Za poduk in kratek čas. Turki pa bratje naši jugoslavjanski. Britk» žalost me preiine| Pri spominu doinovlne Vsemu svčtu nepoznane Od nikogar spoitovane! 8. Jenko. V. Re8 žalostni občutki trgajo srce slavjanskemu rodoljubu, kedar si uekatera bolj nesrečua plemena Slavjanov in jihovo tužno osodo na spomin vzeme. To velja zlasti glede ubogib Bolgarov. Po smrti slavnega Simona 1. 927. je še mnogo deloma srčnih carjev, n. pr. Samael Ohridski, Peter, Ivan Asen, Svetoslav, bolgarskemu caratvu branilo in obranilo samostalnost in neodvisnost od greških cesarjev v Carigrada, ki so moČDO blepeli po slavjanskih deželah ia si jih podvreči neprenehoma prizadevali. Isto neodvisnost bi bili Bolgari obranili tndi proti navalom novih soviažnikor, dirjih Tarkov, ako nebi v svojih srcih gojili stari, slavjanski greh — nesložnost. Razdiaženi med seboj in v veCnih prepirih in bojih 8 sosednimi Srbi, prišli so s temi vred pod turški jarem. Nesrečni den, kateri je Bolgarom pričel 5051etno tarško robstvo in sužnost, bil je 26. avgust 1371. Ob reki Marici, ki svoje zelene valore po najrodovitnisi planjavi cele Bolgarske rali od »kalnega Balkana do Egejskega morja, so se Bolgari zadnjič 8 Turki zgrabli a v 3dnevni krrari bitki premagani bili. Iz začetka ao Bolgari še precej mirno živeli v zemlji svojih očetov, stoprv pozneje pofela je turdka vlada jemati bolgarska zemljišča in jih delivati Turkom, kateri so se v vojski posebno skazali. Ti Turki so postalj turški graščaki spahije imenorani, ki «o z bolgarskim kmetom delali, kakor nekdaj nemiki plemiči ia graščaki pri nas 8 slovenskim. Naložili so jim tlako, raboto, desetino ia Bog vedi kolikoteie davke. Turškim tlačiteljem 80 8e pridružili lokavi Grki. Ti so Bolgaro začeli 1. 1767. po svojih greških popih in Skofih tlačiti, izsesavati ia ob naroduo zavest »pravljati. Vedeli so namreč gnltana Mustafo III. zoper Bolgare naščurati. Rekli ma so, da bodo Bolgari le tedaj zresti podložniki turskemu cesarstvu, ako jim sultan pobere doma5e; narodne dubovnike in ikofe in te nadomesti z greškimi in sploh vse cerkrene zadeve podvrže greškemu, razkolniškemu patrijarbu v Carigradu. Sultan se je dal res pregovoriti in je vse storil, kar so mu zviti Greki nasvetovali. Telesnerau sužanstvu pristopilo je sedaj duševno robstvo. V kratkem so narodno duhovenstvo iztrebili in ga nadomestili z greškimi popi, ki bolgarskega jezika niso unieli, ga tudi umeti niso hotli, ampak ga zaničevali in ljudem pravili, da bolgarski jezik ni za nobeno izomiko. Služba božja se je obbajala vseskozi v tujem greikem jeziku in v šolah se je poducevalo zopet le samo v grešoini. Ovo nasilstro od strani tatinskih Grekov. — Greki slovijo po vsem jutrovem kot najizvrstniši tatovi — tiajalo je do 1. 1867, tedaj celih 100 let. V tem letu 80 Bolgari otresli jarem greških popov in osDovali narodno bolgarsko cerkvo, ki ima lastnega patiijarba v Trnovem. Kakih 60.000 Bolgarov pa se je po prizadetju čč. oo. Lazaristov zjedinilo 8 katoliško Cerkvijo. Narodna duhovščina je začela brž staviti narodne šole, katerih je sedaj že mnogo postavljenih. Bolgari namreč radi darujejo za ustanovljenje novih iol vse, kar je potreba. Tudi več tiskarnic iu časopisor imajo. Sploh narod bolgarski se je v poslednjih 10 letih znatno začel gibati in iz oOOletnega sužanstva dvigati. (Nastavek prih.) Smešničar 37. Kapucin in magjar sta v gostilnici ostala na noč. Ta ukaže hišuiku, da ga naj zgodaj vzbudi, ker se boče po železnici odpeljati. Hišnik ga res vzbudi. Sedaj se magjar hitro obleče pa v naglici ogrne kapucinov plašč zamenivši ga hč Bvojim in biti ua železnico. Ko se je začelo deniti, zapazi na sebi kapuciuov plašč; ves nevoljen godrnja: teremtete, snoči sem vendar dovolj trdno hišniku ukazal, da naj vzbudi magjara a budalo mi je vzbudilo kapucioa!