline, zadet od kapi, železnični inžener g. Janez Bartel. Ta gospod je bil določen, da se bi nastanil v malo dnevih na Zalilogu, kjer je imel voditi in nadzorovati dela pri razširjevanju ceste od Podrošta nazaj proti Zalilogu, kar se bo gradilo letos. Pokojni g. Bartel je bil mož prijazne in priljudne nrave; bil je priljubljen vsakemu, kdor ga je poznal, toraj je bila njegova nenadna in nagla smrt v obče pomilovana. Po željah gospe soproge-vdove in gosp. brata pokojnikovega je bilo prepeljano truplo rajnega g. inženirja v Gradec. Ker je bil rajni tudi tu v Železnikih mnogim znan, se je na posebno prizadevo gosp. zdravnika dr. Konst. Hiersche-ja in g. trgovca Josipa Demšar-ja sklenilo, častno spremiti truplo pokojnikovo, ko se bo peljalo. Zvedeli smo dalje, da so danes zjutraj prišli iz Podbrda v Sorico do malega vsi gg. uradniki od predora, in tudi oba ondotna čč. gg. duhovnika, izkazat pokojniku zadnjo čast. Ob 9. uri je bila ondi slovesna sv. maša zadušnica, nato so pa truplo odpeljali. Okoli 12. opoludanske ure so ga pripeljali v Železnike. Ob vhodu v trg pričakali so: čč. gg. župnik in kapelan v ornatu, gg. načelnik orožniške postaje, okr. zdravnik, več obč. odbornikov, nadučitelj kot namestnik g. župana, šolska mladina in obilno število občinstva. Po oprav- ljeni cerkveni molitvi se je pomikal sprevod med zvonenjem vseh zvonov pri obeh cerkvah skoz Zgornje, Srednje in Spodnje Železnike. Pri zdolnjem vhodu v trg se je sprevod vstavil, opravile so se predpisane cerkvene molitve, na kar se je mrtvec odpeljal naprej, vdeležniki sprevoda pa se povrnili nazaj na dom. Gospod brat pokojnikov, ki je tudi c. kr. inženir, in ki je spremljeval svojega rajnega brata na zadnjem potu proti Gradcu, je bil od tega sprejema in posprcmljevanja tako močno ginjen, da ni zamogel spregovoriti niti besedice. Ves solzan je čč. gg. duhovnikoma, ter ostalim gospodom, ki so pospremili pokojnika skozi trg, molče s stiskanjem rok izraževal svojo zahvalnost. —č— — Iz vode potegnili. Dne 28. t. m. zvečer so pri Fužinah iz vode pitegnili mrtvo truplo deklice in i« prenesli v mrtvašnico pokopališča pri Devici Mariji v Polji. Vtopljenko so agnoscirati z« 61etno Itranko Rod«, posestnika hčer s luiin, katera je ponesrečil« dne 17. t. m. — Cena mleka v Kamniku I z Kamnika se nam piše : Tuk»i se je do s°daj mleko na stari bokal po 20 vin. prodajalo, ali sedaj so prodajalci mleka sklenili, da bode od 1 junija na liter po IG vin. se mleko prodajalo. In to je nekaj razburjenosti provzročdo, namreč pri od|emalcih jezo in nevolio. pri prodajalcih pa veselost. — ToČa. Dne 25. maja proti večeru je naenkrat pričela na suhem padati debela toča, da je bilo kmalu vsji belo na Prežgan j e m in okolici. Saode je napravila precej posebno na drevju. Slaba znamenja za naprej. — Občni zbor splošne delavske bolniške in podporne blagajne v Tržiču I i Tržiča se nam piše: Zares čudno se mi zdi, da je mogel biti tako kratkoviden dopisnik članka »Kratko veselje« (glej »Slovenec« z dne 14 t. m.), da zagovarja s svojim dopisom nemškutarsko stranko v Tržiču. Res je bil izvoljen g. K. R. zopet za načelnika. Izvolili smo ga pa zato, ker je pravičen in veren Slovenec. Pokaži mi vendar, gospod dopisnik, gostilne v Tržiču, kjer Be berejo katoliški listi. Lahko bi rekel, da je gostilna goBpoda K. R. edina, kjer ne dobiš liberalnega lista. Gospod K. R je naročen na »alovenca«, o čemur se lahko vsak prepriča. Z »to je res krivično obrekovati moža, ki je delal lepo vrsto let v blagor in korist splošne delavske in podporne blagajne v Tržiču. Izvolili smo