NASLOV—ADDRESS i Glasila K. S. K. Jedmot f117 St. Clair At*. CLEVELAND, OHIO Kranjsko • Slovenski KatnHSka Jednota Je prvo ia najstarejša ulovennka bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje ie 43. leto GESLO KSKJ. JE: UVAŽBVAJTE ŽENSKE ENAKOPRAVNOSTI KJXJ. PRIDOBIVAJTE novo eUuMtro m mdntii ' paitžr ] OFFICIAL ORGAN[ IŽSŽSI^ba OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN" CATHOUC UNION NO. 31 — STEV. 31 CLEVELAND, 0.t 4. AVGUSTA (AUGUST), 1937 LETO (VOLUME) XXU1, Kako imo napredovali od milijona do milijona? Na minuli polletni seji je pred celokupnim glavnim odborom naše Jednote podal gl. tajnik sobrat Zalar svoje finančno poročilo in je pri tej priliki z velikim ponosom in veseljem povdaril, da je naša podporna organizacija v svojem premoženju že prekoračila štiri milijone dolarjev. Dne 30. junija t. 1. je namreč čisto premoženje K. S. K. Jednote obeh cddelkov znašalo $4.098,933.85. (V odraslem $3,921,709.07, v mladinskem pa $177,224.78.) Natančno finančno poročilo priobčimo s skupnim zapisnikom vred v prihodnji izdaji Glasila. Naravno, da so bili tega poročila vsi prisotni glavni uradniki in uradnice zelo veseli; in gotovo se bo tega dejstva veselil tudi vsak naš član in članica. Poleg vsega tega je treba še povdarjati, da je naša Jednota nadsolventna ker znaša njena solventnost 106.54%. Potem pa še nekaj! Skupnih podpor je naša organizacija od svojega postanka'izplačala do 30. junija t. 1. v znesku $6,312,-819; torej znašati obe svoti skupaj nad $10,000,000.00. * Ob začetku poslovanja Jednote junija 1894 ni bilo nič denarja v naši blagajni. Prvo leto (1895) je premogla samo $797.98. Šele čez več let je dospela do prve polovice milijona (leta 1917—$528,704.79), Cez 5 let zatem, leta 1922 je znašalo njeno skupno premoženje $1,045,791.09. Leta 1928—$2,-168,812.19; leta 1932—$3,127,114.05 in koncem junija tekočega leta pa $4,09^,933.85. Od prvega do drugega milijona je poteklo torej 6 let, od drugega do tretjega 4 leta in do četrtega pa štiri in pol leta. Naj na£ te številke, oziroma to poročilo navdušuje, da bomo vsi, od prvega do zadnjega z združenimi močmi delovali osobito v sedanji kampanji še za večje število članstva, kajti s tem se bo tudi premoženje Jednote množilo! Važna predloga sprejeta Washington, 31. julija. — Danes je senatna zbornica z 56 proti 28 glasovi sprejela in odobrila novi zakonski načrt, da inja zvezna vlada pravico in moč določati minimalne plače delavcem in čas dela. Minimalne plače naj bi bile 40c na uro, maksimalni delavnik pa 40 ur na teden. Navedeno predlogo mora še kongres odobriti preden stopi v veljavo; toda poslanska zbornica določa 70c plače na uro in 35 urni delovni teden. Dalje je danes senatna zbornica zavrgla Wagner Van Nuy-sevo protilinčarsko predlogo z 46 proti 39 glasovi. Premogarji bodo obnovili pogodbo Springfield, ///., 31. julija. Kakor poroča predsednik unije progresivnih premogarjev Joe Ozanič, bo njegova unija podpisala novo pogodbo s posameznimi premogarskimi družbami v kateri se zahteva 50 rA povišanje dnevne plače. NESREČA NA JEZERU OČE IN SIN UTONILA AMERIKA ODLIKOVALA JUG0SL0V. JUNAKA POSLEDICE LAKOTE NA JUGOSLOVANSKI KABI KITAJSKEM NET BO RESIGNIRAL V področju lakote v kitajski pokrajini Sečuan so se nedavno dogajale grozne stvari. To je največja nesreča tekom stoletja. Nad 10 milijonov Kitajcev je izpostavljeno smrti zaradi lakote. Sedaj jim sploh ni več mogoče priti na pomoč. Niso redki slučaji ljudožrstva. Znan je primer nekega trgovca v pokrajini Sečuan, ki je svoji rodbini dajal za jed mrliče. Bil je aretiran in je to priznal. V drugih poročilih se govori o tem, da so na sumljiv način izginili dečki in deklice, ter'se misli, da so bili zaklani in pojedeni. Edina hrana ljudstvu je neka bela ilovica, od katere pa umre na tisoče ljudi. Iz onih krajev se silne množice ljudi pomikajo proti mestom, pa jih mnogo pade ob cesti zaradi onemoglosti. Belgrad, 30. julija. — Jugoslovanski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je odpotoval v Brod in govori se, da namerava tam podati resig-nacijo regentu princu Pavlu v najtežji krizi, v kateri se nahaja Jugoslavija od umora kralja Aleksandra. K temu koraku so Stojadi-noviča najbrž napotili punti in izgredi, ki so se pripetili včeraj v raznih krajih Jugoslavije ob priliki, ko so pokopavali srbskega pravoslavnega patriarha Varnavo in ker so tudi nekateri pravoslavni narodni poslanci nedavno glasovali za konkordat z Vatikanom. Kolikor je dosedaj znano, je bila ubita ena ženska in stotine oseb je bilo ranjenih v spopadih med policijo, pravoslavnimi, mohamedanci in katoličani. Slišali so se klici: "Doli s Stojadinovičem!" Pričakuje se, da če bo princ Pavel sprejel resignacijo Sto-jadinoviča, da mu bo takoj poveril nalogo, da ustvari novo vlado, v kateri bodo zamenjani nekateri ministri. Sv. sined je vse one pravoslavne poslance izobčil iz svoje cerkve vsled glasovanja za konkordat z Vatikanom. Zdaj ne morejo na podlagi ustave več vršiti svojih poslov v narodni skupščini. Stojadinovič, ki je velik prijatelj princ-regenta Pavla je na nekem shodu ostro napadal pravoslavno duhovščino naj se ne meša v politiko. -o 16£78 letalskih licenc Washington, D. C. — Air Commerce Bureau naznanja, da je bilo 1. julija izdanih 16,-578 letalskih licenc. Lani jih je bilo izdanih 15,204. Pogodbe brez veljave Francoski parnik dosegel svetovni rekord ■ New York, 2. avgusta. — Francoski brzoparnik "Nor-mandie" je priplul danes v newyorški zaliv iz Havre in dosegel zaeno svetovni rekord s tem, da je prevozil Atlantik v treh dnevih, 23 urah in 2 minutah. —Nemška vlada je dala zapreti na Bavarskem vse katoliške šole; to je izvršila v protest na nedavno papeževo izjavo in obsojanje Nemčije, da ne ravna s katoličani pravilno. Te šole bodo v bodoče v oskrbi države ali vlade. i t1 vil (tenftffij S, seja v soboto Soja bo v navad-nih sborovalnih prostorih in aa začne točno ob 8. ari zvečer. Gotovo je ie članstvu znano, da priredi naše društvo v nedeljo 8. avgusta svoj letni piknik. Piknik bo na znanem Kegljevem vrtu v prijaznem Willow Springs. Vsi člani in Članice ste vabljeni, da se piknika prav gotovo udeležite. E-nako pa tudi vabimo ostala bratska društva v naselbini in bližnji okolici, kakor tudi rojake in prijatelje iz naselbine in okolice, da nas posetijo o-menjeno nedeljo na tem veselem in zabavnem pikniku. Prostor vam je znan, in kateri ste že bili tam, že veste, kako je prijetno v hladni senci ob vrčku ječmenove pijače. Kakor je navada na pikniku, tudi na našem ne bo manjkalo raznega okrepčila, tako glede jedi in pijač. Vsega bo dovolj. Za ples bo igrala znana Foy sova godba, da vas bo kar samo neslo na plesišče. Godba bo gotovo ugajala starim in mladim. Kdor se želi na piknik peljati s trukom, se bo lahko peljal za jako zmerno ceno, to je za odrasle 35c, za mladino 15c. Prvi truk odide okoli 10. ure zjutraj, in drugi truk pa ob pol eni popoldne. Truk bo čakal na Lincoln in Cer-mak Rd. pri slovenski šoli. članstvu se priporoča, da agitira okoli svojih znancev in prijateljev za čim večjo udeležbo. Še enkrat vas cenjeno članstvo opominjam, da se udeležite seje v soboto zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih, da se še ostalo pomenimo za nedeljski piknik. Na svidenje na seji in v nedeljo na pikniku! Pozdrav! John Prah, tajnik. I rano vsa ker mu bo talko nika. 1 Zapušča soprogo Ano, Id ja tajnica dntftva Marija Milosti Polne it 114 KSKJ., potem dve hčerki Frances In Patsy Ann, očeta Frank-a Sr., brate : Viktorja, Antona in Josipa in sestre Mrs. Joseph Krasovic in Mrs. Michael Eitler. V imenu našega društva izražam tem potom njegovi hudo prizadeti družini in sorodnikom iskreno soialje. Naj počiva v miru božjem in bodi mu ohranjen najblaiji spomin! John F. Težak, tajnik. Druitvo sr. Jožefa, št. 2, Joliet, lil. * Vabilo na izlet Naznanja se vam, da bo naše društvo sv. Jožefa št. 2 KSKJ. priredilo veliki izlet dne 8. avgusta t. 1. na dobro znanih Winklerjevih prostorih, kamor pridete po cesti št. 59. Prinesite seboj jedila, mrzla pijača se bo pa serviral? na omenjenih prostorih, katere bo dovolj za vse. V ta namen prispeva vsak član, ki se udeleži piknika malenkostnih 75c. Tudi nečlani so vabljeni. Pridite gotovo, ker zabave in poštenega razvedrila bo dovolj za vse! Odbor. Druitvo »v. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa. Predeednik našega društva umrl V sredo, dne 21. julija je zadel naše društvo hud udarec ker smo izgubili našega agil-nega in dobrega predsednika Frank A. SimoniČ-a Jr. Dne 15. julija se je moral v bolnišnici podvreči operaciji na slepiču, kateri je pa šesti dan podlegel v starosti 34 let. Pokojnik je bil vzor nad vse prijaznega in vrlega ameriškega Slovenca; vljuden in dober s vsemi, starimi in mladimi. Tako je bil tudi duša našega društva in vnet faran naše cerkve sv. Petra. Vsled njegovega kremeni tega značaja ga ja vse aelo spoštovalo in ljubile. Kjerkoli je bilo treba nastopiti v kakem odboru, je on vedno rad pomagal ter skušal doseči uspeh, kar se mu je tudi posrečilo. Na zadnji konvenciji KSKJ. ▼ Indianapolis, Ind. je zastopal aaie druitvo kot delegat in je bil imenovan v odbor za pravila. V Steeltonu je vršil Društvo »v. Frančiška Seraf št. 46, New York, N. Y. Dragi mi sobratje! .Kakor vam gotovo znano, se nam vedno bolj in bolj približuje dan praznovanja naše društvene 40 letnice; torej prosim vse čjane v imenu dobre stvari in v korist društva, da bi se v bodoče malo bolj zanimali za naše seje; pomnite, če hočemo doseči lep uspeh pri tej slav-nosti, mora vsak naš član in članica sodelovati, kajti v slogi je moč. Torej pričakujem velike u-deležbe na prihodnji seji dne 14. avgusta. Na isti bomo imeli tudi na dnevnem redu knjižice v zvezi z Miss Srečo. 1 Nekaj članov mi je vrnilo one knjižice iz vzroka, da jih ne morejo prodati; toda na seji j? bilo sklenjeno, da je vsak član dolžan vzeti vsaj eno knjižico brez kakega ugovora. Ker naše društvo ne prireja dosti veselic in če ne bodo člani pomagali društvu da naj se. morebitni posebni asesment ne razpiše, zato morate vpoštevati te knjižiee; ako tega ne boste vršili, ne bo društvu mogoče pomagati prizadetim članom s plačevanjem asesmenta za Jednoto. Torej vas prijazno prosim, da vsi skupaj delujemo v našo občpo korist! Pretečeni mesec julij sem vam tudi po pošti razposlal glasovnice v zadevi resolucije iz glavnega urada za spremembo Jednotinega charterja. Vsak član in članica naj ono listino dobro prečita in naj na glasovnici naredi križ, ali je za premembo ali pa ne. Potem glasovnico prinesite seboj na sejo, ali mi jo pošljite po pošti. Ne pozabite se na glasovnici lastnoročno podpisati! Ob enem vam je bila poslana tudi listina za pridobivanje oglasov za našo Spominsko knjigo povodom 40 letnice Skušajte kar največ mogoče pridobiti oglasov pri vaših trgovcih; to bo v korist društva Vaš sedanji tajnik se je na zadnji seji izrazil, da je večkrat ob sobotah zvečer zaposlen, baš ob času, ko se vrši seja; torej prosim članstvo, da se o tem pogovorite na prihodnji seji, če bi bilo mogoče datum seje preložiti na kak drugi dan, drugače je meni skoro nemogoče vršiti tajni ške posle. Bolnikov sedaj hvala Bogu nimamo nič; vsi so okrevali. Slmo, žalibože, da smo dne 2 julija vsled smrti izgubili našega večletnega člana in so-brata Frank Trauna; ugrabila nam ga je smrt po kratki bolezni. Zapušča hčerko in sina, katerima izrekamo naše iskreno soialje. Pokojnika se pa vsi spominjajmo v svojih molitvah. Lahna mu ameriška gruda! J err g Koprivšek Jr., tajnik. članica mora podpisati eno glasovnico ali je za to, da se charter spremeni ali pa ne, saj je bilo iito ie V Glasilu razloženo in je iaael tudi vsak priložnost o tej zadevi čitati. In ker morajo biti glasovnice vrnjene na glavni urad naj-kasnejše do 12. septembra, t 1. ste vsi naproieni, kateri se niste udeležili sadnje saje, da pridete na prihodnjo iijo in to storite. Člani na bolniškem listu so: John Anilovar, Joseph Baro-niza, Louis Kump in Joseph in Charles Česark. Vsem tem sobratom Želim, da bi kmalu okrevali in se zopet vrnili med svoje sobrate in prijatelje. Š sobratskim pozdravom, Joseph J. Klun, tajnik. e Društvo Friderik Baraga, it 93, Chisholm, Minn. Vabilo na sejo Člane našega društva se tem vljudno vabi, da se po noštevilno udeležijo društvene seje dne 8. avgusta. Kakor je gotovo vsem znano iz Glasila je od Jednote razpisano splošno glasovanje glede premembe Jednotinega charterja. Ker morajo biti glasovnice vrnjene v glavni urad KSKJ. do 12 septembra, je čas jako kratek, torej se vas prosi, da kolikor mogoče glasujete na seji. S tem prihranite tajniku veliko nepotrebnih sitnosti in potov. Torej vas še enkrat prosim, udeležite Šhk seje dne 8. avgusta stoproclffitno. S sobratskim pozdravom, John Komidar, tajnik. ^^^^^^^^^^^ se ope-i zirja, da redno na seji poro-; gajo o stanju bolnikov, dru- se v bona podlagi pravil centralnega bolniškega oddelka, točki 21 in 22. Ako bo v bodoče kak bolniški oblikovalec kaznovan, naj ae ne jasi nad uradniki, ampak naj pravila prečita, posebno ie one točke in bo vedel za kaj se gre. Za druitvo sv. Jožefa It. 108, Anton F. Kozleuchar, preds., Louis Sokola, tajnik, John Radocičevič, blagaj. št. 95, Društvo sv. Jožefa, it. 57, Brooklyn, N, Y. Tem potom se opominja vse člane in članice našega društ- Društvo sv. Alojzi ; BroughtitH, Jaz se bolj malokrat ogla sim na tem mestu o naših društvenih raziherih; toda zdaj sem pa v to primoran Opozarjal in prosil sem vas že od časa do časa, da se udeležujte sej; toda vse zaman Pomislite vendar dragi mi bratje, kako nam je mogoče na tak način napredovati, ker ni za društvo nič zanimanja! Čemu ne pridete samo enkrat mesečno na sejo, da bi se ondi malo pogovorili: Ti pojdi tu kaj, ti pa tja, da dobiš kakega novega člana ali članico Vsa druga društva te naselbi ne so daleč naprej pred nami Saj ni čudno, da smo vsled tega zadnji in bomo tudi na ta kem mestu ostali, saj nam veli star pregovor, da brez muje se še čevlja ne obuje. >' Poleg tega smo imeli meseca julija kar dva smrtna slučaja; izgubili smo enega člana in eno članico. Slednja je bila naša sestra Mrs. Matilda Kraus, rodom iz nemške Ogrske, živeča več let v Willock, Pa., potem pa nekaj časa Detroitu, Mich., kjer zapušča soproga Vencelna. Dne 16. julija je pa v Gospodu zaspal naš predsednik sobrat Mike Mali. Ta slučaj nas je zelo pretresel; zaradi tega smo sklicali izredno sejo še isti večer, da se je vse potrebno ukrenilo glede pogreba. Pokojnik je bil doma iz vasi Zagrad, fara sv. Petra na Dolenjskem. Zapušča žalujoča soprogo in 7 otrok, 5 sinov in 2 hčerke in še več drugih sorodnikov ter znancev. Dragi nam pokojnik! Naše društvo Te ne bo nikdar pozabilo. Spominjali se Te bomo v naših molitvah. Večna luč naj Ti sveti! Na zopetno svidenje tamkaj nad zvezdami I Vam pa, dragi žalujoči sorodniki izraža naše društvo iskreno sožalje. A. Ipavoo, tajnik. Društvo sv. MihOlja, broj 163, Pittsburgh, Pa. Javljam svem članom i članicam našega društva, da če se obdriavati dojduča sjedni-ca na 8. avgusta točno u 2 sata u navadni prostorijama. Bračo i sestre! Na ovu sjed-nicu ste prošeni, da u večem broju bute prisutni, jer imamo veliko važni točka na dnevnem redu reševati poradi naše 20 godišnjice obstanka društva i drugi takoj važni točka. Dalje vas prosim, da bi svaki dopeljal po enega novega člana u naše društvo kot na-gradu društvu za 20 letnico obstanka. To lahko izvršite! Još ima svaki po enega prijatelja, koji još ne spada v nijeno društvo, pak mu raztumačite naš napredak i našu slogu, ne mislim, da neče pristupiti To stvorite dobro za društvo Jednotu i još najbolje, samom sebom i vašemu prijatelj Sada je prosti pristup i dok tor, i još lepe nagrade se dobi Samo. svi složno na delo ! To nije težko, to se lahko učini samo ako imate dobru volju želju.