0 Št. 166 (15.894) leto LIM. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja PARTIZANSKI m novembra v m JSm ■# ™ ■ ■#H/^B m ■ ■# ■ ■ ■ Xw ■ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do ^BT ^B ^BT ^B ^B ^B ^BT rti UlUlI F *• ril wVI stss&tF momviN cosmetics italy i \l« O srl, I rst Ivi, 114(1 2.I24.MI Inix II4II ’.U,I‘W NEDEUA, 13. JULIJA 1997 Baskovska separatistična organizacija ETA je s strelom v glavo odgovorila na poziv polmilijonske množice in številnih uglednih osebnosti, med katerimi papeža, naj ne uresniči krvave grožnje: da bo namreč ubila mladega občinskega svetovalca ljudske stranke, Ce oblasti ne prepeljejo vsej baskovskih zapornikov v en sam zapor v baskovsko deželo. Dogodek je po daljšem premirju ponovno opozoril na baskovsko vprašanje. Pripisati ga je treba tisti skupini Baskov, ki ne pristajajo na nikakršno ureditev znotraj španske države, ampak je samostojna Baskija njihov edini cilj. Ce je bila ta zahteva razumljiva in upravičena v Času, ko je v Španiji še vladala Francova diktatura in Ce so leta 1973 v tujini atentat na Carrera Blanca razumeti kot pritisk za uvedbo demokracije, je danes drugače. Španija je namreč po padcu režima prehodila veliko pot in njenega demokratičnega razvoja ni okrnil niti poskus državnega udara. Na tej razvojni poti je Španija zagotovila regijam veliko avtonomijo, največjo pa imata prav Baskovska dežela in Katalonija. Medtem ko slednja to avtonomijo koristno izkorišča za svojo promocijo in za svoj razvoj, v Baskiji skupina separatistov še vedno ovira vzpostavitev stanja, ki bi nekako »normaliziralo« življenje v deželi. Ob tem pa velja poudariti, da danes separatisti ne uživajo velike podpore prebivalstva. Njihova politična stranka Herri batasuna je močno manjšinska, medtem ko večina Baskov voli za Baskovsko nacionalistično stranko PNV, ki sodeluje Pri upravljanju dežele. Skratka, sedaj, ko vlada v državi demokracija, so ljudje naveličani ubijanja in umiranja in bi raje živeti v miru ter razvijati normalne odnose s priseljenim španskim prebivalstvom. Vendar ta vednska usmerjenost prebivalstva očitno ne preprečuje separatistom, da skušajo z orožjem v roki doseči, Cesar po demokratični Poti ne morejo. Na tak način si seveda ne bodo pridobiti zaupanja prebivalstva, vendar vse -kaže, da se na to ne ozirajo. Vse to je španski problem in ostati Evropejci se z njim običajno ne ukvarjajo. Prav tako je krenila v pozabo Severna Irska, drugo žarišče napetosti, ki v teh dneh ponovno opozarja nase. Vendar pa dogodki zadnjih dni spet svarijo, da evropska žarišča niso samo na Balkanu. BILBAO / ETA NI ODSTOPILA OD GROŽNJE Talca so s kroglo v glavi našli včeraj popoldne 29-letnega Miguelo Angela Blanca Garrido so ugrabili v četrtek, zahtevali so premestitev zaprtih članov Ete BILBAO - V kraju La-sarte so včeraj malo po 17. uri našli težko ranjenega moškega, ki je imel zavezane roke. Izkazalo se je, da je 29-letni Mi-guel Angel Blanco Garrido (na sliki levo, f. AP), občinski svetovalec Ljudske stranke, ki ga je Eta ugrabila v četrtek. Člani teroristične organizacije so zahtevali, da oblasti vseh 600 zaprtih pripadnikov Ete preme- stijo v zapore Baskovskih dežel, v nasprotnem primeru bodo talca ubili. Ko so našli moškega s kroglo v glavi, so najprej mislili, da je mrtev, vendar so ga prepeljali v bolnišnico Nuestra Se-nora de Aranzacu v San Sebastian, kjer so zdravniki dejali, da je moški sicer živ, vendar v izredno kritičnem stanju. Po celi Španiji so v zadnjih dneh organizirali vrsto javnih pobud s pozivi Eti, naj osvobodi mladega predstavnika Ljudske stranke. Najodmevnejša je bila prav včeraj popoldne v Bilbau (na sliki desno, f. AP) in se je brez vsakršnih zaključila malo pred rokom, ki so ga španski vladi postavili teroristi. Množičnega protesta se je udeležil tudi predsednik vlade Jose Maria Az-nar, lider Ljudske stranke, na njem pa je govorila tudi talčeva sestra. ________REPUBLIKA SRPSKA / LOV NA KRIMINALCE______________ Karadžič in Mladič naj bi se zatekla v ZR Jugoslavijo BRUSELJ, BEOGRAD - Radovan Karadžič in njegov vojaški alter ego Ratko Mladič bosta prav kmalu padla v roke mednarodnim mirovnim silam v nekdanji Jugoslaviji, da jima bo lahko mednarodno sodišče v Haagu sodilo zaradi zločinov proti Človeštvu. V to je prepričan predsednik mednarodnega sodišča, Italijan Antonio Cassese. V intervjuju za italijansko tiskovno agencijo ANSA je povedal, da sta k spremembi odnosa mirovnih sil do obtožencev, ki jih iščejo zaradi krutih zločinov med vojno v nekdanji Jugoslaviji, dve novosti: prihod Madeleine Albright na čelo ameriške diplomacije in sprememba vlade v Londonu. Američani in Angleži so tako lahko uresničili svojo »trdo linijo«, katere osnovni cilj je zagotoviti mednarodnemu sodišču krivce za grozodejstva v Bosni pred odhodom ameriških vojakov junija 1998. Vse kaže pa, da sta se tako Karadžič kot Mladič zatekla v ZR Jugoslavijo. V Beogradu je medtem včeraj radikalna stranka skraj-nonacionalistiCnega voditelja Vojislava Šešlja sporočila, da naj bi njen predstavnik Slavko Aleksič ušel poskusu ugrabitve, ki naj bi ga izvedle mednarodne sile v Bosni. Nov težak udarec miru v Severni Irski LONDON - Marsikdo si je že oddahnil, da bo zavel nov veter, vodja katoliškega indi-pendentističnega gibanja »Sinn Fein« Gerry Adams je govoril o »izboljšanju položaja«, ko so se razmere v Ulsterju spet izredno zaostrile. Ena od protestantskih skupin je namreč napovedala, da se bodo vzdržali ma- nifestacij, ki jih prirejajo ob obletnici zmage proti katoličanom (leta 1690), vendar je tej spodbudni novici sledila hladna prha: dodali so, da se bodo umaknili z mirovnih pogajanj in povabili vse ostale protestante, naj jih posnemajo. Ponoči je že prišlo do hudih izgredov, pri katerih je bilo sedem ranjenih. Danes v Primorskem dnevniku Izidi zrelostnih izpitov Na znanstvenem liceju F. Prešerna so bili štirje odličnjaki, na poklicnem zavodu J. Stefana pa eden. Stran 3 Sto let nabrežinske godbe Danes popoldne bo osrednja proslava ob pomembnem jubileju, na njej bodo zaigrale številne godbe. Stran 4 in 11 Tujce so vozili preko meje Odkrili so organizacijo, ki se je ukvarjala z ilegalnimi prehodi meje tujih državljanov. Stran 4 Nova aretacija v Trstu Aretirali so moškega, s katerim je živela Giuliana Re-gelli, kijev sredo umorila svojo mater. Stran 4 Škofje iz Srednje Evrope Predstavniki tridesetih škofij so se vCeraj zbrali na kulturnem in verskem srečanju v Ogleju. Stran 7 Jubilej na Laškem Društvo Jadro je ob 10-letnici delovanja izdalo tudi jubilejno številko zbornika. Stran 8 e izredrtiti CD Pioneer 01 CANTADE DE OSTARIA Compagnia de la luganiga, La Jima, Clapa del dopio Pioneer 02 LE GALINE TUTE MATE Canzoniere triestino, Kvintet Rosmarin, Zbor študentov Navtičnega zavoda v Trstu Pioneer 03 ANGELO CECCHELIN vol. 1 Angelo Cecchelin in njegova skupina Pioneer 04 ANGELO CECCHELIN vol. 2 Angelo Cecchelin in njegova skupina Pioneer 05 TRIESTE AUSTRO-UNGARICA Godba na pihala, dir. Mihael Gunzek Pioneer 06 LE BABE DE RENA VECIA Toni in Guerrina Pastrovicchio --..v prodaji pri----------- ■■■■■■■ RECORD - ul- Diaz 19 - TRST TEL. (040) 304669 v najboljših trgovinah plošč ter v knjigarnah EDIL - PORFIDI s.n.c. Skladišče in urad na Proseku (nasproti avtobusne garaže ACT) Tel. 040/251044; faks 251145 VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE POVRŠINE portirji e peščenjaki • prane cementne plošče e kamnite kocke in obloge »kamniti robniki »material za pokrivanje streh • strešne opeke iz žgane gline... VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA opeke »železne in lesene konstrukcije • izolacijski materiali »železne PVC cevi »ograje... J nGORICA, St. James) corso IT ALI A 23 MOŠKA IN ŽENSKA MODA MAS kh PATmiA lAETpO Baienciaga Ungar o ® Grifoni b«gs « belts Ermenegildo Zegiia M Q(\ l j Norton & NVilson L-L > > valdogiio Norton & NVilson MONDRIAN nova gilera , 4.500.000 lir - tudi v 18 mesecih brez obresti. Informiraj se pri RADO\AN R DE ČARU —^RIAGGIO CENTER trst - Ul. Flavia 47 - tel. 827782 Filiala: ROJAN Ul. Barbariga 12 - tel. 412525 Končno tudi v Trstu nov prodajni con tor koramiko in kopalniško opromo 1000 m2 razstavnega prostora takojšnja dobava, neverjetne cene UGODNOST in STIL TRST - Strada della Rosandra 40 tel./fax 040/813719 - 813716 odprto od ponedeljka do sobote NOVICE Češka: po poplavah se položaj postopoma normalizira PRAGA - Uradni podatki govorijo o 26 mrtvih in treh pogrešanih osebah, gre za žrtve hudih popolav, ki so v prejšnjih dneh zajele kar tretjino Češke. To je najhujša naravna katastrofa, ki se je doslej znesla nad Češko. Rečna voda, ki se je razlila po mestih in vaseh, se je v glavnem že umaknila, izjema je Morava na jugu države. Iz mesta Uherske Hradište so morali prejšnjo noč izseliti 12 tisoč prebivalcev. Predsednika vlade Vaclava Klausa, ki se je Seč ogledat prizadete kraje, so prebivalci ostro kritizirali, češ da pristojni niso pravočasno obvestili ljudi o pri-bližajoči se nevarnosti. Nevarnost poplav v VVroclavvu VARŠAVA - Poplave, ki v prejšnjih dneh niso prizanesli niti Poljski - uradni podatki govorijo o 23 žrtvah - sedaj ogrožajo Wroclaw. Pred zahtjem rečnih voda skušajo zaščititi mestni vodovod, medtem ko je v nekaterih predelih že prišlo do prekinitve električnega toka. Pristojne so se tudi odločih, da evakuirajo bolnike iz ene od mestnih bolnišnic. V Pordenonu oprostili De Benedettija in druge PORDENON - Sodišče je oprostilo Carla De Benedettija in še sedem manegerjev italijanskih in tujih družb obtožbe, da so se na protizakonit način okoristili s sredstvi »dividend stripping«. Proti De Bene-dettiju sta sodni preiskavi z istimi obtožbami še vedno v teku v Milanu in bologni, medtem ko ga je sodnik za predhodne preiskave v Ivrei že oprostil na začetku maja. BRESCIA / AFERA Dl PIETRO Nekdanji sodnik se brani in napada Oglasil se je tudi Racini Baltaglia BRESCIA - Javni tožilci so včeraj skoraj ves dan spet zasliševali gradbenika Antonia Dudama, ki trdi, da je na različne načine »pomagal« Antoniu Di Pietru, ko je kot milanski tožilec vodil boj proti politični korupciji. Preiskovalci hočejo ugotoviti, ali D’Adamo govori resnici ali pa se za vso to afero spet skriva napad proti nekdanjemu sodniku, s katerim mu hočejo nekateri onemogočiti vstop v politiko. Di Pietro je včeraj preko svojega odvetnika izročil sodnikom iz Bre- KUBA / SANTIAGO DE GUBA V letalski nesreči umrlo 44 oseb Tupoljev An-24 domače družbe je strmoglavil takoj po vzletu HAVANA - V letalski nesreči, do katere je prišlo malo po vzletu z letališča Santiago de Cuba, je po vsej verjetnosti umrlo vseh 44 oseb, kolikor jih je bilo na krovu. Letala, ki so nekaj ur po nesreči - zgodila se je malo po 21.55 po lokalnem času oz. včeraj okrog 3.55 po našem - preletavala širše področje nesreče našla nobenega preživelega, kot tudi ne ladje, ki so krožile po zalivu Santiaga de Cuba. Na letalu tupoljev An-24 družbe Gubana Aviacion, ki je bilo namenjeno iz Santiaga de Cuba v Havano (let 787), je bilo 39 potnikov in pet članov posadke. Med potniki naj bi bilo po informacijah letalske družbe osem tujcev, vendar niso povedali kakšne narodnosti. Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da italijanskih državljanov ni bilo na ponesrečenem letalu. Vzroke letalske nesreče, ki je ena najhuših na Kubi, še raziskujejo. Ve se, da je letalo strmoglavilo le tri minute po vzletu. Letalska nesreča, ki je doslej na Kubi terjala največje število žrtev, se je zgodila leta ’89, takrat je letalo domače družbe strmoglavilo v okolici Havane, v nesreči je umrlo 126 oseb scie zelo obširno spomenico, v kateri zavrača vse obtožbe in vsa natolcevanja. Odvetnik ni hotel razkriti novinarjem vsebine dokumenta, zvedelo pa se je, da nekdanji tožilec ne samo, da zavrača vse obtožbe, ampak tudi pojasnjuje, zakaj ga hočejo številni nasprotniki politično in tudi osebno diskreditirati. V javnosti se je medtem spet oglasil bankir Adolfo Pacini Battaglia, ki je vpleten v številne podkupovalne afere. Bankir je zanikal kakršno koli finančno podporo Di Pietru, ne pa D’Adamu, tudi zato, ker naj bi dobro vedel, da je bil slednji takrat osebni prijatelj sodnika iz tima čistih rok. Proti Di Pietru se je znova oglasil Silvio Berlusconi, ki se očitno zelo boji njegovega morebitnega vstopa v politiko, nekoliko previdnejši je vodja CCD Pierferdinan-do Casini, medtem ko se Gianfranco Fini noče spustiti v polemiko, v katero ga dnevno sili vodja »Forza Italia«. Predsednik SKP Armando Cos-suta pa je izpostavil velike Di Pietrove zasluge v boju proti korupciji, čeprav ne odobrava njegovih političnih stališč. LJUBLJANA / OBISK ALBRIGHTOVE_ Ameriška tolažba za Slovenijo Močna kandidatura za drugi krog Nata LJUBLJANA - Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po srečanju s slovenskim vodstvom včeraj v Ljubljani izjavila, da za naslednji krog širitve zveze NATO ni močnejše kandidatke od Slovenije, če bo država nadaljevala po začrtani poti demokartičnih, gospodarskih in vojaških reform. Albrightova je ob tej priložnosti znova poudarila, da je širitev zveze NATO odprt proces. Vprašanje ni "ali" bodo kandidatke postale članice zveze, temveč "kdaj" se bo to zgodilo, je poudarila. Albrightova je glede Slovenije posebej opozorila na potrebd "večjega občutka za prevzemanje odgovornosti" za varnost na območju, v katerem leži. "Slovenijo smo spodbudili, naj pokaže še večjo pripravljenost za prispevek k varnosti v Evropi, še posebej v Srednji in Južni, " je izjavila. Ocenila je, da je Slovenija v tej smeri ze naredila nekaj korakov - pri tem je omenila slovensko podporo enotam v Bosni in Hercegovini SFOR, sodelovanje v mednarodnih enotah v Albaniji in na Cipra ter dala vedeti, da ZDA na tem področju pričakujejo več. Albrightova je nadalje ocenila, da je država vzpostavila tudi "soliden začetek" pri razvijanju majhne, a sposobne vojske. Slovenska prizadevanja morajo biti zdaj usmerjena v doseganje zmogljivosti, ki jo zavezništvo pričakuje od članice njene velikosti, je dodala. Voditeljica ameriške diplomacije je poudarila tudi pohebo po poglobitvi gospodarskih reform, "kjer je še posebej pomembno zagotoviti primerno okolje za tuja vlaganja in v zvezi s tem sprejeti ustrezno zakonodajo". Na vprašanje, kakšne so "pomanjkljivosti" Slovenije oziroma stabilnosti njene demokracije - enega glavnih pogojev za vključitev v NATO -, v primerjavi s kandidatkami, ki so bile v zavezništvo povabljene, je Albrigtova ocenila, da imajo Poljska, Češka in Madžarska morda poh-tično zrelejše sisteme, bolj so si prizadevale za pripravo svojih vojsk za vključitev v "najmočnejše zavezništvo v zgodovini", in da imajo morda "daljšo tradicijo v demokratičnih reformah". Ker je Slovenija mlada država, je imela manj časa, je menila Albrightova in poudarila, da odločitev zveze NATO ni negativna ocena, ampak mora biti razumljena kot vzpodbuda za nadaljevanje vseh pozitivnih teženj. Albrightova, ki je kot prva ameriška državna sekretarka na obisk v Slovenijo pripotovala v petek zvečer, se je dopoldne pogovarjala s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom parlamenta Janezom Podobnikom, predsednikom vlade Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je na skupni novinarski konferenci z voditeljico ameriške diplomacije izjavil, da je bila Slovenija sicer razočarana nad neuspešno kandidaturo za prvi krog širitve zveze NATO, a da "razume in sprejema" pojasnila ameriške administracije, ki jih je predstavila Albrightova. Thaler je zagotovil, da bo Slovenija nadaljevala po poti začrtanega demokratičnega razvoja, tržnega gospodarstva in spoštovanja visoke ravni človekovih pravic in pravic manjšin. Minister Thaler je ocenil, da je širitev zveze NATO, ki jo Slovenija močno podpira, "zgodovinski dosežek" in "eno glavnih orodij za vzpostavljanje demokratične in povezane Evrope brez meja". V tem smislu se je vodja diplomacije zavzel za to, da širitev Severnoatlantske zveze ostane odprt proces. V pogovorih je slovenska stran dobila "zelo dober občutek, da ZDA cenijo naše dosežke" in da nas vidijo kot "uspešno članico skupnosti zahodnih demokracij". 1 O TEDNOV ARREDAMENTI RONKE, DRŽ. CESTA TRŽIČ - GORICA OB 20-IETNICI DELOVANJA, ZARADI OBNOVE RAZSTAVE, PRIREJA ENKRATNO PRODAJO VSEGA RAZPOLOŽLJIVEGA BLAGA (KUHINJE, SPALNICE, DNEVNE SOBE, FOTELJI) */« ŠOLSTVO / ZRELOSTNI IZPITI Izidi matur na znanstvenem liceju in na zavodih Ž. Zoisa in J. Stefana Na znanstvenem liceju F. Prešerna štirje odkličnjaki, na poklicnem zavodu J. Stefana pa eden - Letos izdelali vsi kandidati, razen enega Pet novih odličnjakov na letošnjih zrelostnih izpitih: na znanstvenem liceju Franceta Prešerna so najvišjo oceno zaslužili Marina Kodrič, Metka Udovič, Edvin Braini in Tjaša Gruden, na poklicnem zavodu Jožefa Stefana pa Alen Kermac. Izidi matur: Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa 5. A razred: Janko An-dolsek (42/60), Suzana Bele (48), Elena Comino (40), D ari a Coretti (38), Sara Covolo (43), Marko De Giorgi (46), Karin Gia-comini (38), Maja lelen (44) , Marco Klobas (48), Selma Kralj (50), Martina Kufersin (48), Cristina Natalicchio (50), Ivana Pahor (43), Erika Race (42), Andrea Rocco (36). 5. B razred: Katja Barič (36), Andrea Bertocchi (36), Fabio Domio (42), Luca Družina (36), Mi-caela Faimann (36), Jasna Germani (36), Iztok Gregor! (50), Devan Jagodic (56), Andrej Kafol (45), Kristina Laurica (36), Ivo Mozetič (56), Matej Pod-bevsek (45), Rijavec Mi-lejdi (37), Saša Smotlak (48), Elisa Divna Stoka (40), Anna Turco (42). Oddelek za geometre 5. razred: Massimo Ba-bich (42), Andrej Ban (42), Emico Bogateč (38), Pierpaolo Brazzani (42), Roberto Ellero (43), Fabio Jurincich (38), Igor Kalc (42). Poklicni zavod Jožefa Stefana Tehniki elektronske industrije 5. razred: David Ago-stini (52), Mirko Colja (45) , Alen Corbatti (36), Alan Cosma (55), Iztok Kavrecič (42), Jure Kekič (36), Alen Kermac (60), Goran Koren (36), Daniel Mondo (46), Matej Mu-nih (52), Peter Nadlišek (40), Aljoša Paulina (36), Albert Rebula (42), Ivo Sik (38), Andrej Stocca (38), VValter Stoch (52), Niaz Zaina (48), Fabio Zarotti (50). Privatisti: Gordan Mi-ralem (38), Goran Terzič (42), David Veselic (36). Kemijsko-biološki tehnik 5. razred: Riccardo Baldassarri (40), Sara Crevatin (50), Silva Dou-gan (42), Karin Duplan-cic (42), Ivana Legovini (48), Aleš Omari (42), Blaž SamotorCan (50), Barbara Ursic (48). Tehnik orodne mehanike 5. razred: Christian Leghissa (56). En dijak ni izdelal. Znanstveni licej Franceta Prešerna 5. A razred: Sandro Bukavec (56), Vesna Cappellini (45), Roberto Cossutta (58), Poljanka Dolhar (50), Peter Ferfila (42), Maja Grgič (50), Valentina Guštin (38), Tjaša Jogan (44), Marina Kodrič (60), Tiziana Lampe (36), Jana Legiša (48), Ta- mara Lorenzi (38), Jana Pečar (54), David Raseni (43), David Stokelj (52), Jasmina Strekelj (54), Metka Udovič (60), Jan Umek (45). 5. B razred: Edvin Braini (60), Dagmar De Paolis (40), Marco Feru-glio (44), Iztok Furlanic (56), Tjaša Gruden (60), Fedor Lovriha (55), Breda Mihalič (44), Maja Ra-detic (39), Vanja Saksida (39) , Boštjan Starc (54), Ana Stocca (42), Rado. Šušteršič (58), Valentina Tinta (46), Martin Turk (40) , Martin Vremec (43). 5. C razred: Matija Colja (44), Mojca Kalc (45), Petra Kobau (54), Boštjan Lavrič (42), Mojca Mihalič (53), Luca Pieri (48), Aleš Plesničar (54), Gabriele Talotti (51), Martin Vidali (50). Na znanstvenem liceju F. Prešerna so vsi kandidati uspešno opravili maturo (f. Balbi) ŠOLSTVO / PREDSTAVITEV Publikacija o izobraževanju odraslih Slovenske šole lahko vložijo prošnjo za izobraževalne tečaje v slovenskem jeziku Izobraževanje odraslih postaja v modernem svetu vse bolj aktualno. Velike spremembe v delovnem svetu zahtevajo sprotno prilagajanje in obvladovanje novih tehnik in tehnologij; zahtevajo, skratka, novo znanje. Zato ni dovolj, da se človek uCi le v mladih letih, do mature ah do univerzitetne diplome, paC pa mora svoje znanje stalno izpo-polnjevati.Pii tržaškem šolskem skrbništvu so pred časom ustanovili odbor za izobraževanje odraslih, ki je v preteklih letih že sodeloval pri pripravi številnih tečajev za odrasle: od nekdanjih tečajev 150 ur za pridobitev obveznošol-ske izobrazbe do drugih tečajev. Šolsko skrbništvo se je sedaj odločilo, da te pobude bolje reklamizira. V ta namen je skupno s tržaško občino izdalo publikacijo z vzgoji odraslih s privlačnim naslovom: Deset razlogov za ponovno uCenje. Brošuro sta včeraj na tiskovni konferenci predstavila šolski skrbnik Vito Čampo in občinska odbornica za šolstvo Maria Teresa Bassa Poropat. Publikacija je samo v italijanščini. Na vprašanje: »Kaj pa tečaji v slovenskem jeziku?