ga zato, ker on ni nikdar odtrgal bolniku podpore, kakor se je to dogodilo pri lanskem enostransko delujočemu odboru. Bolnik, ki je bil bolan pol leta. je dobil samo za tri tedne bolniško podporo. Vso ostalo podporo so mu utrgali — ker ni hotel iti v bolnico — in jo vpisali med čisti dobiček. To pa ni čisti dobiček, marveč četrti vnebovpijefii greh! Ko bi bil dopisnik zapisal članku naslov »Sovraštvo in zavist«, potem bi bil pravo pogodil. Zakaj le iz sovraštva in zavisti so šli nekateri lizuni tožit nemškemu prvaku, da bo vpeljal novoizvoljeni predsednik slovenski uradni ezik. — Bolniška blagajna v Tržiču uraduje nemški, ker to je bolj »nobol«. — Potem so dobili delavci tega delodajalca nalog, naj volijo v odbor može, ki ne bodo vpeljali te novotarije. Iz samega strahu so šli volit drugič poprejšnji odbor. Splošna delavska bolniška in podporna blagajna v Tržiču nima namena, da bi nastopala kot katoliško - narodna. Osnovana je v podporo vseh udov, ne pa da bi uganjala politiko. Ca jo vprašamo za njeno narodnost, moramo pač pri-poznati, da silno nemškutari. Se letno poročilo njeno je na prvem mestu nemško, še-!e na drugem slovensko. V dokaz temu so odborniki — Pogačnig, Globočnig, Sreč-nig, Izirc, Polz i. dr. — ki so tako spake> drano podpisani, kot so jih nekdaj ponemče-vali v tržiški ljudski šoli. — Vzrok novi volitvi odbora je bil znani nemški agitator Vinko, ki je zlezel zopet izpod zagrinjala zadnjih tržiških volitev, da dela nemir tudi pri delavski bolniški blagajni. Izvolili ao ga v komisijo, ki je vodila volitev. Ko je pa videl, da je propadla njegova stranka, ni hotel podpisati zapisnika in ž njim še trije drugi. Popihali so jo proč, da je zato postal občni zbor nesklepčen. Novoizvoljeni načelnik je poslal nepodpisani zapisnik prejšnjemu načelniku z naročilom, naj se podpiše na zapisnik volilne komisije, ker brez podpisov je ta zapisnik neveljaven. Temu je pa prav prišla ta zahteva. Ko je prinesel poslani odbornik zapisnik prejšnjemu odboru, se ga je ta polastil, bklical je nov občni zbor, na katerem so ti vsiljenci zmagali s pomočjo nemškega pritiska. Tako poročilo naj bi bil poslal dopisnik v »Slovenca«. Potem bi se ne zgražali pošteni in zavedni Tržičani nad katoliško - narodno krinko dopisnika z dne 14. maja t. 1. — Opomba uredništva: Na podlagi tega dopisa iz Tržiča, ki je popolnoma resničen, kakor smo se sami prepričali, prosimo vse dopisnike, naj le stvarno poročajo in ne skušajo naprav-ljati prepirov, ki Bamo škodujejo in delajo razpor. — Novice s Štajerskega. »Staje r č e v a« stranka pogorela je pri občinskih volitvah pri Sv. Ani na Krem-bergu. Ves njen napc;r je bi 1 brezvspešen. Izvoljen je županom zopet vrli katoliško narodni mož Anton Križan. — Novo ve teransko društvo se snuje v Brežicah in se je v ta namen že vršilo zborovanje. Slovenci naj se zavedajo svoje narodnosti 1 — Mlada tatinska družba. Zavoljo tatvine so zaprli te dni: 15letno Marijo Rozman iz Ptuja, 16 letno Marijo Pečoik iz Zg. Pristove, 17 letno Angelo Pipuš iz Seinice ob Dravi, 14 letno Magdaleno Duh iz St. Janža na Dr polju, 10 letnega Leopolda Čre-penko iz Č ešnovca in 16 letnega Lovrenca G»broveu iz St. Janža na Drav. polju. Imenovani so kradli pri raznih trgovcih v Mariboru. Štefanijo Pipuš, ki je ukradene stvari skrivala, so tudi zaprli. — Premog so našli pri Ptujski gori v globočini 100 me trov 1—3 metre na debelo. Premog je baje izvrstne kakovosti. — Gostilno v »Narodnem domu« v Mariboru ore-vzame v soboto, 30. t m. gospod Jan Sagi. — Medved v okolici Pulja Blizu Alture v okolici Pulja se