* Dalje opomenjam ove, koji duguju društvu po 3, 4 i mjeseci, i sve stare dužnike oc minule depresije, da svoj dug podmirite, jer od prošle sjec nice zaključek stoji, da se sve takove članove označi u sezna mu i članstvu preporuči na reševanje. Dug u knjigama tra ja više četiri godine. Prije ni bilo zameriti, a sada depresije jest konec. Oprostite da vas opet opomenjam; kada nečete sami vr šiti svoje dužnosti napram dru štvu, onda vas moram jaz; jer tudi vi svoje pitate kada ima te nešto od društva dobiti, kak vu podporu. Da bute imali pameti: Koji bu dugoval 4 i 5 mjeseci, takov član ne bu upravičen do podpore. Sa pozdravom, Matt Brozenič, tajnik Društvo MOrij 184, Brooklyn, N, T. Tem potom se prosi vse članice našega društva, da se sigurno udeležite prihodnje redne seje, katera se vrli v Četrtek večer ob 8:30 dne 12. avgusta, v Slovenskem Domu, 253 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y. Kakor vam je že znano, so bile iz gl. urada glasovnice poslane na vsako druitvo in tako tudi na naie, in je treba, da se vsaka članica podpiše in voli ali je za to, da se Jednotin charter spremeni ali ne.- Torej udeležite se prihodnje seje in glasujte, ker glasovnice morajo biti poslane na glavni urad do 12. septembra, in ker bo naša redna seja katera se bo vršila v septembru mesecu že prepozno, zaradi teh glasovnic, je torej treba skrbeti, da zadevo izvršimo pri tej seji. Na bolniški listi je zdaj samo še sestra Mary Slabič, in vse članice ji želimo, da bi kmalu okrevala. S sosestrskim pozdravom, Anna Klun, tajnica. Društvo sv. Martina, št. 178, Chicago, lil. Cenjeni mi sobratje in sestre! Dolžnost me veže, da se moram zopet enkrat na tem mestu oglasiti in vas opominja ti, kajti večina našega članstva je pozabila, da mora tajnik društva tudi sedaj v poletnem času pravočasno na glavni u-rad pošiljati asesment, drugače je društvo lahko suspendi rano. Zato vas VSE prosim, če že zares ne morete priti na sejo, da prinesete denar za asesment na dom tajnika, ali ga pa pošljite. Nadzorni odbor je dognal pri zadnjem pregle dovanju knjig, da smo v zadnjih treh mesecih dobili $22 manj kakor smo pa izplačali Zdaj pa stvar dobro presodite! Ali morda mislite, da bo taj nik iz svojega žepa za druge zalagal in pošiljal za druge asesment na Jednoto če ni plačan?! V bodoče kdor bo dolgoval za 2 meseca, za istega se za tretji mesec ne bo več poslalo asesmenta na glavni urad. Vi morda mislite, da zato, ker tajnik čaka, tudi Jed-nota lahko čaka, kar pa ni Društvo sv. Ane, št. 208, Butte, Mont. Vabilo na sejo Tem potom prosim vse članice našega društva, da se ude ležite prihodnje seje dne 11 avgusta v navadnih prostorih. Na tej seji imamo nekaj važnega za rešiti; torej če se vas več te seje udeleži, bolj lahko bomo zadevo rešile v splošno zadovoljnost članic. S sosestrskim pozdravom, Johanna Eltz, predsed. -o- Lepo uspela druatvena alavnoat (Po Dulutb News Tribune) E velet h, Minn., 25. julija.— Dasiravno je slabo deževno vreme zadrževalo obhajan je slavnosti 35 letnice tukajšnjega društva sv. Cirila in Metoda št. 59 KSKJ., se je vseeno popoldne udeležilo nad 3000 ljudstva jubilejnega piknika v Eveleth Lake parku. Na slavnost je prišlo tudi večje število Jednotinih glavnih uradnikov. Na pikniku je imel okrajni sodnik Hon. Martin Hughes iz Hibbinga krasen govor, v katerem je dajal priznanje Slovencem v tem delu države ker so tudi oni veliko pripomogli k razvitju in napredku is tega. Zaeno je polagal na srce mladini, ali mlajši generaciji da naj sledi po stopinjah svojih prednikov kar se tiče običajev, dalje izvrševanja dr žavljanskih dolžnosti, treznosti, poštenosti in ljubezni do gradnje svojih domov. Sodnik Hughes je posebno hvalil Slovence ker so zelo versko za vedni; povdarjal je, da vera Boga tvori trdo in najboljšo moralno podlago za vsakega človeka. Med drugimi govorniki so bili še sledeči: Frank Opeka iz tforth Chicaga, glavni predsednik; Joseph Zalar, Joliet 111., gl. tajnik; Louis Železni-kar, Joliet, 111., gl. blagajnik; Prank Lokar, Pittsburgh, Pa., glavni nadzornik. Drugi gl. uradniki te Jednote so bili še navzoči sledeči: John Germ, ]?ueblo, Colo., prvi podpredsednik; George Nemanich, Soudan, Minn., četrti podpredsednik; Steve G. Vertin, Joliet, 111., pomožni tajnik; George Brine, Eveleth, Minn., predsednik nadzornega odbora; Fr. Gospodarich, Joliet, 111., tajnik gospodarskega ali finančnega odbora; Martin Shukle, Eve-eth, in Rudolf G. Rudman, Wilkinsburg, Pa., finančna odbornika. Zabavne točke na programu Frell petju se- Fr. R harmoniko; »e iz Ely j a Matt Kobeta; Germ, šolo petje in fftioniko; godbe-e je pa proizvajala iz Eveletha in nemška iz Virginije. | V atletičnih kontestih so zmagali sledeči: v dirki na 50 jardov za 12 letne dečke: H. Perušek, prvi, P. Markovich, drugi; C. Mourin, tretji in R. Levine, četrti ter M. Yelich, peti. V dirki za 16 letne dečke: S. Kerze, prvi; J. Silovich, drugi; F. Matjasich, tretji; R. Bizal, četrti in J. Oven, peti. Za deklice 16 let in manj stare: L. Cossalter, prva; F. Klun, druga; T. Stagliano, tretja; A. Laurich, četrta in M. Kochevar, peta. Za 10 letne dečke in manj: Louis Ravnikar, prvi; Frank Stagliano, drugi, Xavier Mat-tei, tretji; Arthur Vocce, četrti in Tony Bertucci, peti. Za deklice 10 let in manj: E. Colengelo, prva; D. Dei'a-zio, druga; H. Novak, tretja; M. Shutte, četrta in W. Krall, peta. Metanje valerja: Mrs. Ro-zinka, prva; Mrs. Novak, druga; Mrs. Fister, tretja; Mrs. Pene, četrta in Mrs. Markovich, peta. Dirka močnih žensk: M. Ritmanich, prva; Mrs. Chappie, druga; Mrs. Rozinka, tretja; Mrs. Novak, četrta in Mrs. Fister, peta. Splošna tekma dečkov na 75 jardov: Svetlin, prvi; Ravnikar, drugi; Oven, tretji. Splošna tekma deklic za e-uako daljavo: F. Klun, prva* M. Strahanc, druga; J. Markovich, tretja; S. Defezio, četrta in A. Oven, peta. -o- DOPISI HIMEN Brooklyn, N. Y. — V nedeljo dne 25. julija sta se poročila v slovenski cerkvi v New Yorku John Lisac z Jerico So-berle. Tako da zdaj sta spet dva slamnikarja skupaj. John Lisac je delal več let v nekem premogovniku v Pennsyl-vaniji, in ga je pred par leti v maj ni poškodovalo, zato je pa prišel v New York delat slamnike. Pravi, da če mu klobuk pade na glavo, da ga ne bo treba peljati v bolnišnico; si bo kar drugega napravil. Iskrene čestitke novopo-ročencema! Poročevalec. Slovesna poroka v Pittsburghu, Penna. Dne 26. julija se je vršila v cerkvi Matere Božje Vnebovze-te v Pittsburghu, Pa. slovesna poročna sv. maša povodom poroke Mr. Frank Ferenčaka in Miss Jennie Planinšek; cerkvene obrede je izvršil domači g. župnik Rev. Matej Kebe. Ženin je nečak Mrs. Agnes Gorishek, lastnice hotela na Butler St. in porotne odborni-ce naše Jednote, rojen v Vidmu pri Krškem, kjer ima še starše in dva brata; nevesta je pa ameriška Slovenka, rodom iz Johnstowna, Pa. in hčerka Mr. Louis in Mrs. Mary Planine. Ženitovanje se je vršilo na domu Mrs. Gorishek. Oba novoporočenca spadata k naši Jednoti. Iskrene čestitke in na mhoga, srečna in zadovoljna leta! -o- O SOLATI Zdravstvena vrednost zelenjave vobče in zelene solate posebej je že davno znana. Ni mamo nobenega bolj osvežujočega dodatka k toplim in mrz-im mesnim in k nekaterim mlečnim jedem kot dobro pripravljeno solato, zlasti ob vročih dnevih. Vemo, da imamo vročini manj teka, posebno hrane, a da se če jemo zra-solato. 2o aamo pogled na osvežujočo zelenjavo nam dvigne tek, še preden smo jo zaužili. — Ce pripravimo solato s svežim oljem, moremo s tem dovesti telesu koristno in lahko prebavljivo maščobo. Dalje so v solati razne vrste soli, ki ugodno vplivajo na sestavo naše krvi. Nato so velike koristi raznovrstni vitamini, ki preprečujejo nastanek raznih bolezni, katerih se obvarujemo z uživanjem neku-hane solate. Celo pri nekaterih kožnih boleznih uporabljajo zdravniki solato kot zdravilno sredstvo. — Poleg olja porabljamo pri pripravi solate tudi vinski kis, ki mu pridene-mo nekoliko vode, s čimer se rastlinska vlakna'zrahljajo. Ci-tronov sok ali stopljena citro-nova kislina vrši isto nalogo in je za marsikakšen slab želodec tudi bolj zdrava. Tudi nekaj kuhinjske soli priporočajo zraven, zavračajo pa poper in druge ostre začimbe. Predvsem moramo vedeti, da je solata zelo zdravo hranilno sredstvo, ki je priporočljivo zlasti nervoznim in takim ljudem, ki imajo premalo krvi, dalje vsem tistim, ki čepijo zmeraj doma ali v pisarnah in katerih čreva so se polenila. -o- U REDNIKi—VSEZNA LEC Pred 20 meseci se je iz milijonskega mesta New York v Matanuska dolino v Alaski preselil 30 letni Jack Allman, da ondi poskusi srečo s svojim vseznanjam. Proti daljnem zapadu se ni vozil po železnici, ampak je hodil peš ali se pa kot slepi potnik na kakem tovornem truku premikal iz kraja v kraj. Tuintam je tudi delal v rudnikih in pisal sproti svoje potne črtice. Na cilj ga je do-vedel nek tovorni parnik, na katerem je pomagal v kuhinj L Dospevši v Alasko je začel s kleparsko obrtjo (plumber). Pri tem si ie nekaj prihranil, da je začel na mimiografu izdajati svoj pni lokalni list "Matanuska Pioneer." Dandanes ima že pravi tiskarski stroj v ta namen; samo matrice "f" mu manjka v stroju, zato pa vporablja črki "ph." Jack Allman je dandanes najbolj popularna oseba v napredujoči Matanuska dolini. Kot časnikar gre vsakemu no-voporočenemu paru on za pričo. Ako kdo izmed njegovih naročnikov umrje, mu naredi zastonj krsto. Na sodnijo kličejo vedno njega v porotni odbor. Jack-vseznalec kaj rad prireja in vodi konteste za lepotice, kontestno streljanje puranov, pasje in svinjske dirke. Jack Allman je tudi u-stanovnik in predsednik Matanuska trgovske zbornice, ta-mošnje podružnice Ameriške legije, požarne bra m be in hockey športne skupine. --o--f VELIKA FARMA Med največje farme v Zed. državah spada 47,000 akrov obsegajoča farma, katero obratuje Campbell - Farming Corporation v južni Montani. Svet pripada rezervaciji Crow Indijancev in ga je vlada dala v najem omenjeni korpo-raciji. Prideluje se samo pšenica in to z manjšimi stroški kakor kjerkoli drugje na svetu. Vse delo vršijo stroji, katere vodi in nadzoruje okrog 100 mož, ki so izučeni mehaniki. En aker sveta zorati je mogoče s stroji v dveh minutah, posejati v 40 sekundah, pridelek pokositi in omlatiti pa v eni minuti. Ako bi bili vsi motorni plugi te farme v obratu en dan, bi preorali 10 Čevljev širok pas zemlje od New Yorka do Chicaga. Za pogonsko silo bi porabili v e-nem dnevu 1800 galon gasoli-na. Dolgost žične ograje, ki obdaja to veliko farmo, znaša 600 milj. S55SB5 GLASILO K. S. K. JEDNOTE, AUGUST 4THt 1987 BARAGOVA ZVEZA Baragova Zvesa Ima namen: 1—Razširjati med verniki lanimanie »»»»n«___ __. ,, ljenje ikota Baraga in aa nJego^SS^dSL Sf^SlLS^Sf0J?V* 2- Napeljevati vernike SL^Sff^Sif^*^1 in do bližnjega in njegovega jSbotaegamISS* iŽKf^JSi *** 3.—Razširjati med ve^d gwete wiaeto^ MarUe, Matere božje, svojem neskončnem usmiljenju usliial n^VSfjSS^^S^' ^fj*,.?11 v liko milost, da bi mogli enkrat IkofTBarS JSSSl 1x1 dodeU1 ve" 8K0ra »raga častiti kot Uaienega v nebesih. . Za nadaljna pojasnila se obrnite na unutoike Barasove Zveze IZ ^SJSrSaS^SSi 8vTSLSST BC m nilnoST 4 Glavnik, OPM., tajnik, P.O. Box «06. Lemont, W. 22nd Place, Chicago, Hi. propagandni urednik, 1852 nike pa en doffETpSff Z l^liT&ČZČT&i " ^^ liet, Illinois. J J- «0 N. Chicago St., Jo- Ernest Jerman: II •• « V« 1« •• X *** Moji doživljaji v Španiji P. Bernard: POMENKI0 VERI PETNAJSTI POMENEK Drugi del "No, pa dobro, pojdiva torej v zgodovino, da bova zvedela, kako malo molijo in o-stanejo v zvezi z Bogom taki, ki nalašč ne hodijo v cerkev. Radoveden sem pa, kje boste posegli v zgodovino." "Vaša radovednost bo kmalu nasičena, samo eno vprašanje mi še poprej dovolite." "Prav rad ga dovolim." "Povejte mi, ali se taka splošna vprašanja bolje rešujejo, če imava pred očmi samo par ljudi in par let njihovega življenja, ali pa je merda bolj pametno, da si vza-meva večje število ljudi in tudi daljšo vrsto let?" "No, gotovo je bolje, Če vza-meva več ljudi in daljšo dobo." "Dobro tedaj. Priznali boste, da se tak proces, kot je odpad od Boga, ne izvrši čez noč. Človek ne izgubi vere, ki jo je enkrat imel, kar v trenutku. In četudi bi jo eden ali drug na kak način tako nenadoma izgubil, to vseeno ne more veljati o tisočih in milijonih ljudi." "Da, to se brez dvoma pametno sliši." "Vzemiva sedaj torej velik del sveta, vzemiva celo Evropo, in vzemiva jo v zadnjih štirih ali petih stoletjih. Ali je kaj razlike med Evropo v 16. stoletju in med Evropo v 19. ali 20. stoletju, kar namreč zadeva vero?" "Hm, razlika pa, razlika! V 16. stoletju je bila Evropa do malega vsa verna, rimsko katoliško verna, danes je pa veliko vprašanje, koliko procentov evropskih ljudi ima še pravo versko prepričanje. Eno je gotovo: Brezverstvo je zelo razširjeno ali ga vsaj skušajo razširjati s pomočjo brezver-skih internacional." "Da, nekaj takega se godi. Kako je prišlo tekom štirih stoletij do takega odpada od Boga? Ali vam je znan zgodovinski potek tega velikega preobrata?" "Nekoliko *mi je znan, pa bom prav hvaležen, če mi pomagate, da si vse zopet enkrat bolj ali manj natanko v spomin pokličem." "Ali veste, kdo je v 16. stoletju najbolj vplival na preobrat v verskem mišljenju in čustvovanju evropskih ljudi?" "Najbrž imate v mislih Martina Lutra in morda še druge takozvane reformatorje." "Pravilno. Luter in drugi. Ali so oni učili brezverstvo, na primer, da ni Boga, da ni duše, da ni sodbe in tako dalje?" "O, tega pa ne. Vse to so trdno verovali in tudi druge učili, da morajo to verovati. Njim je šlo le za to, da se iz-podbije vpliv katoliške cerkve in se ljudstva od nje odtrgajo." "Da, za to jim je šlo v prvi vrsti. Kristusa niso tajili in tudi ne od njega odpadli. Katoliško cerkev so pa z vso silo pobijali in trdili, da ne uči več pravih Kristusovih naukov. Sveto pismo so začeli razlagati po svoje in v marsičem precej drugače ko katoliška cerkev. Kristusu so hote- li še dajati vso veljavo, katoliški cerkvi pa ne več." "Vidite, saj to je. Nehali so hoditi molit v katoliške cerkve, molili so pa vendar še, prav natanko tako kot sem jaz rekel o tisti ženi." "Da, toda koliko časa? Opozarjam vas pa zopet na to, da ne bova iskala samo posameznih primerov, temveč opazovala bova takorekoč celo Evropo in njeno versko življenje. Ze v naslednjem stoletju, torej v 17. po Kristusu, še bolj pa v 18., najdemo v istem protestan-tizmu, ki je bil sto ali dvesto let prej tako vnet za Kristusa, toda za Kristusa izven katoliške cerkve, da pričenja dvomiti o Kristusu samem. Začele so se pojavljati struje, ki so dvomile o Kristusovem božanstvu in so ga naravnost pobijale. Zgodovinska oseba Kristusova je postala — bajke, fabula. Vstali so filozofi in pisatelji, ki so trdili, da je krščanstvo samo nekakšen na-daljni razvoj raznih vzhodnih verstev: neka mešanica iz ju-dovstva, budizma, brahmaniz-ma, grške in egiptovske mitologije in tako dalje. Tako so toliško cerkev, zavrgli tudi kmalu potem, ko so zavrgli ka-Kristusa. Kaj jim je še o-stalo?" "To je res, da so začeli preiskovati razne vere starih časov in 30 našli toliko podobnosti med njimi in krščanstvom, da so ustanovili posebno znanost, takozvano primer j a 1 n o veroslovstvo. Ta znanost je odkrila veliko reči in je še danes zelo delavna. Tudi v naših časih lahko berete mnogo o njenih odkritjih in izsledkih. Takim rečem je težko oporekati." "Pustiva to za drugič. Odgovorite na moje vprašanje: Kaj jim je še ostalo, ko so s cerkvijo vred začeli še Kristusa devati v nič?" "Po mojih mislih to še vedno ni bilo brezverstvo, zakaj neko višje Bitje, ki se imenuje Bog, so še vedno priznava.