« je šolski skrbnik odgovoril, naj slovenske šole same zaprosijo za posamezne tečaje, Posnetek s predstavitve publikacije o izobraževanju odraslih kot to počenjajo na italijanskih šolah, in jim bo ustreženo. FERDINANDEO / TAJNIK VENIER SKP zelo kritična do župana lllyja in do industrijcev Sinoči govoril tudi predsednik poslancev Oliviero Diliberto Na Ferdinandeu pri Sv. Alojziju se izteka pokrajinski praznik glasil Stranke komunistične prenove, ki je, med drugim, posvetil številne okrogle mize in razprave aktualnim tematikam. Sinoči je bil gost prireditve, ki se bo konCala jutri, načelnik poslancev SKP Oliviero Diliberto, ki je spregovoril v glavnem o vsedržavnih političnih vprašanjih, medtem ko se je pokrajinski tajnik Jacopo Veni er zaustavil pri krajevnih temah. Tajnik je bil zelo kritičen do župana Riccar-da Illyja. Rekel je, da z njim Trst na lastni koži že preizkuša t.i. predsedniško republiko, pri Čemer ne vidi razlik med županovo politiko in usmeritvijo Zveze industrijcev. Illy je po mnenju komunistov živ odraz ekonomske desnice, levica pa se mora zamisliti o nedavnih potre- sih in o pretresih v krajevni desnici oziroma desnicah. Venier je imel očitno v mislih znani razkol med Listo za Trst in delom »Forza Italia«. Diliberto, ki velja za enega najbolj perspektivnih mlajših voditeljev Bertinottijeve stranke, je potrdil politično podporo ter lojalnost Prodijevi vladi. Ne bomo pa podpisovali belih menic, je dejal, a bomo dosledno vztrajali pri naših stališčih, zlasti kar zadeva pokojninska in skrbstvena vprašanja. Glede »afere Di Pietro«, ki je v teh dneh v središču medijske pozornosti, je Diliberto pozval vse strani, naj spoštujejo neodvisnost sodstva. To smo jasno povedali, ko je šlo za preiskave proti Silviu Berlusconiju in to potrjujemo tudi sedaj, ko se je v vrtincu polemik znašel nekdanji milanski tožilec, je še dejal poslanec Diliberto. Ob 77-letnici požiga Narodnega doma bo Slovenska skupnost položila venec pred njegovo poslopje v ul. F. Filzi 14 danes, ob 11. uri Vabljeni! SOZ SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja jutri, 14. julija, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20/II, v Trstu. GOSTINSTVO / NA SREČANJU V TRSTU Deželni hotelirji laskavo o tipičnih kraških vinih Srečanje s konzorcijem kroških vin, ogled kleti Edija Konfeta in obisk v Repnu s tipično kroško večerjo Deželno združenje direktorjev hotelov je v petek prvič priredilo srečanje v Trstu. Navadno so bila ta srečanja v Vidmu ali Pordenonu, tokrat pa so se direktorji hotelov želeli neposredno seznaniti s ponudbo tržaškega Krasa. Srečanje se je zaCelo v gostinskem obratu California Inn, katerega lastnik Giorgini je tudi sam elan združenja. Tržaški gostitelj je na zasedanje poba-vil vinogradnika in predsednika Kraškega konzorcija pridelovancev vin Benjamina Zidariča, ki je hotelirjem predstavil Kras ter značilnosti njegove vinske proizvodnje. Večina hotelirjev je tako prvič prišla v stik s problematiko pridelovanja vina na Krasu ter težavami, ki so s tem povezane. Gre namreč za popolnoma različne razmere od drugih furlanskih predelov, večina gostincev pa je izrazila veliko zanimanje še zlasti za sorti vitovsko in teran. Za vitovsko so mnogi slišali Sele prvič in so se o njeni kakovosti izrazili zelo pohvalno. Sledil je ogled kleti vrhunskega kraškega proizvajalca Edija Kanteta, ki je gostom podal izčrpno informacijo o proizvodnji vina. Hotelirji so bili nad številnimi, zanje novimi informacijami navdušeni, sej si doslej tako kakovostne produkcije vina na Krasu niso predstavljali. Srečanje se je zaključilo v Repnu, kjer so hotelirji najprej okusili vzorce domačega olja, ki ga proizvajajo Paro-vel, Starc, Sancin in Ota,' Parovel in Starc pa sta gostom tudi obrazložila proizvodni proces olja. Tipična kraška večerja v restavraciji Križman je bila potem idealna priložnost za nadaljnje pogovore o kraški gostinski in kmetijski ponudbi, ki je hotelirje resnično presenetila s svojo kakovostjo. Težko bi tudi bilo drugače, saj so bila ob tipičnih jedeh na razpolago tudi izbrana vina kot so penina Parovel, vitovska Milic, malvazija Škrk, kraška črnina Bole in teran Lupine. Vsekakor gre srečanje oceniti kot lep uspeh za Konzorcij pridelovalcev vina Kras, o katerem sedaj vedo tudi vsi pomembnejši hotelirji v deželi. SKGZ / SREČANJE Z BIANCHIJEM (LS) Vlada naj pospeši zaščitni zakon Bianchi bo o tem govoril z Roso Russo Jervolino Vprašanja, ki so vezana na problematiko zakonske zaščite ter sploh na položaj naše narodnostne skupnosti, so predstavljala temo daljšega srečanja, ki ga je vodstvo slovenske kulturno-gospodarske zveze imelo na Videmskem z enim od vidnejših predstavnikov Ljudske stranke, Giovan-nijem Bianchijem, predsednikom PPI in dolgoletnim vsedržavnim li-derjem združenja ACLI. Zastopstvo SKGZ, ki ga je vodil predsednik Rudi Pavšič, v njem sta bila še tajnica Jole Namor in elan deželnega tajništva Viljem Cerno, je Bian-chiju (ob njem je bil tudi karnijski bivši poslanec Diego Carpenedo) izpostavil nujo, da vlada Oljke, tako, kot je bilo večkrat poudarjeno in obljubljeno, medi vse potrebno, da zakonsko besedilo o zaščiti naše skupnosti gre h svoji zaključni fazi: odobritvi v parlament. Ob tem so predstavniki SKGZ izpostavili nekatera vprašanja, ki sodijo v dokument, ki ga je Skupno predstavništvo sestavilo in pred nekaj meseci izročilo vladi skozi roke podtajnika v zunanjem ministrstvu Piera Fassina. Giovanni Bianchi je potrdil vladne poglede glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti ter dodal, da se bo tako v samem vodstvu PPI, kot tudi v vladi akti-viziral, da bi se odpravili morebitni zastoji. Že v naslednjih dneh bo stopil v stik s predsednico par- lamentarne komisije za ustavne reforme Roso Russo Jervolino, da bi ji položil na srce upravičene zahteve predstavnikov SKGZ. Kot elan parlamentarne komisije za nadzor nad televizijo pa je Bianchi obljubil, da bo preveril, zakaj ni prišlo do razširitve vidljivosti slovenskih programov Rai tudi na videmsko pokrajino v okviru pred kratkim podpisane konvencije med Raijem in samo vlado. O vsem tem bo Bianchi obvestil manjšinske predstavnike in se zavzel, da bi lahko predstavniki SKGZ svoje poglede posredovali tudi vsedržavnemu tajniku Ljudske stranke, je še zapisano v tiskovnem poročilu SKGZ. r NABREŽINA / DANES POPOLDNE n Bučno voščilo nabrežinski godbi ob njeni stoletnici Godbi v Čast ob njeni stoletnici bodo seveda zaigrale godbe: danes popoldne bo v Nabrežini osrednja proslava ob stoletnici domačega godbenega društva, uvedle pa jo bodo godbe s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenije. Najprej bodo godbeniki s trga zakorakali po vasi in seveda igrali, nakar bodo godbe nastopile ločeno, ob zaključku pa bodo zaigrali še skupaj, da jih bodo slišali daleč naokoli. Kot smo že poročali, je muhasto vreme nekoliko zamešalo štrene organizatorjem, ki so morali začetek praznovanja preložiti s petka na soboto. Kot je bilo že prej predvideno, se je včerajšnji program začel v znamenju športa: v nogometu so se namreč pomerili elani domace-nega in godbenega društva s Proseka. V splošno zadovoljstvo se je tekma končala neodločeno, in sicer z visokim izzidom 5:5. Večer je bil namenjen koncertu godbe na pihala »Medesana« iz Boret-ta pri Reggio Emilii, kasneje pa je občinstvo zabaval ansambel Zamejski kvintet. Po glasnem začetku praznovanja na vaškem trgu se bo današnja osrednja proslava nadaljevala s predstavitvijo priložnostne brošure in podelitvijo priznanj in Gallusovih značk najbolj zaslužnim godbenikom. (NL) ________USPEŠNA PREISKAVA / ILEGALNI PREHODI IZ SLOVENIJE_ Preko meje skrivaj prepeljali okrog 600 Makedoncev V »posel« vpleteni številni slovenski hrvaški ter italijanski državljani Policijsko akcijo je orisal načelnik obmejne policije Antonino Abate (foto KROMA) UMOR V UL. RAFFINERIA / OSUMLJEN IZKORIŠČANJA PROSTITUCIJE Aretirali tudi Marina Olenija Pohcija je vCeraj aretirala 38-let-nega Marina Olenija (na sliki, foto KROMA), pri katerem je prebivala 29-letna Giuliana Regelli, ki je svojo 49-letno mater Mario Maio-rano v sredo pahnila skozi okno naravnost v smrt. Oleni, uslužbenec pri ACT, je osumljen izkoriščanja in navajanja k prostituciji in je sedaj v koronejskem zaporu. Preiskovalci so že pred dnevi napovedali, da so o tragičnem dejanju, do katerega je prišlo v Ul. Raffineria, zbrali vse potrebno gradivo, vendar so preiskavo nadaljevali, morah so še osvetliti razmere, v katerih je prišlo do usodnega koraka. Olenija so že istega dne odpeljali na kvesturo, zaplenili so tudi dva zaboja pornografskih filmov. Sosedje pa so govorih o Čud- nih obiskih v stanovanju, kričanju v nočnih urah, kot da bi kdo nekoga pretepal, o Čemer naj bi že svojCas vložili številne prijave. Poleg tega naj bi tudi v nekem krajevnem tedniku bih objavljeni oglasi z nedvoumnimi ponudbami o ljubezenskih srečanjih. Včeraj zjutraj je sodnik za predhodne preiskave Fa-brizio Rigo zaslišal Regelhjevo, ki je še v glavni bolnišnici. Njen odvetnik je že napovedal, da bo zahteval psihiatrični pregled. Policiji je namreč nudila precej zmedena in kaj malo verjetna pojasnila o svojem početju. Resnica je morda povsem drugačna: zna bih, da jo je mah hotela prepricah, naj vendarle zapush stanovanje v Ul. Raffineria, Regelhjeva pa o tem ni hotela nic shšah. Po mnenju obmejne policije je organizacija, kateri so po daljši preiskavi stopili na prste, omogočila ilegalen prehod meje okrog 600 tujim državljanom, večinoma iz Makedonije. Ker je vsakdo od njih moral plaCah po 2 tisoč nemških mark (nekaj manj kot 2 milijona lir), je bil posel precej donosen, vendar samo za glavne organizatorje, ki so si obdržali večino denarja. Drugi so koristi imeli bolj malo, škode pa veliko: so ob dobro ime, sitno-.sti pa bodo imeh še leta, saj se procesi vlečejo v nedogled, eden, po poklicu policijski agent, je še v hišnem priporu in bo verjetno imel težave s službo: osumljen je združevanja v zločinske namene in izkoriščanja uradne funkcije. Kot je na tiskovni konferenci povedal načelnik obmejne pohcije Antonino Abate, se je preiskava začela, ko so ustavili nekaj tujcev, ki so prišli ilegalno Cez mejo, in njihove spremljevalce. Tudi s pomočjo slovenske pohcije so si ustvarili jasno sliko, kako je »posel« potekal. Pri organizaciji, ki jo je koordiniral namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito, so sodelovali slovenski, italijanski in hrvaški državljani. Izdah so dvanajst zapornih nalogov, tako da se je marsikdo tudi znašel za rešetkami. Vsi z izjemo omenjenege agenta, 34-letnega Mama Travaina, pa so na prostosh. Organizacija je za bazo imela bar »Nauhlus« v Sežani, upravljata ga brata Budairi, 32-letni Burhanedin in 25-letni Daim. Tujci, ki so želeli preko meje, so se zbirali v baru. Iz Makedonije so prihajah po dveh poteh, preko turisrienih agencij ah pa s pomočjo 41-letnega hrvaškega državljana Idrisa Sulejmanija. Iz Sežane so jih drugi Člani organizacije po skrivnih poteh na območju med Fernetiči in Repentabrom prepeljah peš preko meje, nakar je sledila pot z avtom do železniške postaje (pri tem delu preiskave je sodelovala železniška pohcija) ah dlje v notranjost države, za kar so morali tujci seveda globlje seCi v žep. Nekateri tujci so povedah, da so šh kar skozi mejni prehod in tako so ugotovih, da je bil vpleten tudi obejni agent, Goričan Mamo Travain. V teh primerih je tujce z avtomobilom prevažal 28-letni Chrishan Sfarcich. Tistim, ki so jih peljah preko meje, je v žepu ostalo po 200 hsoC lir na prepeljano osebo, voznikom po 50 hsoC, večji del za-lužka je torej ostal glavnim organizatorjem, bratoma Mu-dairi v Sežani. Proti njima so izdah zaporni nalog, vendar nista nikoli stopila v Italijo in tako ju tudi niso prijeli. Podoben zaporni nalog so izdah tudi za Sulejmanija ter za slovenska državljana Sadika Dobraja (39 let) in Sehrizada Tirica (40 let), medtem ko so 6. maja ustavili in kasneje izpushh 44-letnega Fikreta DmakoviCa, prav tako slovenskega državljana.Od italijanskih državljanov se je v zaporu znašel 32-letni Aleksej Pertot, medtem ko so 41-letni Maurizio Lo Casto, 38-letni Luigi Bezin in 26-letni Maximihan Gherbassi bih v hišnem priporu, a Christian Sfarcich, 32-letni Roberto Basezzi in 27-letna Patrizia Bresciani so osumljeni, vendar jih niso priprli, medtem ko so 49-letnega Mirka Miliča že 7. februarja aretirah in ga zatem izpustih. Kot smo dejali, so z izjemo Travaina vsi na prostosti. Trebče: protest zelenih pred Občino Ob priliki jutrišnje razprave o usodi nekdanjega odlagališča smeti pri Trebčah prireja Zveza za okolje z začetkom ob 18. uri protestni shod pred županstvom. Naravovarstveniki, kot znano, nasprotujejo naCrtu, s katerim bi pri Trebčah mestna uprava odprla deponijo gradbenih odpadkov. Proti nameram Illyjeve uprave se je opredelilo tudi indipendentistiCno gibanje »Nord libe-ro«, ki je mnenja, da bi bilo treba spet odpreti odlagališče na morski obali pri Barkovljah. Stara luka odprla vrata meščanom Veliko število ljudi se je odzvalo vabilu združenja »Trieste futura« in vCeraj popoldne obiskalo staro pristanišče, ki ga industrije! nameravajo vsesplošno ovrednotiti. Organizatorji zanimivega in nevsakdanjega vodenega obiska so poskrbeli tudi za razvedrilo in za koncert jazzovske glasbe. Veča se medtem seznam organizacij, združenj in ustanov, ki bodo formalno pristopile v »Trieste futura«. VCeraj je svoj pristop uradno napovedala Zveza obrtnikov. FERNETIČI / ZASTOJI Zaskrbljenost avtoprevoznikov narašča Le predpraznični dan je včeraj nekoliko ublažil znane težave na tovornem postajališču na Fernetičih, kjer je jutri vsekakor pričakovati nove zastoje, medtem ko polemik ne manjka. Na zatožni klopi so cariniki in upravitelji terminala; prvim očitajo počasnost in neučinkovitost pri opravljanju carinskih opravil, upravo postajališča pa obtožujejo, da v vseh teh letih ni naredila popolnoma nic za posodobitev struktur, ki so zastarele in ne odgovarjajo novim potrebam avtoprevozništva. Včeraj so se s tem v zvezi oglasih zvezni in avtonomni sindikah carinskih uslužbencev, ki pravijo, da so kritike špediterjev, avtoprevoznikov in gospodarskih operaterjev v glavnem upravičene, odgovornost za položaj pa nosi predvsem carinska uprava. Cariniki na Fernetičih - piše v sindikalnem sporočilu - delajo v težkih pogojih ter v neprimernih in v nezdravih prostorih ter ni naključje, da se iz dneva v dan viša število tistih, ki prosijo za predčasno upokojitev. Carinska uprava posluje po starem, brez novih računalniških sistemov in brez ustreznega števila osebja. Tudi sindikati, podobno kot špediterji in avtoprevozniki, zahtevajo poseg prefekta, ki je za Četrtek, 17. julija sklical sestanek vseh zainteresiranih dejavnikov. Srečanja na Prefekturi se bosta udeležila tudi ravnatelj krajevne carinske službe in deželni nadzornik le-te. ' Cez Fernetiče gre letno približno tristo tisoC tovornjakov, zmogljivost postajališča pa je največ sto hsoC kamionov... RMV / OD 15. DO 29. JULIJA Dvotetenski tabor bo letos ob Kolpi Taborniki se že mrzlično pripravljajo na odhod Po uspešnem tridnevnem taborjenju so se pri tabornikih Rodu modrega vala začele mrzlične priprave na letno taborjenje. Za dvotedensko bivanje pod platnenimi strahami so si letos izbrali Belo krajino, točneje Želebej pri Metliki. Do tega prostora so jim pomagah novomeški taborniki, s katerimi upajo, da se bodo od 15. do 29. julija še kaj srečah. Taborjenje po eni strani zaključuje celoletno delovanje po družinah, po drugi strani pa je vrh delovanja samega. Tako (ali pa zato...) so v program uvrstili tiste dejavnosti, ki so med letom žele največ uspeha (bivaki, orientacija), in pa speeffic-no taborne dejavnosh, kot so npr. spoznanje okohce (ne samo na izletnih, ampak tudi z raziskavo »na terenu«), športni dan (taborniki in tabornice se bodo na ta dan šh mostiščarje) ter razne spretnosh, med katerimi naj omenimo le veščino opazovalca. Tabora se bo udeležilo veliko število elanov. Med temi bo tudi lepo število takih, ki bodo prvič okusih Car pravega taborniškega življenja. Zanje bo gotovo najpomembnejši dan 23. julij, ko bodo ob slavnostnem tabornem ognju polagali obljubo in bih krščeni ter tako polnopravno pristopih v taborniško organizacijo. Poleg vsega naštetega bodo taborni dan popestrila še dežurstva v kuhinji, straže, vodovi kotički, gozdne šole, taborni ogenji, noCne igre in pohodi, spoznavanje narave. Svoje vtise bodo udeleženci prav gotovo posredovali staršem in sorodnikom (morda tudi bivšim elanom RMV), M jih bodo obiskah v nedeljo, 20. julija. To in še veliko drugega (kaj, naj ostane zaenkrat še skrivnost) nam obeta letošnje taborjenje RMV. Dvotedenska pustolovščina ob Kolpi se bo zaključila 29. julija, ko bodo mah junaki in junakinje stopih iz avtobusa na sežanski avtobusni postaji. Za večino se bo takrat zeCelo vzvratno štetje do naslednjega taborniškega snidenja, za nekatere pa se bodo začele priprave za no-' vo taborniško doživetje, prizorišče katerega bo, od 1. do 10. avgusta, Velenje. Tu se bo namreč dvanajstčlanska delegacija RMV srečala s taborniki in tabornicami iz vse Slovenije na Zletu Zveze tabornikov Slovenije. A o tem kdaj drugič. OPČINE / 7. SEPTEMBRA Draga mladih z naslovom »Naslednja postaja: Evropa« Mladi Slovenci iz zamejstva in domovine letos-že sedmič organiziramo delovno in družabno srečanje Draga Mladih. Delno se zgledujemo po študijskih dnevih Draga, kjer se je v povojnem Času zbirala inteligenca tistih, ki se niso strinjali z režimom v domovini. Tudi po političnih spremembah v matični državi je še vedno ostalo dovolj tem, ki vedno znova pritegujejo slovenske intelektualce iz vsega sveta na te študijske dneve. Mladi hočemo prav tako skupaj s svojimi vrstniki iz zamejstva, Slovenije in zdomstva spoznavati pomembne teme, ki vplivajo na naše življenje in našo prihodnost. Ena izmed najpomembnejših problematik v tem trenutku je vsekakor ideja o političnem in gospodarskem združevanju Evrope. Od tega je v veliki meri odvisna naša usoda in usoda naših otrok. Veliko je še odprtih vprašanj, na katere ne vemo odgovora. Čeprav je Italija med državami ustanoviteljicami Evropske skupnosti, začenja navadnim ljudem šele v zadnjih Časih prihajati v zavest ideja o združeni Evropi, saj jih državni voditelji prvič kličejo k odgovornosti in jim dopovedujejo, da morajo za dosego Evropske politične in monetarne unije tudi nekaj žrtvovati. In prvič Postaja ideja o združeni Evropi nepopularna med ljudmi, saj je le malokomu jasno, kaj bomo navadni ljudje konkretnega imeli od vsega tega žrtvovanja. Tudi vprašanje, kdaj in kako bo Slovenija postala članica EU, je za nas izredne važnosti in to ne sam zato, ker bi privoščili svoji domovini najlepšo prihodnjo-st. pac pa tudi zato, ker ie od tega odvisno vse gospodarsko, politično ln socialno življenje v našem obmejnem prostoru. Pomislimo samo na to, kakšne razsežnosti bi za naše vsakdanje Življenje imelo dejstvo, da bi v bližnji prihodnoj-sti ne bilo veC meje: imeli bi skupne zakone, ki bi urejali naše življenje na najrazličnejših področjih, skupaj gospodarski in socialni sistem, iste poglede in prednosti v varnostni in zunanji politiki, v Sežani in No- Včeraj nam jo je računalniški škrat zopet grdo zagodel. Na gospodarski strani je prišlo do zamenjave fotografije, tako da Človek na sliki ob intervjuju s podjetnikom Danilom Cunja ni Danilo Cunja. Gospodu Cunji in bralcem se za napako opravičujemo. vi Gorici bi celo lahko nakupovali z isto valuto, ki jo bomo uporabljali v Trstu in Gorici...! Letošnji organizatorji Drage mladih, elani AKZ Amos iz Maribora, Mladinskega odbora Slovenske prosvete iz Trsta, Združenja katoliških študnetov iz Ljubljane, društva Mavrični most mladih s slovenske Primorske in Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so torej ugotovili, da bi morala ta tema zanimati tako mlade iz zamejstva (bodisi iz Italije kot iz Avstrije), kot mlade iz Slovenije. Na uvodnem predavanju, ki bo na sporedu v Četrtek, 4. septembra ob 16.00 uri, bodo tako mladi najprej skušali najti odgovor na vprašanje, kakšne so skupne kulturne korenine procesov evropskega združevanja. Predavanje bo imel znani slovenski filozof in publicist dr. Vinko Ošlak. V petek bo na vrsti prva okrogla miza, ki jo bodo oblikovali nekateri ugledni diplomati iz Italije, Avstrije, Velike Britanije, Nemčije in Francije. Znano je, da imajo te države različne poglede na evropske integracijske procese, pa tudi različne izkušnje in probleme. S kakšnimi prednostmi in ovirami se torej srečujejo države v Evropski Uniji? Na to vprašanje in na mnoga druga bodo odgovarjali povabljeni gostje 5. septembra ob 10.00 uri. Ker bodo gostje različnih narodnosti, bo pogovor potekal v angleškem jeziku. Za tiste, ki bodo to želeli, pa bo poskrbljeno tudi za prevajanje. Na kakšen naCin se mora Slovenija pripraviti za vstop v EU! Zakaj naj bi še počakala s približevanjem Evropi, oz. zakaj bi se ne smela veC obotavljati? Kaj bo EU pomenila za zamejstvo? V soboto, 6. septembra, ob 10.00 uri bodo na ta vprašanja skušali odgovoriti mag. Andrej Aplenc (podpredsednik gibanja 23. december), dr. Franc Križanič (ekonomist), g. Borut Pahor (presednik Združene liste socialnih demokratov), dr. Franc Zagožen (predsednik glavnega odbora Slovenski ljudski stranki) in dr. Ivana Suhadolc (vodja tiskovnega središča Urada za manj razširjene jezike pri EU). Poleg študijskega dela bo na Dragi mladih vsak dan poskrbljeno tudi za družabnost in kulturni program. Ze sedaj so torej vsi mladi in manj mladi vabljeni na to veliko prireditev, ki se bo odvijala na Opčinah, in sicer v parku Finžgarje-vega doma. Breda SusiC OBVESTILO ZA NATEČAJ Slovenski raziskovalni inštitut je ustanovil sklad za nagrajevanje diplomskih nalog iz družboslovja, gospodarskih, pravnih in prostorskih ved, geografije in urejanja prostora, ki posredno ali neposredno zadevajo prisotnost Slovencev v Italiji. ved, srenj oziroma vaške skupne lastnine ter njihov nastanek in razvoj do današnjih dni. Prednostno bodo obravnavane tudi diplomske naloge, ki bodo imele za predmet gospodarske razvojne možnosti obmejnega prostora v luči vključevanja Slovenije in še preostalega zaledja v Evropsko Unijo. Višina nagrad je od 1.000.000 do največ 2.000.000 Lit. Razpisna določila so na voljo na sedežu Slorija v Gorici ter v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Rok za predložitev prošenj poteče 15. julija 1997. Prednost bodo imeli kandidati pravnih in zgodovinskih ki nameravajo osvetliti zapletene pravne vidike vaških ODBOR Š.K.D. CEROVL JE - M AVHIN JE se zahvaljuje občini Devin-Nabrežina, Primorskemu dnevniku, Svetu Slovenskih organizacij, Zadružni kraški banki, Zvezi Slovenskih kulturnih društev ter tvrdkam za sodelovanje in prispevke. Posebno se zahvaljujem tudi vsem članom in vaščanom, ki so s svojim trudom in delom pripomogli k uspehu II. Festivala amaterskih dramskih skupin. Ob 40. rojstnem dnevu SAŠE OTE se toplo zahvaljujemo PD Slovenec in vsem nastopajočim in sodelujočim na obuditvi lepe kulturne prireditve, SaSove pobude, LITERARNI VEČER OB KRESU Obenem čestitamo tudi dramski skupini PD Slovenec za prejeto priznanje. Starši VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 13. julija 1997 HINKO Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 14.19 in zatone ob 0.58 Jutri, PONEDELJEK, 14. julija 1997 KAMIL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,9 stopinj, veter 18 km na uro vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo malo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Laura Brunettin, Anna Mitri, Fe-derica Bressa, Luca Chiri-co, Federico Delami, Mat-tia Girotto. UMRLI SO: 65-letna Laura Culot, 91-Ietni Nata-le Voltolina, 72-letni Bruno Zigante, 91-letni Corrado Hvala, 72-letni Luciano lurchich, 77-letni Gnido Colarich, 75-letni Giovanni Poropat, 77-letna Eld$ Gio-vannini. □______LEKARNE NEDELJA, 13. julija 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Garibaldijev trg 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Garibaldijev trg 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Roma .16 (tel. 364330). Od PONEDELJKA, 14. do SOBOTE, 19. julija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonni-no 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VIT A Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 (na prostem) »II santo«, r. Philip Noyce, i. Val Kilmer, Elizaberth Shue. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Em-ma«, r. Douglas Mc Grath. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Transfer pe-ricoloso«, r. Francis Girod, i. Daniel Auteil, Anne Pa-rillaud. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Relic - L’evoluzione del terrore«, r. P. Hyati, i. Penelope Anna Miller, Tom Sizemore. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un giorno da ricordare«. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II ci-clone« r.-i. Leonardo Pie-raccioni, Natalia Estrada. NAZIONALE 4 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hamlet« r. K. Branagh. Nova upravitelja Gostilne-pizzerie Da Bino Modra in Damjan se zahvaljujeta prijateljem in znancem ter vsem, ki so bili prisotni pri otvoritvi prostorov. MIGNON - 16.00, 22.00 »La donna delle bestie«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »La stanza di Marvin«, i. Leonardo Di Caprio. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Basquiat« r. Julian Schna-bel, i. Jeffrey Wright, David Bovvie, Dennis Hopper. I!1 OBVESTILA DANES JE CIRIL-ME-TODOVA nedelja. Apostol-stvo Sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi ob 17.30 na slovesnost na Vejni. Slovesnost je povezana z novomaš-nim slavjem novomašnika Zorana Zornika iz Bovca in z duhovniški jubileji, zlato-mašnik Anton Strancar s Podnanosa in pater Bogomir Srebot iz Trsta - 40 let mašništva. Združeni pevski zbori bodo pod vodstvom Edija Raceta peli Ma-liCevo mašo. Avtobusi odhajajo iz trga Oberdan v Trstu začenši ob 15.50. Zadnji avtobus iz Vejne ob 19.30. Zaželene narodne noše. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do jutri, 14. julija PRAZNIK TISKA v Ferdinandeu. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras prireja od 17. do 21. julija v Zgoniku PRAZNIK TISKA. Četrtek, 17. t. m., ansambel Oasi. Petek, 18 t. m., Zamejski Kvintet. Sobota, 19. t. m., Adria Kvintet. Nedelja, 20. Status Symbol. Ponedeljek, 211. m., ansambel Shovvest (country-rock band). F.C. PRIMORJE priredi na Proseku »ŠPORTNI PRAZNIK«. Petek, 18. 7., ob 21. uri plesna šola Club Diamante in ples z ansamblom Guba Libre. Sobota, 19. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Nedelja, 20. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 21. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. Petek, 25. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Sobota, 26. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Guba Libre. Nedelja, 27. 7., ob 19. uri koncert Godbe iz Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 28. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. KD LONJER-KATINA- RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu društ- va v Lonjerju (urnik 8.00 -13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (910850). Pokličite čim-prej! LIKOVNE DELAVNICE ustvarjalnosti in poglobljenega stika z naravo bodo potekale v Štanjelu na Krasu za mlade od 16 do 26 let od 21. do 25. julija 1997. Delavnice obsegajo likov-no-psihološke delavnice (oblikovanje gline, risanje in slikanje, vaje poglabljanja vase, žganje gline v naravi), delavnica grafičnega oblikovanja, delavnica raziskovanje nevidnih razsežnosti narave, tia projekcija s poezijo Andi 96 in »dotik neba«. Organizirana je prahrana in prenočišče. Informacije na tel. št. 00386-67-65321. REPENTABORSKA OBČINSKA UPRAVA v so-delovanjuz z ZGONISKO, organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Levico Terme (Trento) od 13. 9. 1997 do 27. 9. 1997. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina in tržaške občine - Zahodni Kras. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure do najkasneje 21. julija 1997, kjer bodo izpolnili prijavnico in dobili podrobnejše informacije. ZSKD obvešča, da je tržaški urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 14. ure. Od 28. julija do 14. avgusta pa bo urad zaprt zaradi poletnega dopu- ŠKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje -vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi Studijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarje vem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR »Pinko Tomažič« se toplo zahvaljuje predvsem SD Primorec iz Trebč in ostalim vaškim organizacijam in vaščanom iz Trebč, Novi BCTKB, govorniku Stojanu Spetiču, MePZ »Oton Zupančič« iz Standreža, godbi »V. Parma« iz Trebč, ansamblom in vsem pevcem ter njihovim družinam in prijateljem zbora za pomoč in doprinos, ki so nam dali za uspeh našega praznika! odbor 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/h Trst) obvešča, da bo urad odprt od 7.7. do 31.8. od 8. do 15. ure. KRUT obvešCa, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8., pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta zar&dni letnega dopusta. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Guida Zidariča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku Breclju in g. Godniču, cerkvenim pevkam in darovalcem cvetja. SVOJCI Nabrežina, 13. julija 1997 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Pepija Rudeža se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 13. julija 1997 11. 7. 1982 11. 7. 1997 Aleksander Budin (SILVO) Za nas ne boš nikdar mrtev, samo odsoten. Tvoja družina Samatorca, 11. julija 1997 OBČINA REPENTABOR priredi 12. in 13. julija vRepnu 35. RAZSTAVA TERANA IN DOMAČIH BELIH VIN - DANES, 13. julija Ob 8. uri - mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije KRAŠKI DOM in pod pokroviteljstvom OBČINE; ob 9. uri - ex-tempore za otroke iz vrtca in za osnovno ter srednješolsko mladino v sodelovanju s K.D. KRAŠKI DOM; ob 17. uri - odprtje kjoskov; ob 19. uri - nastop gojencev baletnega odseka S.D. MLADINA - Križ; ob 19.30 - nagrajevanje najboljših razstavljenih vin nagrajevanje ex-tempora; od 20.30 do 0.30 - ples z ansamblom ADRIA KVINTET ŠD SOKOL ob priliki 100-LETNICE GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA vabi na POKUŠNJO DOMAČIH VIN DANES, 13. JULIJA 16.30 - povorka godb s trga kratek koncert vsake godbe 21.00 - ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET JUTRI, 14. JULIJA 19.30 - Godba na pihala Nabrežina 21.00 - ples z ansamblom HAPPYDAV KD RDEČA ZVEZDA /f'~črs a RS NOVA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK 1V'"IPS Poletni večeri v zgoniški občini. V sredo, 16. julija, ob 21. uri DALMATINSKIH PESMI pri Petelinovih, v Zgoniku št. 6 Nastopa: KLAPA.LEUT iz Zadra Paolo Paolin & i Rocciosi - V sredo, 16. julija, ob 21. uri Balkanizacija 97. v SLIVNEM, na borjaču pri Terčonovih SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja v Ricmanjih na Zrebčevem BBS® IsSzMalE}® s Q@mlb®l]® -- Danes, 13. julija ob 16. uri - odprtje kioskov od 20.30 - ples z ansamblom Status Symbol ob 22. uri - ŽREBANJE TOMBOLE OB VSAKEM VREMENU F.C. PRIMORJE priredi na Proseku ŠIPDIRTOI YRAWI& 18., 19., 20. in 21. ter 25.,26., 27. in 28. julija 1997 3 ŠOLSKE VESTI 1., 2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. GLASBENA MATICA - Sola »M. Kogoj« sprejema potrditve vpisov za Šolsko leto 97/98, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure do 29. julija. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu juliju in avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. H ČESTITKE Za 60. rojstni dan želijo ALMI vse, kar si sama želi mož Sandro, Davorin z Mirjam, Edvin z Alenko posebno pa David, Ester in Erik. Draga ELENA danes si polnoletna. Da bos vedno tako prijazna in uspešna ti želijo vsi tvoji domači. Danes se sreča z Abrahamom RINO De-stri. Mnogo sreče in zdravja v nadaljnem življenju mu želi Župnij- TK TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, starše in dijake, da že sprejema naročila vseh šolskih učbenikov in vabi na ogled knjižnih in pa drugih novosti. ZKBA/010 ■mmmm iiAjJjCA Sedež: OPČINE - Ulica Ricreatorio, 2 Tel. (040) 21491 Podružnice: TRST Trg Libertd, 5 NABREŽINA Trg Sv. Roka, 106 SESUAN, 44 BAZOVICA Ul. Gruden, 23 Na osnovi Mini z dne1 22.03,97,jemožnoodbivativj davčni prijavi tudi obresti popravila zgradb v smislu zak. 457/1978 Najvišji možni odbitni znesek' , znaša 5.000,000 lir, NA OPČINAH SMO ODPRTI TUDI OB NEDELJAH OD 10. DO 12. URE. ska skupnost Repenta-bor. Na pedagoškem liceju je z odliko diplomirala VALENTINA Bandi. Se veliko uspeha v življenju ji želijo Boris, Marija, Sandi, Cinzia in mala Katja. KD Lonjer-Katinara čestita JANI, TAMARI in MARJANU ob opravljeni maturi in jim želi nadalj-no uspešno življenjsko pot. MALI OGLASI tel. 040-7796333 SLOVENSKA DRUŽINA išče hišo na področju Bazovice - Brega - Ko-lonkovca, lahko potrebna popravil, do 250.000.000.-. Tel. 040-942571 od 20. do 22. NA SAGRI 6. 7. 1997 v Padričah zvečer so mi poškodovali avto, beli Hiunday in zbežali. Osebo, ki je kaj videla vljudno prosim, da se oglasi. Tel. 040/55548. V OKOLICI PEVME se je izgubil Husky bele in črne barve. Tel. 0481/30179. PSICA Cmobela, lovske pasme se je izgubila v nedeljo v okolici Gabrovice. Kdor kaj zna, naj telefonira na št. 327137. DOMAČE VINO, belo in črno prodam po ugodni ceni. Tel. 228982 (Za-brežec). ISCEM enosobno stanovanje ali starejšo hišo v Gorici ali okolici (najemnina največ 400 tisoč lir na mesec). Tel. 0432-45391. 27-LETNA GOSPA z znanjem slovenskega, hrvaškega in italijanskega jezika išče kakršnokoli resno delo v Gorici ali okolici. Tel. 0432-45391. 43-LETNI GOSPOD išče delo kot šofer (pat. B, C in E) v Gorici ali okolici. Tel. 0432-45391. KOMERCIALISTICNI urad išče sodelavca/ko, ki ga veseli samostojni poklic. Potrebna diploma ekonomske fakultete, starost največ 30 let - volja do izpopolnjevanja. Perspektivni pogoji. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »komercialist«. PRODAJAM kosilnico, cena po dogovoru. Tel. 208936. PRODAJAMO SKLADIŠČE na Opčinah. Za V petek je v Križu praznoval okroglih 70 Dauči vse najboljše mu želijo Marta, Pia, Ivo, Matej in Tomaž Predsednik PD Ko-lonkovec Josip Stančič v imenu odbora in elanov društva Čestita Jadranki Cergol za njvisjo oceno na klasičnem liceju ALI SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI? Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK? Z UPORABO POSEBNIH MATERIALOV LAHKO IZOLIRAŠ STENE IN SE ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN - KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOLA - SVINEC so nekateri izolacijski materiali, ki jih lahko uporabiš. TELEFONIRAJ TAKOJ! SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME Poleg tega imamo na zalogi velik izbor ŽAROV - TALNIH OBLOG - VODNJAKOV - MIZ - VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME to&teUU Vm^cMucoU TRST - Tel. 040-910806 Urnik: 7.30 - 12.00 in 13.00 - 18.00; OB SOBOTAH ZAPRTO informacije pokličite na tel. št. 212658. POHIŠTVO KORŠIČ ul. S. Cilino 38 - Trst, vam nudi raznovrstno pohištvo po zelo ugodni ceni . Tel. 54390 ali 575145. PRODAJAM novogradnjo trosobnih apartmajev v Portorožu in Cr-varju ter dvosobnih v Opatiji. Za informacije tel. (0481) 30802 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 14. uro. NA IGRIŠČU SD SOKOL v Nabrežini je po končanem turinirju 24 ur odbojke ostalo nekaj stvari (med temi brisača, majčka, dva zgornja dela trenirke...). Kdor jih pogreša naj se zglasi pri organizatorkah. PRODAM 8 zvočnikov JBL, 2 ojačevalca, 1 cros-sover, 1 suond processor, vse v super dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 417937 - v večernih urah. MLAD PAR išCe hišico, z drvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil. Tel. 040/421106 ali 040/226900 ob uri kosila. PO UGODNI CENI prodajam harmoniko Vic-toria, po 120 »bassi sciol-ti«. Tel. 040/299577. PRODAJAMO nove strešnike po polovični ceni za površino 50 kv. m. Tel. 040/299577. PRODAJAM KNJIGE za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 225879 ob uri kosila. NUJNO ISCEM izkušeno ženo, ki bi nudila pomoč pri gospodinjskih delih. Tel. 251031 ob večernih urah. PRODAM veliko opremljeno avtomehanično delavnico s pooblastilom za popravilo avtomobilov znane avtomobilistične hiše. Tel. 393148. NA FESTIVALU DRAMSKIH SKUPIN v Mavhinjah sem izgubila zlato ogrlico. Najditelj bo primerno nagrajen. Tel. 200927. NUJNO RABIM 24-ur-no veščo pomoč starejši osebi s tedensko izmenjavo. Tel. po 20. uri na St. 398597. SLOVENSKA SKUPNOST bo priredila v soboto, 19., in nedeljo, 20. julija NAS PRAZNIK na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Pridite! NUJNO IŠČEMO veščo prodajalko za novo trgovino otroških oblačil. Idealna starost 35-40 let. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Kids«. IŠČEMO diplomiranega knjigovodjo z opravljenim vojaškim rokom, za uradniško delo nasplosno in Špedicijo. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »Špedicija«. DAJEMO V NAJEM opremljeno stanovanje na zahodnem Krasu. Tel. št. 225320, v večernih urah. KUPIM knjige za prvi razred Liceja »F. Prešeren« - jezikovna smer. Tel. 231037. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, alumi-niaste feltne, Široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na St. 228174. AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran ter nudi jedi na žaru. Zaprto ob četrtkih. OSMICO sta odprla Mario Gruden in Ondina, Samatorca 17. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICO sta odprla Slavko in Magda Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICP je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. Loterija 72 JULIJA1997 BARI 73 13 70 90 11 CAGLIARI 5 23 79 75 13 FIRENCE 44 66 43 31 37 GENOVA 13 87 47 24 34 MILANO 49 53 86 72 61 NEAPELJ 74 40 85 28 54 PALERMO 24 43 23 17 59 RIM 50 41 62 38 53 TURIN 33 42 68 73 85 BENETKE 21 84 ENALOnO 48 25 8 2 1 X 1 X 2 1 X X 1 X X KVOTE 12 63.574.900,- 11 1.814.000,- 10 161.300,- TABORNIKI RMV obveščajo, da se bodo na letno taborjenje odpeljali v torek, 15. julija. Zbirališče ob 7.30 na avtobusni postaji v Sežani. mLm IMUDIMO Julij v naravi in glasbi Danes, 13. t. m., ob 18. igra s slalomi Jutri, 14 L, ob 21. igra v vlečenju vrvi Vsak dan dobro založen kiosk z domačim vinom in jedmi. Vabljeni! SEKCIJA PDS-DSL »Z. KRALJ« Trebee-Padriče-Gropada skupno z godbo »V. PARMA« iz Trebč organizira 13. in 14. julija Praznik tiska v TREBČAH Nastopali bosta godbi »V. Parma« iz Trebč in godba »Arcobaleno«. Vsak veCer ples in specialitete na Žaru OSMICA je odprta v Borštu. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. TERČON IVAN, Mavhinje 42 je odprl osmico. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno je tudi za jedačo. NA OPČINAH »Pri Kvrtičeveh« so odprli OSMICO. ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. OSMICO je odprl Košuta Boris v Sv. Križu. OSMICO je odprl Edi Škrk, Salež 33. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP P.zza Caduti per la liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAN drž. c. 14 (Devin-Nabrežina) SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 križišče) Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) TP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) OBČINA / STALIŠČE SSK Sramotna resolucija O dokumentu bodo seznanili ustanove v Sloveniji in Bruslju V našem dnevniku smo obširno poročali o razpravi ki je spremljala odobritev resolucije proti predložitvi osnutka zaščitnega zakona valdostanskega parlamentarca Caverija. Osnutek resolucije je bil vložen v Času pred volitvami, morda tudi z namenom, da se pred volilno preizkušnjo spet podrezajo nacionalistična Čustva in pridobijo glasovi. Razprava v občinskem svetu pa je pokazala, da je nestrpnost in omejenost prisotna tudi po volitvah. Kljub sklicevanju na odprtost in evropsko naravnanost občinske uprave. O zadevi je razpravljalo pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti in sprejelo naslednje sporočilo za javnost. ”V torek, 1. julija je bila na dnevnem redu go-riškega občinskega sveta razprava o resoluciji proti osnutku zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki ga je v italijanskem parlamentu predstavil poslanec Caveri. Resolucija, ki jo je na predlog gibanja Naprej Italija izglasovala občinska večina, daje zaskrbljujočo sliko prihodnosti našega mesta in mirnega sožitja, za katerega si, vsaj po besedah sodec, vsi prizadevamo. Naše nezadovoljstvo in razočaranje pa sta vezana predvsem na misli in na propagandne stavke, ki smo jih lahko poslušali pri razpravi in za katere smo menili, da spadajo že v ropotarnico zgodovine. Pri tem pa ne gre spregledati pristranskega obnašanja goriškega župana Valentija, ki je sam volil za resolucijo in tako pokazal, da je njegova politična linija naravnana proti spoštovanju pravic slovenske manjšine v Italiji. Kot je poudaril predstavnik Slovenske skupnosti v občinskem svetu Bernard Špacapan, se zakonske zahteve, ki jih zajema Caverijev predlog, vključujejo v evropske standarde zaščite jezikovnih manjšin, kar pomeni, da meče pesek v oCi, kdor govori o krivičnih privilegijih, ki naj bi jih po osnutku morala uživati naša etnična skupnost. Nadalje velja poudariti, da je omenjeni zakonski osnutek le eden od predstavljenih predlogov za zaščito slovenske manjšine, vendar edini, ki so ga podpisale vse komponente slovenske manjšine v Italiji. V italijanskem parlamentu namreC leži tudi zakonski osnutek, ki ga je predstavil deželni parlamentarec DSL-ja Di Bisceglie (in s katerim, si predstavljamo, da se strinja senator Bratina), ki je odraz Politike DSL-ja do naše manjšine. Gibanje Naprej Italija pa je usmerilo svojo pozornost oziroma resolucijo le na Caverijev predlog in z vsem tem "obogatilo” takratno predvolilno klimo. Vendar pa je izvolitev predstavnika Oljke na Celo goriske pokrajinske uprave dokazala, da lokalno Prebivalstvo ni naklonjeno takim radikalnim pozicijam. Mislimo, da po 50 letih pričakovanja, ima naša manjšinjska skupnost pravico do pravičnega zaščitnega zakona, za katerega se je sedanja vlada Oljke tudi zavezala. Izglasovana resolucija predstavlja velik korak na-zaj za naše mesto in nas je zato s svojimi besedami globoko prizadela in razočarala. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je zato odločilo, da bo o omenjenih novostih seznanilo pri-stojne oblasti v Sloveniji, najprej v obmejni Novi Gorici in v Ljubljani ter po možnosti intenacionali-ziralo pozicije izglasovane resolucije v Bruslju, kjer goriski župan predstavlja sebe in naše mesto kot pri-jner mirnega sožitja med različnimi narodnostmi in kulturami." (Bilasiiema Mimo. GORICA Predvpisovanje v šolsko leto 1997/98 Vse potrebne informacije dobite na tajništvu Sole v Gorici, Ul. della Croce 3, do vključno 15. julija 1997. Urnik: jutri in torek, od 10. do 12. ure PRAZNIK ŠPORTA SD SOVODNJE ČETRTEK, 17. 7. Začetek praznika, Večer STUDIO DEE JAY PETEK, 18. 7. Zenski balinarski turnir, predavanje filma »Meja«, Kinoatelje - na odprtem (vstop prost) v sodelovanju Občine Sovodnje SOBOTA, 19. 7. od 8. ure 10. Mednarodni moški balinarski turnir, ob 21. uri TEKMA V BRISKOLI, ples z ansamblom FANTAST NEDELJA, 20. 7. ob 19.30 Pokušnja in nagrajevanje domačega peciva, SHOW DANCE (nastopajo ritmična skupina Dom, plesna skupina ZSKD iz Gorice in kotalkarji »Vipava« iz Peči), ob 21. uri Ples z ansamblom CARMEN E I SEVEN, ob 23. uri TOMBOLA 1.000.000, CINKVINA 400.000, 2. TOMBOLA 300.000 torek, 22.7. Praznik upokojencev Vse dni bodo delovali kioski in srečolov. OGLEJ Srečanje škofov iz Srednje Evrope Pomembno versko in kulturno srečanje se je vCeraj odvijalo v Ogleju, ob prazniku zavetnikov oglejskega Cerkve (patriarhata), sv. Mohorja in Fortunata. V Ogleju se je zbralo okrog štirideset škofov iz tridesetih škofij, ki so v preteklosti bile povezane z Oglejem. To so cerkvene skupnosti v deželah severovzhodne Italije, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Južni Nemčiji in celo v delu današnje Madžarske. Vpliv Ogleja je segel celo na območje Coma. Slovesnosti ob prazniku zavetnikov so se pričele že v petek zvečer z glasbeno prireditvijo, oratorijem patra B. Rizzija. Včeraj dopoldne so udeleženci srečanja prisluhnili predavanju profesorja Sergia Tavana na temo "Oglejski patriarhat: enotnost in identiteta”, popoldne pa so si ogledali kulturne in zgodovinske zanimivosti Ogleja ter dve posebej ob tej priložnosti postavljeni razstavi. Predstavniki cerkvenih skupnosti so praznovanje zavetnikov povezali tudi z bližnjim jubilejem leta 2000. Cerkvene dostojanstvenike sta na srečanju pozdravila predsednik deželne vlade Giampaolo Cru-der, ki je poudaril posredniško vlogo naše dežele, med različnimi narodi in kulturami in ki v tem pogledu nadaljuje vlogo Ogleja kot cerkvenega in kulturnega središča in oglejski župan Tomat. SinoCi je bilo v baziliki slovesno bogoslužje, ki ga je vodil kardinal Marco Ce, pred tem pa orgelski koncert Huberta Berganta. Denar za odpravo škode Goriška občina bo lahko zaprosila za posojilo 1750 milijnov lir za odpravo posledic vremenske ujme pred štirimi leti. Sporočilo v tem smislu je te dni posredoval deželni odbornik za civilno zaščito Moret-ton . Z denarjem - posojilo bo v celoti v breme države - bo občina uresničila tri načrte. Okrog milijarde lir bodo porabili za saniranje ceste na Kalvariji, 150 milijonov lir za ureditev struge Potoka na območju Majnic, preostali denar pa bodo namenili za saniranje območja ulice 4. novembra v Podgori. Za prva dva posega so naCrti že pripravljeni, za tretji poseg pa bo treba šele pripraviti dokumentacijo. V dobi računalnikov je to odločno preveč. DIJAŠKI DOM Zadnji teden slovenskega poletnega središča Pozitivne izkušnje in načrti V štirih tednih so sprejeli preko sto otrok Pravijo, da lepe stvari zelo hitro minejo, ostanejo pa prijetni spomini. Gosti 19. Slovenskega poletnega središča v Dijaškem domu se bodo zagotovo spominjali "mini” parnega vlaka in gospoda FilipliCa, ki jih je popeljal v svojstven svet "stare” železnice, ki je kar teden dni vozila po dvorišču Dijaškega doma. Poletno središče, kjer postopoma pojenjuje veseli otroški živžav, bo odprto samo še ta teden, vendar nikar ne mislite, da je že nastopilo mrtvilo. Gostov bo še zmeraj okrog petdeset. Ce bo vreme naklonjeno - izkušnje zadnjih tednov niso najboljše - bodo skušali nadoknaditi zamude. V koledarju so zabeleženi izleti na morje, obisk rezervata na otoku Cona v ustju SoCe in še kaj. Kar precej Kmetje in zaščita čebel Opazovalnica za rastlinske bolezni opozarja kmetijske podjetnike in nasploh vse, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na predpise, ki urejajo uporabo kemičnih sredstev za zatiranje bolezni, škodljivcev ali plevela. Uporaba omenjenih sredstev je prepovedana v Času cvetenja posejanih rastlin, dreves in tudi spontanih rastlinskih vrst, ki privabljajo čebele. Dekret Odbornika za kmetijstvo z dne 13. januarja letos posebej doloCa, da morajo kmetje, ki so med posameznimi vrstami sadja ali trt ali drugih posevkov zasejali rastline ki privabljajo Čebele, najprej poskrbeti za košnjo in šele nato razpršiti škropivo. Nadzor nad izvajanjem dekreta opravlja kmetijsko nadzomištvo. nalog morajo opraviti še v raznih delavnicah. Zato da se bodo v jeseni, ko bo v domu razstava in nasploh predstavitev poletnega središča 1997, dostojno predstavili. S potekom pobude so v domu zadovoljni. Prav tako z "novostmi” letošnjega poletnega središča. Tako vsebinskimi kakor glede prisotnosti otrok. Spodbudna je prisotnost večjega števila otrok iz Laškega; ugodno se je razvijalo sodelov-banje z občinsko ludo-teko; s pozitivno izkušnjo tečaja slovenščine za otroke (in starše) pa bodo zagotovo nadaljevali. In še številčni podatek: v poletnem središču so v štirih tednih imeli nad sto otrok, kar je največ doslej. (Foto Bumbaca - otroci med eno in drugo igro). Ponesrečeni umit v bolnišnici V goriški bolnišnici je umrl 80-letni Giuseppe Vinzi iz ZdravšCin.' Ranjen je bil v prometni nesreči, ki se je zgodila na državni cesti št. 56 bis in o kateri smo poročali v petkovi številki. V ostrem ovinku, pred križiščem z državno cesto Gorica - Gradišče je prišlo do silovitega trčenja s tovornjakom, ki ga je upravljal 35-letni Luigino Puntin iz Fiumicella. V nesreči sta se ranila Vinzi, ki je upravljal avtomobil fiat uno in soproga, ki je bila z njim v vozilu. Vinzijevo stanje se je po sprejemu v bolnišnico hitro poslabšalo in zdravniki so bili nemočni. Zapisnik o prometni nesreči vodi prometna policija. E3 ČESTITKE Ob zelo uspešno opravljeni maturi in državnih izpitih na konservatoriju, Mepz "Hrast” iskreno Čestita vsem svojim pevcem. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 5. do 11. julija. RODILI SO SE: Sara De Rosa, Giorgia Man-servisi, Sara Cardona, Elena Santirocco, Amel Garic, Giulia Montedoro, Enrico Furlani, Michele Sinicco, Alberto Visin-tin, Alessandro Ladisa. UMRLI SO: 88-letna upokojenka Coralia lacu-min vdova Visintin, 86-letna upokojenka Celestina Miklaucic vdova Muhlji, 87-letna upokojenka Maria Tere-sa Brumat, 82-letna upokojenka Felicita Marin, 75-letna upokojenka Giovanna Sussig por. Grusovin, 92-letna upokojenka Giuseppina Kobol vdova Bandelli, 84-letna upokojenka Franca Ermano vdova De Marchi, 83-letna upokojenka Lorina Nar-duzzi, 70-letni upokojenec Amalfi Lualdi, 74-letni upokojenec Lino Drigo, 55-letna gospodinja Anna Ferrara por. Cobbe, 82-letni upokojenec Giacomo Baldassi, 87-letni upokojenec Stanislav Terpin, 89-letna upokojenka Maria Ca-stellan vdova Patuna, 73-letni upokojenec Marcello Turus, 85-letna upokojenka Cecilia An-drian vdova Demartin. POROKE: uradnik Boris Cotič in uradnica Laura Reni, trgovec Ni-cola Gazzillo in Michela Markič. OKLICI: taksist Roberto Fait in uradnica Laura Špindler, učitelj telesne vzgoje Gianni Coradazzi in kemik Anna Lutman, delavec Massimo Nardin in trgovska pomočnica Alessandra Marra. PRISPEVKI V počastitev spomina Stefana Vižintina (Karlota) daruje Slavica Peric vdova Vizentin 30 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI Dol/Jamlje in 30 tisoč lir za Gospodarsko zadmgo Dol-Poljane. Namesto cvetja na grob Karla Gergoleta daruje Rado Lakovič - Melonov 50 tisoC lir za moški pevski zbor Jezero. Namesto cvetja na grob Karla Gergoleta daruje brat Milan 100 tisoC lir za moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Na Tržaški univerzi je doktoriral Robert Devetta s Poljan. Z njim se veselijo in mu iskreno Čestitajo Cano, Alek, Mico, VValter, Bedreja, KovaC in Biuc. Na tržaški univerzi je iz ekonomskih ved z lepim uspehom doktorirala Maja Vrtovec Novi doktorici Čestitamo starši, brat Marko in vsi sorodniki S_______________IZLETI DRUŠTVO UPOKOJENCEV obvešCa , da je samo do 15. julija rok za prijavo za zanimiv izlet na Poljsko. SPDG priredi v soboto, 19. in nedeljo, 20. t.m. izlet v Dolomite (Antelao). Informacije pri Vladotu. Prevoz z lastnimi sredstvi. H OBVESTILA SCGV EMIL KOMEL sporoča, da je umik tajništva za mesec julij vsak dan razen sobote in praznikov od 9. do 13. ure. V tem Času lahko učenci potrdijo vpis za novo šolsko leto. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Car-duccijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Jutri: 8.30, Giorgina Kren por. Matiussi, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.00, Corrado Hvala, verski obred v cerkvi v Podgori, krsto pripeljejo iz Trsta. Zapustil nas je naš dragi Korado Hvala v 92. letu starosti Žalostno vest sporočajo hčeri Mimi in Klavdija z družinama in brat Albin ter drugi sorodniki Pogreb bo jutri, 14. julija, ob 11. uri iz mrliške veže glavne bolnišnice v Trstu v farno cerkev v Podgori, ob 12. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnega spremili na zadnji poti . Trst, Podgora, 13. julija 1997 (Priznano Pogrebno podjetje Preschem) NOVICE RONKE / IZŠLA JE 8, ŠTEVILKA ŠKOFJA LOKA / OB OBLETNICI SPOMENIKA NA BLEGOŠU Obvestilo Kmečke zveze Komisija, ki je pri Goriški trgovinski zbornici pristojna za vodenje poklicnega seznama kmetov, je sklenila opraviti revizijo vpisanih kmetijskih podjetij. V ta namen bo interesentom poslala v teku naslednjega tedna ustrezen formular, ki ga bo treba Cimprej izpopolniti. Komisija v spremnem dopisu opozarja, da bo v primeru neizpolnitve formularja morala črtati iz seznama podjetja, ki tega niso izpolnila. Kmečka zveza svetuje vsem kmetovalcem go-riške pokrajine, naj ta formular izpolnijo preko Kmečke zveze Gorica. Urad v ul. Malta 2 je na razpolago od 8. do 13. ure vsak dan razen sobote; v podružnici v Doberdobu vsak petek od 8. do 10. ure zjutraj, v Ste-verjanu pa bomo naknadno sporočili urnik in kraj popisa. Večerni tečaj za knjigovodje Ravnateljstvo zavoda "Fermi” obvešča, da je do 15. t.m. rok za prijave v dvo, oziroma triletni večerni tečaj za knjigovodje, v okviru načrta Sirio. Tečaj je posebej prilagojen za odrasle in že zaposlene občane, ki bi radi dosegli študijski naslov in si tako pridobili točke za napredovanje v službi. Informacije in prijave v tajništvu šole v ulici Diaz. Nagrade in priznanja SDAG dijakom šole ”Max Fabiani” V upravnem centru družbe SDAG na avtopor-tu je bila včeraj slovesnost ob prevzemu likovnih izdelkov, ki so jih v okviru natečaja, ki ga je razpisala družba, ki upravlja goriške obmejne objekte, izdelali dijaki goriškega zavoda za likovno vzgojo ”Max Fabiani”. Ob tej priložnosti so nagradili avtorje nagrajenih izdelkov in izročili priznanja dijakom, ki so sodelovali pri uresničitvi projektov. Predvidoma v jeseni hodo priredili tudi razstavo vseh izdelkov, ki so bili predloženi v okviru natečaja. Foto Bumbaca. "Jadro” zbornik naših rojakov na Tižiškem Številka ob 10-letnici društva Med našimi rojaki v Laškem že deset let deluje društvo Jadro. Prav toliko let izhaja, enkrat letno, tudi zbornik z istim imenom. Ob kresu so v Polaču nad Folja-nom, predstavili letošnjo številko, ki že na ovojnici opozarja na okroglo obletnico društva. Za predstavitev so poskrbeli avtorji člankov neposredno, na srečanju s katerim je društvo sklenilo deseto sezono delovanja. Društvo je v vseh teh letih dokazalo izredno življenjskost, čeprav deluje v težavnih pogojih in v okolju, kjer je pogo-stoma občutiti pomanjkanje pozornosti in razumevanja za specifične potrebe. Zborniku Jadro so v začetku napovedovali shiranje, ugotavlja Karlo Mučič, ki je med tistimi, ki so si do zdaj najbolj prizadevali, da je publikacija prišla med bralce in ki je prepričan, da bo tudi v prihodnjih letih dovolj ugodnega vetra, da bo barko gnalo naprej. Vsebina osme številke je, morda bolj kakor dosedanje, v precejšnji meri posvečena vprašanjem, ki tako ali drugače zadevajo morje, pa naj gre za zgodovin- ske dogodke (bitka pri Visu), opis slovenskih vasi v Tržiškem zalivu, opis pomena in dejavnosti ladjedelnice v Tržiču itd. Ker je publikacija izšla ob obletnici ustanovitve SKRD Jadro, seveda ni smel izostati članek o nastanku društva in delovanju v prvem obdobju. Preko petdeset strani obsegajoči zbornik 'prinaša še vrsto drugih zanimivih člankov z različnih področij ter ob koncu se povzetek v italijanščini. Za ilustracije je poskrbel slikar, sicer naš rojak v Laškem, Ivo Petkovšek, ki je letos v okviru prireditev ob 10-letnici društva, pripravil tudi lepo razstavo v občinski knjižnici v Ronkah. Motivi, tako na platnici zbornika, kakor na notranjih straneh z likovno govorico dopolnjujejo naslov zbornika, ki ga izdaja društvo enakega imena z močnim simboličnim nabojem. Rojaki v Laškem so že z izbiro imena želeli zavestno poudariti da živijo ob morju in v stiku z morjem, ki pomeni veliko. Pomeni pot in odprtost v svet, turizem, ribištvo, gospodarstvo, okolje in še marsikaj drugega. «La Goriziana» PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrež 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve SPEDICIJSKO PODJETJE Sedež in skladišče: Ul. M. Hermada, 8-34170 GORICA tel.: 0481/21440,0481/21795 Operativni uradi: Mednarodni mejni prehod Standrež tel.: 0481/528711, fax: 20522 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje Zlatarna Šuligoj Gorica, ul. Carducci 49 Posebne ugodnosti ob stoletnici Prispevek graditvi prijateljstva Delegacijo bivših borcev in krajanov iz Lečnika - Brandolin na spominski slovesnosti Ob desetletnici postavitve spomenika padlim garibaldinskim borcem na Blegošu, je goriška sekcija VZPI/ANPI, v sodelovanju z drugimi borčevskimi organizacijami, s krajani in rajonskim svetom v Ločniku ter z občinsko upravo v Sovodnjah priredila spominski obisk v Škofji Loki. Obisk so opravili v petek, 11. t.m. V dopoldanskem času je bilo srečanje na županstvu v Škofji Loki, kjer je bivše borce, sorodnike padlih in predstavnike društev in organizacij sprejel župan Igor Draksler. Silvino Poletto se je gostiteljem zahvalil za skrb , ki jo namenjajo negovanju spominskih obeležij iz obdobja osvobodilne vojne, ko so se za iste cilje borili slovenski in italijanski partizani. V imenu loCniške skupnosti in rajonskega sveta je na srečanju spre-' govoril Giorgio Stabon ter izrekel hvaležnost družinskih članov padlih borcev iz Ločnika. O potrebi po krepitvi sodelovanja in poglabljanju dosedanjih stikov sta spregovorila župan in podžupan sovodenjske občine Igor Petejan in Leopold Devetak. Spodbuda v tej smeri je skorajšnja (1998) dvajsetletnica sklenitve pobratimstva med občino So-vodnje in Škofja Loka. V popoldanskem času so se bivši borci iz Gorice in predstavniki Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem se je v petek pozno zvečer zaključil proces proti zdravniku -okulistu Giuseppu Spes-sotu zaradi zlorabe javne funkcije. Sodišče je zdravnika obsodilo na 25 mesecev zaporne kazni in dveletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sojenje se je pričelo pred skoraj štirimi leti, kazniva dejanja, za katera je bil obsojen, pa je zdravnik zagrešil pred približno sedmimi leti. borčevskih in antifašističnih združenj odpeljali na Blegoš, kjer so se pred obeležji poklonili spominu padlih tovarišev. Spominskih slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, ki ga je spremljal pokrajinski svetovalec Damjan Primožič. Okulist naj bi nekaterim strankam ob predpisov naočnikov in kontaktnih leč "svetoval” naj se za nakup teh pripomočkov obrnejo na trgovino njegove bivše žene v Gorici. Ker je del stroškov za nakup naočnikov šel v breme takratne KZE, oziroma javne zdravstvene službe, je zdravnik istočasno z "nasvetom” zagrešil tudi kaznivo dejanje zlorabe položaja. Zagovornik je že napovedal da bodo vložili priziv. SODIŠČE /ZLORABA POLOŽAJA Po štirih letih se je zaključil proces proti znanemu okulistu 4o 9. septembra ^ O . v,. 2 letališča Furlanije-M^e B! Igg a letališ lonkal ter agencije Alpitour Grafica Meta Communication Ronchi dei Legionari alma di Maiorca Minorca Kreta Svoj avto Lahko pustite na nadzorovanem parkirišču za ugodno ceno 30.000 Lir na teden". Nadaljnje informacije, nudi vaša potovalna agencija. NAGLUSNOST g Philips DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI*DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v GORICI, ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 (pri Stolnici) urnik: torek, sreda in četrtek 9.30 - 12.30 v TRSTU pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 urnik: torek, sreda in petek 9.30 - 12.30 Zgodba o jajcu in kokoši Bojan Brezigar O- V času, ko se leto prevesi v drugo polovico, se vselej srečujemo z maturanti. Eni so nasmejani, drugi zaskrbljeni; prav v vseh je Čvrsto zakoreninjena zavest, da se je končal Cas, ko so zanje skrbeli drugi in da morajo sedaj zapluti po odprtem morju življenju naproti; takemu, kakršnega so si izbrali. Secmj ne bo vec profesorjev, ki bi jih preganjali, pa tudi starsi jim ne bodo Čepeli za hrbtom. Življenje je samo njihovo. Dan po maturi je prezgodaj, da bi si kdo izprašal vest in preveril, kaj mu je to prvo življenjsko obdobje dalo, kakšno prtljago bo ponesel s seboj. O tem začneš razmišljati kasneje, ko nekam prideš in ne veš za zgodovino tistega kraja, ko ne znaš napisati reklamacije, ker so ti dostavili pokvarjen hladilnik, ko ugotoviš, da ti Hegel nic ne pomeni, ko se z znancem ne znaš tekoče pomeniti v njegovem jeziku. Vendar je tedaj že prepozno. No, kaj pa zdaj, bo kdo rekel. O Cern piše sedaj ta človek, saj res ne potrebujemo poceni moraliziranja. Matura je vendar življenjska preizkušnja in kdor jo je uspešno opravil, je zrel za življenje. Seveda, res je. Prav zato tu ne boste našli nobenega moralnega nauka in nobene kritike na raCun matur, ne na račun dijakov in ne na raCun komisij. Mature so nekaj enkratnega, problem, o katerem je tekla beseda v zadnjih dneh pa nekaj trajnega, iz leta v leto globljega. Sprožila ga je kronika izpraševanja ene naših maturitetnih komisij. Napisana je bila dobrohotno, nobene zlonamernosti ni bilo v njej; šlo je za zapis, kakršnih je v Primorskem dnevniku na pretek, ne da bi se kdorkoli ob nje obregnil, in verjetno bi se tudi ob tega nihče ne obregnil, ko bi ne bilo onega stavka o jeziku: da je slovenščina šepala, se je zapisalo mladi kronistki prosto po nauku članice komisije. Potem se je usulo. Vse, Cesar res ne gre tu obnavljati. Treba pa je o tem razmišljati. Brez polemik, vendar tudi brez predsodkov. Jezik je osnovna značilnost neke manjšine. Seveda, potem so tu različice in brezkončne razprave o narodnih, etničnih in jezikovnih manjšinah, pa še o etničnih skupnostih. Te razprave se ne bomo lotili, kajti prav nobenega stvarnega rezultata ne bi dosegli. Niso ga niti ministri držav Članic Sveta Evrope, ki so se sicer zedinili o besedilu Okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin, nikakor pa se niso mogli dogovoriti o definiciji pojma narodne manjšine, tako da v konvenciji te definicije enostavno ni in si pojem vsaka država razlaga po svoje. Sicer pa je vprašanje ogroženih jezikov zelo aktualno. Na velikem mednarodnem zasedanju, ki ga je organiziral UNESCO lansko leto v Barceloni, je bil podan podatek, da obstaja na svetu kakih 6.000 jezikov, od katerih pa je 2.000 resno ogroženih in bi lahko izginili v kakem desetletju ali še prej. Tu se seveda spet postavlja vprašanje, kaj pomeni ogroženi jezik. Definicijo nam kot nalašč ponuja zadnja številka ameriške revije Time, ki jo na naslovnici krasi Babilonski stolp: ogrožen jezik je jezik, ki ga otroci ne govorijo vec. To je paC okvir v katerem delujemo: osnovna značilnost narodne, jezikovne ali etnične manjšine je jezik, ki je drugačen od jezika večinskega naroda, ta jezik pa je ogrožen, Ce ga otroci ne govorijo vec. Vse od Časa, ko sem sedel v šolskih klopeh, je veljalo načelo, da ima Primorski dnevnik slab jezik. To so nam prepričljivo zagotavljali nekateri profesorji. To se dogaja tudi sedaj in včasih se sliši, da profesor celo odsvetuje dijakom branje našega dnevnika, Ceš da ima slab jezik. Tega seveda ne zanikamo. Tudi ne bomo na tem mestu razlagali, da je novinarjev malo in sa pod stalnim pritiskom, da Časnik zaradi sanacijskih ukrepov nima ne korektorjev in ne lektorjev, ali da jezik na Primorskem dnevniku ni nic slabši od jezika v drugih slovenskih listih, tednikih in štirinajstdnevnikih, ali na slovenskem radiu in televiziji. Vse to je sicer res, toda ne kaže, da bi tu iskali opravičila. Prav tako ne bomo tu ponovili stalnice, da so namreč imeli vsi sedanji časnikarji Primorskega dnevnika, ki so obiskovali slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, odlične ocene v slovenščini ter so bili morda nekateri šibki v italijanščini, matematiki ali latinščini, iz Cesar naj bi Človek sklepal, da so se v trinajstih letih šolanja dobro naučili svoj materni jezik. Vprašanje, na katerega moramo biti pozorni, je drugo: da je namreč jezik v Primorskem dnevniku in drugih medijih slabši, kot je bil pred leti. V povojnih letih je bil sicer jezik v našem dnevniku okoren, včasih improviziran, vendar je starejša generacija novinarjev jezik obvladala; kasneje se je raven jezika poslabšala in dejansko lahko ugotavljamo, da na jezik v našem dnevniku v preveliki meri vpliva jezik okolja, v katerem živimo. Isto bi lahko rekli za slovenski tržaški radio oziroma televizijo. V povojnih letih je stara generacija Časnikarjev naravnost blestela po izostre-nosti in dorečenosti, danes še zdaleč ne veC. Seveda, obstajajo izjeme, vendar moramo upoštevati paC pravilo. In izgovor, ki ga slišimo, je vedno isti: take slovenščine smo se paC naučili v šoli... Druga stalnica v naši manjšini je trditev, da šola ne opravlja svoje funkcije in da dijaki po maturi ne obvladajo slovenskega jezika. To je seveda res - tudi tu z obveznimi izjemami - prav tako pa je res, da se naše razmišljanje pri tej ugotovitvi ustavi. Kvečjemu slišimo še kako pikro na račun učiteljišča, kako pripombo na račun tega ali onega učitelja ali profesorja in potem je vsega konec. Zaradi tega stanja se hudujejo nekateri starši otrok, še zlasti ko jim učitelj »bom« popravi v »bom bil«, ko pa otroci odrastejo in prerasejo šolo tudi ti utihnejo. Ciklično se oglasijo drugi, vendar gre za ocene posameznikov, ki jih družba jemlje za to kar so: skrb očkov in mamic za njihove sinčke in hčerkice, kar se sliši zelo nežno, vendar ostane vse pri tem. Tudi tu, kot pri vprašanju medijev, so za tako stanje krivi drugi: dejstvo, da Čedalje večje število otrok prihaja iz mešanih zakonov, da nekateri ob vstopu v šolo ne poznajo slovenščine, da drugi živijo v popolnoma italijanskem okolju, da presedijo cele popoldneve pred (italijansko) televizijo, da prosti Cas prebijejo v italijanski družbi, in še bi lahko naštevali. Tudi v tem primeru pa to ne opravičuje dejstva, da je med našimi maturanti veliko število takih, ki ne znajo v lepi slovenščini in z enostavnimi besedami pisati znancu v Maribor in mu v nekaj veC kot treh priložnostnih stavkih obrazložiti svoje počutje. Vendar pa moramo tudi v tem primeru usmeriti pozornost na drugo vprašanje: da je namreč jezik naših maturantov slabši od jezika naših maturantov pred desetimi leti, ki je bil slabši od jezika onih, ki so maturirali deset let prej, in tako naprej. Tudi v tem primeru je bila povojna generacija profesorjev v poprečju jezikovno bolj pripravljena od onih, ki so jim sledili in tudi v tem primeru lahko rečemo, da je raven jezikovnega znanja nižja iz desetletja v desetletje. Ob teh dveh splošnih ocenah pa se mi že pol stoletja pričkamo: eni vztrajno trdijo, da je jezik v medijih slab, drugi pa prav tako vztrajno pravijo, da te šola ne nauCi jezika. Eni pravijo, da so mediji krivi, da je raven jezika v naši manjšini tako slaba, drugi za to krivijo šolo. Te medsebojne obtožbe se ponavljajo že desetletja in močno spominjajo na zgodbo o jajcu in o kokoši. Ce se je namreč padanje ravni jezika nekje zaCelo in ce je, tako kaže, za to lahko kriv le tisk ali šola, se utemeljeno postavlja vprašanje, kdo je bil prvi: skratka, se je upadanje znanja jezika začelo zaradi Časnikarjev, ali so za to krivi profesorji? S to zgodbo o jajcu in kokoši ne bomo prišli daleč. Ce trenutek odmislimo izvor vprašanja, to je, ali je bilo prej jajce ali kokoš, ampak pogledamo na sedanje stanje, bomo ugotovili, da danes mnogo manjše kokoši nesejo mnogo manjša jajca. Z drugimi besedami, da je poznavanje jezika v družbi na skoraj neprimerljivo nižji ravni, kot je bilo na primer pred tridesetimi leti, oziroma, da se z naglimi koraki bližamo stanju, ko bomo lahko o slovenščini v deželi Furlaniji Julijski krajini rekli, da je -po zgoraj navedenih kriterijih - ogrožen jezik, ker ga otroci ne bodo govorili vec. To pomeni, da je skrajni Cas, da ukrepamo. Doslej namreč tega nismo nikoli delali. Naša manjšina namreč ni imela in nima nobene jezikovne politike. Vsi vedo, kaj hočemo v zvezi z globalno zaščito, vsi imamo dokaj jasno izdelane zahteve v zvezi z razvojem kulturne dejavnosti, tudi v športu so cilji v glavnem določeni, o izvoljenem predstavništvu in zajamčenem zastopstvu je jasno, kaj kdo misli, o jezikovnih pravicah (ki niso isto, kot znanje jezika), je prav tako jasno, katera so stališča posameznikov in skupin, o gospodarstvu smo izdelali kratkoročne in dolgoročne strategije, uspehi katerih so znani, jezikovne politike pa ni. Na tistih nekaj posameznikov, ki z velikimi napori delajo na tem področju, gledamo zviška, skoraj pomilujoče. Skratka, ni jasno, kaj bomo mi naredili (in ne kaj morajo drugi narediti), da se bo še zlasti pri mladi generaciji znanje jezika ohranilo na sprejemljivi ravni. Taka politika ni nemogoča. Vse trditve o okolju, v katerem živijo otroci in ki vpliva nanje, so seveda resnične, vendar to okolje ni bistveno drugačno od onega, v katerem živijo mladi Va-ližani ali mladi Bretonci, pri Čemer velja pripomniti, da sta angleščina in francoščina kvečjemu še bolj dominantna jezika kot italijanščina. Vendar je pri teh narodih znanje jezika glede na starost govorcev obratno sorazmerno našemu: mladi bolje govorijo jezik manjšine kot starejši, •kar je rezultat smotrne jezikovne politike. Skrivnost te politike je tesno sodelovanje med šolo in družbo, je integracija med uCnimi načrti, televizijskimi sporedi, kulturnimi dejavnostmi, raziskovalnim delom in manjšinsko politiko. Tega pri nas nikoli ni bilo, ker je bila šola vedno izvzeta iz splošnega obravnavanja manjšinskih problemov: delno zato, ker je državna struktura, delno zaradi togosti italijanskega šolskega sistema, delno pa zaradi apatičnosti drugih dejavnikov naše (civilne) družbe, ki se s »tabu temo«, kar je šola vedno bila, niso nikoli hoteli pretirano ukvarjati; tako, da šola, pa Čeprav voli svojega predstavnika v Višji šolski svet in torej že razpolaga z minimalno predstavniško strukturo, ni bila nikoli in še ni obravnavana kot enako-pravi dejavnik naše manjšine, kot del tistega predstavništva, ki bi moralo zastopati hotenja in težnje naše manjšine. To predstavništvo tako v svoji sredi nima tiste strukture, ki že desetletja vzgaja našo mladino ter spremlja njen prehod iz družine v družbo. Predolgo smo mislili, da to ni važno. Kar imamo danes, je proizvod evolucije dolgega zgodovinskega obdobja. Tako je pač bilo, in res nesmiselno bi bilo, ko bi se zdaj spraševali, kdo je za to kriv, ko bi tudi tu ponavljali zgodbo o jajcu in o kokoši. Ven-dar je sedaj Cas, da se resno spoprimemo s perečim problemom, ki se glasi nekako tako: Ce ne bomo ohranili svojega jezika, ne bomo preživeli. Tega vprašanja se nismo nikoli resno lotili, Ce pa ga je kdo postavil, smo se vsi - novinarji, profesorji, kulturni delavci in politiki -nasmehnili, in kvečjemu pomislili, da se bo treba morda res kdaj lotiti tudi tega vprašanja. K njemu pa se vračamo le občasno, morda enkrat letno, ko se na straneh dnevnika spopademo Časnikarji in profesorji, kot da bi šlo vsakokrat za nekaj izjemnega, skoraj enkratnega, in ne za problem, ki ga nosimo s seboj že desetletja. Problem, ki se ga moramo tako ali drugače lotiti, preden bo prepozno. Res, procesi, o katerih pišemo, so dolgi in trajajo desetletja, včasih tudi stoletja, velja pa vsekakor opozoriti, da jih kaže jemati resno, sicer bi se lahko nekdaj prihodnjič znašli brez jajca in brez kokoši. ~r Kako mo otroci vr cu preživeli Letos je Sempolajski vrtec obiskovalo 24 otrok (16 dečkov, 8 deklic), ki prihajajo iz okoliških vasi Sempo-laj, Slivno, Prečnik, Praprot in Trnovca. Kaj vam bi o letošnjem Šolskem letu povedali? Mnogo stvari, torej kar začnimo: Glavni argument, ki smo ga letos obravnavali so prevozna sredstva in s tem povezano tudi prometni znaki ter prometna vzgoja. Spoznali smo najrazličnejša prevozna sredstva, ki vozijo po