ti. 61.
V Gorici, v soboto dno 1. avgusta  1903.
Tečaj XXXIII.
Izhaja trikrat na teden t Šestih Izdanjlb, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, sjatraaje ia-ilanje opoldne, Tež«r^o sedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane s uredniškimi izrednimi prilogami ter i,Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre i'..nana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto   ........ 13 K 20 b, ali gid. 660
!$ol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
šetrt leta.......3, 40.,    ,    1-70
IfosamiCne številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob  sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravoiStvo v Gosposki ulic 8tv. 11 v Gorici v cGoriSki Tiskarni« A. GabriSek vsak d/m od 8. ure zjutraj do 6. zvedar; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ha narolila bres dopcaUae n«r »dnin« ke ne oziramo.
Oglasi I« poslapl«* se rscnnijo po petit-vrstah^. fie tiskano 1-krat 8 kv., 2-knrt 7 kr., 3-krat 6 kr. Tsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek U    Dr. K. Lavris.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi 8t 7 v Gorici v I. nad-.tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo s? nagaja v Gosposki ulici ŠL11.
Narogiiino In oglasa Je plačati loco Uerlea. Dopisi a.i se pošiljajo le uredništva.
NaroSnina, reklamacije in druge redi, kater« ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le tiBMvniStvu.                                             *    * >
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od «So5e» vesk petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«6ooa» in «Prarioreo» se prodajata v Gorici v to-bakarai 8ohwara v Šolski nlioi 'u Jellersitz 7 Nunski ulici; — v Irsbi. v robakarni Lavren5i5 na Jrga della Caserma in Pipan v nlioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kaviič v Gorici.
»Gor. Tiskarnai A, Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Veljava in ugled
naših deželnih odbornikov.
V Gorici, 31. julija.
Veselja so vriskali po klerikalnih listih takrat, ko sta bila izbrana deželnima odbornikoma dr. Gregorčič in Berbuč ter namestnikoma Klančič in Jakončič in rogali so se nam, češ, sedaj bomo pa mi gospodarili, Vi boste pa gledali. Veselja so vriskali, ali mi smo gledali s skrbjo v bodočnost, prepričani, da bo z deželnima odbornikoma a la Gregorčič in Berbuč počel deželni glavar, kar bo hotel, ter da je od prvega trenutka tega imenovanja do konca on absoluten gospodar v deželnem odboru. Ta skrb se izkazuje opravičeno v vedno večji meri, in doba napovedanih šestih suhih let se kaže v vedno groznejsi luči, čim jasneje stopa na dan poleg posledic zveze Gregorčiča s Pa-jerjem tudi nesposobnost naših deželnih odbornikov, kakoršna se je pojavila pri imenovanju ravnatelja deželnega hipotečnega zavoda.
S tem imenovanjem smo se bavili sicer že v zadnji Številki, ali danes moramo zopet govoriti o tem, ter povedati na podlagi toč-nojsih podatkov, kako je prišlo do tega, da je imenovan nesposoben Lah z nemškim imenom, ki zna slovenski le quel pocco che oc-corre, ravnateljem deželnega hipotečnega zavoda.