-li. Zato so tudi molili še vedno lahko, če so hoteli, prav kakor sem rekel o tisti ženi poprej." "Da, Boga samega si takrat še niso upali tajiti in najbrž so res večinoma še sami verovali vanj. Toda pojdimo še kako stoletje naprej, v 19. stoletje. Takrat se je pojavila že zopet nova struja v svetni filozofiji, takozvani racionalizem, in ta je začel že tudi Boga samega tajiti. Človek ni več molil k Bogu/ namesto njega je postavil človeka na tron in je torej takorekoč molil samega sebe. Tak je bil proces, ki se je začel z odpadom od cerkve in končal v odpadu od Boga samega." "Ta reč je pa res premisleka vredna. Dajte mi malo časa, da zberem svoje misli in potem bova dalje govorila." "Zelo rad, le razmislite in pridite zopet, kadar bo priložnost. Ampak to ne bo nov pomenek, temveč samo nadaljevanje današnjega." "Prav tako. Torej z Bogom in na svidenje." (Dalje prihodnjič.) Rdeč! so res iznajdljivi pri, mučenju svojih žrtev. Kako naj nastopi odvetnik, ki so mu včeraj ubili očeta in ki mu bodo čez par ur ubili tudi edi nega brata. 15 prič je bi|o povabljenih. V treh minutah | je "državni tožilec" prečital i obtožnico, v petih nadaljnih minutah je vseh 15 prič z glavami pritrdilo, da je obtožnica resnična. Nato je dobil besedo brat, da btani brata. To je bil trenutek, ki ga nikdo ne bo pozabil. Klop, v kateri je sedel obtoženec in klop, kjer je stal branilec, sta se dotikali. Brat-odvetnik se je pomaknil proti bratu-obtožencu, ga z o-bema rokama objel in ga tako objetega držal, ko je govoril v njegovo obrambo svoj zadnji govor. V dvorani je vladalo grozno zdušje. Nikdo ni mogel ohraniti mirnih živcev pri tem ganljivem prizoru, ko je starejši brat, roke okrog mlajšega, v do srca segajočih besedah prosil in rotil poroto, naj mu pusti mladega brata živega. Toda porotniki so bili že preveč navajeni na smrtne obsodbe in na pretakanje krvi, da bi jih mogel ta prizor spremeniti. Le eden je glasno zajokal, samo eden, in dve priči sta zastokali, potrti od groznega vtisa. Predsednik je prekinil obravnavo in "porota" je izrekla smrtno kazen. Mladi fant je pri pravdoreku ostal miren. S prsta je potegnil prstan, ga izročil bratu in dejal: Daj ga sestri, naj ga nosi v spomin. To je bilo vse. Ves dan je meščanstvo hodilo na revolucionarni odbor in prosilo in rotilo, naj smrtno kazen spremene v dosmrtno ječo. fanta je vse rado imelo. Revolucionarni odbor je poklical porotnike, naj glasujejo. Sedem volkov je zahtevalo kri, samo trije so se zrušili pod od-govornstjo in so navsezadnje le pogmuno zahtevali svobodo. Drugo jutro ob običajni uri "streljanja," to je bilo ob pol sedmih, so mladeniča s sedmimi drugimi obsojenci pripeljali na pokopališče. Med njimi tudi lastnika hiše, kjer je bila moja kavama. Zopet smo slišali krvno povelje, zopet pok pušk, pomešan z vzkliki "Viva Espana!" in zopet je ležalo 8 nedolžnih žrtev s prestreljenimi glavami vzdolž odprtega groba. Kultura, ki jo komunizem seje po Španiji. S človeško krvjo je popisana in z od bolečin počenimi srci postlana! Da ne pozabim. Med usmrčenimi sta bila tudi dva republikanca poslanca Al-merije Edmundo in Antonio Alfaro. Do sedaj sem opisal samo kam. Sestre so pridrvele k meni vse obupane in objokane, naj pomagam. Kako naj pomagam. Tekli smo na revolucionarni odbor, ki je napravil poizvedbo in družini popoldne sporočil, kaj se je zgodilo. Podivjane furije so lepo dekle odpeljale za obzidje albacetskc bolnišnice, jo tam do golega slekle, postavile ob zid in jo od glave do nog naravnost preluknjale z revolverskimi streli in potem še mrtvo razcefedra le. Vse mesto se je vsled tega dejanja dvignilo in tudi revolucionarni odbor sam se je zgrozil. A nič ni storil, da bi bil pobesnelo ženstvp poklical na odgovornost. Dva dni pozneje je stal tudi oče tako zverinsko umorjene Ramirez pred "ljudskim sodiščem." Sedaj je že vse izgubil. Sine so mu u-bili. hčerko so mu umorili. On sam je na tem, da umre. Kaj se bo bal. V svojem zagovoru je na glas preklinjal krvoloke, ki so mu družino uničili. Drugo jutro je bil ustreljen. Preosta le sestre in mati so srečno zbe Žale, tako da jim ne preti no bena nevarnost več od tega, da sem objavil njihova imena Mlada dekleta so pokazala, da v krvoločnosti za moškimi "tovariši" v ničemer ne zaostaja jo. Cesar noben drugi nauk ni mogel doseči, to je dosegel ko munizem. Iz dekleta je napra vil zver . . . Nad mojim stanovanjem je stanovala 72 letna ugledna Dona Gonzuela Flores. Tiha mirna starka, ki je le redko kam šla in je sprejemala rec ke goste. Dne 3. dec. 1936, je kar naenkrat izginila. Njena služkinja, ki je edina z njo prebivala, je vsa preplašena begala po mestu in jo iskala Poizvedovati smo pomagali tu di mi. Šele tretji dan se jc revolucionarnemu odboru, "po srcčllo" najti starkino truplo v gozdiču, 35 km od Albacete cddaljenem. Imela je roke in noge odsekane, truplo pa je bilo očividno z zločinsko na plado razmesarjeno. Tudi ta starka je bila žrtev mladih mi ličnic, med katerimi jc nasto pila 40- letna "žena" kot vodi teljica. Pomislite, da je bila član, reden član "usmrtitvene ga odseka" pri revolucionar nem odboru. Nastopala je sa mo tedaj, kadar je bilo treh odstraniti "boljše ljudi," med tem ko so bili "nižji stanovi' prepuščeni krvoločnosti pozve-rinjenih bab in frkelj. V mi lici ima čin narednika, vozi se okrog v elegantnem avtu firme "Hudson." To, kar je krojač Nieto med moškimi, je Fernanda med rdečimi babami Vzrok, zakaj so umorili star ko, še danes ni pojasnjen. Pa le zločinska. Naj se geslo: svo- šlo s silo in brez pardona. grozodejstva, pri katerih so bi- j vsaj v Albaceti ni treba vzro-li udeleženi moški. V nasled-|kov za pobijanja ljudi. Zdi se njem naj sledi krvoločno dejanje, ki ga ima na vesti "nežni" spol. V Albaceti je živelo lepo 22 letno dekle Ramirez, ki so jo imenovali: La hija del Maestro Loco. Slovela je po svoji lepoti in po svojem pridnem življenju. V njeno druži- pa, da so se hoteli kot "dediči" polastiti starkinega premoženja, naloženega v banki. Tudi v okolici Albacete so se dogajale grozovitosti. Umorjenih oseb nisem poznal, toda c dogodkih je govorilo vse mesto. Koncem novembra na pri- no sem zahajal tudi jaz. Ne- mer je bilo v Hellinu polovlje- kega dne pa prihrumi jata mlečnozobih miličnic, ki so bile v Albaceti organizirane v posebne bataljone. Lepo Ramirez aretirajo, češ da so iz njenega okna streljali na miličnike, ki so nekoliko dni poprej odpeljali v zapor njenega očeta. Albacetske pocestnice so lepo Ramirez sovražile, ker je bila tako lepa in je pošteno živela. Maščevati so se hotele nad njo. In sedaj so jo dobile v roke. Sedaj pride ona na vrsto, da napravijo strašni "sprehod" (passeito), s katerega ni več povratka. Milič-nice so prihrumele v stanovanje ob 5. uri zjutraj in so lepo Ramirez naravnost iztrgale iz rok matere in štirih mlajših sester ter jo potisnile v avto, ki je oddrvel iz ulice neznano- nih kar 32 mož, ki so jih nekega jutra polovili po vasi ter poslali v Albaceto, kjer so bili 8 dni nato v obravnavi, ki je trajala točno tričetrt ure, obsojeni na smrt. Ker so svojci brzojavno in telefonično v Madridu prosili za pomilostitev, so jih res pomilostili 5, a osta lih 27 so jih ustrelili s strojnico. Albacete in okolica sta se poleg Barcelone in Malage najbolj odlikovali po ubijanju. Ko zaključujem ta članek, izražam -upanje, da bo to, kar je španski narod doživel, služilo Evropi in vsem njenim narodom, ki jim je še kaj do kakšne kulture, kot svarilo, naj se z vsemi silami upre marksistični propagandi. Ideja, ki se širi z ubojstvi in z ropom, boda, bratstvo in enakost ni kar ne omadežuje z nedolžno človeško krvjo. To je geslo srčne kulture, ki je pa boljše-viško barbarstvo, kot se je v Španiji razodelo, nima. Albacete je danes sedež sovjetskega generalnega štaba in zbirališče takoimenovane mednarodne brigade, to je armade inozemskih prostovoljcev, ki so prišli na pomoč boljševiškr vladi v Španiji. Albacete ima za to sijajno lego. Je kakšnih 100 km oddaljeno od baskovske fronte, 240 km od Madrida, 250 km od Valencije, kjer je sedaj sedež rdeče vlade. Alicante, ki je veliko pristaniško mesto, je z vlakom in po lepi betonirani avtomobilski cesti iz Albacete lahko dosegljivo v najkrajšem času. Mesec dni po rdeči zasedbi je madridska vlada poslala v Albacete bivšega ministrskega predsednika Martinez Barrio-sa ter ga pooblastila, na skupaj z guvernerpem de Vego pripravi vse potrebno, da bo Albacete postalo osrednje zbirališče prostovoljcev. Tako je to mestece, kjer takorekoč nikdar tujcev ni bilo, kamor so prihajali samo redki turisti in ljubitelji spominov na domovino Don Qui jota v pokrajini "La Manche," katere prestol-no mesto je ravno Albacete. Prvi inozemci, ki so vkorakali v Albacete, so bili Nemci. Vzbudil so kajpada veliko pozornost. Bilo jih je veliko in so celi dve uri korakali skozi mesto v stadion za bikoborbe in v samostan nasproti glavnemu kolodvoru, kjer so bili nastanjeni. Večji del proti-hitlerjevci, ki so iz Nemčije pobegnili in so v državljanski vojni iskali zaposlitve. Saj je rdeča vlada obljubljala sijajne plače. Vso oskrbo in še 50 pezet (500 din) na teden. V stadionu za bikoborbe, je bila urejen« poljska kuhinja. Revolucionarni pdbor je tudi mene odredu, cja,služim za tolmača ter dal dovoljenje, da so se Nemci smeli zbirati v moji kavarni, ker govorim nemški. Tako sem prišel z njimi v stik in sem zvedel za včasih zares čudne vzroke, ki so te ljudi gnali v Španijo in ravno v vrste rdeče armade. O kakšnem navdušenju za boljševiške ideale ali o kakšnem idejnem na-sprotstvu proti takoimenovane-mu fašizmu — niti sledu ni bilo. Ne rečem, par idealistov je bilo med njimi, ki jih je borba za idejo prignala v Španijo, toda ravno ti so bili tudi prvi razočarani, ko so videli, kako izgleda dežela njihovih sanj in kako izgleda v ideale." Predvsem, ko so pri-resnici "borba za proletarske šli v stik z rdečimi miličnica-mi! Drugi pa so prišli po zaslužek in so seveda tudi kaj kmalu odprli oči, ko so namesto 50 pezet na teden prejemali le po pet! Ker so začeli mrmrati, jih je poveljstvo v kratkem odrinilo na najhujšo fronto, na ono pri Cordovi, od koder se bržkone niso več vrnili živi. V Albaceti vsaj nismo več nikogar od njih videli. Kaj kmalu pa se je preselil Albacete sovjetski poslanik Rosenberg z velikim štabom častnikov in agitatorjev. Načelnik štaba je general Kle-ber, ki pa je ostal v Madridu. Častniki so bili najprej poslani v Madrid, kjer so dobili nalogo, da mesto utrde, toda kader sovjetske armade je o-stal v našem mestu. Vedno so prihajali novi, odhajali v notranjost, se vračali in tako naprej. Rusi so večjidel govorili gladko španščino ter so nosili tudi uniforme rdečih španskih častnikov. V par tednih so ruski oficirji postali gospodarji mesta. Zasegli so posteljnino, vsaka družina je morala dati po eno postelj, ter so organizirali bolnišnice. Ce ni šlo zlepa, je Druga skupina je organizirala vojaško izvežbanje prostovolj cev. V ta namen so zasedli mestni park, kjer so bile vežbe od 5. zjutraj do 5. zvečer. Vežbanje je trajalo tri tedne, nakar so bili prostovoljci odposlani na fronto. Prostovoljci so dobivali hrano, stanovanje, pet pezet na teden in tobak. Pobegniti nobeden ni smel. Ce so katerega na begu zasačili, je bil postavljen ob zid in vpričo ostalih ustreljen. Ko je prva skupina odhajala na fronto, je jokala in je bilo žalostno gledati te jokajoče, od vsgh vetrov nametane fante, ki odhajajo na smrtno fronto proti Cordovi. Brez vojaških plaščev, ograjeni samo v posteljno odejo, brez pravih čevljev, ampak samo v španskih "alpargatos," sandalih iz ovčje kože. Prepričan sem, da nikdo od njih ni več pri življenju. Potem so se začeli valiti semkaj prostovoljci v velikih gručah. Predvsem Italijani, Madžari in Francozi. Prihajali so večjidel iz francoskih zbirališč. Rusov je bilo le zelo malo. Pač pa je prihajalo iz Rusije tem več častnikov in vaditeljev. No, in kaj je z Jugoslovani? boste vprašali. V začetku novembra 1936 so prišli Jugoslovani. Bilo jih je 150. Prišli so iz zbirališča v Franciji. V sredini novembra je prišla druga skupina po isti poti. Štela je 250 mož. Prepeljale so jih francoske transportne ladje. Nekoliko jih je prihajalo pomešanih s Francozi in Italijani. Večinoma so to bili fantje in možje iz hrvatskih dežela, največ iz Dalmacije. Slovencev je bilo med njimi tudi nekaj. Te smo takoj prešteli in ne verjamem, da mi je kateri ušel. Mogoče je, toda ne verjamem, ker smo na transporte pazili. Vseh Slovencev sem naštel 27. Lahko si predstavljate, kako sem bil srečen, ko sem po 20 letih zopet slišal slovensko besedo in slovensko pesem. Revolucionarni odbor jih je takoj poslal v mojo kavarno. Pri meni so ostali celih osem dni na du. Ubogi fantje iz lepe Slovenije, moji bratje, kako rad bi vse bil poslal nazaj v vašo in mojo lepo domovino, k vašim materam. Pa sem vam mogel le z roko pomahati v slovo in preklinjati zapeljivce, ki so jih izvabili semkaj, da tukaj poginejo. Prepričan sem da so večinoma vsi padli v bojih. Samo dva sem pozneje šc srečal. Enega v Madridu, kjer je bil tolmač pri nekem rdečem -bataljonu mednarodne brigade, drugega pa v Ma-lagi, ko je bila še rdeča. Bržkone je tudi ta poginil v bojih za Malago, ki so bili