cesti, po tračnicah, plujejo po morju in letijo po zraku ter prometne znake. S tem programom smo sodelovali tudi s celodnevno šempolaj-sko osnovno šolo in sicer s 1. in 2. razredom ter priredili nekaj skupnih pobud. Obisk občinske policije Ena od teh je bila obisk občinske policije. Povabili smo občinsko policijo devinsko-nabrežinske občine. Nekega jutra sta se z avtom občinske policije pripeljali na dvorišče GOS dve policistki: g. Marjetica in g. Katja. Prišli sta s prižganimi lučmi in sireno. Otroci smo prav obstali, ko smo pred sabo zagledali to sceno, saj ti ne pride prav vsak dan policija s prižgano sireno pred nas. Policistki sta nam nato predstavili njun poklic, kaj pravzaprav delajo in zakaj. Opisali sta nam tudi njuno uniformo ter pripomočke, ki jih uporabljajo pri opravljanju dela piščalko, tablico, bloket za globe, zakonik, radio... Potem smo se otroci lahko približali avtu občinske policije ter si ga podrobneje ogledali: zunanjost, luči, sirene, grb na pokrovu motorja, napisi na vratih,... ter notranjost: razni gumbi, tablice, bloketi, radio... Nekateri šmo se celo vsedli v avto ter poklicali po radiu centralo občinske policije, ki se nahaja na županstvu. Ob koncu smo priredili še štafeto s prometnimi znaki. Štafeto sta vodili policistki in če je bilo potrebno sta tudi žvižgali, ko odgovor ni bil pravilen. Spoznajmo prevozna sredstva Nekega jutra smo se z občinskim šolabusom (vrtec ter 1. in 2. r. os. š.J peljali na opensko postajo tramvajev. Ko je dospel tramvaj, smo se odpeljali v Trst, nato hodili do železniške postaje, katero smo si dobro ogledali, kupili vozovnice ter vstopili na vlak, ki nas je odpeljal v Nabrežino. Iz nabrežinske železniške postaje pa smo dospeli nazaj v Sempolaj z linijskim avtobusom. Ta izlet je bil za nas otroke zelo zabaven in pravo doživetje, saj smo se nekateri prvič vozili s tramvajem in peljali z vlakom. Skupne urice V zvezi z glavnim argumentom o prevoznih sredstvih, smo imeli velički (Vera, Hana, Jan, Ivo, Aliče, Saša, David, Ivan, Jožica, Milena) skupne učne urice v šoli. Smisel ter uric je bil spoznati šolske prostore, osebje in delovne navade. Ko smo prvič vstopili v šolske prostore nam je bilo nerodno in smo bili zadržani. Nato smo se med seboj spoznali in postali klepetavi ter pri uricah sproščeno sodelovali. Pust Za pust smo sodelovali na sprevodu Kraškega pusta na Opčinah in sicer s šempolajskim pustnim vozom, ki je predstavljal Raffaello Carra ter program Carramba che sorpresa in s tem povezano Lotteria Italia. Mi otroci šem-polajskega vrtca smo bili oblečeni v žogice od loterije. Žogice so bile iz penaste gume in različnih barv. Na sprevodu smo se zelo zabavali, naplesali in napeli, čeprav je bilo tudi precej utrudljivo. Zbrali smo se že ob 13.30, štartali pa smo s Pikelca komaj ob 15.30 in dospeli na Brdino ob 17.00, Čeprav smo na Pikelcu dolgo čakali, nam ni bilo dolgčas, saj smo stalno plesali in peli. Obisk zadružnega hleva v Praprotu V Sempolaju imamo vsi otroci zelo radi živali. Zato smo se odločili, da bomo podrobneje spoznali domače živali: perutnino, zajca, prašiče, govedo, konje ipd... Nekatere domače živali so prišle k nam v vrtec na obisk, ostale, (malo večje), pa smo si jih ogledali na terenu. Najbolj doživet je bil obisk zadružnega hleva v Praprotu. Ko smo dospeli, so ravnokar telički cuzali mleko iz velikih vedr s pomočjo dude. Težko smo se ločili od njih, da bi si ogledali še ostale prostore, kjer so krave mlekarice ravnokar mulile travo. Vse so bile krotke in so se pustile črtat od nas otrok. Zaključna prireditev Za zaključno prireditev sta si letos naši učiteljici Silva in Daria izmislili originalen program. Naslov naše prireditve je bil »Sreda in«, ki sledi bolj znani »Domenica in«, kot je na začetku povedala Mara Venier, ki je program povezovala s televizijske postaje RAI1. Na terenu, v šempolajskem vrtcu znane vasi Sempolaj Hollywood pa se je nahajala šarmantna dama, Hana Parietti, ki je gledalcem obrazložila, da obiskujejo šempolajski vrtec najboljši igralci, pevci, kroniki in zvezdniki vseh vrst. »Ali si cima, ali v šempolajski vrtec ne prideš«. Sledila je zgodba, kako je praprotski ded Aleks ukanil trnovskega medveda Ivana. Povezoval je šempolajski pripovedovalec Ivo. Nastopila je nato znana rock skupina Kurja koža (Jasmin, Diego, Katarina, Sebastijan, Sandi, Tomaž, Giulio, Denis, Mojca), ki je gledalcem zapela in zaigrala uspešnico iz njihove zadnje zgoščenke Čriček John. Potem smo se nasmejali, kot sta nas obiskala svetovno znana komika David Oliver Hardy in Jan Stan Havrel, ki sta nas zabavala s smešnicami. Ker tudi starši zelo radi poslušajo pravljice, smo jim povedali oziroma zapeli glasbeno pravljico Zajčkova hišica. V glavnih vlogah so nastopili: Rudi, Matteo, Matej, Damjan, Milena, Saša, Jožica, Aliče. Kot nameček nas je s svojimi čarovnijami očaral svetovno znani čarodej David Copperfield. S pesmijo nore počitnice se je od nas poslovilo 10 veličkov. Sledila je skupna zabava (otroci, starši in gosti) ob zvokih Macarene in ob domačem prigrizku. Razstava 8. junija smo v prostorih vrtca pripravili razstavo otroških risb in ročnih del. Razstavljena ročna dela so bila razdeljena po argumentih in letnih časih. V glavnem so bila pripravljena iz odpadnega in naravnega materiala (različne škatle, tulci, vazice, steklenice, plutovi-na, storži, kamni)... ter različnih vrst papirja in lepenk. Ročna dela so bila okusno postavljena po tleh med senom in vejami. Razstavo je obiskalo precej znancev in prijateljev in vsi so nas pohvalili, ker smo marljivo ter pridno delali in izdelali toliko lepih ročnih del. Tudi starši so nas prijetno presenetili, saj so pripravili loterijo z izdelki, ki so jih sami izdelali. Vsi so se zelo zabavali, še posebno mi otroci, ko smo kupovali srečke in iskali srečne številke. Mamice pa so se nad nami pritoževale, češ da trošimo preveč denarja. A kaj, ko je bilo to tako zabavno! Gostovanje otroške dramske skupine V vrtcu smo gostovali otroško dramsko skupino Tabor z Opčin. Predstavili so se nam z lutkovno igrico Korenčkov palček. Mi otroci smo predstavo gledali z odprtimi usti, saj so bile lutke enkratne in čudovito izdelane. Nastopajoči otroci so se zelo izkazali, še posebno pa nas je zabaval čuk, ki nas je po predstavi lovil in nas duhovito zabaval. Zahvala gre seveda režiserki Olgi Lupine, Magdi Tavčar in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, daje bila predstava tako uspešna. Ex tempere Vrtec je tudi sodeloval na Ex tempore, ki ga je za vse stopnje šolanja (vrtec, osnovna, srednja) priredila italijanska srednja šola De Marchesetti iz Sesljana pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina. Risali smo na temo »Gledam v nebo in...« Da smo pravi risarji smo že vedeli, ampak potrditev smo dobili, ko je Vera z njeno risbo zmagala. Matej pa je dobil še posebno pohvalo. Izlet Kot vsako leto smo tudi letos šli starši, otroci in učiteljice na celodnevni zaključni izlet. Tokrat smo si zamislili, da bi se lahko peljali z ladjo. In tako je tudi bilo. 30. maja smo navsezgodaj odpluli z ladjo Marconi iz tržaške pomorske postaje in šli v Piran. Tam smo si ogledali zanimivosti mesteca, akvarij in ostal nam je tudi čas za kopanje. Kaj vsega smo cel dan počeli, pa je razvidno iz naše himne, ki so si jo na plaži izmislile naše mamice s pomočjo učiteljic. »Nabrežina je bila ob koncu prejšnjega stoletja važno industrijsko središče. V kamnolomih in kamnoseških delavnicah je bilo zaposlenih več tisoč delavcev. Posledica tega gospodarskega razcveta je bila tudi določena rast kulturne in prosvetne dejavnosti v vasi in bližnji okolici, ki je nekako zrcalila stremljenje po narodni uveljavitvi tu živečega slovenskega življa. Ze leta 1869 je v Nabrežini obstajala vaška čitalnica, ki je poleg dviganja narodne zavesti širila med našimi predniki tudi glasbeno kulturo, ki se je kazala predvsem v gojenju zborovskega petja. Zelo aktiven je bil takrat cerkveni zbor. Kaj kmalu pa so se pojavile tudi delavske podporne in kulturne organizacije. Godbeno društvo NABREŽINA je bilo ustanovljeno leta 1897.« Tako se je, po vsej verjetnosti na pobudo skupine elanov godbe nabreZinskega odseka vojaSko-veteranskega društva iz Trsta, ki se je imenovala Franz Jožef Muzik, ustanovilo Godbeno društvo Nabrežina, Čeprav je formal-nin datum ustanovitve leto kasneje, 9. marec 1898. Njen prvi kapelnik je bil Ferdinand Majcen, nadarjen dirigent in uspešen skladatelj. Med drugim je uglasbil koračnico "Zvesto za Habsburg", za katero so ga ob praznovanju petdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa tudi nagradili. Septembra leta 1900 je Majcen odšel v Ljubljano, kjer so mu ponudili kapelništvo mestne godbe, v Nabrežini pa ga je zamenjal Josip Budal. Društvo je takrat štelo petnajst elanov, predsedoval pa je domačin Gašper Cemjava. Godba je kmalu zaslovela: igrali so po veselicah, plesih ter vsakovrstnih praznovanjih, vabili pa so jih tudi v Vipavsko dolino, kjer so bili posebno priljubljeni. Leta 1907 je bil za predsednika izvoljen Avgust Makarovič in sklenili so, da se ustanovi godalni orkester »pleh muzika«. Leta 1912 postane predsednik Franc Pertot, društvo pa šteje kar petindvajset aktivnih elanov. Leto kasneje prevzame predsedniško mesto Marko Caha-rija, kapelnik godbe pa postane Oreste Zuccon, narednik 97. avstrijskega pešpolka.V naslednjih letih vih-" ra nad Evropo prva svetovna vojna, kateri tudi nabrežin-ska godba plaCa svoj krvni davek: veC elanov in godbenikov na fronti izgubi življenje, leta 1915 je Nabrežina evakuirana, zakar se inštrumenti in društveni inventar skoraj popolnoma porazgubi. Prvi povojni občni zbor je bil v nedeljo 9. novembra 1919 v prostorih društvene gostilne v Nabrežini, na katerem je za predsednika izvoljen Josip Devetak, ki bo po drugi svetovni vojni postal kapelnik godbe. V teh letih godba hudo pogreša dobrega učitelja. Leta 1921 je za novega predsednika izvoljen Ivan Milic, društvo šteje devetnajst elanov. Na istem obenem zboru je Ludvik Nedelja, 13. julija 1997 NEDELJSKE TEME Nabrežinska godba slavi 100 let delovanja Gruden soglasno izvoljen za vaditelja, ki naj bi skrbel za »red in disciplino pri vajah«. Kmalu za tem v Italiji pride na oblast fašistična stranka. Leta 1926 škvadristi pretepejo Devetaka, Marico, Jurico in Kukanj o, ki se ne izognejo niti ricinusovemu olju, obenem pa Devetaku zaplenijo vse inštrumente. Odslej dalje je delovanje godbe zelo okrnjeno: nekateri se sicer še vedno zbirajo in v mejah mogočega tudi delujejo, dejansko pa se mora tudi godba podrejati ukazom krajevnega »podesta«. Leto 1945 je v zgodovini naših ljudi označeno kot leto zmage na vojaškem in političnem področju. Kulturno življenje seveda ne more zaostajati, tako da se takoj po ni obiskali vaščane in pobirali prispevke. Leta 1946 se je h godbi vrnil Josip Devetak, ki je zopet prevzel dirigentsko palico. V naslednih letih so godbeniki kar nekajkrat zamenjali svoj sedež: iz občinskih prostorov so se preselili v majho sobo v gostilni pri Klopovih, nato pa v h Gure-tovim v staro vas. Od tod so se še naprej selili v prostore, v katerih je bila do pred leti občinska knjižnica, nato pa v bližnje poslopje, še vedno na nabrežinskem glavnem trgu. 21. julija 1947 je društvo proslavljalo petdesetletnico delovanja s prireditvijo, na kateri so sodelovale pro-seška, kriška in rihemberška godba, nastopil je šempolaj-ski pevski zbor Zarja v svo- konCani vojni skupina bivših godbenikov 7. julija 1945 zbere ter določi datum za prvi povojni občni zbor, 21. julija istega leta. Izvoljen je nov odbor, ki mu predseduje Milan Pernarčič, za tajnika je izbran Demetrij Drašček, dirigentska palica pa je zaupana bivšemu klarinetistu Ignacu Pertotu - Naciotu. Prvim elanom se pridružijo še drugi, tako da ob priliki prvega koncerta 27. julija 1945 (ob sprejemu duhovnika v Nabrežini) šteje godba že dvajset elanov. Kmalu zatem na vrsti žalosten ritual vsakega povojnega obdobja: veC mesecev je nastopa godba predvsem na številnih pogrebih naroda najboljših sinov, padlih borcev v Nabrežini, Sempolaju, Slivnem ter drugih okoliških vaseh. Na zadnji dan zmagoslavnega leta so godbeniki končno lahko ponovno organizirali družabno srečanje, v Stropo-vi dvorani v Nabrežini. Tudi ta vojna je godbi pobrala skoraj vsa glasbila ter notni arhiv, finančno stanje društva pa ni bilo med najbolj rožnatimi. Znaten izdatek so predstavljali honorarji zunanjim godbenikom, saj je bilo domačih v posameznih zasedbah še premalo. Stroške so tako krili prostovoljni prispevki vaščanov, samo-obdavčenj e godbenikov, najveeji dohodek pa je predsatvlajala nabiralna akcija, ki so jo izvedli na dan nabrežinskega župnijskega zavetnika, Sv. Roka: duhovnik je na ta dan izdal potrdilo, s katerim so nekateri c4a- bodi, slavnostni govornik pa je bil Ubald Vrabec. Kljub temu, da je godba vedno sodelovala na vseh kulturnih, političnih in cerkvenih prireditvah, je zaradi različnih političnih pogledov ter povojnega napetega ozračja, prišlo do trenj in sporov med samimi godbeniki. Zato je bil 20. frbruarja 1949 izdan pravilnik, na osnovi katerega je bilo vsem elanom »strogo zabranjeno širiti, propagirati ali v društvo uvajati kakršnokoli politično idejo ali stranko«. Godba je igrala na vseh prireditvah katerekoli organizacije ali stranke, toda le pod pogojem, da je bila za svoj na- stop plačana. 25. februarja 1950 je bila godba pobudnica srečanja bivših internirancev v dvorani pri Stropovih. Svojo šestdesetletnico delovanja pa so nabrežinski godbeniki ob sodelovanju sorodnih godb iz Križa, Proseka in Doberdoba proslavili 18. avgusta 1957 na nabrežinskem trgu. Leta 1967 je društvo društvo naročilo prve povojne uniforme, ki jih izdelal domači krojač Jazbec. Istega leta je godba slavila svojo sedemdesetletnico. Ob tej priložnosti je kapelnik Josip Devetak slovesno predal dirigentsko palico Stanku Mi-sleju. Devetak je pri godbi sodeloval celih devetišestde-set let; vključil se kot šele enajst letni deček, zapustil pa jo je kot osemdesetletnik. Na isti slovesnosti je predsednik Josip Pipan izrazil zaskrbljenost zaradi občutenega padca kakovosti ansambla, hkrati pa je apeliral na pristop svežih, mladih sil. Leta 1973 je društo s prvim občinskim finaCnim prispevkom ustanovilo glasbeno šolo, na kateri je najprej poučeval Gino SulCiC, nakar je to breme v bistvu ponovno prevzel Mislej. V dveh letih je glasbeno šolo obiskovalo dvaintrideset uCencev, večina katerih se je potem tudi vključila v.društvo. Leta 1978 je bil izvoljen nov odbor pod vodstvom Vojkota Pertota, ki je še najprej z notarskim aktom registriral in torej pravno uredil status društva. S pristopom lepega števila mladih in talentiranih godbenikov se je tudi repertoar bistveno posodobil in kakovostno rasteh Z glasbeno šolo si je društvo zagotovilo obstoj in nadaljnji razvoj. Leta 1979 je društvo prvič organiziralo, danes že tradicionalni, božični koncert. Nekaj let kasneje se je društvo vključilo v Zvezo slovenskih kulturnih društev, v Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in preko te v Zvezo pihalnih orkestrov Slovenije. Sledila je kriza in dejanski razkroj S FR Jugoslavije, ki je mimo posledične finančne krize tudi zmejske kulture, pretrgal marsikatero že ustaljeno navezo. Po zaslugi Stanka Misleja, Sergia Grat- tona in Davida Sinigoia ter v sodelovanju Glasbene matice pa se je delovanje glasbene šole vedno nemoteno nadaljevalo. Posledica tega je bila znatna okrepitev in pomladitev godbenih vrst, posredno pa je to vplivalo tudi na izbiro programa in kakovostnejša izvajanja. Leta 1990 se je društvo, tudi po zaslugi Hermana Ger-goleta vključilo v vsedržavno zvezo godb Italije ANBIMA ter zaCelo s tradicionalnimi gostovanji širom po italijanskem polotoku, nakar je leta 1993 godba nastopila na povorki godb iz celega sveta v Antvverpenu (Belgija) ob priliki praznovanj »Antvverpen - evropska prestolnica kulture«. V svojem dolgoletnem delovanju je tako godba nastopala na neštetih prireditvah, kot tudi redno za velikonočne in božične praznike, ob obletnici osvoboditve in za l.maj, na procesiji Sv. Roka in v domu za onemogle v Se-sljanu. Vedno in povsod so godbeniki dobrodošli saj, podobno kot pevci, prinašajo veselje in dobro voljo. Dolgo let je pomanjkanje primernih prostorov oviralo redno dejavnost društva, pred kratkim pa jim je občinska Uprava končno doodelila stalen sedež. Ob priliki letošnjega praznovanja sto letnice od ustanovitve je društvo izdalo priložnostno brošuro, ki so jo uredili mladi godbeniki Marjana Golemac, Niko Go-lemac in Massimo Veronese. V njej najdemo podrobnejši zgodovinski oris od ustanovitve do današnjih dni, s celo vrsto zanimivih podrobnosti in na desetine izvirnih slik ter dokumentov. Poleg tega je posebno poglavje posvečeno zabavnim anekdotam, ki se jih vsak od godbenikov še posebno rad spominja. Ni mogel manjkati niti seznam najbolj zglednih godbenikov, katerim gre posebej Čestitati. V zadnjih tridesetih letih vodi godbo Stanko Mislej, o katerem godbeniki pravijo da »je bil in ostaja steber našega godbenega ansambla« . Njegov dolgoletni cilj je vedno eden in isti: z vzgojo naraščaja zagotoviti Nabrežini res kvalitetno godbo. Med prvimi se je zavedal pomena vlaganja v kadrovanje mladih domačinov in zato je bil med pobudniki glasbene šole. Uspelo mu je tudi posodobiti repertoar ter vključil zahtevnejše skladbe, kar je nedvomno dvignilo umetniško raven godbe. Danes vodi godbo Sergio Gratton, kar pa nikakor ni izpodrinilo priljubljenega in cenjenega Stanka Misleja, kateremu ob tridesetletnici dirigiranja vsi godbeniki iskreno voščijo, da bi jim ostal ob strani še mnogo, mnogo let. Igor Gabrovec Na slikah: zgoraj naslovnica brošure, ki so jo izdali ob stoletnici, zgoraj levo dolgoletni kapelnik Stanko Mislej, levo nastop v Antvverpnu leta 1993. NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. juUja 1997 Vrnitev v Ravensbruck Rdeča nit se prične odmo-"tovati iz klobčiča spomina že takoj, po prvih kilometrih, ko se udeleženci, ki jih je za potovanje v Nemčijo zbralo Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED, komaj dobro posedejo po avtobusnih sedežih in se pripravijo na dolgo pot, ki bo v šestih dneh izmerila 3000 prevoženih kilometrov. Končni cilj je Ravensbruck in prisostvovanje odkritju spominske plošče z imeni italijanskih deportirank, umrlih v taborišču, ki s 130.000 ženskami in otroki izpričuje, poleg drugih neštetih lagerjev, zapisanih v nacistični zemljevid Nemčije, kako velik je bil doprinos, ki ga je temu temnemu poglavju evropske zgodovine dala ženska stran neba. Tri bivše deportiranke bodo spet prestopile vhod v la-ger, cigar ime bo eden od govornikov na nedeljski proslavi skušal prevesti kot krokarjev most. Misel zdaj že tipa po spominih, skuša si privabiti pred oči kraj, nemško pokrajino severno od Berlina, ureja plan taborišča; v več kot petdesetih letih se je slika že neštetokrat komponirala v jasen načrt in se spet razkrojila, se porazgubila med dolgimi vrstami barak, ki so si vse enake, iskala svoj prostor za jutranji apel, se izognila stavbi, ki je vzbujala grozo in strah, pa tudi revirju, iz katerega največkrat ni poti nazaj, stavbi z dimnikom.... Spomini so medli, po dolgih letih potisnjeni globoko v notranjost, morda nehote zabrisani, da se zdaj med dvema ravensbmškima tovarišicama v avtobusu, ki vozi proti avstrijski meji, razvije sproščen, presenetljivo veder pogovor. Smejeta se, kot bi se pogovarjali o taborjenju, saj bi sedemnajstletnica in osemnajstletnica spadali prej v kolonijo, kot v koncentracijsko taborišče. V smehu se čudita tedanji mladosti in sami sebi, svoji naivnosti in nepripravljenosti, saj so deportiranke še med med dolgo vožnjo proti severu v živinskem vagonu načrtovale, kako se bodo ob prisilnem delu organizirale za politične ure, morda za študij. Potem je udarilo, ko so se tračnice zarile v črno blato pred stavbo SS-komande taborišča. Kam smo prišle, so se zgrozile! Niso vsi spomini razposajeni. Sredi pogovora se utrne banalna opazka o pokrajini ob avtocesti, znamenje, da ta pogovor le ni tako lahkoten ne lahek, da je hudo in da je treba za trenutek dušo razbremeniti. Pa se spet pritihotapi v zavest slika, ki se večkrat ponavlja v snu: razprte oči tovarišice, nad katero so se posebno znašali. In takrat, ko so jo dali v greznico, fonjo. Ne vem, zakaj so jo dali v greznico. Mi smo gledale iz barake. Nismo mogle ven. Niso pustili. Minilo je več kot petdeset let in nekdanji mladinki se čudita, kako je bilo vse to mogoče! Iz zadnjih sedežev v avtobusu se kot podlaga oglasi pesem, nadaljuje se klepet; onidve pa malo sebi malo bližnjim potnikom, ki so obmolknili, pripovedujeta o ne- prestanem tekanju, pa kako so se skušale umakniti ka-pojem, da bi bile vsaj za en dan proste tlake. Pa je za bežečim dekletom pridrvel v barako SSovec in jo z rafalom pokosil. Jaz sem bila na zgornjem pogradu, ne vem, kako da me ni videl. Čutile so se ponižane in sram jih je bilo, ko so stale gole v vrsti na prostoru za apel. Zdaj, ko je minilo več kot petdeset let, se jim smilijo starejše sotrpinke, njihova izsušena in preko mere ostarela telesa. Picia, no sta guardarme.. mi je rekla. Besede zvenijo milo ob misli na ženo, ki morda ni vedela, če pomiluje samo sebe ali mlado dekle v lagerju. ae tretja deportiranka v Ra-vensbriicku se pelje zdaj po poteh spomina. Nese majhen šopek za bitje, ki je v lagerju le za neskončno majhen izsek večnosti odprlo oči in videlo nebo nad sabo. Potem ga ni bilo več. Druge udeleženke potovanja imajo za sabo Au-schvvitz, Dachau, druga taborišča, pa še družinske tragedije. Iščejo sled za mamo, ki so jo ob transportu ločili od hčerk. Več je tudi moških, ki so zapisani v register enega od neštetih nacističnih lagerjev, nekaj bivših partizanov, pa povratnikov iz vojaških taborišč. Vsak ima za sabo svojo osebno zgodbo. Ali pa samo osebno zanimanje za usodo ljudi, ki jih že davno ni več, in s katerimi so se po čudnem naključju kar spoprijateljili. A navsezadnje je to tudi priložnost za ogled Nemčije, njenih mest s slavno ali manj slavno zgodovino, za potovanje tostran in onstran meje, ki je še pred manj kot osmimi leti delila Evropo. Harmonika od časa zaigra in pesem zadoni. Pred Berlinom dohitimo avtobus z evidenčno tablico iz Ravenne. Člani Združenja bivših deportirancev se sprašujejo, če so to bivši taboriščniki iz Emilije, tovariši, s katerimi se srečujejo na raznih kongresih, predstavniki vsedržavnega združenja, ki se večkrat podajajo na taka in podobna romanja. In res se drugega dne objamejo stare znanke in znanci pred gradom Sans soucis v Potsdamu, kjer se gredo turiste. Misel pa gre neprestano k glavnemu cilju: nedeljskemu sestanku v Ravensbrucku za odkritje obeležja italijanskim taboriščnikom in taboriščni-cam. Ko se iz Berlina, ki je eno samo veliko gradbišče, usmerimo po cesti, ki pelje naravnost proti severu, se nemir in neka notranja napetost vtihotapita med potnike. To je dežela tisočih jezer in jezerc: tudi Ravensbruck (ki ga zaman iščemo na zemljevidu, označeno je le bližnje večje naselje Fiirstenberg) leži ob