Naš deželni glavar ima to lastnost, da rad skrbi za svoje sorodnike in prijatelje. To je sicer prav lepo, alt da pri tem trpi kdo drugi, kateremu bi bolj pristojalo kako tako mesto, katero zasede Pajerjev sorodnik ali prijatelj, to pa ni prav. Staudinger je s Pa-jerjem v dalnjem sorodstvu. V kuratorij je postavil svojega sorodnika odvetnika dr. Eggerja, in sicer kar za predsednika, ravnatelj s ko mesto je izposloval pa tudi svojemu sorodniku Staudingerju. Že dlje časa je strašil deželni glavar s tem imenom po deželnem odboru, da se je videlo vedno bolj, da se bo potegoval le za imenovanje tega kandidata. Na strokovnjaka v Poreču, sicer tudi Laha, je pozabljal vedno bolj od dne do dne, da bi bil pa mislil kedaj na sloven-
skega kompetenta, to je pa pri njem že a priori izključeno, Stal je na tem stališču, da mora prodreti s Staudingerjem. Dolgo časa se mu ni nič mudilo z imenovanjem, Šele v zadnjem času, ko je imel biti deželni hipo-tečni zavod že otvorjen, ter so se culi vedno pogosteje glasovi, kaj je pravzaprav 2 njim, je silil na dan z imenovanjem Staudingerja. Slovenska deželna odbornika sta se branila Staudingerja ter zapuščala seje, kadar je začel Pajer siliti s tem kandidatom na površje. To je bilo vse prav in vse hvale vredno. Pajer je celo mislil že, da morda le ne pride do imenovanja Staudingerja, in v deželni hisi so se že bavili z mislijo, da prevzame ravnateljsko mesto v hipotečnem zavodu deželni računar, na kar bi bilo to pereče vprašanje reSeno na obe strani tako, da bi bil nastal molk. Ali na zadnje so jo Lahi vendarle pogruntali in ostali dosledni svojemu načelu, da ne smejo odnehati Slovencem v nikaki reči. Laski klub je imel sejo na predvečer imenovanja, v kateri so se posvetovali, kaj storiti gledo kandidata Staudingerja nasproti slovenskima odbornikoma, da bo imenovan ravnateljem. Pajer je dobil nalogo, imenovanje doseči, V sredo teden je bila seja deželnega odbora. Navzoči so bili* Pajer, Marani, Verzegnassi, Berbuč, Klančič. Navzočnost Verzegnassija ni bila opravičena, ker je državni poslance in je državni zbor le odgoden, po našem deželnem Statutu pa ne more biti član deželnega odbora, ako je državni poslanec in sesija ni zaključena. Že radi tega je neveljavna ta seja deželnega odbora. Na koncu seje je deželni glavar kar nakrat kon tatiral, da je deželni odbor polno-Stevilen, kar je pri imenovanjih predpisano, ter kratko in hitro predlagal Staudingerja ravnateljem deželnega hipotečnega zavoda. Lahi so vstali, in imenovanje je bilo sprejeto. Deželni glavar je prehvapil slovenska odbornika s svojimi predlogom in dosegel, kar je hotel. Slovenska deželna odbornika se nista dovoljno zavedala trenotka, odstranila se nista pravočasno (— tako trdi naš zadnji vir! —) — in Pajer se je smejal v pest. Staudinger je imenovan ravnateljem in proti temu imenovanju se bržčas ne Lo dalo nič storiti 1 Pri • Las piskajo na deželni Statut! Verzegnassi je
državni poslanec in deželni odbornik, dasi Statut to prepoveduje, namestnik Venuti je župan v Gorici ter tako, kadar sedi v deželnem odboru, samemu sebi druga instanca, namestnik Klančič prebiva v Podgori in ne v Gorici, ali vse -je prav. Kaj deželni Statut! Namesto Verzegnassija bi bil moral biti navzoč Venuti, ali ker se ta zdravi v Italiji, so poklicali Verzegnassija,
Kaj mislite, da se bo smatrala njegova prisotnost tako, da se morda proglasi sejo za neveljavno? Kaj Se? Kaj mislite, da se naši deželni odborniki vpro Pajerjevi pre-kanjenosti? Kaj Sel
Profesor Berbuč je postopal poprej res energično, ali lisjak Pajer ga je navzlic temu z lahka prehvapil — in s tem je konec, kaj ne?!
Berbuč je rekel celo, da odstopi ter se odpove odborništvu in poslanstvu, ako bi prišlo do imenovanja Staudingerja! Sedaj jo prišlo, Ali odstopi? Ali naj rečemo, a kaj Se?!
Dr. Gregorčič je povedal že zdavnaj, da Berbuč ni sposoben za deželnega odbornika, Da ni, o tem smo prepričani že zdavnaj, saj sejo po odhodu dr. Tumein dr, Abrama iz deželne h i Se tam še marsikaj obrnilo za Slovence na slabše. Nesposobnost jim gleda iz vsakega rokava in čutimo jo britko. Kdor pa pusti s saboj tf ko igro, kakorSno je vprizoril Pajer minolo sredo, za tega pa ni drugega nego da se s kri j e ter izgine v pozab-Ijenost. — Povdarjati moramo pri tem, da g. Klančiču nič ne zamerimo, le neodpustno je matadorjem, da silijo drugače vsega spoštovanja vrednega moža na tako težka in odgovorna mesta.