tako strašno krvavi. Ubogi zape-ljanci. A prokleti, stokrat pro-kleti zapeljivci, ki so jih poslali semkaj umirat za Stalina. Da, za njega in za njegovo svetovno revolucijo, ki naj bi se vžgala ravno ob Španiji. Ko je bilo prostovoljcev vedno več, se je vrhovno vodstvo odločilo dati jim posebno poveljstvo. Tako je postal poveljnik mednarodne brigade italijanski general Nicoletti. častniki štaba generala Kleberja so imeli v rokah samo tehnično vežbanje. Z Nicolettijem se je začel še strožji režim. Prostovoljci so začeli graditi utrdbe okrog mesta. Zgradili so dvoje letališč in razširili ceste v notranjost dežele. Takšna strogost je vladala, pri tem pa toliko pomanjkanje hrane, da so prostovoljci nekoga dne navalili na mesto samo in popolnoma izro-pali. Prepričan sem, da takrat v vsem mestu ni ostala več niti ena sama konserva v vsej Aiba-ceti. Le sreča, da niso imeli orožja v rokah. Kajti v tem primeru bi bili doživeli strahotno klanje. Proti večeru so bili iz-gredniki ukročeni in zaprti v bikovsko areno. Trije voaitelji so bili še istega večera ustreljeni. Vsak dan so prihajali novi prostovoljci, vsak dan so odhajali zopet drugi na razne fronte. Koliko jih je bilo vseh, ne morem reči, toda najmanj, kar lahko trdim, da jih je od novembra dalje pa do konca aprila 1937 šlo skozi Albacete najmanj deset tisoč. Verjetno jih je šlo mnogo več, toda nočem hrani. Med njimi je bilo ne- trditi, česar za gotovo ne vem. kaj "idealistov," večina pa je iskala kruha in zaslužka. Takoj drugi dan sem jih odpeljal Alicante ni daleč od Albacete. Alicante je postalo ru- vse na pokopališče in jim po-;sko pristanišče, kjer so ruske kazal prostor, kjer so bili s I ladje raztovarjale orožje in človeško krvjo zapisani "pro-! vojni materijal, ki so ga poši- latarski ideali" rdeče Španije. ljali sovjeti rdeči Španiji na po- Pa saj so v teku svojega biva- moč. Iz Alicante so velik del nja enkrat sami imeli prilož- j tega tovora pripeljali po želez-nost videti takšen krvavi pri- niči in po cesti v Albacete, kjer zor. Rdeči agitatorji so jim obljubljali visoke plače in — kar jih je najbolj mikalo — da bodo smeli po vej ni ostati v Španiji in delati ter nemoteno služiti kruh. Našim Slovencem so kaj kmalu pošli "ideali." Kako hitro! Nobeden od njih si niti daleč ni predstavljal, kaj bo tukaj našel. Toda edaj je bilo prepozno. Čakale so jih vežbe. Potem pa smrtna fronta pri Cordovi. Ne spominjam se več krajev, iz katerih so bili doma. Samo to vem, da jih je bilo iz celjske okolice 7, med njimi eden silno nadarjen umetnik, ki je krasno igral pianino v naši kavarni in gladko govoril sedem jezikov. Rdeči so ga pobrali nekje v Belgiji, kjer baje njegova družina prebiva. Iz Ljubljane je bil samo eden med njimi. Iz Jesenic tudi eden. Dva iz Trbovelj, kjer sem tudi jaz doma. Tisti pianist je v štirih dneh že nekam izginil. Ce je bil ubit, ne vem. Morda pa je pobegnil. Želim, da se mu je beg posrečil. Škoda bi bilo takb nadarjenega fanta. Posebno, odkar si je glavo ohladil v Albaceti. Poslovilni večer smo slavili tudi v moji kavarni. In kako tudi ne. Vsakemu smo darovali majhen zaboj ček s steklenico vina, nekaj cigaretami in sadjem. Drugo jutro smo jih spremljali pri odhodu. Niso šli proti Cordovi, ampak na fronto pri Tole- so ga po navodilih generala Kleberja razdelili na posamezne fronte. Prvo presenečenje, ki smo ga doživeli, je bil prihod ogromnih ruskih tovornih avtomobilov, večidel oklopnih avtomobilov, in velikanskih tankov z napisom "Stalin" na pročelju motorjev. Skozi Albacete so jih v novembru in decembru 1936 zvozili 650. Toliko sem jih sam osebno naštel. Koliko jih pa sploh nisem videl. Nekateri tanki so bili tako ogromni, da je v njih prostora za 26 mož oborožene posadke in imajo po dva topa in po deset strojnic. V decembru so prihajali ruski transporti iz Alicante skoraj vsako noč. Ljudstvo ni smelo biti na ulicah, kadar so jih prevažali. Le skozi zastrta okna smo lahko gledali te pošastne sprevode. Naštel sem tudi 160 velikih topov, 50 ogromnih žarometov. Nešteto vozov je bilo pregrnjenih s plahtami, da nismo videli, kaj je bilo v njih. Stadion za bikoborbe je postai arzenal za rusko orožje. Samo najbolj zanesljivi vojaki so ga smeli stražiti. Predobro se spominjamo one noči, ko je naenkrat ugasnila elektrika v mestu in smo slišali skozi ure ln ure votlo drdranje po ulicah. Prihajal je nov sovjetski transport. Kakšnih 200 težkih in 500 lažjih avtov se je pomikalo skozi temno mesto. Vozili so topove (Dalje DS 4. »trini) U) K. S. LUGUSf 4TH. AMD WIMJW> BY OUMOUO UNION i jih zver iz morske globoči-ne zapazila. Ti ljudje namreč vedo, da morski volk naj-prvo zgrabi za roko ali nogo. Dečki, ki se potapljajo v morje, da na morskem dnu pobirajo novce, katere drugi meče j q vodo dečkom za zabavo, ti dečki se prav nič ne boje, da bi pri taki priliki zadeli ob morskega volka. Kadar jim trda prede, se pač požene v svoj čolniček. Sicer se pa ne brigajo za zver. Pač pa sc avstralski belokožec le nerad koplje ob morskih pečinah, kjer so že kdaj ujeli kakega morskega volka. Nekoč sva z Johnstonom vse dopoldne lovila morske volkove, popoldne pa sva živali de-vala iz kože in jih spravljala za prevoz. Vsakokrat sem morskemu volku prerezal tudi njegov želodec in pregledal, kaj je v njem. Tako sem prerezal trebuh tudi volku, ki je bil 3.50 m dolg. Pri tem sem opazil, da ima želodec čudno obliko. Previdno sem razparal želodec, iz katerega je pogledala okrogla kost. Z eno roko sem prijel za kost, z drugo sem pa rezal naprej. Na kosti je visel košček mesa. Ko seni kost potegnil iz želodca, sem v svojo grozo zapazil, da je človeška roka. Bila je roka moškega člo.veka, katerega je morski volk šele pravkar požrl, kajti koža je bila še čisto lepa. Bila je desna roka do ramen. Mornarji so se zbrali okrog mene, nihče ni več mislil na delo. Ker je bila roka dobro ohranjena, smo vedeli, da je šele nekaj ur bila v želodcu morskega volka. Dlan in prsti so bili nekoliko nagubani, kakor se zgodi tudi na naši roki, če je delj časa držimo v vodi. Po roki smo spoznali, da mož ni bil vajen tež-cega dela. Slutil sem, da ima žival morda v želodcu še kaj podobnega. Res sem dobil še pet koščkov človeškega mesa in kos modrega sukna od moške obleke. Ker ni bilo drugih kosti, smo sklepali iz tega, da je cela tolpa morskih volkov napadla moža in so ga raztrgali. Morski volk, ki smo ga mi ujeli, je pač odtrgal možu roko. Dolgo smo premišljevali, kaj bi s to človeško roko. Končno pa je Johnston vzel n*ž, odrezal roko v zapestju in vse spravil v posodo s špiritom. Isti dan, ko smo našli to roko, sva potem midva z Johnstonom najdeni kos blaga nesla na letališče. Tam sva blago pokazala prijatelju letalca Atkinsona. Ta je spoznal blago, češ, da je to kos Atkinso-vega plašča. V tem plašču je Atkins jemal slovo, ko je sedel v letalo. Naj bo dovolj te grozne zgodbe, ki je strašna in za marsikoga tudi gnusna. Vendar bo morda marsikoga obvarovala, da se ne bo neprevidno kopal v vodah kamor hodijc morski volkovi. ki Nikoli nisem dvomil o tem da se imajo Američani za svojo zmožnost prilagoditve, sem jo opazoval pri vsaki pri liki, v veliki meri zahvaliti iz-vežbanosti rok, kateri se priu če v šoli. Zgoraj omenjeni Kristjanov nazor, "da se lah ko mlad človek hitro in dobro priuči vsemu, tako da se more s tem preživljati, samo če hoče poskusiti," sem videl sedaj v novi luči, ko sem opazova delo teh fantov in deklet v tovarni. Da, mladi Američani delajo to lahko, sem si mislil mladi Evropci pa ne. Pomanjkanje zgodnjega vežbanja rok je bila ovira, ki sem jo občutil pri vsakem koraku za časa svodih prvih poskusov v Ameriki. Vse moje skušnje so me potrjevale v veri, da daje ročno vežbanje v mladosti Ameri čanom spretnost, ki je šolske knjige same nikoli dati ne morejo. Pozneje sem odkril, da so se trije največji možje ameriške zgodovine, Franklin, Jefferson in Lincoln, odlikovali v praktičnih strokah, ki zahtevajo ročne spretnosti, in da izhaja tehnična genialnost ameriškega naroda deloma iz ročne izvežbanosti v zgodnji mladosti. Ugodne prilike, ki so me po mnenju mojih dobrih prijate-jev na delawarski farmi čakale v tej deželi, gotovo niso bile v smeri strok, ki zahtevajo veliko ročno spretnost. Dežela baseballa je nudila po mojem mnenju zelo malo takih prilik za dečka, rojenega v tujini. Vedno znova sem se o tem prepričal, če sem primerjal seb$ z drugimi dečki, ki so v tovarni opravljali enako ročno delo kakor jaz. Prekašali so me. Niso vedeli mnogo o najnovejših dogodkih, ki so bili opisani v obzorniku Scientific Američanu ali pa v znanstvenih prilogah nedeljske izdaje dnevnika Suna, ki sem jih pridno čital z uporabljanjem žepnega slovarja. Vzgojnih prilik v tovarni se tudi niso posluževali. Jim, strojnik in kurjač naše tovarne, se je pričel zanimati za moje znanstveno čtivo in me je navduševal s tem, da mi je čestital k mojemu zanimanju za te stvari. Nekoč je menil, da lahko postanem njegov znanstveni a-sistent v kurilnici, ako nimam predsodkov glede nalaganja premoga in nadziranja ognja. Šalil se je, toda jaz sem vzel stvar resno. Vsako jutro, preden se je začelo delo v tovarni, sem bil pri Jimu, ki je spustil paro ter se pripravljal, da zažvižga s sireno in spravi kolesje v tek. Prostovoljno sem mu pomagal pri "nalaganju premoga in nadziranju ognja" in čez nekaj časa sem razumel, kakor je menil Jim, zelo dobro vse delo v kurilnici. Parni stroj je vzbujal moje največje zanimanje. To je bila prva prilika, ki sem jo sploh kdaj imel, da proučujem iz neposredne bližine delovanje parnega stroja, in izkoristil sem jo čim najbolje; za to sem se imel zahvaliti Jimovemu potrpežljivemu zanimanju za mojo željo po novem znanju. Jim je bil moj prvi učitelj inženjerstva. Nekega izredno vročega popoldneva je Jima zadela soln-čarica in prostovoljno sem se ponudil, da vršim delo v kurilnici, dokler ne ozdravi. Ves popoldan sem opravljal njegov posel, čemur so se vsi čudili, toda dalje mi tega niso dovolili, ker je bil za to po- je Jim vrnil, sem ga prosil, naj mi pomaga, da napravim ta izpit, toda on mi je odgo voril, da inteligenten in ukaže ljen mladenič, kakršen sem jaz menda ni prišel zato preko Atlantika, da postane kurjač. "Dečko, ti moraš stremiti više," je dejal in še pristavil, da bom, če se bom redno posluževal svojega žepnega slovarja in čital znanstvene stvari, kmalu zrastel preko prilik, ki jih nudi biskvitna tovarna New England na Cortlandt Streetu. Nobene prilike ni opustil, da bi me ne navduševal in mi obljubljal novih uspehov za moje novo prizadevanje. V tem oziru me je zelo spominjal na mojo mater. Jim je bil navaden kurjač in strojnik. Njegova mladostna vzgoja je bila pomanjkljiva, tako da s knjigami ni vedel dosti početi; vendar pa je imel pred njimi veliko spoštovanje. Ker sem običajno imel majhen slovar v hlačnem že pu in vedno gledal vanj, kadar sem hotel zvedeti pomen ali izgovarjavo kakšne besede, ti mi je bila nova, je včasih, kadar sva bila v najinih raz-motrivanjih v kurilnici naletela na težkoče, v šali dejal: Poglej v knjigo." Njegovo navdušenje za knjige je zelo narastlo, ko sem mu pravil povest o Jamesu Wattu in njegovih poskusih s parnim strojem, ki sem jo bil našel v starem leksikonu v knjižnici Cooper Uniona. Ko sem mu pravil, da je James Watt izpopolnil svoj parni stroj in da je tako povzročil razvoj modernega parnega stroja nekaj let pred ameriško izjavo nezavis-nosti, je napravil opombo, ki je ne bom nikoli pozabil. Dejal je: "Angleži so nas pripravili do tega, da smo napisali izjavo nezavisnosti, oni so nam pa tudi dali parni stroj, s katerim smo se izkazali vredne svoje nezavisnosti." Jim ni bil učenjak, toda praktična filozofija mu je bila prirojena. nem stremljenju, preskrbeti gonilno moč vsakemu vrtečemu se kolesu v tovarni, sem prvič razumel, da je v fiziki tudi proza, ki ni prav nič manj učinkovita kakor njena poezija. In baš ta proza je zanimala kurjača Jima enako kot predavatelja v Cooper Unionu. Obadva sta se najbolj zanimala za to, kaj toplota premore in ne, kaj je. Mojo slovansko željo, zvedeti, kaj je toplota, pa je zadovoljila pesem v prozi o bistvu toplote. Toda o tem pozneje. Pri svojih prvih obiskih v knjižnici Cooper Uniona sem videl v severozapadnem oglu njene prostorne čitalnice viseti veliko sliko zelo resnih mož. Občudoval sem sliko, toda nisem se potruidl, da bi razumel njen pomen. Nekega dne sem videl v čitalnici čisto blizu sebe stati starega gospoda, ki je pazljivo opazoval, kaj se godi v dvorani. Naj prvo sem si domišljal, da se je utrgal s slike. Pogledal sem na sliko in videl, da je oseba, o kateri sem mislil, da je stopila s slike, še vedno na njej in da je bil ta stari gospod poleg mene brezdvomno izvirnik, po katerem je umetnik naslikal tisto postavo. Mladenič pri izdaji knjig, ki se je pri pisanju tako spretno posluževal obeh rok, mi je pozneje povedal, da je bil ta stari gospod Peter Cooper, ustanovitelj Cooper Uniona, in da je bil eden iz skupine slavnih mož, katere je predstavljala velika slika. Bil je videti tak, kot sem si v mislih predstavljal patrijarha v Karlovcih. Presenetljivo je bil podoben svetemu Savi Prosvetitelju, ki je bil naslikan na ikoni v naši i dvorski cerkvi. (Dalje prihodnjič) -o- KAJ VSE STORI MATI Jim je imel sorodnika, ki je obiskoval tečaje v Cooper Unionu in svetoval mi je, naj po-sečam tudi jaz nekatere teh večernih tečajev. To sem tudi storil in redno sem Jimu razlagal nove stvari, katerih sem se bil tam naučil. To razlaganje je koristilo meni mnogo več ko Jimu; kajti ko sem mu skušal razložiti zakone toplotnih pojavov, ki so mi jih razlagali v večernih učnih tečajih v Cooper Unionu, sem si jih mnogo bolje zapomnil kot on. Prve pojme o zvoku in luči sem dobil na pašnikih svoje domače vasi, prve pojme o toplotnih pojavih pa v Znani ameriški časopis "The Tablet," ki izhaja v Brooklynu priobčuje prispevek svojega bralca, ki je v številkah in nazorno popisal, kaj vse dobra in skrbna mati stori en sam dan. Pisec je pisatelj in oče več o-trok. Nekega dne žene ni bilo doma, zato je ta dan sam nadomeščal mater otrokom. Ko se je žena vrnila, ji je izročil polo papirja, na kateri je bilo zapisano, kaj je v teku tega edinega dneva moral delati, kar sicer žena-mati dela vsak dan za dnem. Tole je bilo zapisano: "106-krat je bilo treba odpreti vrata otrokom; 106-krat je bilo treba za njimi zapreti vrata, 16-krat je bilo treba o-trokom zavezati čevlje; punčko, ki je komaj shodila, je bilo treba 21-krat dvigniti s tal; 2-letnemu Jurčku je bilo 94-krat treba reči, naj to in ono stvar pusti pri miru; 16-krat je bilo treba pomiriti o-troke, ki so se sprli; 11-krat je bilo treba otrokom rezati kruh in ga mazati s sirovim maslom; 28-krat je bilo treba najmanjšim pomagati pri jedi; 15-krat jim je bilo treba dati piti; 7-krat je bilo treba odgovarjati po telefonu; 19- kurilnici na Cortlandt Stree-1 krat je bilo treba otroke