majhnem jezercu. Oglasi se harmonika, zdaj s partizansko pesmijo. Vsi utihnejo, ko vzame mikrofon v roke predstavnik tržaške sekcije Združenja Riccardo Goruppi. Na kratko v skopih obrisih obnovi zgodovino tega ženskega lagerja. Besede gredo težko z jezika v ganjenem pričakovanju. Potem pove, kako bo potekala proslava, kateri govorniki so najavljeni in pravi, da bo prisoten tudi predstavnik italijanske vlade. Tri potnice, ki so prišle v ta kraj v mrzli jeseni leta 1944, iščejo v gozdnati pokrajini kako znamenje, kaj kar jim je ostalo vtisnjeno v spominu. Ničesar ne spoznam, kot bi bila prvič tu.. Na levi strani se pokažejo med drevjem opuščene stavbe z zazidanimi okni. So tu živeli komandanti taborišča? Dosti pred določeno uro avtobus pripelje na parkirišče pred vhodom v lager, nekako tja, kjer so se pred tolikimi leti tračnice vlaka izgubile v črnem blatu. Zdaj je asfalt. Po programu bi morali od tu v povorki prestopiti vhod. Pripelje še avtobus iz Emilije. Spet se pozdravijo. Težko je urediti val čustev v uradni program. Potem privozi vrsta črnih avtomobilov s policijskim spremstvom. Iz avta izstopi predsednik italijanske zbornice Luciano Violante. Presidente, grazie di essere venuto! mu zakliče sivi gospod iz drugega avtobusa. Grazie a voi. Nobene povorke ni, le nekako skupno vstopanje v urejeni, spominski, del taborišča, brez protokola. V tem vzdušju najde celo svoj prostor opazka, da je za nas, ki prihajamo iz Trsta, važno, kako se govori o naši preteklosti, zaradi naše specifičnosti, zaradi vsega tega, kar se je pri nas dogajalo. Pripombo predsednik sprejme, pravi, da pozna zgodovino naših krajev. Predstavnik tržaške sekcije ANEDa potisne pred njega eno od treh povratnic iz Ravensbručka (na sliki levo). Ne more umiriti svoje ganjenosti ne obvladati tresoče se napetosti,, ko mu pripoveduje, kaj je doži- vela v tem kraju. Nekoliko korakov vstran stoji njen mladi vnuk, ki je spremil no-no na to težko pot. Skupina ljudi s predsednikom italijanske zbornice in Prosečanko na sredi se pomika po taborišču, po tem, kar je od njega ostalo. Drugi begajo sem in tja v spontanem in skoro boječem ogledovanju kraja, v intenzivnem doživljanju, ki ga ne more pomiriti noben uraden in urejen program. Del nekdanjega prostranega taborišča, ki je zdaj na razpolago za obisk, je bil na novo urejen v spominski muzej leta 1993. V mali celici, ki je posvečena italijanskim deporti-rankam, je zdaj plošča z imeni tistih, ki so tu umrle. To je prvi seznam, rezultat raziskovanja, ki sta ga opravila hčerka in sin italijanske deportiranke umrle v tem lagerju.Veliko slovenskih in hrvaških priimkov je na plošči, žensk in tudi moških, ki so tu postavljali barake. Predvideni govori se z nekaterimi dodatnimi posegi zvrstijo v mali dvoranici, kot bi se zbrali v domačem društvu. Štirje so v nemščini: govori predstavnica Mednarodnega komiteja za Ravensbruck, predstavnik okraja, morda občine, deportiranka, ki je po narodnosti Slovakinja, minister za kulturo in druge resorje dežele Brandenburg. Ta omeni tudi slovenske in hrvaške deportiranke iz Italije, medtem ko se predsednik vsedržavnega združenja ANED odvetnik Gianfranco Mari s spomni Erne Mauser in Vide Zavrl, ki sta že pred desetletij s svojo knjigo rešili pozabe Ravensbruck in njegove ženske. Po podtajnici ministrstva za šolstvo spregovori nazadnje predsednik Violante. Prve stavke spremlja napeta ganjenost, globok vtis, ki ga v človeški duši zapusti pričevanje velikega trpljenja, kot ga je preprosto in prisrčno posredovala starejša od naših tteh povratnic. Govor, ki se lahno dotakne tudi sedanjega obravnavanja italijanske preteklosti in problema ločevanja in z njim povezane nestrpnosti, je posvečen predvsem ženskam, njihovemu tr- pljenju, njihovemu doprinosu miru in svobodi, njihovi odpornosti. Svečanost, katere važnost so z brzojavkami podčrtale tudi italijanske ministrice, je vsa ubrana na žensko tematiko in stvarnost. Predsednik italijanske zbornice obljubi, da bo vlada finančno nudila mladim in dijaškim skupinam možnost, da si ta kraj spomina ogledajo. Najtopleje izzvenijo besede italijanske predstavnice, mednarodnega komiteja za Ravensbruck. Bianca Pagani-ni je bivša deportiranka, ki je tu videla umreti mater. Danes je tu svetel dan, zelena drevesa se sklanjajo nad jezerom, ki se blešči v soncu, a ko smo bile me tukaj je bila pokrajina siva, sive so bile barake, sivo blato, po katerem smo hodile, sivo jezero, v katerega so odmetavali pepel iz krematorijske peči in nazadnje...smo bile sive tudi me. Po govorih in odkritju plošče je le še malo časa za ogled lagerja. Spet neko beganje sem in tja po spominskih celicah raznih držav, pa na odprtem ob kipih med barakami, na katerih so ženske grudi komaj vidne gubice, ob zidu z napisom vseh držav, iz katerih so prišle sem deportiranke. Nikdar več ne pridem sem! Pri kosilu v bližnji restavraciji ob jezeru napetost nekoliko popusti.Ob mizah v glavnem komentirajo govore, kaj je kdo rekel. Nekaj minut časa je še do odhoda. Na jezeru se pozibavajo male jahte in čolni. Mlada družina je na krovu pri kosilu. Po travniku se povratniki zbirajo v skupinicah: kako je bilo tu in tam... kakšne narodnosti so bili povečini kapoji...nekateri so bili v lagerju ogromno let... Potem se gredo skoro turiste: Berlin, Nurnberg; postanek v Leipzigu je že za nami. In še zadnja postaja! Dachau je za številne obiskovalce urejeno taborišče in lager-ski muzej, da se bivši depor-tiranki kar nehote utrne misel: če bi bilo takrat tako, bi kar podpisala! Po prostranih ploščadah tisočerih apelov za tisoče ljudi se premikajo od vseh strani številne skupine mladih obiskovalcev. Vedno smo tekle, kar naprej so nas kam gnali! Po koncentracijskem taborišču nas vodi predstavnik tržaške sekcije Združenja bivših deportirancev, povratnik iz Dachaua. Tudi drugim še prisluhnemo, tistim, ki so bili tukaj, ko ta prostor ni bil še tako lepo urejen s spomeniki in obeležji, a se je, na žalost, lahko ponašal z veliko, preveliko organiziranostjo. In tudi tu, kot po vseh drugih številnih taboriščih nacistične Nemčije, odmevajo besede, ki jih je izrekla Bianca Paganini: Tu v Ravensbrucku so ostale naše matere, sestre, tovarišice, prijateljice, a tudi me, kPsmo danes tukaj, in tiste, ki jih ni. Saj iz Raven- sbrucka ..... nismo sploh odšle. Lida Turk GLEDALIŠČA GLASBA FURLANIJA-vlULIJSKA ________KRAJINA___________ IRSI Gledališče Verdi Festival operete Danes, 13. t. m., ob 18. uri opereta »Kneginja Čardaša«. Ponovitve v sredo, 16., v soboto, 19., v petek, 25. in v nedeljo, 27. t. m. V torek, 15. t.m., ob 20.30 opereta »Vesela vdova« (La vedo-va allegra) F. Lebarja. Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi pod vodstvom Nikse Bareza. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za sledeče operete: »V deželi zvončkov« (od 26.7. do 3.8.), »Zizi« (17., 18. in 20.7.), Broadway Memories (22. in 23.7.) ter »Milonga Boulevard (od 7. do 10.8.). Grad Sv. Justa Triestate 97 Danes, 13. t. m., ob 21.30 »Guba libre - velocipedi ai Trapici« Davida Riondina. Nastopajo David Riondino, Sabina Guzzanti in Antonio Catania. Jutri, 14. t. m., ob 21. uri v sodelovanju s kinom Alcione »Cresceranno i carciofi a Mi-mongo«. Miramarski grad Luči in zvoki Jutri, 14. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Miramarski cesarski SLOVENIJA SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela Sežanske kulturne prireditve V torek, 15. t. m., ob 20.30 film »Romeo in Julija«. V sredo, 16. t. m., ob 18. uri lutkovna predstava »La tarima de Locombia« iz Kolumbije; ob 20.30 film »Usodni nagon«. PORTOROŽ Avditorij (portoroška ploščad) Danes, 13. t.m., ob 20. uri Istrski večeri: nastopajo Istrski muzikanti. 4. Primorski poletni festival V torek, 15. t. m., ob 10. uri v Kopru - Park ob tržnici, lutkovni studio Drvarnica: Hopa Hop; ob 18.30 ponovitev v kopališkem parku. razne prireditve koroška BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: danes, 13. t. m., ob 18. uri gledališka predstava »Divji lovec«. V soboto, 19. t. m., ob 16. uri srečanje ljudskih glasbenikov treh regij. TINJE Katoliški dom prosvete Dom Sodalitas: v soboto, 19. t. m.. ob 9. uri začetek tečaja slikanja ikon. HODIŠE Pri Kokeju na Gori: v soboto, 19. t. m., ob 20. uri Veselica na Gori z ansamblom »Toni Her-vol». FURLANIJA-JULIJSKA ________KRAJINA___________ IRST Poletje pri Sv. Ivanu V četrtek, 17. t.m., ob 21. uri večer z DJ. Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 14. t. m., ob 21. uri glasbeni večer ob Festivalu operete »Naja. La donna fatale nella canzone italiana«. SESUAN Poletje v Sesljanu V četrtek, 24. t.m., ob 21.15 predvajanje Walt Disneyevega filma »II gobbo di Notre Da- SLIVNO Na borjaču pri Terčonovih bo v sredo, 16. t. m., ob 21. uri večer dalmatinskih pesmi s Klapo Leut iz Zadra. ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V sredo, 16. t.m., pri Peterlinovih v Zgoniku št. 6: Paolo Pao-lin & I Rocciosi - Balkanizacija ’97. Folkest Mednarodni festival etnične glasbe Danes, 13. t. m., bo v Stalisu pri Ravasclettunastopila skupina Musicalia; v parku vile Del Torre v Romansu pri Gorici Rhapsodia Trio; na trgu v Stelli (Centa) Aldo Giavitto; v Cava-lissu pa skupini’ Nosisa in Ca-rantan. V Vidmu, na Largo Ospedale Vecchio (Bar Cremino) bo v torek, 15. t. m. nastop A. Maran-golo Quarteta; na trgu Matteotti pa bo v sredo, 16. t. m., ob 21.15 Milva interpretirala Piaz-zollo. LIGNANO Predviden jutrišnji nastop italijanskega raperja Jovanot-tija v Lignanu odpade. Med pripravami na poletno turnejo je namreč neurje, v katerem se je v prejšnjih dneh otepala Lombardia, poškodovalo nekatere aparature. Tako sta nocojšnji nastop v Vigevanu in jutrišnji v Lignanu odložena na prve dni avgusta. Jovanotti bo nastopil v naši deželi 4. avgusta in sicer vedno na nogometnem stadionu v Lignanu. Vstopnice, prodane za jutrišnji koncert so seveda veljavne za koncert 4. avgusta. VERONA Arena V petek, 18. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. V nedeljo, 20. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. V sredo, 23. t. m., ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Campori. SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran V petek, 18. t.m., ob 21. uri bo na Manziolijevem trgu nastopila poletna plesna šola Izola. PORTOROŽ Avditorij - letno prizorišče V petek, 18. in v soboto, 19. t. m., ob 21. uri bo na sporedu XX Festival melodij morja in sonca. Informacije na tel. št. (0038666) 272068 in 747230. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Stac-cioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične .ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Galerija Cartesius: do 31. t. m. je na ogled razstava Graziana Romia. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiori-to: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. Sedež letoviščarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 15. t. m. razstavlja Hans Joachim Uthke. MILJE Sedež letoviščarske ustanove: do 16. t. m. je na ogled razstava Sergia Norbeda. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava - Albrecht Due-rer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25): razstavlja Herman Kosič. SLOVENIJA SEŽANA KG Srečka Kosovela: do 18. t.m. je na ogled razstava fotografa Maria Magajne »Dela 1944-1955«. PIRAN Galerija Meduza 2: do 1.8. je na ogled je razstava slovenskega slikarja Valentina Omana. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. KOROŠKA CELOVEC Kavama Kamer: odprta je razstava Tatjane Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprech-ter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in zgodo-vinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik in risb Antona Repnika. DOBRLA VAS V Samostanu: na ogled je razstava Giselberta Hokeja. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bischof. V Katoliškem domu: na ogled je razstava Elene Bracciolini iz Rima. soRMsa j^eebdk ( ^ lot to SUPERGA canvERSE jSergioTacchini IrIllI CaV&nier pumn: BUtTNER SISLEV Spartap MISSONI CFiG^fnant lumberjacr Design tkPufocmance BULL^BOVS CRRJNCE) tTctSKS A Charfnont Vel// kclly FILA NUVOLA SIMOD BASSANO BELLUNO BOLOGNA CASTELFRANCO V. CITTADELLA ■MOLA JESOLO LIGNANO MARGHERA MIRA MONTAGNANA PADOVA SPUT SPRESIANO TAVAGNACCO TRENTO TRST VARSAVIA VERONA ZAGREB IUGiULIA TRGOVSKI CENTER TRST VARSTVO RASTLIN V JULIJU Pozor pred napadi škodljivcev na krompir Prejšnjo nedeljo smo pisali o tem, kakšnim morebitnim napadom škodljivcev so v mesecu juliju podvrženi vinska trta, peckasto in koščica-sto sadje, danes pa se bomo zaustavili pri krompirju, vrtninah in okrasnih rastlinah. Kot že povedano, trenutno še ni razlogov za alarmiranost, gre pa podčrtati potrebo po stalnem nadzorovanju, ki edino lahko omogoči pravočasno odkritje škodljivih pojavov in njihovo zatiranje. KROMPIR Glavnega škodljivca krompirja Koloradskega hrošča zatiramo z biološkimi insekticidi (No-vodol, Dipel, Rapax), ali pa s tradicionalnimi sredstvi, ki vsebujejo Di-metoaf (Rogor). Krompirjevo plesen ( Perono-sporo) uničujemo z bakrenimi pripravki v presledkih 8-12 dni. VRTNINE Na paradižnikih zatiramo pe-ronosporo z bakrenimi pripravki ali sistemiki, ki smo jih že navedli za zatiranje trtne pe-ronospore. Proti paradižnikovim ušem škropimo s sredstvi, ki imajo zelo kratko karenco: z alfametrinom (Fastac) ali delta-metrinom (Decis). Na bučkah in kumarah zatiramo belo plesen s sredstvi, ki jih uporabljamo za zatiranje oidija vinske trte. Česen in Čebulo napadata čebulna plesen (perono-spora) in čebulna siva plesen (botrytis), proti kateri posežemo s tiramom (TMDT 50, TMZ), oziroma anizalino. Čebulno rjo pa, v kolikor se pojavi, uničujemo z Na slikah zgoraj učinki peronospore na krompirju, desno pegavost vrtnic. bakrenimi sredstvi. Proti beli gnilobi ( Čebulo prekrije plesniva plast) je edino uspešno sredstvo kolobarjenje. Isto velja za fuza-riozo in virusna obolenja tudi ostalih zelenjadnic, proti katerim ne moremo uspešno ukrepati z nobenim kurativnim posegom, ker z dovolj učinkovitimi sredstvi enostavno ne razpolagamo. Kapusnice napadajo razne bolezni: črna pegavost in rak, ki ju uničujemo z manebom (Man-zeb), mankozebom ( M 70, KOR, Dithane) ali kaptanom (Captan). Če se tudi tu pojavi pe-ronospora, so nam na voljo bakrena sredstva. Proti škodljivcem (kapusov belin, zeljni molj in bolhače) se borimo s sredstvi, ki smo jih že navedli za zatiranje paradižnikovih uši. Ista sredstva uporabljamo tudi za uničevanje uši na fižolu ter za grahovega zavijača. Solata in radič sta prav tako podvržena raznim, predvsem glivičnim boleznim. Napadajo ju peronospo-ra, rja, pegavost, plesen in siva plesen, ob strogem upoštevanju varnostne dobe je uspešna uporaba mankozeba (Dithane) ali propineba (An-tracol). VRTNICE S tedenskimi do desetdnevnimi presledki zatiramo pepelnato plesen, črno listno pegavost, peronosporo in rjo in sicer s sredstvi, ki smo jih navedli za mesec junij. Zatiramo tudi uši in rdečega pajka. OKRASNE RASTLINE Na bom je letos opaziti veliko primerov sušenja iglic. Svetujemo škropljenje z bakrenimi sredstvi. Z istimi sredstvi škropimo tudi divji kostanj proti listnemu sušenju ter platane proti črni pegavosti. Na mnogih okrasnih rastlinah so prisotni kaparji (cociniglie). Proti tem škropimo s klor-pifos-metilom (daskor, Reldan, Tumar idr). Uši na raznih okrasnih sortah zatiramo s sredstvi, že navedenimi za sadno drevje. Dr. Mario Gregorič strokovna služba Kmečke zveze Prispevki KGS za pogozdovanje Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca je ta teden izdal sporočilo (Primorski dnevnik ga je že objavil v sredo na 3.strani) o izplačilu denarnega prispevka zasebnikom ali združenjem za pogozdovanje, izboljšanje in nadomeščanje drevesnih vrst na gozdnih posestvih. V sporočilu so navedeni vsi pogoji za koriščenje prispevkov. Ker je treba ustrezne prošnje na kolkovanem papirju predložiti najkasneje do konca julija in sicer na osnovi obrazca, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost, Kmečka zveza poziva člane, ki so zainteresirani za prispevek, naj prošnjo izpolnijo Cimprej. Podaljšan rok za ukinitev davčnih kodeksov Na pritisk vsedržavne italijanske konfederacije kmetov in dragih sorodnih združenj je bil z dekretom podaljšan rok za ukinitev davčnih kodeksov (partita IVA), ki niso veC uporabljeni. Ukrepa se lahko poslužijo vsi tisti nosilci davčnih kodeksov, ki niso več opravljali nobenih dejavnosti vsaj od leta 1994. Podaljšani rok pa vsekakor zapade že konec tega meseca. Za morebitne informacije so na razpolago uradi Kmečke zveze. Male kmetije razbremenjene vodenja računovodstva Z zakonom iz dne 9. maja 1997 so bile ukinjene norme, ki so nalagale obveznost vodenja računovodstva (za davek na dodatno vrednost IVA) tudi kmetijam z dohodki, nižjimi od 20 milijonov lir. Kmetje, ki izpolnjujejo ta pogoj, bodo torej odslej razbremenjeni teh obveznosti. Tudi glede tega vprašanja bodo zainteresirani elani našli strokoven odgovor v uradih Kmečke zveze. -TnA MUHI ŽIVINOREJCbi Vse pogostejši obiski finančnih stražnikov V skladu z odlokom ministra za kmetijstvo Pinta o ugotavljanju dejanskega stanja na področju proizvodnih kvot mleka se te dni po vsej Italiji vršijo preverjanja finančnih stražnikov. Pojavljajo se na živinorejskih kmetijah in preverjajo proizvodne kvote na osnovi faktur, računov in registrov. Za preverjanje pride seveda tudi v poštev realno število molznic v hlevu. Akcija je izrednega značaja, kajti znano je, da je bilo v zvezi z vprašanjem kvot mleka že od leta 1988 naprej veliko nejasnosti in zmešnjave. Kmečka zveza je v raznih objavah večkrat opozorila, da gre za normalen pojav, ki naj bi zadeval vse živinorejce v Italiji. Pa vendar je takih “normalnosti" v zadnjem času kar precej. Kmečka zveza ugotavlja, da so lani in letos naši kmetje doživeli že kar nekaj podobnih obiskov, kar med dragim tudi demantira podobo kmeta, ki naj bi živel mirno življenje v naravi. Tako so vinogradniki “normalno" doživeli obiske finančnih stražnikov v kleteh ob trgatvi, ko je bilo na vrsti iskanje poskusov ponarejanja vinskega pridelka s sladkorjem. Nato je bila zopet široka akcija finančnih stražnikov, ko so po kmetijah preverjali pravilno uporabo goriva za kmetijske stroje po znižani ceni. Naši kmetje se ob tem sprašujejo, ali ni v tem sektorju na našem območju že dovolj težav in, ali ni morda takšno pogosto “normalno" pikolovsko preverjanje nekoliko pretirano. Saj gre pri nas večinoma za tako omejene obrate, da si je kakšno špekuliranje sploh težko zamišljati. _______ENA NAJBOLJ RAZŠIRJENIH POVRTNIN PO NAŠIH VRTOVIH_ Kaj vse moramo vedeti o paradižniku Paradižnik je ena najbolj razširjenih povrtnin po naših vrtovih. Ta povrtnina je v tem času v polnem razvoju in v toplejših legah (Breg) nam že nudi prve sadove. Paradižnik je podvržen raznim boleznim in nekaterim škodljivcem, zato je dobro, če o tem nekoliko več spregovorimo. Paradižnik napada nekaj glivičnih bolezni, in to pride posebno do izraza ob vlažnih poletjih, kot je letošnje. Najnevarnejša in najbolj razširjena bolezen pri paradižniku je perono-spora (Phytophtora infestans). Bolezen se ppjavi na vseh nadzemskih delih rastline. Bolezenski znaki se pojavijo najprej na listih, kjer opazimo madeže. Slednji pozneje potemnijo in se posušijo. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino. Prav tako se madeži pojavijo na še zelenih plodovih, ki pozneje gnijejo. Madeži na plodovih so sprva svetli, kot prozorni. Na steblu se pojavijo temne podolgovate proge. Ob močnem napadu zgledajo rastline zaradi temne barve listov kot ožgane. Poleg paradižnika napade peronospora tudi krompir in včasih druge plodove (paprika, jajčevec, bučke, kumare). Gliva živi v zemlji veC Časa in bolezen se pojavi ob ugodnih podnebnih razmerah. Proti peronospori uporabljamo podobne pripravke, kot za peronosporo na trti: oksiklorure (RAME CAFFA-RO), v količini 40 g na 10 litrov vode), pri slednjem bodimo previdni, ker ima karenčno dobo 20 dni. Zato je posebno v primera, ko paradižniki že dozorevajo in v primeru hujšega napada priporočljivo, da poberemo vse dozorele ali skoraj dozorele plodove, nato škropimo s pripravki na podlagi chlortalonila (NOTAR, DA-CONIL), ki imajo karenčno dobo le 7 dni in spadajo v IV. skupino strupenosti. Slednji so priporočljivi tudi pri zadnjem škropljenju. Pri vmesnih škropljenjih lahko uporabljamo tudi kak sistemik, vendar moramo zadnje škropljenje oprevili s površinskimi pripravki. Površinske pripravke, kot so ditiokarbamati (MANZEB, DIH-TANE, R6, ANTRACOL) raje ne uporabljamo oz. jih lahko uporabimo do začetka cvetenja, ker imajo dolgo karenčno dobo (28 dni). Prvič škropimo brž, ko opazimo prve znake bolezni. Nato periodično škropimo vsakih 6 do 12 dni, odvisno od tipa škropiva, ki uporabljano. Važno je tudi, da rastline ne rastejo preveč blizu ene od drage in da ne pretiramo z dušikovimi gnojili. Pazimo, da pri zalivanju ne močimo liste. Preventivno proti peronospori pomaga tudi pokrivanje tal s plastično folijo. V primeru, da paradižnik gojimo pod tunelom, moramo dobro zračiti. Omenili bomo še dve gUviCni bolezni, ki sta pogosti pri paradižniku. To sta okrogla listna pegavost (Septo-ria lycopersici) in pa Cma pegavost (Altemaria porri). Pri prvi se na listih pojavijo 2 do 3 cm okroglasti medeži, ki so večkrat obrobljeni s temnejšo barvo. Le poredkoma se madeži pojavljajo tudi na sadežu, Črna pe-gavnost se pojavi v vseh fazah razvoja rastline. Na listih odraslih rastlin se pojavilo madeži različnih oblik in velikosti. Na sadežu se pa pojavi črni madež, najpogosteje v bližini peclja in ima obliko koncentričnih krogov. Pri obeh boleznih veljajo ista navodila za škropljenje, kot pri peronospori. S škropljenjem začnemo, ko opazimo prve bolezenske znake. V primem hudega napada bomo morali v prihodnjih letih kolobariti. Pri paradižniku se lahko pojavi tudi siva plesen (Botritis), to je dobro znana bolezen, ki se pojavi pri številnih drugih vrstah. Posebno se ta bolezen pojavi v večjih nasadih ali pod toplo gredo ah tunelom. Po domačih vrtovih je bolj redka. Škropimo s pripravki na podlagi vinklozolina (RO-NILAN), Iprodiona (ROVRAL) in drugimi. Paradižnik lahko napadejo še nekatere drage bolezni, kot so na primer trohnenje plodov ali fusarium (Fusarium oxisporum) in pa verticil-lum. Pri obeh boleznih listi porumenijo, kmalu nato se cela rastlina posuši in odmre. Proti tema dvema boleznima lahko ukrapamo le preventivno, z uporabo odpornih rastlin ali razkuženih semen. Posebno važno je, da prihodnje leto kolobarimo. Ker bolezni napadata tudi druge plo-dovke, kolobarimo tudi slednje. Da ponovno sadimo paradižnik na isto površino, moramo počakati najmanj vsaj 3-4 leta. Učinkovito je tudi odstranjevanje bolnih rastlin. Le v primeru večjih površin je koristno ra-skuževanje zemlje z vročo paro ali drugimi sredstvi. Paradižnik je podvržen tudi nekaterim virusnim boleznim. Ker trenutno še ne poznamo učinkovitih sredstev proti virusom, je kupljeno selek- cionirano in odprono seme bistvene važnosti kot obramba proti virusom. Kako vemo, katere