»Junak dneva* je bil tu Berbuč! In ž njim moramo obračunati. Svoj čas so na najnesramnejsi način hrulili po svojih časnikarskih cunjah dr. Turno, ki je delal vestno in vspešno v deželnem odboru ter vžival tam ugled, za kaj da dobiva denar (— takrat le 1200 gld.!) kot deželni odbornik. Danes pa prašarao tu Berbuča: Povejte nam, za kaj dobivate pa Vi 4000 K kot deželni odbornik? Za to, ker nič ne delate, nič ne veste, za hip kažete na
zunaj moža, v odločilnih trenotkih pa ste brez zavednosti ter Vas osmeši popol.ia nesposobnost! Za to dobiva denar iz te uboge dežele, da igra tako smešno figuro, kakor v omenjeni seji, ter pusti, da dela ž njim Pajer kakor s kakim paglavcem. To je pročvržendenar, toje i z m o z g o-vanje dežele!
Ako je tem ljudem sploh kaj za čast slovenskega imena, ako je le kaj Časti v Bor-buču, ako je Se kaj moža v njem ter mu ni le za svitle kronice, ki mu teko v žep fz deželne blagajne, potem mora ostati zvest svojemu tereku, da se odpove odborništvu in poslanstvu,
Ako to stori, se rehabilitira, ako ne, pa ga bomo o prvi priliki imenovali i — pravim imenom,                        — I —
»Krojaška zadruga11- propadla.
VI.
.Centrifuga« ima torej terjati od propadle .Krojaške zadrege* okroglo 118,000 K, — Ta svota je bila zabita v manufak-turno robo poleg deležne glavnice okroglo 30.000 K, torej oboje vkup za goriške trgovine impozantna glavnica 148.000 K,
Po nesrečnem ovinku je postala .Centrifuga* izključna lastnica vsega blaga ,K. z." za sanvh 55.000 K, tako daje nepokritega dolga pri njej Se celih 63.000 K.
.Centrifuga* mora torej skrbeti v izo-gib lastnega propada, da kakorkoli dobi teh 63.000 K. .Gorica* je tudi odkrito povedala, da kavčem tudi gre v prvi vrsti za to, da bo   .Centrifuga*   pokrita za svoje
Kako upa doseči to?
Klerikalni trobenti v ulici Vetturini polnita ušesa svojim lahkovernim ovčicam, da bo mogoče za blago, kupljeno za 55.000 K, skupiti mnogo več. Utegne biti, da tudi bo tako, dasi bi se lahko pripetilo prav narobe, da skupijo po odbitih režijskih troSkih — manj. (Bom že pazil na to, da gredo vsi režijski in drugi upravni trolki na račun Centrifuge  od  2.  maja t I. dalje!). Ako bodo
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Slenklcnle*. — Pesi. Podravskl.
(Dalje.V
XXII. Zbišek seveda ni izvršil svoje grožnje ter ai odpotoval, pač pa se mu je po preteku dveh daljših tednov popolnoma vrnilo zdravje, da ni mogel več ležati v postelji. Matija mu je rekel, da mora sedaj Hi v Zgorelice in zahvaliti Jagjenko za vse, kar je storila zanj. Nekega dne ko se je okopal v kopelji, je sklenil, da odrine brez odloga. V ta namen zapove, Pai mu prinesejo iz skrinje najboljšo obleko, katero i° imel le poredkoma na sebi, ter je jel devati v red ^voje lase. To pa ni bil posebno lahek posel, kajti ^hiSek je imel bujne lase, ki so me mu nalik grivi vsipavali na ramena. Vitezi so v istem času nosili lase, zvezane g trakom in naperjene kvišku, kar je bilo jako primerno na vojni, kjer jih je več ali manj tlačila Čelada j kadar pa so šli na kako veselico ali gostijo, so si namazali lase z duhtečo mastjo ter si jih gladko počesali, da so se držali glave in se lesketali. Tako se je hotel sedaj počesati tudi Zbišek. Toda dve ženski, poklicani iz dužinske sobe, mu nista mogli pomagati, ker nista bili privajeni takemu delu. Bujni in neurejeni lasje so nikakor niso hoteli vdati ter so  se jezili in silili kvišku,   kakor trava  na z
mahom poraščeni strehi. Tu ni pomagal niti glavnik, niti česalo, ki ga je bil odvzel Zbišek frigijskemu vitezu, da, niti čohaio, po katero je odšla jedna ženska v hlev. Zbišek se je jel že hudovati, med tem pa stopi v sobo Matija z Jagjenko, ki je povsem nepričakovano dospela.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« je rekla deklica.