usek-tu in v tečajih Cooper -Unio- niti; 145 odgovorov je bilo tre- na. Ti tečaji, ki jih je dopolnjevalo Jimovo praktično razlaganje v kurilnici, so imeli mnogo večji uspeh kakor pouk mojega učitelja Kosa v Pan-Čevu — Kos je bil Slovenec, doma iz prekrasne Gorenjske v sredini planin, ki je bolj kakor katerikoli drug kraj v Evropi podobna idealni sanjski deželi. Na Kosa in na vsakega pravega Slovana, posebno pa na Slovence iz Kranjske, je napravljala pesniška stran fizikalnih pojavov jak vtis. — Zato je Jim potrpežljivo poslušal, ko sem mu navdušeno razlagal vero, da sta zvok in luč dve različni obliki božjega govora. Ko sem pa opazoval ogenj pod Jimovim kotli in Sem prišel do spozna- treben strojniški izpit. Ko se nja> da podpirajo paro v nje- ba dati otrokom na njihova vprašanja; 175-krat so otroci prišli z novimi vprašanji; 47-krat je bilo zgubljeno potrpljenje; za otroki pa je bilo toliko letanja, da je vse to letanje znašalo približno 4 in pol milje." Vse to dela skrbna in dobra mati vsak dan. -o- V Turčiji samo turški jezik Turški notranji minister je izdal dekret, . ki nalaga turškim državljanom, da občujejo med seboj izključno v turškem jeziku. Kdor bo zasačen, da govori kakšen drug jezik, bo kaznovan z globo. Inozemci, ki se poslužujejo svojega jezika, morajo dokazati, da še ne žive doslej dolgo v Turčiji, da bi se mogli naučiti turŠČine. mm 'P -MM GLASILO K. S. K. JEDNOTE, AUGUST 4TH, 1987 emmesgmmmmamasenfsi ■ !Božji blagoslov) POVEST Spisal Or. Janes Ev. Krek "Nemima vest, uh!" je za- posegel v besedo. stokal starec in obmolknil. ' Med tem so prihiteli domači in raztrgali starca. Tomec se ni menil, ko so kričali za njim — sin, sinaha in posli. Odkrevsal je, čim najhitreje je mogel, proti žganjariji. Janez ni mogel sam vstati. Bolela ga je noga; udarec ga je zadel na neko staro rano. Pomagali so mu in bolj so ga nesli, nego peljali v njegovo bajto. Tonček je jokal poleg njega. "Kaj sta pa imela z oče tom?" je vpraševal župan. "Jaz sem vse videla," se je oglasila dekla. "Janez je očetu ponujal roko. Oče so pa zamahnili s palico, ga podrli na tla in planili nadenj. To je že več kot zverinsko." "Nikar se ne hudujte! Stari oče so velik revež. Za zdaj vas le prosim; potrpite z menoj, za očeta pa molite," je rekel ranjenec. Nobeden ni več izpraševal o ti stvari. Janez je moral v postelj. Šola pa zato ni nehala. Otroci so prišli preje, nego po navadi, da obiščejo ljubega strica. Slo je kot vselej. Stari učitelj je s postelje učil in opominjal. Lice mu je bilo veselo, kot vedno. Otroci so pa, kot sicer, brali, molili in peli. Posebno lepo jim je pravil o kri-žanem Jezusu, kako je visel ves krvav in zapljuvan, za smrt žejen in kako so rjoveli nad njim njegovi sovražniki, ki jim je bil skazoval toliko dobrot. In kako je v najhujših bolečinah dvignil svoje oči proti ne-besom in molil zanje: "Oče, odpusti jim, sij ne vedo, kaj delajo!" Vse bolj od srca, kot druge-krati, jim je šel očenaš, ki so ga - pred odhodom molili "za vse sovražnike." Po molitvi so "Za božjo vdljo, nikar tako ne govorite. Ljudje so neumni in vas niso poznali. Sedaj čujem povsod samo hvalo. Ce vam damo pol premoženja, vas ne moremo preplačati. Samo stari oče . . "Pustite to! Ce utegnete, pridite zvečer z možem k meni, da se kaj pomenimo." Županja je obljubila in odšla, da prinese kosilo. Sklenila je, da poskrbi za bolnika, kar bo le mogoče. Držala je obljubo. Popoldne je poslala po zdravnika, ki je rano obvezal in povedal, kako naj jo čistijo. Janez se je pa zahvaljeval za vse dobrote ne toliko županji, kot Bogu, v vneti molitvi. - III. Zupan je prišel z ženo v bajto proti mraku, kot je bilo dogovorjeno. Prinesel je steklenico pijače seboj. Kozarec vina je Janezu dobro del. Sedel je na postelji in pričel svojo pripovest. "Ze dlje časa sem vama želel povedati, kako se mi je godilo v mojem življenju. Zame je prav in za vaju tudi, da se natančno spoznamo. Sprejela sta me v kočo; hvaležen sem vama. Bog bodi plačnik! Jaz sem tukajšnji rojak. I-meli smo lepo domačijo; po očetovi smrti nam je bila prodana. Kako in zakaj, povem morda^o^drugi priliki. Pred dobro štiridesetimi leti smo se z materjo-vdovo in s sestro • Bog jima daj večni mir — selili iz rodnega kraja. Sam sem silil na to; žalostni spomini me niso trpeli doma. Šli smo v Ljubljano. Jaz sem bil dvajsetleten mladenič, močan in zdrav kot riba. Delo sem lahko dobil. Sestra je služila. so se sbirali delavci. Med njimi je bil tudi eden, ki je mnogo hodil po svetu. 2 njim sem se posebno sprijaznil. Pravil mi je svoje izkušnje. Bil je kot krojaški pobočnik po Nemškem in Francoskem. Zlasti rad mi je pripovedoval o velikem puntu, ki je bil menda leta 1830 v Parizu. On se ga je tudi udeležil. Cim večkrat sem ga poslušal, kako se je takrat pobijalo in morilo, tem lepše se mi je zdelo-in skoraj zavidal sem ga. Posebno mc je veselilo, ko je pravil, da so imeli delavci v Parizu tajne zveze, kjer so se razgovarjali, kako bi vrgli vse bogatine in si razdelili njihovo premoženje. Naš podjetnik je bil sila skop človek. Grdo je delal z nami; delavcev se je ponujalo vedno več in zato nam je jel utrgovati. S svojim prijateljem sva se pomenkovala, kako bi se maščevala nad njim. On ni imel nobene vere, norčeval se je iz cerkve, božje službe in duhovnikov. To se me je kmalu tako oprijelo da sem mu krepko pomagal. Mati so me kmalu spoznali, kako je z menoj in lepo so me svarili. Toda nič ni izdalo. Moje versko prepričanje se je vedno bolj topilo; opustil sem molitev in cerkev; vedno bolj sem zagazil v razuzdano življenje — moj Bog, kako sem bil zašel! Vedno bolj sem bil tudi zavzet za vse druge naklepe svojega tovariša. (Dalje prihodnjič) ZABAVNI KOTIČEK KAJ Pl&E: pa veselo z zvonkimi glasovi! jezen sem bil takrat na celi zapeli: "Kdorkoli pod milim I svet. Vse ljudi, razen matere nebom živi — Vsakdo si sre- j in sestre sem sovražil. Koli-čen biti želi." Na postelji jc ko so prestali zraven mene mo-sedel bledi, suhi mož. Šmrt , ja uboga mati! Vedno sem mu je gledala iz nagubane ko- koval naklepe, kako bi se maže. Iz oči pa mu je seval ve- ščeval nad tistimi, ki so me seli mir, ko je pel z otroki, spravili od domače hiše. Mati Njegov glas je postajal čim so me svarili in opominjali, a dalje nežnejši in ko je izrekel jeza je bila vedno hujša v me-besede: "V srcu nedolžnem je sreča doma." mu je lahno zardelo lice. Zdelo se je, da nad zemljo doqi njegov glas in da z nebes angeli ponavljajo njegovo petje. Videlo se je otrokom, da slutijo po svoje, kaj pojo. Njemu 7 se je pa poznalo, da popolnoma čuti globokost teh pripro-stih besed, ki obsegajo v sebi rešitev vseh najtežjih vprašanj, kar jih tare človeka v solzni dolini. Otroci so tiho odšli. Za njimi pa je vstopila županja solznih oči, prijela Janeza za roko in mu jo gorko stisnila: "Poslušala sem zunaj že pol ure. Bog vam plačaj! A povejte mi vendar, kako morete biti tako veseli. Svetnik ste; ne morem reči drugače." "Svetnik pač nisem, draga moja. Bog bo sodil, da bi se le srečno izšlo! Pravite, zakaj sem vedno vesel. Božji dar je to, drugega odgovora ne vem. Morda vam pojasni marsikaj moje življenje. Pravico imate, da izveste, kako sem živel." "Kakšno pravico? Sam Bog vas je prinesel k nam. Vse nam gre zdaj po sreči. In moj ubogi Tonček, kako se je izpremenil. Angel varuh naše hiše in cele vasi ste postali." "Lahko se pa vendar sodi, kako da nisem nič prihranil za stara leta. Sam sem videl prvo nedeljo pri cerkvi, da so me ljudje gledali po strani in sem pa tja je padla beseda "mlad je zapravljal," "zakaj ni varčeval," "dela naj," ji je m. Moja mati so bili posebno dobrih rok. Revežev niso le radi podpirali, marveč naravnost iskali so jih. Ko smo bili še v rodni hiši, je bilo pri nas pravo shajališče vseh beračev. Pri nas so shranjevali svoje stvari, pri nas prenočevali, pri nas dobili postrežbo v bolezni in pri nas so umirali. Večkrat so nam dejali mati: "Druge dote vama ne bom mogla zapustiti, kot tiste 'Bog plačaj,' ki sem jih dobila pri revežih." — Tudi v mestu so vkljub majhnemu zaslužku vedno dobili dovolj prilike, da so komu kaj dobrega storili. Dve stari revici sta prenočevali v mali izbici, kjer sva stanovala. Vrh tega so imeli še po mestu svoje bolnike. Prestiljali so jim, opirali perilo in postregli, kolikor so mogli. Nekaj so sebi pritrgali, nek^j so pa izprosili zanje. Njihov vzgled je imel veliko moč name. Revež mora revežu pomagati; tako so me vedno učili. Tudi jaz sem imel rad reveže, a ne s tisto čisto, nebeško ljubeznijo, kot moja mati, marveč kadar sem videl reveža, sem mislil na premožne, bogate ljudi, ki se maste v vseh slastih tega sveta in te sem sovražil. Rad bi jih bil stri vse in vedno sem sanjal, kako bi dobil tako moč v roke, da bi jih mogel uničiti. Dobro poznam sedaj človeško srce in vem, da mi je manjkalo pravega krščanskega duha. Na Boga nisem mislil — Delal sem takrat pri železnici, ki se je ravno tedaj gradila do Trsta. Iz vseh vetrov V zadnjem Glasilu sem videla na osmi strani siiko z Velikojezerske razstave v Clevelandu ko sedi 6 punc pred neko oštarijo, dva fanta jim pa na fermonke igrata. Tam je bilo pisano, da je to avstrijska vas. Naj bo že vas kakoršna hoče, to pa jaz dobro vem, da ona dva fanta v narodni noši nista Avstrijca, ampak Clevelandčana, Slovenca, brata Germ, ki znata tako regimentno na Mervarjeve harmonike igrati. O ja, jaz poznam oba, ko smo bili nedavno skupaj na neki vofceti. Ce dobim onega barbertonske-ga ženina, bosta morala tudi ta dva naša mojstra na moji vohceti igrati. Zadnjo soboto sem bila i Higbi department štoru, daun tan. Ondi sem videla v oddelku za ženske obleke tudi naše importfrane starokrajske rute za na glavo. Bajgali, kako čudno se ta moda vrti. Z ravno tako pisano ruto sem videla včeraj neko mlado A-meričanko v atamabilu. Jih že nosijo! Samo spredaj, pod brado zavezano. Jaz sem v ta namen naročila najlepšo židano ruto s franžami naravnost iz Ljubljane, pa jo bom dela na glavo kako nedeljo in sicer zadej zavezano. Morda bodo začele naše moderne A-meričanke tamkaj v Halivudu še batiranke in ušpeteljne nositi, moški pa kratke, jerhaste ilače z bautaro?! * No, zdaj pa vem, kako so ustvarjene Indijke. O tem sem nedavno čitala sledeče: "Indijska legenda pripoveduje, kako je bila ustvarjena ženska. Indijski bog Tvari je ustvaril svet. Ko je hotel u-stvariti še žensko, je videl, da je porabH že vse stvariteljako gradivo. Kakšna smola! Zato je vzel okroglost meseca, o-polzko krivuljo kače, srčka-nost ovijalke, svetlo svetlika-nje rosne trave ter vitkost vrbe. Nato je vzel baržun cvetlic, lahkoto peresa, lepi pogled Indijke, veselost sončnih žarkov, solze oblakov, spremenljivost vetra. Vzel je stra-hopetnost zajca, našopirjenost pava, trdost deraanta, krutost tigra, mrzloto snega, klepetanja papig in gruljenje grlice. To vse je skupaj zmešal in — evo ti ga na nežnega spola . . -." Mlada poročenca Mr. in Mrs. Shufflebottom iz Essex, Anglije, sta se takoj po poročni slavnosti odpeljala na ženito-vanjsko potovanje na velikem slonu. Vsak ima svoj okus ifi pamet. No, ja! Ko nastopi čas mojega ženitovanjskega potovanja, pa ne bom sedela na lefontu, ampak v novem Pire Ero avtomobilu, če bo res? * Oni dan sem bila na obisku pri npki prijateljici na Kildir Ave., ki ima krasen kuhinjski vrt. Vse sorte domače rastline, lušterk, majaron, ajbeš, pehtranj, meliso, rožmarin, pelin in koprive. — Res, pravih kopriv pa še nisem videla v Ameriki. Ona prijateljica mi je dejala, da hodijo k nji na vrt ženice z rema tizmom in da plešejo med koprivami, kar jim baje zel<* pomaga. Za to vrsto zdravljenja jim nič ne računa. * Večkrat slišim po radiu znano angleško pesem "The Little Old Lady." — Kako rada bi jo jaz enkrat po slovensko zapela! Prosim torej cen j. čitate lje tega lista, da mi jo presta vi; melodijo že znam dobro. Kdor mi pošlje najboljšo prestavo mu bom za plačilo spe-kla in poslala eno fino orehovo ali medeno potico • Ako srečate mater in hčer, ki sta skoro enaki in druga drugi podobni, da ne veste, katera je mati in katera je hči, kako ju boste nagovorili, da ne bo zamere in da boste zvedeli, katera je mati in katera je hči, nagovorite obe z "gospodično" ali "Miss" in ona, ki se vam bo pri tem najslajše nasmejala, je mati, druga je pa hči. Pozdrav, C. S. P.S.—Prihodnji teden pa objavim neko zelo komplicirano uganko. -o- Poizvedba Rada bi zvedela za naslov mojih treh nečakinj: Mary, Julija in Frances, rojene Weber, vse tri omožene in živeče v Brooklynu, N. Y. Doma so iz kočevskega okraja, iz Prezi-da. Njih mati je že umrla, oče pa menda še živi. Pauline Truden, 245 Orchard Street, 0 Kansas City, Kans. doma iz Velike Pirešice. V voz so že bili napreženi konji. Obreza je nakladal na voz le še zadnje seno, ženske pa so grabile okrog vosa. Naenkrat je švignila strela a nafavnost v Obrezo, ko je pravkar vrgel z vilami seno na voz in gh na mestu ubila. Gospodarsko poslopje so uničili ognjeni zublji posestniku Grošičarju Martinu v Št. Juriju pod Kumom. Novi grobovi: Na Viču so pokopali upok. delavko, tob. tov. Marijo Pliberšek.— V Dobravi, župnija Škocijan pri MokronOgu je umrl Janez Vov-ko, oče g. župnika v Št. Petru pri Novem mestu. — V Škof ji Loki je odšel v večnost trgovec in posestnik Janez Potočnik. — V Kapeli pri Slati-ni-Radenci je v Gospodu zaspala 95 letna Terezija Fras. — V Ljubljani so umrli: pekovski mojster Ivan Mole, u-službenec tobačne tovarne Anton Mam ml., in industrijec Kari Pollak. Za zvezo Slovenije z morjem. Sušaški župan Gjuro Ružič je odpotoval te dni v Belgrad, da bi posredoval na merodajnih mestih za pospe-šenje del za zgraditev železniške zveze Slovenije z morjem. Gosp. Ružič je predsednik akcijskega odbora gospodarstvenikov in gospodarskih ustanov dravske in savske banovine. V tem svojstvu bo v Belgradu sklical sestanek, na katerega bodo prišli tudi poslanci iz obeh banovin. Župan | Ružič si hoče zagotoviti po- j moč vseh krogov. Radi napisov v cirilici imajo naše parobrode za sovjetske. Vse naše trgovske in tovorne parnike, ki vozijo skozi španske vode, ustavljajo naciona- j listične vojne ladje in jih pregledujejo. Napisi v cirilici, ki | jih imajo naše ladje, motijo Špance, ker potem mislijo, da vozi ruska ladja. Posebno smolo imajo parniki splitske družbe "Oceanija." Kadarkoli plovejo mimo španske obale, jih: zaustavijo in odvlečejo v Ceu-to. Tamkaj jih temeljito pregledajo, ko pa nič ne najdejo, jih pa spet spuste. Dr. Maček napoveduje čiščenje v svoji stranki. Številno odposlanstvo iz Novega Marofa je sprejel te dni dr. Maček. Odposlanci so izročili dr. Mačku lep kip, ki ga je izdelal neki kmet samouk. Maček je kmetom v dolgem govoru razložil sedanji politični položaj ter svoje napore, da se hrvatsko, vprašanje reši na najbolj zadovoljiv način. Poudaril je tudi vse trenutke v borbi hrvatskega naroda, rekoč, da prav ta borba daje narodu • potrebno moč tudi za o-stale boje. Obenem je napovedal čiščenje svoje stranke, odstranitev tistih ljudi, ki s svojim delom ovirajo delo in kršijo enotnost. Denarne pošiljke iz Abesini-je. Italijanska prefektura, po naše banovina, je objavila podatke o denarnih pošiljkah delavcev in vojakov Julijske Krajine, ki se nahajajo v Abesi-niji na poklicnem delu ali v vojaški kadrski službi. Za mesec junij znašajo te pošiljke skupno 235,392 lir. To so samo prihranki, ki jih dotičniki prostovoljno pošiljajo. Semkaj niso vštete podpore, ki jih vlada plačuje svojcem v do-| movini. 