klati medved, ki je bržkone ubežal iz kake menažerije. Zver postaja nevarna čredam. — Sestra župnikova umorjena. V mestu Lorain O je neznan zločinec vlomil po noči v ondotno župnišče katoliške cerkve sv. Jožtfa ter umoril župnikovo sestro in kuharico Apatn Rsichmann. lijuhljaiiNfet' novice. Nadvojvoda v Ljubljani. Dve vojaški stražnici postavili so na Turjaškem trgu pred Pongračovo hišo, kjer bode stanoval nadvojvoda Nadvojvoda se pripelje v Ljubljano dne 2. junija. Vesti, da baje namerava nad vojvcda kupiti Čonžeknvo grajščino pod Rožnikom, niso istinite. Nadvojvodi je sicer bil Conžekov grad zelo všeč in je hotel najeti gradič za dobo enega leta proti letni najemščini 6000 kron, toda gospod Čonžek samo za eno leto ni hotal oddati gradiča v najem in za dalje časa ga nadvojvoda noče vzeti v najem. Kdo js pobil okna pri Mahru ? Današnja »Tagespost« namigava, da so bila okna pri Mahru pobita radi tega, ker je gosp. Mahr načelnik nemškega »Turnvereina«. Gospod Mahr nam menda ne bo zameril, ako izrečemo mnenje, da za to njegovo čast malokdo v Ljubljani ve. „Pomen" tega pobijanja oken se kaže iz izpovedi knjigovodje gosp. b k e r b i n c a , ki je ta „napad" videl. G. Skrbinec pravi, da sta priletela dva majhna poba, vrgla nekaj katnenov. potem pa zletela. Ako ,, Tagespost" smatra dejanje takih ^politikov" za najmerodajnejše, je to le priča nemške neslanosti. V kazinske šipe bodo streljali sedaj tudi s fračo in tako poskusili učinek »strela iz frače". Potem bodo stekla vzeli ven in jih dali v »nadaljnjo preiskavo«. Orožniki imajo po Ljubljani še sedaj službo. Pretep med pleskarji. Jakob Drachsler, pleskarski vajenec pri Bricelnu na Dunajski .cesti št. 18, je včeraj popoludne v delavnici Simona Praprotnika v Jenkovih ulicah številka 17 z dletom dvakrat sunil mizarskega vajenca Ivana Bremšaka v hrbet in ga telesno poškodoval, ker mu na zahtevanje ni hotel prinesti vode. Opozarjamo na današnji občni zbor ,,D ruštvene godbe", kateri se vrši v restavraciji „pri zlati ribi" ob 8. uri zvečer. Godba v Salezijanskem zavodu. Vsestransko marljivi pater Kovačič Salezijanec v Rakovniku, vzgojuje ondotno mladino vse hvale vredno. Gojenci se podučujejo, kakor znano, o ljudskošolskih predmetih, nekoliko tudi v onih za nižjo gimnazijo, — v prostem času — in kdor ima veselje in talent, pa se udeležuje lahko poduka v godbi in petju. Kakor čujemo, je zdaj število godcev naraslo že na 24, Poučuje se v pihalih in godalih. V teku enega leta bo godba smelo nastopila. Glasovi o letošnji košnji. V ljubljanski okolici in na Barji (koder se je gnojilo z umetnimi gnojili), kaže letos trava zelo lepo. Košnja se prične o kresu. Mestna posredovalnica za delo in službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 21. do 28. maja je dela iskalo 13 moških in 36 ženskih delavcev. Delo je bilo ponu-deno 27 moškim in 46 ženskim delavcem, v 36 Blučajih se je delo sprejelo. — Od 1. januvarija do 28. maja je došlo 1186 prošenj za delo in 1106 deloponudeb, v 696 slučajih je bilo delo sprejeto. — Delo dobe tak u j, moški: 1 kolar, 1 kovač, 1 sodar, 3 mizarji, 1 natakar, 3 trgovski sluge, 2 kletarska hlapca, 8 konjskih hlapcev, J oženjen majar; vajenci za kovača, pekarijo in natakarje; ženske: 1 trgovska blagajničarka, 5 natakaric, 2 gostilniški kuharici, 3 gostilniških deklic, 3ku harice, 7 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom, 2 sobarici. — Službe iščejo, moški: 2 pisarja, 1 komij, 2 slugi, 1 hotelski vratar, 2 hotelski slugi; ženske:, več prodajalk, 2 boni. — O d d a t i je tri stanovanja z eno in dvema