sorte so odporne kaki bolezni: večje razvajalke paradižnikovih rastlin napišejo na etiketi, polega iomena sorte, tudi neko kratico, ki pomeni, da je rasth-na odporna proti določeni bolezni. Tako na primer kratica TM ah TMV odpornost proti virusu tobačnega mozaika, ki je najbolj razširjen pri paradižniku. Kratica V pomeni odpornost proti trohnenju plodov, F, Fl in F2 pa odpornost proti fisarium. Kratica VF pomeni odpmost proti obema tema dvema boleznima. Primer so sorte Ace, Roma, VF, Napoli, VF, UC82 VF in druge. V primera letošnjega napada teh dveh bolezni, je najbolje, da pravočasno povprašamo trgovino o razpoložljivosti odpornih sort za naslednje leto. Izmed škodljivcev bomo omenili listne uši, ki jih je iz leta v leto več v našem vrtu. Lahko uporabljamo pripravke na podlagi naravnega piretri-na (KENYATOX VERDE), ki ima ka-renCno dobo 4 dni. V primeru hujšega napada moramo škropljenje po 3 -5 dneh ponoviti. Obstajajo tudi pripravki na podlagi sintetičnih piretrin (npr. DELTAMETRINA-2, 35, DECIS FLOVV, v količini 4 - 7 gr na 10 1 vode), ki ima karenčno dobo 3 dni. Če pa je do pobiranja še nekaj Časa, uporabljamo pripravek na podlagi piri-mikarb-17, 5 (npr. PIRIMOR, v količini 20 gr na 10 litrov vode), ki ima karenčno dobo 14 dni, ah pripravek na podlagi etiofenkarb, ki pa ima karenčno dobo 7 dni. dr. Magda Sturman NOVICE KOLESARSTVO / V 7. ETAPI TOUR DE FRANCE Udinese še v boju za Baggia VIDEM - »Roberto Baggio nas zelo zanima in to smo dali jasno vedeti tudi Milanu,« je včeraj potrdil generalni direktor Udineseja Carlo Piazzola. Za zdaj je iz Milana prišel odgovor, naj Videmčani še malo počakajo. Za prestop Roberta Baggia pa se je začel zanimati tudi preiskovalni urad FIGC in ustrezen urad Fife. Pri tem se predvsem zanimajo za posrednike, ki so Baggiu urejali zadeve pri raznih možnih prestopih, ki pa so vsi padh v vodo: od Barcelone do Derby Countyja in na koncu do Parme. Tu gre za Vittoria Petroneja in Antonia Calienda. Prvi ni vpisan v seznam poklicnih posrednikov Fife, drugi pa je samo na italijanskem seznamu. Zato nimata pravice, da delujeta na mednarodni ravni. Roparski napad v prostorih Conija v Milanu MILAN - Štirje zakrinkani nezanci, oboroženi z železnimi palicami, so ponoči približno ob 1.30 vdrli v zgradbo Conija v Milanu. V prvem nadstropju so najprej onesposobih zapriseženega stražarja, kateremu so zavezah usta, ga priklenih z lisicami in mu odvzeli pištolo. Eden od roparjev je nato ostal pri stražarju, ostah trije pa so podrobno preiskah urade, vdrli nekaj vrat in povzročih precej škode. V četrtem nadstropju so našli ključe od blagajne Hokejske zveze in odnesli več dokumentov ter nekaj športne opreme. Za zdaj se še ne ve, če so kriminalci odnesli tudi kaj denarja. »Preiskava« uradov raznih Športnih zvez je trajala do 5. ure zjutraj, nato pa so roparji mimo zapustili. Steffi Grof hoče nastopiti na mastersu FRANKFURT - Nemška teniška igralka Steffi Graf štiri tedne in pol po operaciji kolena razmišlja o vrnitvi na igrišče. Njen glavni letošnji cilj je nastop na zenskem mastersu v New Yorku (od 17. do 23. novembra), kjer bo branila lansko zmago. S pravimi treningi za to tekmovanje bo 27-letna Nemka začela septembra. Nemka, ki jo je poškodba kolena ovirala več sezon, pravi, da želi na vsak način nastopiti na mastersu in da o ostalih letošnjih tekmovanjih ne razmišlja, saj bo vse odvisno od okrevanja. Za zdaj se ji koleno dobro ceh, Nemka je že poskusila s tekom in nima večjih težav. Ženski nogomet: v finalu EP Nemčija boljša od Italije OSLO - V finalu evropskega nogometnega prvenstva za ženske je reprzentanca Nemčije brez večjih težav premagala Italijo z 2:0. Nemke so povedle po zaslugi vratarke italijanske reprezentance Brenza-nove, ki je zelo nerodno posredovala pri prostem strelu Minnertove in žogo dejansko sama spravila v mrežo. Drugi zadetek je padel takoj na začetku drugega dela. Nemčija je bila tudi branilka naslova, doslej pa so bile Nemke na sedmih evropskih prvenstvih že štirikrat najboljše. Španca Viioca in Mantilla v finalu turnirja v Gstaadu GSTAAD - Finahsta odprtega teniškega prvenstva Švice v Gstaadu z nagradnim skladom 525.000 dolarjev sta Spanca Juan Albert Viioca in Felix Man-tiha. V polfinalu je Viioca ugnal rojaka Alexa Cor-retjo s 3:6, 7:6 (5) in 6:4, Mantilla pa Južnoafričana Waynea Ferreiro s 6:3 in 6:4. Bastad: finale Martin - Norman BASTAD - Finahsta ATP teniškega turnirja v Ba-stadu z nagradnim skladom 328.000 dolarjev pa sta Spanec Juan Antonio Martin in Šved Magnus Norman. Martin se je z zmago nad Slovakom Karolom Kučero s 7:6 (4) in 6:3 prvič v karieri uvrstil v finale ATP turnirja, Norman pa je bil v drugem polfinalu boljši od Spanca Carlosa Coste s 7:5 in 6:3. ; Obvestila PR [MOTOR KLUB obvešča člane, da bo seja v sredo, 16. julija, ob 21. uri v baru Petaros v Borštu. SK BRDINA organizira v naslednjih tednih športne dneve v naravi. Informacije in prijave na sedežu kluba jutri, 14., in sredo, 16. t. m., od 20. do 21. ure. SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA prireja od 28. julija do 1. avgusta na igriščih in v objektih SD Breg v Dolini NOGOMETNI KAMP ’97 za dečke in deklice, rojene 1986 in mlajše. Vabljeni k udeležbi vsi, ki bi se radi zabavali v prijetni in sproščeni družbi. Za informacije in prijave: Občinski športni center, tel. 227044, ali Fabio Zennaro, tel. 232194 po 20. uri. YC CUPA prireja tečaje jadranja za otroke od 21.7. do 1. 8., za vvindšurfe pa od jutri, 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na št. 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na št. 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. Zabel spet zmagal, tokrat po pravilih Po petkovi diskvalifikaciji Nemec pokazal zobe Mario Cipollini in Ivan Gotti včeraj odstopila BORDEAUK - Nemec Erik Zabel je v Sprintu dobil sedmo etapo toura ob Marennesa do Bor-deauxa (195 km) in tako po petkovi diskvalifikaciji, ko so ga zaradi nekorektnosti diskvalificirali in s prvega mesta postavili na zadnje, takoj pokazal, da je v Sprintu izredno močan, še posebej zdaj, ko je tour ostal brez Sprinterskega kralja Maria Cipollinija. Tokrat sta za Nemcem skozi cilj pripeljala Estonec Kirsipuu in Nizozemec Blijlevens. Včerajšnja etapa je bila s poprečno hitrostjo 46 km na uro izredno hitra, značilen zanjo pa je bil tudi dolg beg treh Italijanov Vanzelle, Baffija in Saligarija, ki so pobegnili kmalu po Startu, njihov beg pa se je končal 22 km pred Bordeamcom, potem ko so imeli med etapo že skoraj 6 minut prednosti. V skupnem vrstnem redu se ni nič spremenilo. Se naprej vodi Francoz Cedric Vasseur pred Zabelom. Letošnja kolesarska dirka Po Franciji je včeraj ostala še brez dveh zvenečih imen. Kralj šprin-terjev Mario Cipollini, ki je dobil uvodni etapi, je v včerajšnji po 25 kilometrih odnehal. Predvčerajšnjim je namreč dvakrat padel, ponoči pa mu je tudi oteklo koleno, tako da ni mogel več prenašati bolečin. Veliko smolo pa je imel tudi Ivan Gotti, ki si je v enem od padcev poškodoval hrbet in nogo, tako da včeraj sploh ni prišel na Start. V petek je bilo konec dirke tudi za Rusa Jevge-nija Berzina, ki si je pri padcu zlomil ključnico, in Uzbekistanca Džamoli-dina Abdužaparova, ki je bil pozitiven na kontroli dopinga, ki so jo izvedli že v ponedeljek, rezultate pa objavili v petek. Odkrili so, da naj bi si pomagal z dvema prepovedanima poživiloma, od katerih eno izboljša dihalne sposobnosti, drugi pa je ruski preparat broman-tan, ki ga v drugih državah ne uporabljajo. Pred včerajšnjim Startom je Abdužaparov trdil, da je oba preparata vzel v prepričanju, da nista prepovedana in kot dokaz navedel svojo doslej povsem čisto osemletno profesionalno kariero. Povedal je tudi, da je imel po Abdužaparov pravi, da je poživilo vzel nevede (AP) nedeljskem padcu težave z dihanjem in je to povedal svojemu maserju, ki naj bi mu naslednji dan dal nekaj za lažje dihanje. Se pred tem sta zaradi poškodb odstopila tudi švicarska zvezdnika Tony Rominger in Alex Zuelle. Kolesarje čaka danes 161, 5 km dolga etapa od Sautemesa do Pauja. Velikih pretresov ne bo, seveda če ne bo hujših padcev. Etapa je lahka, v ospredju bodo zato spet šprinterji. Toda že jutri čaka kolesarsko karavano prvi pravi gorski test pred torkovo 252 km dolgo etapo v Pirinejih, po kateri bo že marsikaj bolj jasno. FORMULA 1 / DANES VELIKA NAGRADA ANGLIJE V SILVERSTONEU n Iz prve vrste Villeneuve in Frentzen Vodilni v skupnem seštevku za SP Michael Schumacher (Ferrari) ima četrti čas SILVERSTONE - Kanadčan Jac-ques Villeneuve (Williams-Re-nault) je bil najhitrejši na uradnem treningu formule 1 pred današnjo tekmo za veliko nagrado Anglije v Silverstonu. Poleg Villeneuva (na sliki AP) bo iz prve vrste štartal njegov klubski kolega Nemec Heinz Harald Frentzen. V drugi vrsti sta Finec Mika Hakkinen (McLaren Mercedes) in vodilni v skupnem seštevku za naslov svetovnega prvaka Nemec Michael Schumacher (Ferrari). Drugi Ferra-rijev voznik, Irec Eddie Irvine, je dosegel sedmi čas in bo torej štartal iz četrte vrste. IZIDI IN STARTNA MESTA 1. vrsta: Jacques Villeneuve (KanAVilliams-Renault) 1:21, 598 (povprečna hitrost 226, 770 km/h); Heinz-Harald Frentzen (Nem/VVil-liams-Renault) 1:21, 732; 2. vrsta: Mika Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:21, 797; Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 1:21, 977; 3. vrsta: Ralf Schumacher (Nem/Jordan-Peugeot) 1:22, 277; David Coulthard (VB/McLaren-Mercedes) 1:22, 279; 4. vrsta: Eddie Irvine (Irs/Ferrari) 1:22, 342; Alexander Wurz (Avt/Benetton-Renault) 1:22, 344; 5. vrsta: Johnny Herbert (V-B/Sauber) 1:22, 368; Giancarlo Fisichella (Ita/Jordan-Peugeot) 1:22, 371; 6. vrsta: Jean Aleši (Fra/Benetton-Renault) 1:22, 392; Damon Hill (VB/Arrows-Ya-maha) 1:23, 271; 7. vrsta: Jamo Trulli (Ita/Prost-Mugen-Honda) 1:23, 366; Shinji Nakano (Jap/Pro-st-Mugen-Honda) 1:23,887 itd. NAMIZNI TENIS / NADALJEVANJE KRASOVE TRADICIJE Daša Bresciani v dižavni reprezentanci Od 18. do 27. julija bo igrala na mladinskem evropskem prvenstvu na Slovaškem Po dveh zaporednih obdobjih priprav kandidatk za evropsko mladinsko namiznoteniško prvenstvo je mladinski selektor za žensko vrsto Alessandro Arcigli sestavil ekipi. Skupni treningi so potekali v vsedržavnem specializiranem centru Terniju. Na prvem treningu od 23. junija do 3. julija sta vadili tudi dve Krasovi igralki: Daša Bresciani in Martina Milic. Martina Milič je lani uspešno opravila svoj ognjeni krst v dresu italijanske naraščajniške reprezentance v Frydekmi-steku na Češkem. Letošnje 40. mladinsko evropsko prvenstvo pa bo na ozemlju Slovaške, in sicer v Topolčani od 18. do 27. julija. V istem slovaškem mestu je pred petimi leti igrala v dresu državne reprezentance Katja Milič, letos pa bo Krasove barve v državni reprezentanci letos zastopala Dascia Bresciani (na sliki, foto Kroma), ki jo je selektor izbral v kadetsko vrsto po drugem krogu priprav, ki so bile v teh dneh skupaj s kadetsko reprezentanco Hrvaške, ki je bila kot gost povabljena v Terni. Ekipo poleg Krasove naraščajnice sestavljajo še državna prvakinja v tej kategoriji Nicoletta Stefanova (Che Lin Messina), Rita Maria Pilloni (Villaspeciosa) in Laura Pasto-rina (Pol. 3 T Genova). Mladinsko ekipo je selektor sestavil iz dveh Kitajk (Ting Jan, Wang Ju) in iz gojenk tamkajšnega centra (Denisa Zancaner, Stefania Bosi). Zanimivo je, da Italija z mlajšo ekipo upa na medaljo. Cilj, ki so si ga zastavili, je prodor v cono medalj, za kar bi morala ekipa kadetk zmagati pet zaporednih tekem. V skupini bosta nasprotnika Italije ZR Jugoslavija in Azerbajdžan. Sicer pa je mehanizem tekmovanja precej zapleten, kot nam je povedala Daša, ki je skočila odmov le za kratek čas, da si priskrbi potrebne dokumente. Krasovka je zadnje leto v kategoriji naraščajnic. Z vključitvijo v reprezentanco ima možnost, da pokaže svoj igralski talent in znanje, ki ga je pridobila v Krasovi namiznoteniški šoli, kot so ga doslej na prvenstvih izkazovale Krasove igralke Katja, Vanja in Martina Milič, ki so v zadnjih petih letih nastopale v mladinski državni reprezentanci. J.J. ŽENSKI GIRO -i zadnja etapa s ciljem v Trstu Danes se bo v Trstu na nabrežju nasproti vladne palače končal ženski profesionalni kolesarski Giro po Italiji. Zadnja etapa iz Vidma do Trsta bi morala za Zensko kolesarsko karavano predstavljati pravi »sprehod«, če se ne bi organizatorji odločili, da vanjo vključijo tudi gorsko nagrado. Tako bodo kolesarke, ko bodo prispele v Barkovlje (po programu naj bi bilo to med 11,27 in 11.47), zavile proti svetilniku po ulicah Bo vet o in Perarolo. Nato bodo nadaljevale pot po Furlanski cesti proti Kontovelu in Proseku, nato pa po pokrajinski cesti št 1 prišle do križišča za Sesljan in se spet usmerile na Obalno cesto in preko Trga Liberta, Korza Cavour prispele na cilj, ki je predviden med 12.20 in 12.40. Seveda bodo od zgodnjih jutranjih ur pa do prihoda kolesarske karavane ceste, po katerih bo potekala zadnja etapa, zaprte za promet. V predzadnji etapi od Tolmeča do Vidma je slavila Gabriela Pregnolato, ki je etapo prevozila s poprečno hitrostjo 44, 406 km na uro, kar je najvišja poprečna hitrost, ki je bila kdajkoli dosežena na ženskem gini. V skupni uvrstitvi vodi Fabiana Luperini, ki ima pred Lindo Jackson 4 minute in 46 sekund prednosti. ODBOJKA / KONČANA TROFEJA DEŽEL Neizkušenost botrovala slabši uvrstitvi ekipe FJK Na koncu je FJK osvojila 15. mesto - V ekipi tudi trije igralci iz naših klubov - Pri dekletih prvo Emilijo, pri fantih Marke COURMAVER - Z zmagama deželnih reprezentanc Emilije Romagne pred Lacijem pri dekletih do 14 let in Mark pred Emilijo Romagno pri fan- tih do 16 let se je včeraj v Courmayerju in Aosti končala letošnja odbojkarska »Trofeja dežel«. Kot smo že poročali, so dekleta FJK ATLETIKA / SP ZA VETERANE Fabio Ruzzier odhaja v Durban v JAR dobro pripravljen Preko 12 tisoč nastopajočih - Ruzzier ima več možnosti v hitri hoji na 20 km Od 17 do 27. julija bo v južnoafriškem Durbanu 12. svetovno prvenstvo »Ma-ster« v lahki atletiki. To bo najbolj množična športna manifestacija, odkar so v tej afriški državi ukinili apartheid in je predsedniško mesto prevzel prej preganjani Nelson Mandela. Tekmovanj v vseh atletskih (moških in ženskih) disciplinah naj bi se udeležilo Cez 12.000 tekmovalcev (toliko jih je nastopilo 4 leti na Japonskem) iz vseh krajev sveta, med katerimi bo tudi cela vrsta bivših olimpijskih prvakov in rekorderjev. V italijanski odpravi, ki bo štela okoli 50 tekmovalcev in tekmovalk, bo tudi naš hi-trohodec Fabio Ruzzier, ki bo najprej nastopil na razdalji 20 km na cesti, ki bo na sporedu v nedeljo (20 julija) in nato še na progi 5 km, na stezi, ki bo v soboto, 26. t. m. Njegova naloga, da osvoji vsaj eno od kolajn bo letos precej težka, saj je v najmlajši kategoriji (od 40 do 44 let) letos najstarejši. Štiri leta starostne razlike se namreč kar precej pozna, med nastopajočimi pa bodo po napovedih tudi nekdaj zelo znana imena svetovne atletike. Gre za tekmovalce, ki so že osvajali svetovne in olimpijske naslove in so bili Se do pred kratkim stalni člani absolutnih državnih reprezentanc (bivši tekmovalec iz NDR Gauder, zmagovalec v Moskvi na 50 km, Nizozemec Plasman, ki je nastopil na svetovnem pokalu v hoji pred dvema letoma v Pekingu in večkratni državni reprezentant in prvak Itahje Pezzatini). Vsekakor je zadnji test, ki ga je Ruzzier opravil pred nekaj dnevi dokazal, da je trenutno v zelo dobri formi, v kakršni ni bil že najmanj 5 let. Zato odhaja v Afriko z zavestjo, da je napravil vse, kar je bilo mogoče, da se na letošnjem najvažnejšem tekmovanju predstavi v najboljši luCi, Ceprev bo izredno težko, da ponovi rezultat izpred 4 let, ko je na Japonskem zmagal v obeh disciplinah. VeC možnosti ima predvsem na 20 km, saj imajo na krajši razdalji mlajši tekmovalci izrazito prednost, kar pa ne pomeni, da Ruzzier ne more presenetiti tudi na tej razdalji in se še enkrat vesehti velikega uspeha. osvojila 7. mesto, fantje iz naše dežele (na sliki) pa so se morah na koncu zadovoljiti s 15. mestom. Po mnenju trenerja Gia-coma Zanuttigha bi bila lahko uvrstitev boljša, saj razen tistih reprezentanc, ki so se uvrstila na prva mesta, izrazito boljših ekip ni bilo. Z vsemi ekipami so se deželni reprezentanti enakovredno kosali veCji del srečanj, v končnicah pa je prišlo na dan pomanjkanje izkušenosti v primerjavi z reprezentanti iz odbojkarsko bolj razvitih dežel. Vsekakor pa je nastop v Courmayerju za vse predstavljal izredno pozitivno izkušnjo. V dvanajsterici, ki je igrala v Courmayerju so bili tudi trije igralci naših klubov. Borovec Marko Mikolj, ki sicer igra za združeno mladinsko ekipo Bora in Sloge, je bil v zaCetni šesterki (ob njem so bili še trije Tržačani Allauc, Bossi in Zanolin ter Cornacchia in Marinelli iz Pordenona) in je po besedah tre- nerja v celoti izpolnil pričakovanja. Na srečanjih, ki jih je FJK dobila, pa je bil po trenerjevih besedah tudi odločilen za zmago in to kljub temu, da je imel pred začetkom turnirja nekaj težav zaradi bolečin v hrbtu. SoCana Aljoša Orel in Jan Prinčič sta igrala manj. Oba pa •sta povsem zadovoljila, predvsem PrinCiC pa je potrdil svoj talent. V izločilnem delu je bila deželna reprezentanca FJK v skupini z Moli-sejem, Kampanijo, Emilijo Romagno in Sardinijo. Z dvema zmagama s po 3:0 proti Moliseju in Sardiniji, so v skupini osvojili tretje mesto in tako pristali v skupini, ki se je borila za uvrstitev od 9. do 16. mesta. V drugem delu se je reprezentanca FJK najprej pomerila s Kalabrijo in izgubila z 0:2 (13:15, 10:15). Srečanje je bilo še posebej v prvem setu izredno izenačeno, več sreCe pa je imel nasprotnik. S tem je FJK prišla v zadnjo skupino, ki se je borila za uvrstitev od 13. do 16. mesta. Tudi tu začetek ni bil uspešen, saj je bila Apulija zanesljivo boljša s 3:0 (15:5, 15:8, 15:11). V tekmi za 15. mesto se je naša deželna vrsta spet srečala s Sardinijo. Tokrat je bil boj bolj izenačen kot v predtekmovanju, na koncu pa je bila FJK uspešnejša z 2:1 (15:5, 10:15, 15:10). EKIPA FJK - FANTJE: Cornacchia, Gratton, Co-razza, Copetti, Bevacqua, Mikolj, Zanolin, Allaix, Bossi, PrinCiC, Marinelli, Orel; trener Zanuttigh. Blagajnik Vili Prinčič in predsednik Livio Semolič OBČNI ZBOR SZ DOM / NADVSE USPEŠNA SEZONA Zelo važna vloga društva pri krepitvi slovenske prisotnosti v sami Gorici Izvolili tudi novo vodstvo društva V ponedeljek so se na rednem obenem zboru zbrali člani Športnega združenja Dom iz Gorice. Letošnja skupščina je bila volilna in je potekala v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. V svojem daljšem uvodnem nagovoru, ki je bil obenem tudi predsedniško poročilo, se je predsednik te mestne športne sredine Livio Semolič osredotočil zlasti na pomembno vlogo, ki jo Dom odigrava pri krepitvi slovenske prisotnosti v Gorici. Društvo, ki bo naslednje leto slavilo Častitljivih 35 let neprekinjenega delovanja, ostaja zvesto svojemu osnovnemu poslanstvu, pa Čeprav se mora prilagajati tudi novim družbenim razmeram. Društvo Dom je izraz narodne manjšine, ki deluje v mestnem okolju in se mora zato vsakodnevno spopadati s številnimi izzivi, ki še zdaleč niso zgolj ozko športnega značaja. Poleg zbiranja otrok in mladine, kar nedvomno predstavlja važno postavko, so pri promociji slehernega športnega društva pomembni tudi tekmovalni uspehi. SZ Dom je v tem uspelo zlasti po zaslugi moške košarkarske ekipe, ki je bila zaradi vidne vloge v prvenstvu stalno prisotna v vseh javnih občilih, tako slovenskih kot tudi italijanskih. Na koncu svojega posega se je - ob na splošno ugodni oceni društvenega delovanja - pred- sednik Semolič dotaknil še »Črne pike«, ki je v tej mestni športni sredini že od nekdaj prisotna. Gre za kronično odsotnost staršev pri raznih oblikah društvenega delovanja. Kjub številnim poskusom, društvu še ni uspelo ugodno rešiti tega tako pomembnega vprašanja. Predsednik Semolič se je na koncu zahvalil številnim sponsorjem, javnim ustanovam in drugim organizacijam, ki so s svojim pristopom omogočili izpeljavo zastavljenega letnega naCrta. Sledila so poročila načelnikov sekcij, in sicer: Damijana CešCut je orisala delovanje športnega vrtca, kjer se je redne vadbe letos udeleževalo kar 35 otrok, Mija CešCut je govorila o pestrem in uspešnem delovanju gimnastičnega odseka, kjer je tako po številčnosti kot po delovanju izstopala zlasti ritmika; o uspešni košarkarski sezoni pa je poročal Marko Komel. Pred pozdravi gostov je finančno stanje društva Dom orisal blagajnik Vili PrinCiC. ObCni zbor so pozdravili: predsednik PO ZSSDI za Goriško Marko Lutman, predsednik SZ 01ympia Simon Komjanc, predstavnik OK Val Joško PrinCiC in predstavnik SKGZ Igor Komel. Sledile so volitve novega odbora, ki bo vodil društvo v naslednjih dveh sezonah. Izvoljeni so bili naslednji odborniki: David Ambrosi, Francesca Bruno, Ugo Dornik, Igor Komel, Renza Pelesson, Vili PrinCiC in Livio Semolič. Nadzorni odbor pa bodo sestavljali: Katja Culot, Saša Primožič in Tanja Sokol. Po statutu so elani odbora še načelniki sekcij, in sicer: Damijana CešCut za športni vrtec, Mija CešCut za sekcijo športne in ritmične gimnastike ter Marko Komel za košarko. Cez nekaj dni se bo odbor sestal na prvi seji, kjer si bodo odborniki porazdelili posamezne zadolžitve. (VIP) SUPER MINIODBOJKA / NA DRŽAVNEM FINALU ITALIJANSKEGA ZDRUŽENJA ŠPORTA ZA VSE UISP Sloga Zadružna kraška banka prva Slogaši so prepričljivo ugnali vse nasprotnike in pokazali zrelo igro V kraju Cupra Marittima (pokrajina Ascoli Pičeno) je konec prejšnjega potekal državni finale UISP v odbojki za kategorije under 14, mini in supermini odbojke tako v moški kot v ženski konkurenci. Slo je za zadnjo fazo finalnih bojev, saj so se v različnih kategorijah (od najmlajših pa do »master-sov«) finalisti zbrali v istem kraju vse od konca maja letos. Tokrat je nastopilo približno 600 otrok, ki so s svojo prisotnostjo (in s pristnostjo številnih staršev) še popestrili že tako zelo živahno življenje v tem obmorskem leto-višCarskem kraju. Nas je seveda najbolj zanimal nastop superminiodbojkarjev Sloge Zadružne kraške banke (na sliki), ki so na finale prišli potem, ko so med sezono v svoji kategoriji premočno zmagali na vseh turnirjih, ki jih pokrajinski odbor UISP prireja v Trstu. Odprava naših najmlajših je bila nadvse uspešna, saj so, kot smo že poročali, osvojili prvo mesto. Kot so predstavniki Sloge lahko izvedeli na sestanku med vsedržavnim vodstvom UISP in včlanjenimi društvi, je v drugih italijanskih deželah gibanje UISP na mladinskem področju neprimerno večje kot pri nas, saj razne ekipe (od mini do supermini odbojke pa do kategorij under 13, 14 in 16) skozi vso sezono igrajo prava prvenstva, ki potekajo redno in so po svoji strukturiranosti povsem enakopravna uradnim prvenstvom FIPAV. Iz odbojkarsko bolj razvitih dežel (npr. Toskana in Emilija Romagna) se državnega finala udeleži lahko po veC ekip, ostale dežele nastopajo v glavnem z eno. To seveda še povečuje uspeh naših najmlajših. V kategoriji superminiod-bojke, v kateri je nastopila Sloga Zadružna kraška banka, so