'Ves denar pa, ki je prišel na ta način v Julijsko Krajino, odkar se je začelo zasedanje Abesinije, dosega lepo vsoto 2,562,530 lir. ---o- Na Kitajskem obogatel Slovenec A. Vrhovnik iz okolice Maribora je šel leta 1915 na vojsko in je bil kmalu na ruskem bojišču ujet. Kot ujetnika ga je usoda zanesla na Kitajsko, kjer je začel delati kot navaden delavec. Podjeten, kakor je bil, si je hitro opomogel in začel s trgovino v Pekingu. Po,sli so mu šli dobro, da si je do danes nabral že lepo premoženje ter ga štejejo v Pekingu za enega najbogatejših ljudi. Pred dnevi je prišel obiskat svojo domovino skupaj z ženo, ki je Kitajka. Nato pa bo spet odšel nazaj na Kitajsko. ITALIJANSKI KAPITAL V JUGOSLAVIJI Po statističnih podatkih je v Jugoslaviji investiranih 498 milijonov dinarjev, italijanskega kapitala. Največ italijanskega kapitala je investiranega v industriji in sicer 319.8 milijonov dinarjev. Italijani imajo 4 zavarovalne družbe, ki obratujejo v Jugoslaviji, od katerih sta dve popolnoma italijanski podjetji, dočim kontrolirajo ostali dve Italijani. To sta obe domači podjetji "Sava" in "Rosija - Fonsier." Iz statistike pomorskega prometa pa je razvidno, da prevažajo ladje, ki plujejo pod italijansko zastavo 39.4 odstotkov vsega blaga, ki se natovori in izkrcuje v jugoslovanskih lukah, tako da ima Italija od jugoslovanskega pomorskega prometa precejšnji dobiček. Najnovejša knjiga! Sezite po najnovejši knjigi, iz katere dobite lahko vse podatke za pridobitev ameriškega državljanstva Knjiga vsebuje vse najnovejše postave in je pravkar izšla. Dobite jo samo pri založništvu "AMERIŠKA DOMOVINA" SLOVENSKI DNEVNIK slovenska unijska tiskarna 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Pošljite 25c ▼ znamkah ali money ordru in knjigo vam takoj odpošljemo. Vezi s staro domovino Skoro vsakogar iimed nas I« veftejo n« nato staro domovino moralni, kulturni. gospodarski in raini drugi oairi. ki nam nala-rajo rman« opravke. Pri takih opravkih nudi nafta tvrdka uljudno in sanealjivo posredovanje. kakor: pri potovanju v atari kraj pri dobavi svojcev Is stara domovin« pri potOJaaju denarja v stari ttaj pri dobavi denarja iz starega kraja pri potujaaju paketov v Jugoslavijo in ItaUJa pri notarskih ia drugih poslih s starim krajem. V osni red vs«h večjih parnikov vseh linij, e«n« kart, denarna in druga pojasnila so Vam pri nas na racpolaco. denarne poiiljka Za • 1.00 >00 Din Za 10.00 420 Din Z« tl.00 1.000 Din Za « «.40 100 Lir Za 29.60 30o Lir Za 67.00 1,000 Lir VESTI IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani) sedni sobi kaj spotaknil ali pa je iz radovednosti skušal pregledovati puško, to se ne ve, slišal se je samo slaboten pok in prihiteli so zagledali ubogega Ivana ležati na tleh, strel mu je šel v srce. Dvignili so ga in prenesli na posteljo, toda po nekaj minutah je izdihnil. - Strela je ubila delavca. V Žalcu je bilo te dni neurje in so hiteli pospravljati pred dežjem suho seno na travniku delavci, med njimi je bil tudi Pri vodjih pošiljkah sorazmeren popust. — Cene podvrften« spremembi. — Poiiljamo tudi dolarja. LEO ZAKRAJšEK General Travel Service, Inc. SOS EAST 72ND ST, NEW YORK, N. T. Pripomba! Udobno se potuje v stari kraj v posnejiem poletju, ko veliki naval potnikov enkrat pojenja. VAŽNO ZA VSAKOGA KADAR poilljate denar r stari kraj: KADAR ste namenjeni v stari kraj: KADAR telite koga Is sutega kraja; se obrnite na na*., KARTE prodajamo sa vse boljle parnike po najniftjl ceni ln seveda tudi sa vse izlete. Potniki so s našim posredovanjem vedno sadoroljnl. Denarne poiiljke brrrinjemo ledne ia zanesljivo no dnevnem karta V Jucauvuo V ITtLUO 'Za 9 9.69 199 Lb -Za 12.26 209 Lir Za 99.99 900 Lir Za (7.99 1.900 Lb Za 112.60 t.«l09 Lir Za 197.60 9,909 Lir Navedene oene so podvrtene pranem-bl, kakor Je kur«. Porajamo tudi denar brsoJavno in Uvrtujemo ls-plačila v dnlarjlh V vsiem lastnem Interesa Je. da pl-lete nam, pred do se drugje poslu-JHte, sa cene ln pojasnila. Slovenlc Publishing Co. Za « 2.66 Za 9.99 Za 7.29 909 Za 11.70 990 Dia Za St.99 1,099 Din Za 41.99 2,009 Dia 100 Dia 200 Dia Obreza Miha, 32 letni delavec, u,w2j SS^sV^SlS ŽSTS. x. POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ! To je geslo akcije za novi list-mesečnik $e nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Se nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani. da udre v naše vrste in da osvoji ljudska erca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, koli ker ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče^ v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga je razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista — mesečnika. Usianovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. K ustanovnim se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega Usta. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo ustanovniki in naročniki novega lista. Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista — mesečnika se zaključi z DNEM 1. OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika. UPRAVA "AMER. SLOVENCA" 1849 West Cermak Rd., Chicago, m. Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto 1........................ s katero se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista—mesečnika zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem pridržkom, da ako list ne začne IzhajaU, da ml to poslano svoto vrnete. Ko list začne izhajati, ml ga pošUjajte na sledeči naslov Ime Naslov Mesto .................................................... Država. GLASILO K. S. K. JEDNOTE, AUGUST 4TH 1887---- ■■■ 1 .................. i * i ■ ii "The Spirit of a 'Rejuvenated KSKJ" ■CHN KSKJ'S = T March To || Program! Fall la! P Booat KSKJ Športa! RAIN CUTS EVELETN KSKJ BAY ATTENDANCE TO 3,000; MARK JUBILEE Eveleth, Minn.—Heavy thunder showers intermingled with bright sunshine to materially reduce the record crowd which was anticipated for the event, but failed to dampen the lively spirits of the approximately 3,000 persons who gathered at the Eveleth Lake Park July 25 and celebrated the 35th anni-\er$ary of the founding of the SS. Cyril and Methodius' Society, No. 59, at an outing, which was featured by an entertainment and sports program. District Judge Martin Hughes, principal speaker on the afternoon program, was announced by Edward Bayuk, general chairman. Judge Hughes praised the Slovenian people for the part they had played in building up this section of the nation and advised the younger generation to follow in the footsteps of their elders, especially in the habits of industry, citizenship and sobriety. He also urged the continued strong religious feeling among the Slovenians, stating ♦hat the belief in God builds a good, moral and solid foundation for every person. Joseph Intihar Sr., president of the local lodge, welcomed the visitors to the affair and talks in Slovenian were given by Frank Opeka. North Chicago, supreme president; Joseph Zalar, Joliet, supreme secretary; Steve G. Vertin, Joliet, assistant secretary; Louis Ze-leznikar. Joliet, supreme treasurer; Frank Lokar, Pittsburgh, member of the executive committee. Other national officers present were John Germ, Pueblo, Colo., first vice president; George Nemanich, Soudan, second vice president; George J. Brince, Eveleth, chairman auditing committee; Frank Gospodaric, Joliet; MartinShukle, Eveleth, and Rudolph G. Rud-man, Wilkinsburg, Pa., financial committee members. Anton Ahlin Sr., John Heg-ler Sr., both of Eveleth; Anton Brodnik of Genoa and George Brince of Cook were introduced as the oldest members of the local KSKJ lodge. Musical entertainment included selections by municipal band, directed by William Anderson ; accordion selections, Frank Froll; vocal numbers, Petrich sisters, accompanied by Froll; accordion music, Frank Laurich, and vocal numbers, Kobe singers of Ely, directed by Matt Kobe. One of the outstanding features of the program were the Slovenian vocal and accordion numbers by Mr. Germ, who has done considerable radio broadcasting and phonograph recording. ter, first; F. Klun, 2; T. Stag liano, 3; A. Laurich, 4; M. Ko-chevar, 5. Boys, 10 years and under: Louis Ranniker, first; Frank Stagliano, 2; Xavier Mattei, 3; Arthur Voce, 4; Tony Bertucci, 5. Girls, 10 years and under; E. Colengelo, first; D. Defazio, 2; H. Novak, 3; M Shutte, 4; W. Krall, 5. Plump women's race: M. Rit-manich, first; Mrs. Chappie, 2; Mrs. Rozinka, 3; Mrs. Novak. 4; Mrs. Fister, 5. Rolling-pin throwing contest: Mrs. Rozinka, first; Mrs. Novak, 2; Mrs. Fister, 3; Mrs. Pene, 4; Mrs. Mrkonich, 5. Free-for-all: Boys, 75-yard : Svetlin, first; Ranniker, 2; Oven, 3. Girls, 75-yard: F. Klun, first; M. Strahan, 2; J. Mrkonich, 3; S. Defezie, 4; A. Oven, 5. JOLIET JOSEPHS PICNIC SUNDAY Joliet, 111.—The St. Joseph's Society, No. 2, will hold its annual outing Sunday, Aug. 8, at Winkler's farm. Cold refreshments will be served- on the grounds. Admission to the grounds will be 75 cents per person. Non-members are also invited to attend. The farm is located on Route 59. Bring your lunch and be prepared for another good time. Committee. SOBERLE-LISAC The supreme lodge officers and members of the local organization attended a Mass at the Holy Family Church in a body Sunday morning at 7. At noon, the former were guests of honor at a dinner in the city auditorium. Results of the sports events, which were held under the direction of Frank Miroslavich, were as follows: 50-yard dash: Boys, 12 years and under: H. Perushek, first; La Salle Pastor Receives New Office La Salle, 111.—News has been received here that the Rev. Fr. Leon Novitskie, O.F.M., has been appointed Guardian of the Franciscan Commissariat in Le-mont, 111., the office to take ef- TREAT WAUKEGAN JUNIORS TO BIO LEAGUE GAME that his new duties will keep him in Lemont, it was necessary to make immediate change in pastors here. The Rev. Fr. Joseph Cagram, O.F.M., assistant pastor of St. Stephen's Church in Chicago, is to be the pastor of both St. Roch's and St. Con-stantine's,* and he is to be assist ed every Sunday by anothei cleric from Lemont. Although the parishioners are proud that Father Lfeon has been appointed to such a high post, they are also sorry to see him leave La Salle. During his short term he endeared himself into the hearts of the faithful of the parish because of his strict adherence to business principles, and for his wonderful devotion to the church—the im provements he caused to be made while he was here—and the organization of St. Constan-tine's Parish jn Oglesby, which was a very sadly needed im provement. His good-will and pleasing character to all those who needed him—be they rich or poor—and his dominating ability in carrying out plan.« were only a few of his assets. In his sad farewell, Father Leon said he would come out tc see the parish at least once a month, as his duties would make it necessary for him to make a trip to La Salle. Brooklyn, N. Y.—Miss Gert- "Father Leon, the faithful of rude Soberle of 57-32 Catalpa St. Roch's wish you all the luck Waukegan, 111.—Fifty members of the St. Joseph's juvenile division attended the Cubs-Brooklyn baseball game at feet Aug. 3. Because of the fact Wrigley Field July 28. Ave. became the bride of Mr. John Lisac, 344 Palmetto St., in i ceremony performed Sunday, July 25, in St. Cyril's Church. -o- DEADUNE NOTICE "Our PageT NEW deadline is 8 a. m. Monday. in your new office. May Almighty God lighten your burden, and strew your path with roses. You are deserving of the appointment and we are sure you will be successful in all your undertakings." F. J. On 'Discovering America by Pearl S. Buck (Continuation) But when we come to America, we do not enter only as restless individuals. We come as races, as nations, as transmitters of the past to a country without a history, whose only past is that of forests and streams and mountains and plains and endless seashores and rivers flowing into the sea. America's history is only what we all bring as our own individual histories. What goes to make her is what has gone to make us. The prejudices of ali peoples on earth are now American prejudices. Hungarian Catholics still hate Hungarian Protestants on these new shores, and pugnacious Irishmen still wear the green, remembering forever and with joy that once they were killed for "wearin' o' the green." Every one of us has this present and past, the present of a new country, whose very newness makes us hold the more closely to whatever past we, have. If we could have come here and exchanged that inherited culture for another, it might have P. Markovich, 2; C. Mourin, 3; been easier. It would be easy, R. Lcvine, 4; M. Yelich. 5. Boys, for instance, to become_a Chi_- 1G year j and under: S. Kerze, first; Silovich, 2; F. Mayasich, 3; R. Bizal, 4; J. Owen, 5. Girls, 16 years and under: L. Cossal- nese. One has only to give up all of one thing and accept all of another—give up what one has had and accept another definite, clear system of life ind philosophy. But when we come to be Americans there are many syslern3 and many philosophies, and which shall we accept? If we accept all, we are lost in diffusion, and so it is inevitable that we cling to what we have had before, to what we brought with us. We change, perhaps, the material aspect of our lives. We use electricity and running water and we buy an automobile, but inside we do not change. We remain what we are, and to America's endless variety we add our own bit, and so we become American. And even one's children are different from another's children. They have a veneer of similarity—the radio and motion picture and cheap magazines and the public school system see to that—but their hidden unrecognized roots are, through their blood, in their bones. And I observe that those roots never become lost—at least, not yet. Everyone knows what his old country was even though his ticket was on the Mayflower. It will take hundreds of years yet before we forget we came from England or Ireland, Germany or Italy or France. And t am not at all sure we shall do well to forget, even s> The junior KSKJ members were guests of the Chicago Cubs' management, and transportation accommodations for the young members were provided by Joseph Zorc, secretary of the St. Joseph's group, and Martin Svete Jr. Supervisors of the junior KSKJ group were Lawrence Terlap and William Zorc. During the remainder of the summer the St. Joseph's juniors are scheduled for a trip to Comiskey Park it Chicago to see the White Sox in action. A trip to the Riverview Amusement park later in the season is also planned. PRESIDENT DIES AFTER OPERATION Steelton, Pa.