sobama ter več mesečnih sob. — V n a ) e m se išče sta novanja s 3 do 5 sobami. — Posredovanje letoviščnih stanovanj. Balkan. J) Najnovejša poročila. V Smerdeši, nekako 20 klm. oddaljeni od Kast jrije ae je bil silovit b)j z vstaškimi če-timi. Turški vojaki so obsedli vas, ki šteje blizu 300 hiš, in jih požgali okrog 90 Med streljanjem so metali celo d i n a m i t n e bombe. Bolgarov je ostalo mrtvih na bo jišSu do 100 med niimi večinoma prebivalci napadene vasco. — Turške novine prinašajo v svet novosti, da je v Peči in Diakovem zopet popoln mir. — »Agence de Constati nopole« proglaša za resnično vest, da gre posebno tur&ko poslanstvo pod načelniStvom Burna Eddina v Petrograd. — Doč'm so spustili včeraj v btva. 2. Odobrtev letnega računa za 1. 1902. 3 Volitev načelstva 4, Vt 1 t-iv nadzorstva. 5. Slui'-ainost. 741 i-i Načelstvo. Organist nenžt n en. Uat»ri lahko tudi cerkvenikovo službo opravlja, izurjen cecihanec, si želi službe na kaki večji fari. Nastopi lahko takoj. 745 2—1 Ponudbe na upravništvo „S!ovenoa". Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena flela poročata v naročila iz mesta in z dežele BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — V zorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-10 0emmmmsmm Vabilo k rednemu občnemu zboru delegatov okrajne bolniške blagajne ljubljanske dne 5. junija 1903 ob 4. uri pop. v steklenem salonu Križeve gostilne „prt zvezdi" na cesarja Jožefa trgu. Dnevni red: 1. Č tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnikom 3. Porodilo blagajnikoTO o računskih zaključkih za leta 1900, 1901 in 1902. 4. Poročilo nadziralnega odseka. 5. Volitev: a) upravnega odbora. b) nadziralnega odseka; nj razsodišča. 6. R,3znoterr.sti. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. V L ubliam, 28 majniba 1903. Načelnik: Iran Kreg ar. NH. Brez legitimacije ni nikomur dovoljen pristop k zborovanju i§ 2-». blagajniških pravil). "t = £> S f-T 5 ® P- "I >~J * m a < <2. * S2 >"5 i$ §- O 5 - Orq 3 M (1 u S <=-p- ct £T. c sr k.. O) 3 S M rs "O 2. i ® 3> u. -3 B ® 5" r* S> -O W S. O Gu O go » a< 1 »vi ® t "3 N —. SB O 52. =r •S" 30 ° o 3 £> 3 - o N * 3 S « a •3 3 R 5" g %S> T3 T c o o g 3 O O n v> DI o ii. " S3 C ^ 39 2 o B o> 2 ^»d .F? ^ C=! C3 OP —j c/o -rr cn Csojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da bodem OtVOri l dne 1. junija 1903, fo je binkošfni ponedeljek gostilno • tite ob Savi urejeno jako ugodno za izletnike (prej Fabijanovo posestvo). Postregel bodem vedno s pristnim štajerskim dolenjskim in črnokalBkim vinom t»-r z dobro gorko in mrzlo kuhinjo J*ot iz J^judbljaiie: Po sv. Martina cesti mimo tovarne za lep, trieetrt ure lioda. v. 733 1-1 S spoštovanjem Matija DolniČaV, gostilničar. mmmmmmmmmmmimfmmmmmmmm$m Vzorci vina za poskušnjo, ceniki in natančnejša pojasnila dajejo se rade volje v skladišču na Starem trgu 15. Na željo oziroma zahtevo dostavlja se naročeno vino franko na dom. JV BJp Ofvorifev v ^obofo, 30. maja f. I., v Ljubljani, Stari tri št. 15. r *»/> i'«»J Bratje Novakovič lastniki vinogradov na otoku Braču in v ma-karskem primorju v Dalmaciji uljudno naznanjajo si. občinstvu stolnega mesta Ljubljane da otvori jo jutri, V soboto, dne 30. t. m. (10-1) Prvo uzorno skladišče dalmatinskih vin v steklenicah in na debelo v Ljubljani, na Starem trgu 15 ter se uljudno priporočajo v izdatna naročila. — Na izbero imajo izključno pristna, izbrana vina lastnesia pridelka po različni primerno nizki ceni. i.ri»i..ri.ii in Dduovorni urednik: Dr. lonioll Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.