v finale prišle še toskanski prvak Scaperia iz okolice Firenc, prvak Emilije Gio Volley (njihova članska ekpa nastopa v A ligi) in FSGT iz Francije. FSGT je sorodna francoska organizacija UISP-a, s katero je italijansko združenje pobrateno, njeni najboljši predstavniki v vsaki kategoriji pa se vsako leto polnopravno udeležijo italijanskega finala. Štirje finalisti so se pomerili vsak proti vsakemu v dveh krogih. Slogini fantje so v vseh šestih tekmah svoje sovrstnike nadigrali zlasti s taktično že zelo zrelo igro. Ponovno so tako dokazali, da vestno delo med letom obrodi prej ali slej dobre rezultate, pri društvu pa so lahko ponosni, da razplagajo z nekaterimi res talentiranimi bodočimi odbojkarji, na katerih vsekakor kaže graditi naprej. Uspeh, ki so ga super-miniodbojkarji Sloge Zadružne kraške ,e- r^»aSc fmm fin1*0*0«^, banke dosegli, je seveda v ponos društvu, trenerju prof. Ivanu Peterlinu in openskemu denarnemu zavodu, ki je omogočilo našim fantom ta nastop, njim samim pa bo prav gotovo pomenil spodbudo za nadaljnje delo. Izidi: Scarperia - FSGT 0:2, Gio Vol-ley - Sloga Zadružna kraška banka 0:2 (3:15, 6:15), Scarperia - Gio Volley 0:2, FSGT - Sloga Zadružna kraška banka0:2 (2:15, 4:15), Scarperia - Sloga Zadružna kraška banka 0:2 (2:15, 1:15), FSGT - Gio Volley 2:0, FSGT - Scarperia 1:1, Sloga Zadružna kraška banka -Gio Volley 2:0 (15:12, 15:8), Gio Volley - Scarperia 0:2, Sloga Zadružna kraška banka - FSGT 2:0 (15:3, 15:9), Sloga Zadružna kraška banka - Scarperia 2:0 (15:1, 15:8), Gio Volley - FSGT 0:2. VRSTNI RED: Sloga Zadružna kraška banka 12, FSGT 7, Scarperia 3, Gio Volley 2. Sloga Zadružna kraška banka: David Gibi, Denis lozza, Ambrož Peterlin, Žiga Ražem, Kristjan Stopar. Naj ob koncu povemo še, da je v mi-nivolleyu pri moških zmagala ekipa Scarperia, pri ženskah Itala iz Firenc, v ženskem superminivolleyu Vicchio, v kategoriji under 14 pa sta bila zmagovalca Molinari iz Neaplja (ženske) in Scarperia (moški.) INKA a RAI 3 Alk slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Baltazar TV dnevnik 20.45 Na počitnice rBORIS popravila TV - VCR antene - SAT Ul. degli Alpini 91 OPČINE ^ Telefon: (040) 214871 J ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.00 10.45 11.45 11.50 12.30 13.30 14.00 16.05 18.00 18.10 19.50 20.00 20.30 20.45 22.40 22.45 23.30 0.05 0.25 2.00 Aktualno: Emonews Dokumenti Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Le simpatiche canaglie Aktualna oddaja: Linea verde - Zelena Črta Maša Nabožna oddaja: Sedmi dan Angel us in papežev blagoslov Aktualno: Poletna zelena Črta (vodi Sandro Van-nucci) Dnevnik Variete: La Domenica degli italiani Nad.: Odissea (i. Bekim Femiu, zadnji del) Dnevnik Koncert Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti Variete v dobrodelne namene: Stelje a piazza Bar-berini - Zvezde na trgu Barberini (vodi Melba Ruffo) Dnevnik Dokumenti: Ameriški Indijanci Proza - Milleunteatro: II borghese gentiluomo (Moliere, i. E. Calindri) Dnevnik Aktualne teme v odaji: Sot-tovoce - Potihoma Variete: Teatro 10 (1972) RAI 2 6.50 7.05 7.50 8.10 9.00 10.05 10.25 11.10 11.30 11.55 13.00 14.00 14.30 17.30 18.20 20.00 20.30 20.50 23.15 23.35 0.05 1.50 Variete: Videocomic Nad.: La traidora Nan.: Harry in Henderso-nov Film: Sarahsarži (kom., It. •94, i. G. Brogi) 10.00 Dnevnik Risanke: Tom in Jerry Avtomobilzem F1 Variete: Videocomic Dnevnik Nan.: Komisar Kress -Duhovnikova sestra Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori, 13.30 Telecamere Variete: Scanzonatissima Avtomobilzem Fl: VN Anglije Aktualno: Cercando cer-cando, 18.15 Vreme Nan.: Marshal Šport: Domenica Sprint Dnevnik Tg2 Nan.: Corte d’ Assise (i. J. Grollmann, G. Roth), 22.30 Law & Order (i. G. Dzundza, C. Noth) Dnevnik, vreme Protestantizem Film: Le mosche in testa (dram., It. ’91, i. F. Pini, B. Venturi) | Glasba: Replay 4^ RAI 3 6.00 8.45 9.10 10.30 12.10 13.30 14.00 14.25 15.00 18.50 20.00 22.30 22.55 23.55 0.05 1.50 Variete: Fuori orario Koncert Telecom Film: Musetta alla con-quista di Parigi (ris., ZDA ’62) V kraljestvu živali Film: Una commedia sexy in una notte di mezza estate (ZDA ’82, r.-i. W. Allen) Jadranje: Giro d’ Italia Deželni dnevnik, 14.15 dnevnik Dok.: Geo magazine Šport: Tour de France, 17.50 atletik Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Variete: Speciale Spoleto (vodi Lorenza Foschini), vmes koncert Eliah (F. Mendelssohn Bartholdy) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja, 23.45 Beach volley Dnevnik, vreme Film: Fratelli e sorelle (dram., It. ’92, r. P. Avali, i. A. Bonaiuto) Variete: Fuori orario §5 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 Nan.: Wings, 6.20 Sodnik ponoči, 6.50 A cuore aperto, 7.40 Attenti a quei due, 8.30 Pregled tiska, 9.00 Christy Maša Dokumenti: Orizzonti lontani, vmes (11.30) dnevnik Nan.: II cliente Dnevnik Tg4 Film: L’ incendio di Roma (zgod., It. ’65, i. L. Jef-fries, C. Gaioni) Variete: Cirkuški prvaki Nan.: Agencija Rockford Dnevnik in vreme Film: Sapore di mare 2 (kom., It. ’83, i. E. Giorgi, I. Ferrari, G. Ansaldi) Film: Contro quattro ban-diere (vojni, It. '79, i. G. Peppard. G. Hamilton) Pregled tiska Nan.: Hardcastle in.Mc-Cormick, 2.20 Mannuc CANALE 5 6.00 8,45 12.15 13.00 13.30 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 22.45 1.00 2.00 2.30 3.00 Na prvi strani Nan.: Love Boat, 9.45 Co-sby indaga (i. Bill Cosby, Rita Moreno), 11.45 Non-no Felice (i. Gino Bran-mieri) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodi Laura Freddi) Dnevnik Nan.: Mr. Bean - Lahko noc, Mr. Bean TV film: Missione d’ amo-re (dram., It. '92, r. D. Risi, i. Carol Alt, Ethan Wayne, Florinda Bolkan) Film: Mi faccia causa (kom., It. ’84, i. C. De Si-ca, Stefania Sandrelli, Gi-gi Proietti, E. Montesano, Marisa Laurito) Nan.: Caro maestro (i. Marco Columbro, Elena Sofia Ricci) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: II quizzone (vodita Gerry Scotti in Laura Freddi, 2. oddaja) TV film: Top Models (dram., ZDA ’93, i. Lee Majors, Jennifer 0’Neill), vmes (0.45) noCni dnevnik Nan.: Maledetta fortuna Pregled tiska Aktualno: Target Pregled tiska Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam Variete: Cittadini del mondo, 9.55 La nostra inviata Manuela, risanke Variete: Sorridi, c’e Bim Bum Bam, risanke M Nan.: Phenom - Dragi "1 poljubi ^ Šport: Grand Prix Odprti studio Glasba: Jamiroquai Nan.: Tequila & Bonetti (i. Jack Scalia) Variete: Re p er una notte (vodi Gigi Sabani) Nan.: SeaQuest (i. Roy Scheider, J. Brandis), 18.30 Star Trek Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Mr: Cooper - Črni Sv. Valentin (i. Mark Curry, Dawn Levvis) Film: Major League (kom., ZDA ’89, i. Tom Berenger, Charlie Sheen) 7ilm: Cornetti alla crema (kom.. It. ’81, i. Lino Banji, Edwige Fenech) Italija 1 Šport Film: Ali’ onorevole piaccion o le donne (kom.. It. ’72) 9.45 10.10 11.00 17.00 17.10 17.4C 19.00 19.05 19.30 19.45 20.10 21.15 22.00 22.05 22.15 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Ozare (ponovitev) Otroški program. Risana nan.: Čebelica Maja, 9.30 nan. Otroci Polderjev (Nizozemska, 2. epizoda) Na vrtu Koncerti za mlade Dok.: Rojen med divjimi živalimi (Fr., 7. del) Obzorja duha Pomagajmo si Ljudje in zemlja Poročila Igre brez meja (pon.) Film: Družinski Človek (Fr., 1993, r. Pierre Lary, i. Fabiene Babe, Philippe Volter, Pierre Lary) Obzornik Nan.: Otroški svet (ZDA, i. J. Duffy, G. Clooney) Po domače Včeraj, danes, jutri Risanka, 19.15 Loto TV Dnevnik, vreme Šport, Zrcalo tedna Kamra Intervju Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Poletna noč. Nan.: Caro-line v velemestu, 22.45 Svilene sence (11. ep.) 8.00 10.30 11.00 12.00 12.25 13.15 14.55 19.30 19.45 19.50 20.00 20.30 21.30 21.55 22.25 23.40 Euronevvs Vest in pločevina - Krivolov (V. Zupan) Tedenski izbor. Oddaja o tržnih komunikacijah: Cik cak, 11.30 V vrtincu POletna noC. Nanizanka: Caroline v velemestu (ZDA, 13. epizoda) Nanizanka: Svilene sence (ZDA, 10. epizoda) OPera: Lisička zvitorepka Šport Dnevnik, vreme) Šport Včeraj, danes, jutri Slovenski magazin Avstralska nanizanka: Goli (i. Nick Enright, Stu Sutcliffe, Andrevv Bovel, P. Brovra, 5. epizoda) Dokumentarna nadalje-vankanka: Svet čudes (Avstralija, 11. del) Šport v nedeljo Evropski koncert Berlinske filharmonije Slovenski magazin S tele 4 88 Koper 22.00 Dogodki in odmevi [gjj Film: La bella addormen- tata |Tw Nad.: Joana Dokumentarec Intrigo Rivediamoli A tu per tu Non siamo mica america- Euronevvs Film: Ples v temi (ZDA, ’49, i. W. Povvell, M. Stevens) Kam vodijo nase stezice Vsedanes - TV Dnevnik, vreme Nan.: Dragnet, 20.00 Vesolje je... Globus, 21.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vreme Istra in... , 21.45 Nan.: Joe Forrester Musiche - Ansamble Micrologus, 22.25 Folkest ’95 TV Dnevnik-Vsedanes, vreme (#) MONTECARLO 13.00 12.00 13.00 14.00 16.00 19.30 20.40 23.00 19.30, 22.30, 0.20 dnevnik, 13.15,19.50 Šport Papežev blagoslov Nanizanka: Booker Film: Le sei mogli di En-rico Vlil (zgod., VB ’33) Film: II prigioniero di Zenda (pust, ZDA ’37) Montanellijeva nedelja Film: Infemo bianco (pust., ZDA ’52) Film: I lupi attaccano in branco (vojni, It. ’70) OVEN 21.3. - 20.4: Zvezde vam bodo pošiljale\ več vitalnosti in energije. Domače stene vas bodo utesnjevale, uživajte v naravi, saj je vaše znamenje z njo močno povezano. Do partnerja boste kritični. BIK 21.4,-20. 5.: Nekoliko občjutljivi in muhasti boste. Kadar vas popade trma, skušajte se vživeti v občutja drugih, potlej boste bolj pripravljeni na dialog z nijimi. Denar: kakor bo prišlo, bo tudi odšlo. DVOJČKA 21.5.-21.6.: V tem tednu se boste nekoliko sprostili in pozabili na vsakdanje skrbi. Težko boste zdržali na enem mestu, potrebni ste gibanja in sprememb. RAK 22. 6. - 22. 7.: Za vaše živce bo krajše zatišje na delovnem mestu pravi blagoslov. Nredili ste že nekaj odločilnih korakov. Ljubezen: nekdo vas močno "pogreša. r Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Program Abraham; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Igra; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Stergo ergo; 13.00 Športno popoldne, zimzelene melodije, novice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Rock underground. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi, 19.30 Cerkvena glasba; 20.15 Operni in komorni opus; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Vreme, cestne informacije; 7.45 Ali ljubite klasiko?; 8.00 OKO obveščajo;8.30 Jutranjik; 9.15 Kmetijski nasvet; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du,jes?l; 14.30 -19.00 Glasba in šport; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnoze-lenih T. Priča; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Eskim z imenom Volk (D. Pertot, r. L Lombar); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice, nato Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veseloigra: Ravni pot, najboljši pot (B. Tomšič, r. A. Rustja); 14.45 Pop mušic; 15.00 Z naših prireditev: Poklon P. Merkuju ob 70-letnici, nato Glasbeni predah; 17.00 Kratka poročila; 17,05 Iz okroglih miz; 18.30 Kratki časi; 18.45Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (H. La.pi-chler); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. LEV 23. 7.-23. 8.: Kdor čaka dočaka Posvetih bodo pozitivni zvezdni vplivi, polni boste energije in veselja. Odhčno se boste znašli v vseh preizkušnjah. Denar: odlično. DEVICA 24.8. - 22.9.: Kadar vas kdo prizadene, se zaprete kot školjka. Namesto tega raje poskrbite za pogovor ah kaj drugega. Posel: držite se začrtane poti, ki bo strma in naporna. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav boste do ljudi nezaupljivi, boste pogrešali družbo. Ne samevajte, obiščete stare prijatelje. Na denarnem področju bodo odpravljene ovire in boljše bo. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Nikar ne zapr-vite ugodne razporeditve zvezd! Poletite na krilih radovednosti in odkrijte nekaj novega, odrinite v neznane kraje, počnite kar vas veseh. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Polni boste energije, kar boste poskušali čim bolje izkoristiti. Znali boste združiti prijetno s koristnim. Ljubezen: čakajo vas lepi in romantični dnevi v dvoje. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Zadnje čase ste zelo občutljivi. Hitro se utrudite. Koristili bi vam sprehodi. S partnerjem se bosta sicer dobro razumela, vendar ne boste ob njem sproščeni. VODNAR 21.1. -19.2.: Tudi v tem tednu boste na delovnem mestu bili borbo s časom in svojimi zmogljivostmi. Nekaj več časa pa si kljub temu vzemite tudi za partnerja, M potrebuje pozornosti. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Dobre volje boste in pripravljeni na poletne vragolije, vendar ne pozabite na obveznosti, zamujene roke bi drago plačali. Denar: nekaj srednjega. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Baltazar TV DNEVNIK ® RAI 1 6.30 6.45 9.55 11.30 11.35 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.20 15.50 18.00 18.10 18.55 19.50 20.00 20.40 21.00 23.45 23.50 0.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Poletna Unomattina (vodi Melba Ruffo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Psicanalista a tempo perso (kom., ZDA ’83, i. i. Bormie Franklyn, Robert Klein) Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Un cane a caccia di Bicg Cat (kom., ZDA '75, i. Jeremy Slate, Pat Crow-ley) Sedem dni v Parlamentu Mladinski variete Poletni Solletico, vmes risanke in nan. Boy meets world (vodita E. Ferraci-ni, Mauro Serio) Dnevnik Glasbena odd.: Ravenna -Sarajevo: Most prijateljstva preko Jadrana (1. del) Nan.: Velika dolina - Star cowboy (i. Barbara Stanwyck) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi) Film: 11 cerchio perfetto (dram., Hrv. '96, r. A. Ke- novic, i. M. Nadarevic) Dnevnik Dokumenti Nočni dnevnik RAI 2 §9 RETE 4 ITALIA 1 Nad.: La traidora Nad.: Lasciati amare Variete za najmlajse TV film: Piazza di Spa- Zidovska kultura gna (kom., It. ’91) Rubrika o zdravju Nad.: Vendetta d’ amore, Nad.: Quando si ama, 10.00 Perla nera, 10.30 I 11.00 Santa Barbara due volti deli’ amore, Dnevnik 11.00 Regina, 11.45 Mila- Variete: Ci vediamo in gros, vmes (11.30) dnev- TV (vodi Paolo Limiti) nik Dnevnik, 13.30 Navade Nan.: Hiša v preriji in družba, 13.45 Zdravje Dnevnik Variete: Ci vediamo in Variete: Chi c’e c’e al so- TV (vodi Paolo Limiti) le Nan.: Bonanza Nad.: Sentieri - Steze 17.15 Dnevnik Film: Lazzarella (kom., Nan.: Wolff It. ’57, i. A. Panaro) Dnevnik in šport Kviz: OK, il prezzo e giu- Oddaja o izletih in poto- sto! - Cena je prava vanjih Sereno variabile Dnevnik in vreme Nan.: Hunt er Variete: Game Boat Komični filmi S. Laurela Variete: Ballo, amore e in O. Hardyja fantasia Večerni dnevnik Film: Lo scopone scienti- Nan.: Amico mio - Prijatelj moj - Prijatelji (i. D. Poggi, M. Dapporto) fico (kom., It. ’72, i. A. Sordi, J. Cotten) Pregled tiska Film: La časa dei giochi (dram., ZDA ’87, i. L. Crouse, J. Matnegna) Dnevnik, vreme, 0.50 Da- @ CANALE 5 nes v Parlamentu, 1.00 vreme, 1.05 nočni Šport Aktualno: Telecamere Na prvi strani, vreme RAI 3 Nan.: VVonder VVoman, 9.45 Blondinka za očeta, 10.30 La donna bionica, 11.30 V osmih pod isto streho - Plesni maraton, 12.00 La tata, 12.30 Non- Otroski variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Mc Gyver Film: II piccolo grande professore (fant., Fr., i. Martin Lamotte) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajse: Ciao Ciao Parade in risanke Dragon Flyz Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajše, risanke, 17.25 Giovani in-traprendenti Nan.: Prvi poljubi -Umetnik slikar, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper (i. Dawn Levvis) Odprti studio (vodi A. Cecchi Paone) Aktualna odd.: 8 mm -Prime Time Aktualno: Hai un mo-mento Liga? Variete: Facciamo caba-ret (vodi Claudio Bisio) Fatti e misfatti S TELE 4 Jutranji dnevnik no Felice Koncert Dnevnik TG 5 Film: L’ allegro fantasma Sgarbi quotidiani 16.45, 23.00, 1.30 Do- (kom., It. ’41) Nad.: Beautiful (i. Ron godki in odmevi Aktualni odd.: Tempo Moss, Dylan Neale) Amando ' Kolesarstvo: Tour de TV film: Movente scono- Nad.: Joana France sciuto (dram., ZDA ’95, i. HnS Dokumentarec Dnevnik Tori Spelling) Dnevnik v nemSCini Nad.: In nome della fa- Nan.: Sisters (i. Swoosie Poletni šport miglia, 12.35 nan. Man Kurtz, Sela Ward) jjg Film: Animali pazzi with a camera Nan.: Komisar Scali - Film Aktualno: Grand Tour Težka dediščina, 18.15 Deželne vesti, dnevnik Časa Vianello (i. R. Via- gj Nan.: ENG - V živo Kolesarstvo: Tour de nello, Sandra Mondaini) Kviz: 6 del mestiere? (vo- (•) MONTECARLO France (9. etapa) dita Claudio Lippi in Dok.: Geo magazine Luana Ravegnini) Vremenska napoved Dnevnik TG 5 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Nad.: In nome della fa- Variete: Paperissima nik, 13.20, 20.20 Šport miglia, Un pošto al sole Sprint (vodi Michelle Nanizanka iHiIi] Dnevnik, deželne vesti, Hunziker) Due come voi deželni šport Film: Non c’e due senza Film: 11 principe študen- Aktualno: Od 20. do 20. quattro (kom., It. ’84, i. te (kom., ZDA ’54) ure, 20.20 nan.: Friends Terence Hill, Bud Spen- Nan.: Booker Dok. oddaja o naravi: cer, A. Clough) Variete: Zap Zap Professione natura Dnevnik Film: La settima profezia Dnevnik, deželne vesti Variete: Maurizio Costan- (fant., ZDA ’88) RjRj Aktualna odd.: Headline zo Show, vmes (0.15) Film: Dieci piccoli India- Fmi Kviz opolnoči dnevnik ni (krim., VB ’90) liffil Dnevnik, pregled tiska Sgarbi qubtidiani Film fr* Slovenija 1 {r Slovenija 2 Vremenska panorama Teletekst I&Il Euronews Euronevvs m Včeraj, danes, jutri Otroški program: Na po- Videoring tep - Po spominu... (od- Tedenski izbor: nan. daje iz arhiva otroškega Otroški svet (ZDA, 5. ep.) in maldinskega progra- Ljudje in zemlja ma) Utrip Tedenski izbor: Šport v Zrcalo tedna nedeljo Poročila Evropski mesec kulture: TV igrica: Hugo (pon.) Al Andalus (2. del) Videostrani Obzorja duha Tedenski izbor: Kamra, Evropski koncert orkestra 15.10 Intervju Berlinske filharmonije Dober dan, Koroška kUHil Nanizanka: Goli (Avstra- TV prodaja lija (avtorji: Nick Enright, Videostrani Stu Sutclioffe, A. Bovell, Obzornik Tony Ayres, P. Brovvn, 4. Otroški program: Rado- epizoda) vedni TaCek: Bob Poletna noC. Nanizanka: Dokumentarna nani- Poletna noC (ZDA, 14. zanka: Mejniki (Nemčija) epizoda) Nanizanka: Jake in debe- Nanizanka: Svilene sence luh (ZDA, 15. epizoda) (ZDA, 11. epizoda) TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Včeraj, danes, jutri Šport ' Risanka Razvedrilna oddaja: Ka- Žrebanje 3X3 raoke TV dnevnik, vreme. Šport Včeraj, danes, jutri Nadaljevanka: Župnik za Mladinska nadaljevanka: 10 tednov (VB, 3. del, i. Bratovščina sinjega gale- S. Tompkinson, D. ba (1. del) Kirvvan, Tony Doyle) Dokumentarna oddaja: TV konferenca Zgodba o psihiatrih - Včeraj, danes, jutri Lažen spomin (VB) Odmevi, vreme, šport Brane Rončel izza odra Poletna noč. Ameriška nanizanka: Čarobne v velemestu (15. epizoda) Nanizamka: Svilene sence (ZDA, 12. epizoda) Videorjng Videostrani SS Koper 15.00 16.30 .18.00 18.30 19.00 19.25 20.30 21.00 21.15 22.00 22.30 22.30 22.45 Euronevvs Film: Potres (It., '82, i. G. Ardisson, S. Camacina) Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Športni portreti, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet, 20.00 Risanke: Super Book Dokumentarna oddaja: Beyond 2000 Vsedanes - TV dnevnik, vreme Nan.: Police News Dokumentarna oddaja Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Studio 2 šport TV dnevnik Vsedanes, vreme r Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 14.40 Modne novosti; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Glasba ob 5-ih; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Ba- ročni koncert; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 21.00 Colmar Festival 97; 22.30 Komorni studio; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska .vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Reggae; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba in informacije; 19.00 RD RASLO; 20.00 Bla bla radio; 19.30 Večrni program; 22.00 Zrcalo dneva; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poletne melodije; 8.30 Na počitnice; 9.30 Izbrani listi; 9.40 Revival, 10.10 KOncert: Pianist M. Devetak; 11.20 Orkestri; 11.30 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 24. del.), nato New Age; 12.00 Zelena eko-magija, nato Soft mušic; 12.40 Primorska poje; 13.00 Dnevnik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Odkrivajmo lepote Evrope; 15.00 Shalom, Izrael (prip. T. Srebrnič) 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Človek in tehnologija na robu 2. tisočletja; 18.20 Bom in U.S.A.; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG «0 J„. SREČ - . . SREDISCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANT1- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 % rarv^^iLA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48. Dolžina dneva 15.14. Luna vzide ob 14.19 in zatone ob 0.58. PLIMOVANJE Danes: ob 3.35 najvisje -6 cm, ob 8.44 najnižje -15 cm, ob 16.51 najvisje 29 cm, ob 0.58 najnižje -21 cm. Tutri: ob 6.59 najvisje -4 cm, ob 10.29 najnižje -8 cm, ob 18.00 najvisje 32 cm. -v MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,6 stopinje. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °c’ 500 m.............22 1000 m.............17 1500 m.............13 2000 m.............9 2500 m ............6 2864 m.............3 F- m- OVIDEM 15/30 _^N. GORICA GORICA Q 14/29 O o KRANJ °UUBUANA ’3/23 N. MESTO 12/28 POSTOJNA q O 11,26 KOČEVJE - O CRNOMEU ,S,295>RT0R02 I \ HIT KONFERENČNA DVORANA PERLA. Nova Gorica Uelovno srečanje ali posvet, predstavitev ali predavanje, poslovna ali novinarska konferenca... morajo biti učinkoviti. Takšno možnost daje elegantna zeleno-modra konferenčna dvorana Perla s 110 sedeži. Akustična dvorana je klimatizirana in vrhunsko opremljena: oprema za simultano prevajanje in za različne načine projekcij, najmodernejša telekomunikacijska oprema, ki omogoča profesionalno izvedbo najzahtevnejših prireditev... Konferenčno dvorano je mogoče spremeniti v dve manjši. Ob konferenčni dvorani sta na voljo še manjša sejna soba in učilnica. Le korak in dvorana se odpre na manjšo teraso, ki omogoča pogostitve na prostem. PERLA Jto zbranem in napornem delu prija sprostitev. Zato je konferenčna dvorana Perla tako priljubljena. Tu zares lahko izbirate: pokriti bazen, savna, fitness, frizerski in kozmetični salon, zunanja teniška igrišča. /ih, seveda: za vse zanimiva igralnica, varietejski in zabavni program, skočite lahko v diskoteko, vabi vas restavracija z visoko kulinarično ponudbo, tu so trgovinice s tisoč in enim spominkom. Brez skrbi: vaš avto je na varovanem parkirišču -tudi za to poskrbi Hotel Casino Perla... HflT Hoteli Igralnice Turizem C. IX. korpusa 35.5250 Solkan, Nova Gorica tel. 00 386 65 28 221,21258 (prodajna služba) fax 00 386 65 26 430 Hit Hotel Casino Perla Kidričem 7, 5000 Nova Gorica, Slovenija Tel 00386/6512630, Fax: 00386/ 65 28 886