—Frank A. Si-monic Jr., president of St. Aloy-sius' Society, No. 42, died suddenly Wednesday, July 21, following an operation for appendicitis. He was operated upon on the 15th and was corr.ing along fine until peritonitis set in, causing his death. He was 34 years old. Frank took an active interest in all affairs of the lodge. Hav-ng a wonderful personality, he •.vas a great favorite with both oung and old. In fket, h'e was he leader and life of every so-ial affair of both the lodge and 3t. Peter's Church, of which he »vas a member. Frank was the :ype that inspires confidence ?ood-fellowship in everyone. A ?o-getter, he never refused to serve on any committee, and having him on, assured success. Some of his attainments in-luded being delegate to the KSKJ convention at Indianapolis, where he served on the by-aws committee. He was also high constable in Steelton and performed his duty faithfully. He will be sadly missed by all who knew him. He is survived by his wife, Anna, who is secretary of Lodge No. 114 KSKJ in Steel-, ton; two daughters, Frances and Patsy Ann; his father, Frank Sr.; brothers Victor, Anthony and Joseph and sisters Mrs. Joseph Krasovic and Mrs. Michael Eitler. We extend our sincerest sympathies to the bereaved. John F. Tezak, Sec'y. PittKayJayDay To Be Gigantic Event Pittsburgh, Pa.—It will be a gigantic event when the Pitt KSKJ Booster Club, with the support of all the local KSKJ lodges, stage a KSKJ Day Sept. 5 at Scheutzen Park. The program for the day will be one of the outstanding and replete with an interesting bill of sports and activities, according to plans made at a special meeting July 22. The next special meeting will be held Aug. 17. All KSKJ members who have at heart any move or idea to make this day complete in every phase are invited. ^ Pitt Boosters who have been given assignments are urged to cover them with detail, ft is the l>lan of the boosters to leave nothing unturned which will complete the program. At this early date the Pitt Boosters invited all members from neighboring states, and hope that friends and members will avail themselves of the opportunity afforded by the Labor Day holiday to come to Pittsburg for a real KSKJ get-together. F. J- Sumic. ST. VITUS1 PASTOR MARKS 30 YEARS* SERVICE TO G00, CHURCH, PEOPLE Cleveland, O.—Thirty years RETURNS HOME La Salle, 111.—Miss Pauline Legan of Oglesby, 111., returned from a vacation trip to Kansas City, Kas., where she was the guest of Miss Ruth Schneller. -o- A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KS&J tomorrow means ftetttfi' KSKJ. A better KSKJ should b« th« aim of every member I of service to God, Church, and his people is the record which Msgr. B. J. Ponikvar achieved Monday, Aug. 2, when he observed the 30th anniversary of his arrival to St. Vitus' Parish His achievements during that period represent the history of the Slovenian colony on St. Clair Ave. When still a young man, he came to America from Slovenia with the intention of preparing himself for the priesthood. Therefore he entered the sera inary at St. Paul, Minn., where he studied lintil ordained. He was appointed assistant pastor of SS. Cyril and Methodius' Parish in Bingham, N. Y. After a three months' stay, he was called to the SS. Cyril and WILLOW SPRINGS SITE OF STEVES* PICNIC SUNDAY Chicago, 111.—Members and friends of St. Stephen's Society, No. 1, will meet' at Kegel's Grove, Willow Springs, Aug. 7, when the lodge holds its annual picnic. Foy's Orchestra will supply the music for dancing, and there will be a copius supply of refreshments. A truck will leave for the picnic grounds from Lincoln and Cermak Rd. at 10 a. m. and at 12:30 p. m. Fare: adults 35 cents, children 15 cents. The regular meeting of the society will be held at 8 p. m. Aug. 7 in the school hall. Members are urged to attend. Methodius' Parish in Lorain. Protectors of the Home CONTRIBUTORS In submitting contributions to Our Page, please consider the following: 1. Use one side of paper only 3. Manuscripts written in pencU wiU not be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publicatton by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m., Monday prior to intended publication. 7. Address communications to Our Page, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. . . Franeaa Lokar John Bevec Valentina Maleekar John A. Cankar Vie Mallera Mary Deloat JonephMitock Roae C. Dernulc Michael Polotnik Gala Elenieh Frank Ribieh Jr. Joaeph Erehull Alphonae Sajorec Franeea Eraen John P. 8t«udohar Marie Grom Stephen Strong . Franeaa Janeer Francia Sumie Joaeph Kanaek Pator 9*«* Joaeph J. Klun Mary Trambuah Edward {Compare George Vertin Milton Koren Mr».;^ntkoay Vapal Victoria Krall Frank Zablur The most crushing effect of the recent years of depression is to be found in the number of homes it has destroyed. What the number might be had it not been for the help extended by fraternal organizations, no one can say. The fraternities believe in the sanctity of the home; they direct their energies toward the protection of loved ones there. They are stalwart supporters of the family hearth. They know that broken homes breed criminals. They know that the best means of preventing this is to preserve the home. They realize the moral and economic loss suffered by the nation with each broken home. When elderly people are deprived of their homes, they become desperate. When children are robbed of their homes, they soon find their way into the gang at the street corner. It is a sad commentary on our modern social structure that of all the inmates of our penal institutions, the majority of them are pitifully young. There is little doubt that most of these unfortunate young people could have been saved from a life of crime had they had an opportunity to grow to maturity in ; the right home atmosphere. The money spent to keep them ! in confinement with hardened criminals, from whom they imbibe still further evil tendencies, might better a thousand times j have been spent to preserve the broken homes which were responsible for their present plight. The number of homes kept intact by Fraternal societies if very large, because the numbei of men in these societies reach to the millions. Even the mosl facetious critics of fraternal so cieties concede that they embrace at least 20,000,000 men who pay an average of $25 annually toward their support. There is tremendous power represent in twenty million men with five hundred million dol lars annually at their disposa for charitable activities. Many of these activities would of nec essity have to be financed by the taxpayer if the fraternitie: did not voluntarily and cheer fully assume the responsibility The fraternities of America have no peer in training leaders for our economic and na tional life. Great emergencies call for great leaders. Today, emergencies call urgently foi responsible leadership, there will be found men actively engaged in directing the affairs of thousands of communities, i large part of whose training and experience was gained in the lodge room of the fraterna1 society. It is a trite saying that no man can discharge respon- (Continued on page S) Here he remained only nine months, when he was appointed pastor of St. Vitus' Church in Cleveland. At that time a conflict existed between two factions ip the parish and it was his mission to combine the opposing elements and to achieve harmony. His efforts were so successful that today there is no trace of animosity and the affair itself is almost a forgotten period of parish history. v When Msgr. Ponikvar, at that time but a struggling pastor, saw the possibilities of united action, he urged the building of a new parochial school. Here the children of tlje newly arrived immigrants should be sent to learn that strong and unspeakable faith which their parents had received in the home country. Consequently, after some difficulties, actual building operations were begun on Oct. 20, 1912, and on Aug. 31 of the following year the Rt. Rev. Thomas C. O'Reilly, Vicar General of Cleveland, blessed the completed structure. At that time the school was the second largest in the Diocese and still is one of the finest and largest today. At one time over eighteen hundred children attended the schoordaily. With immigration beginning on a wholesale scale before and after the war, the parish increased rapidly; for St. Vitus' was the natural nucleus of Slovenian colony in America. Cleveland still is the second largest Slovenian community, being second only to Ljubljana, Jugoslavia, which is the capital of Slovenia. This overcrowding naturally turned the pastor's thoughts to a larger and finer church. His ambitions were realized when the first ground was broken on Oct. 19, 1930, in the presence of our Bishop, the Most Rev. Joseph Schrembs. Two years later the structure was blessed by Bishop Schrembs. The church is a fitting monument of the Slovenian immigrants not only of Cleveland but all America. It has become the mecca to Slovenians from far and near. It is the pride of the American Slovenians in this new world. And so it is m t strange that daily more and more tourists and travelers eagerly seek its interior and also photograph its exquisite work. These structures in themselves represent untiring energy and workmanship on the part of the pastor. For he studied in detail all the constructions and plans with the architects, and was himself present at the actual building og^rations. Besides this, the school and church represent no mean ventures in finances. The school, which ia the pride of the community, (Continued on Pan ft* BOOST THE BOOSTER WAY! { . ^ I Get behind the "KSKJ Women's Equal Rights | r Campaign*' § B E For Particulars Consult Your Lodge Secretary | I iiUBiaiiiiaiifiiiiitiafiiitiiiiiiiiiitiaaiiiiiiiiiiiiiiiaiiKiiitiisssisiisssistiatiiiisi.iiaissiiitsis« GLASILO K, S. K. JEDNOTE, AUGUST 4TH. 1987 | FOR GOD, HOME | AND COUNTRY By FATHER KAPISTRAN Yesterday afternoon I witnessed a pleasing sight. When passing before the parish church, a little girl of about ten years paused long enough to bless herself. I've often wondered what pious act of outward faith was reserved for ladies and girls when passing our Lord's House, considering they are not expected to tip their hats. Blessing one's self must be very meritorius, not to mention edifying. A more serious difficulty is to remind men and boys of the act of outward adoration that is expected of them; namely, to tip their hats, when passing a Catholic church. QUEENS TO PICNIC IN SHEBOYGAN Sheboygan, Wis.—Queen of May Society, No. 157, is holding its picnic at Greendale Park (Zelena dolina) on Aug. 8, to which they cordially invite th^ general public and especially their brother lodge members of the SS. Cyril and Methodius' Society. All you outsiders that are planning to visit your friends in Sheboygan come on the 8th of August to the Greendale Park, where an enjoyable time is assured to you. There will be amusements for both young and old—music and refreshments of all kinds. Baseball will be played by our own Young Ladies' Sodality. Come, all you KSKJ boosters, and give our "Queens" your support and make this picnic a memorable event. The Queen And a further difficulty arises from our modern hatless of May members will be happy vogue. Even girls find the light- to return your good-will toward est headgear too heavy. This is their lodge, so don't forget the sometimes true even in winter. 8th of August, the "Queens'" In other words, men have no picnic at Greendale Park. hats to tip in front of church and women have no covering for their heads within the church. Young ladies coming ' to church for confession on Saturdays seem to have the most trou ble finding themselves a head covering Reporter. MEETING NOTICE Brooklyn, N. Y.—Members of Blessed Virgin of Help Society, No. 1884, are hereby re-Even the usual pock-1 minded that our next regular On Discovering America (Continued from Page 7) man knowledge which we can-then. We ought not to forget, not even dream of now. He will or allow our children to forget I be a true superman, standing on et-kerchief seems to have been left at home. Now it's a risky proposition to talk of woman's place in the world, in the home, in church. Nowadays, woman's rights are so vigorously asserted that poor I meeting will be held Thursday, Aug. 12, in, the American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave. Meeting will be called to order at 8:30 p. m. Members who are in arrears with their assessment will be St. Paul would be sadly misun-1 requested to straighten their derstood were he to repeat his i assessment at this meeting, first epistle to the Corinthians, I At present time we have only especially the eleventh chapter, one member on the sick list So, before we quote the j and she is Mary Slabic. We al Apostle, let us remember that th~ Church does NOT teach woman's slavery to man. She does NOT teach that from the marriage contract man is woman's master or superior to her in any way. Man's authority over the wife comes from another source: from the nature of family society which, like any society, needs a head, an authority. That authority is vested, by God, nature, and the wish her a speedy recovery. Anna Klun, Sec'y. MEETING NOTICE Brooklyn, N. Y.—This is to remind all members of St. Joseph's Society, No. 57, that our next regular meeting will be held Saturday, Aug. 7, in the American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave. Meeting requirements of order in a fam-1 will be called to order promptly ily, in the man. And it had its j at 8 :30 p: m., so please be on limits.. It is repeated in the time. fourth commandment. \ Members on the sick list are * John Anzlovar, Joseph Baro- Now listen to St Paul (but!niza, Louis Kump and Joseph don't jump at conclusions): j and Charles Cesark. We all 'But I would have you know, wish them a speedy recovery. until in long common national life we have achieved a government, a tradition, a philosophy, which is secure and integrated and expressed enough to shelter and guide a people—in short, until we-have an American culture. And we cannot make an American culture by sitting down and thinking about it and writing it down and giving it out to the newspapers. The Supreme Court cannot do it, and even President Roosevelt cannot do it. Nobody and nothing can do it except time, passing unconsciously and effortlessly over all our diversity, and gradually, with infinite slowness, wearing away differences, and leaving those essentials Which will survive our struggles and our climate. It may be five thousand y£ars hence—it can scarcely be less than a thousand—before the real American culture is here, and before we have a race of Americans. There will be no Negro questions then, because there will be no Negroes, there will be no Jews and Christians, no for-eign-born—nobody but that person nowhere to be found today, a pure American. I cannot but believe he will be an extraordinary person, that pure American, who will be standing in my place five thousand years from today. He will have what no other human being has had in just the same richness, the inheritance of all ages, all races, all cultures. He will have the shoulders of those from all nations and races of the earth. And I hope even then that we shall still be taking into our established America the stimulus and the irritation of immigrants. When we cease to allow people to come in from all over the world, we shall ourselves begin to die, as other nations are dying. New people, coming to a new country, bring new impetus in themselves. They are a fresh infusion, uncomfortable perhaps, and even painful, but they are life. We cannot do without them. It is too soon to close our doors. It may always be too soon. For statistics show that those we call our foreign-born are still our best. Crime is less among them than among the native-born. The foreign-born are amazingly the stronger in the creative arts. To shut them out would be to rob ourselves and the future n<4t only of indus-trious*!aborers but of great exploring creative mental energy. But I know very well that when I think of our America a thousand years from now and five thousand years from now that I am thinking Chinese and not American. The Chinese thinks instinctively in terms of centuries and sees himself as a particle in time. But the American stretches his imagination to pain if he thinks two generations ahead to the grandchild that is an .actuality or a pos- a fine direct eagerness which J sibility. That is a trait of the will be our restlessness, refined ! restless. We cannot and will not by centuries, but concentrated, wait, though the truth remains too, into a driving force which j that the only true view is the will carry him to heights of hu- • long one, and the present will . By Pearl S. Buck . ■ .- net be right if it is an end in itself instead of being as well a foundation for the future. We Americans, that is, cannot and will not think of our nation as a whole in time and space and so choose nationally, though perhaps at immediate incon venience, what permanent stuffs we want in our making. We demand to know what we shall do now, in our momentary situation, with "aliens," as we call them, in our jobs, on our relief rolls, and sending good American money out of the country. Unfortunately for me as an American, I cannot froth about any of these things. I see these "aliens" first as human beings, and I observe that many, indeed most of them, are honest and industrious, or as honest and industrious as the upstarts who dare, at this early date in our history, to call themselves, "the Americans." Citizens or not, I cannot see why these good people should be deported. We need honesty and industry. No nation can have too many people with these qualities. I cannot see why they should not be relieved if they starve, nor why they should not send money back to Italy or anywhere else. I should think the more money circulates the better. The richer the Italians are,.the better for American markets. And in return for this money the people have given good hard labor on roads and bridges and buildings and the money is theirs when they have earned it, my American spirit tells me. And America is stil the richest country in the world and likely to remain so. (To Be Continued) PASTOR MARKS 30TH JUBILEE (Continued from Pu* T) represented an expenditure of |100,OdO. The church represents an investment of over $300,000. And the work i3 not through. The Monsignor has other plana which have temporarily been thwarted by the late depression. But they include a complete parish unit, which would include a parish hall, meeting and lecture rooms, a swimming pool, and a school playground. Thus, if Msgr. B. J. Ponikvar realizes his ideals, a complete parish unit will be »organized which will function to promote Catholic Action not only by keeping parishioners closely attached to the church, but also instilling and retaining that Catholic Spirit in our youth which is in such sore distress of proper guidance in this godless age. Last fall the pastor was ele vated to prelate of the Pope and he now bears the title of the Rt. Rev. Msgr. This is a fitting tribute and recognition of a man of genius. J. Z. OUR PAGE COOKING SCHOOL Do You Know? By Michael J. Miller, O.S.M. The greatest love in the the same. Those words are: world is the love of a mother. | Love—Mother. When I pro-When all others turn you down, J nounce the word mother, I that the head of every man isl Christ; and the head of every woman is the man; and the head of Christ is God. Every | man praying or prophesying | with his head covered, d is-1 graceth his head. But every woman praying or prophesying | with her head NOT covered, disgraced her head: for it is aH j one as if she were shaven." * In those times, infamousj women (as, recently, girls in reformatories) were shaved of i their hair. * St. Paul means that we have < been freed from Satan by J Christ. To show our faith in this freedom, men must be uncovered. But because of the! fourth commandment, women must show that they have an-| other authority, besides Christ, to respect: namely, the man of J the familyr This is the basis of the age-old Christian custom of j requiring women to veil their heads. It is beautiful if inter-1 preted sanely. The Church makes of this custom an act of | faith, respect and modesty. * Father Kapistran will be ] glad to receive comments and questions on this subject from j readers. Address to Father K a- j pistran, care of Our Page. Joseph J. Klun, Sec'y. mother will still cling to you. No matter how low we may fall, mother will stand by with undying love. In mother you always have a friend, a lover. There are two words in the English language that are perfectly synonymous—two words that mean exactly the same. Those-two words, though they are not classified as synonymous in the dictionary, are more synonymous than synonyms themselves, for they mean not nearly the same, but exactly Floral Paradise 'Brought to Earth think of the highest love on earth. When I pronounce the word love, I look for its highest embodiment in motherhood. Mother is the noblest expression of earthly love. THE HALF-MILLION DOLLAR Horticultural Gardens at the Oreat Lakes Exposition in Cleveland, of which the above is a small section, are so arranged as to appeal to the home gardeAer and to the man who doesn't know a rose from a peony. Plantings make possible a succession of seven flower festivals throughout the Ehpcwition period cf May 29 to September 6. New varieties not yet on the market are making their debuts in charming vistas attractive to Exposition visitors. Who does not remember the tender caresses of his mother, how she watched over him, how she sacrificed for him, how she loved him! Vivid are these indelible pictures of childhood. I remember when a3 a child I knelt at her knee as she sat in the rocking chair we had got her for Christmas, and smiled down upon me as I lisped my "Our Father" and "Hail Mary." It seemed that Heaven itself beamed down, so great was the power of her love. And as shč pressed me to her innocent breasts, she put into my very being, into my nervous system, my mind and my heart, the pure feelings of love that make nobility in man. What I am, my mother made me, physically and spiritually. Jesus capitalized on Motherhood. He chose for Himself a mother and made her the Masterpiece of all His creation. There have been great women in history, such as Judith, and Esther, St. Helena, the mother of Constantine the Great, St. Monica, the mother of St. Augustine, and hosts of others. But Mary is the greatest of them all. Fashioned especially by Almighty God to be the Virgin Mother of Jesus, she was taught by Him through thirty years of His private life, with Him in the same home. Jesus loved His mother and at her request performed His first miracle at the Marriage Feast of Cana. And Mary loved Jesus as no mother could ever love. That was her joy supreme. Her joy excelled all others in boundless measure. A mother's love may sometimes be the sweet gift of God, made in her substance, and her image and likeness. Sometimes the feelings of love may almost mount to a kind of adoration. Mary's love was adoration. As Mary loved her Son with a mother's heart she also adored Him; for He is God. Who could measure this mother's love, who could tell of the completeness of Mary's love for Jesus, and of the joys which filled her maternal heart? Mary also felt the keenest sorrows first experienced when her Divine Son was shivering with cold in the lonely manger of Bethlehem, and climaxed in His death on the Cross and the lonely desolation of the Tomb. But sorrow expanded her heart to the keen perception of unbounded joys. So in our lives sorrow prepares and expands our hearts for greater joys. The cry of the tiny babe physically PROTECTORS OF THE HOME (Continued' from page 7) sibility and give orders until he has first learned to obey them. This is true in the fraternal society as it is in military organizations or in the business world. Fraternities breed respect for constituted authority. No man can rise to a position of leadership in a fraternal organization until he has demonstrated conclusively that he can be trusted with authority; that he respects the laws of the land; that he has the ability to be a leader when the responsibilities of the fraternity are entrusted to him. Leaders in our fraternities are leaders in their communities. They engage in all worthy civic movements. Fraternal experience has stood them in good stead during these trying days, when leadership was vital to prevent a breakdown of our social system.—Fraternal Monitor. SURPRISE COUPLE Cleveland, O. — Over 100 friends and relatives surprised Mr. and Mrs. Anton Kordan with a 25th wedding anniversary party July 31 in the New-burg Slovenian hall. Nine children were present to honor the celebrant party. Mr. Kordan, secretary of St. Lawrence's Society, is active in the KSKJ and the Newburg community. opens up its closed lungs, but spiritually it does more. It makes mother love. And mother love presses into the heart of the child that greatest love that puts nobility into the character of the grown-up man. By Frances Jancer How many times have wished for a meal—that is tl bulk of a meal—in one recipe? This week's school brings the following which will be grata fully received by that houses wife who dislikes making sev-' eral different vegetables and what not. Casserole of Vegetables with Ham One pound cabbage, 2 cups carrot cubes, 2 cups diced turnips, 1 quart cooked tomatoes, 3 onions, sliced, bit of bay leaf, 1 cup diced celery or 1 teaspoon celery seed, end of a ham, cup uncoated or polished rice, 6 cloves, 6 peppercorns. Quarter the cabbage and pla<;e in a deep ca::cr:>lc. Add other vegetables alternately with the rice. Put the ham (from which the skin has been removed) in the middle, together with the spices. Cover with boiling water and cook very gently 3 hours in a slow oven, 275 degrees F. With this dinner you could serve Molded Fruit Salad, Cottage Puffs with Orange Sauce and your meal is complete. Cottage Puffs Four tablespoons butter, 1 cup sugar, 2 eggs, cup milk, teaspoon orange extract, cup flour and 3 teaspoons baking powder. Cream the butter, add the sugar gradually, and the eggs well beaten. Mix the flour and baking powder and add alternately with the milk to the first mixture. Turn into individual pans or muffin tins that are well greased and bake in a moderate oven for 20 minutes or until done. Serve hot with orange sauce. Orange Sauce Two egg whites, % cup powdered sugar, juice and rind of 1 orange, juice of V2 lemon. Beat egg whites stiff; whip in the sugar and fruit juices and beat well. Serve at once, on hot cottage puffs. Molded Fruit Salad Three-fourths cup diced oranges, % cup diced celery, "U cup diced apples, % cup seeded Malaga grapes, 1 cup boiling water, 2 tablespoons lemon juice, 1 cup gingerale, % tablespoon sugar, Vt tablespoon gelatin soaked in 2 tablespoons water. Dissolve soaked gelatin in boiling water. Add sugar, lemon juice and ginger ale. Cool, when slightly thickened, add the fruit, and pour into mold lightly rubbed with olive oil. Chill. Unmold and serve on leaves of lettuce with mayonnaise. The Page Must Topi The Page Must Lead! Our Page is Your Pagel Awards—Adult Department: For each new member who joins the Adult Department, the following cash awards shall be paid: For $ 250.00 of insurance......$1.50 . For $ 500.00 of insurance......$2.50 For $1,000.00 of insurance......$5.00 For $1,500.00 of insurance......$6.00 For $2,000.00 of insurance......$7.00 In addition to the above awards the Union rhnll pay $2.00 for medical examination. JUVENILE DEPARTMENT For each new member who joins Class "A" or "B" (Ordinary Life Certificate) the Union shall pay $1.00. For each member who joins the Twenty-Year Endowment (Class F-JD) Certificate class, the Union shall pay the following amounts, depending on the amount of insurance written: For $ 250.00 of insurance......$2.00 For $ 500.00 of insurance......$8.00 For $1,000.00 of insurance......$4.00 SPECIAL AWARDS At the conclusion of the campaign, subsidiary lodge secretaries shall be entitled to $5.00 for each ten (10) new members over the total membership of their respective lodge as of April 1, 1937. For instance, on April 1, 1937, St. Joseph's Society has a membership of fifty (50) in its Adult Department. At the end of the campaign the society's membership total is sixty (60). In such a case, the secretary is entitled to $5.00. If the membership total is increased by twenty (20) members, the secretary shall be entitled to $10.00. If the membership total shall be increased by fifty (50) members, the secretary shall be entitled to an award of $25.00. If the membership total shall be increased by one hundred (100) members, the secretary shall be entitled to an award of $50.00, etc. The above special awards shall be applied to membership total increases in both the Juvenile and Adult Departments.