»Ne veke vekov!« odvrne Zbišek s presenečenim licem. »O to je čudno! Hotel sem ravnokar oditi v Zgorelice, med tem pa si ti tukaj.«
In oči so se mu zalesketale od veselja. Vselej, kadarkoli jo je gledal, mu je bilo v duši tako jasno, kakor bi bil gledal solnčni vshod.
Ali Jagjenka, ki je zagledala osupneni ženski s česalom v roki in s čohalom, ležečim na klopi, poleg Zbiška, ter njegove kuštrave lase, se je spuB+Ua v smeh. —
»Ej, to je slamnata metla! to je slamnata metla!« je zaklicala, kažoča med rdečimi ustnicami svoje bele zobe. »Treba te je postaviti na vrt, ali v konoplje, da ondi straSiš ptice.«
On se zamrači ter jej odvrne:
»Hotel sem oditi, v Zgorelice, toda prav je, da sem ostal doma. V Zgorelicah bi morali jemati ozir na goste, tu pa se mi lahko posmehuješ, kolikor hočeš, kar delaš vedno rada.«
»Jaz da to delam rada?« vpraša deklica. »Ej, mogočni Bog! Dospela sem ravnokar, da vaju povabim k večerji; sicer pa se ne smejem tebi, marveč tema ženskama, ki si ne znata pomagati, kar bi ven-der meni ne delalo nikake preglavice.«                          I
»Tudi ti bi ne opravila ničesar.«
»Ali kdo pa neki češe Janka?«
»Janko je tvoj brat ?« odvrne Zbišek.
»Da!«
Stari in izkušeni Matija sklene, jima pomagati.
»V hišah,« je dejal, »kjer po striži vitežkemu dečku zrastejo lasje, mu jih češe sestra, v odrastlih letih pa češe žena svojega moža. Navada pa je tudi, da vitezu, ki nima niti žene, niti sestre, stori to uslugo plemenitaška deklica, naj bi bila tudi popolnoma tuja.«
»Ali je res taka navada?« vpraša Jagjenka ter pobesi oči.
»Ne samo po dvorih, marveč tudi v gradovih in na kraljevem dvoru,« odvrne Matija.
Na to se obrne k ženskama in zakliče:
»Ker ne znata nič, odrinita v družinsko sobo.«
»Naj mi prineseta nekoliko tople vode,« doda deklica.
Matija odide ob enem z ženskama iz sobe, da pogleda, če prav opraviti, in čez nekaj časa pošlje pogrete vode, katero ženska pusti v sobi. Mlada Človeka ostaneta sama v sobi. Jagjenka namoči naj poprej Zbiškove las - ter jih jame gladiti z rokami; ko so se že nekoliko prijeli glave, vzame česalo ter sede mla-* deniču nasproti, da izvrši daljši posel.
In tako sta dolgo sedela, oba jako lepa in močno zaljubljena drug v drugega. Ker sta se čutila v zadregi, sta oba molčala. Jagjenka je Česala njegove bujne lase, on pa je čutil bližino njenih kvišku dvig-nenih rok ter trepetal od glave do pet, premaguje* se
zastarelo robo razprodajah' tako, kakor so se odkrižali perila, katero so oddali za vsako ceno, tedaj gotovo ne skupijo Čistih 55.000 K, a nepokritih ostane se vedno 63.000 E. — Ali poseže potem  Centrifuga po jamstvu zadružnikov, da vplačajo svoje deleže Se enkrat in vse deleže zgube za vedno P Naj io poskusi! Jamčim  za to, da se bomo člani upirali z vsemi sredstvi pred takim sramotnim plačevanjem. — In koliko bi dobila Centrifuga, ako  bi tudi ne bilo organizovanega odpora? Gotovo ne polovico. — .Centrifugi'   ostane  v takem   slučaju se vedno okroglo 50.000 K nepokritih, —  in zato je bila jako previdna, da je dobila nekoliko posebnih porokov za znesek 60.000 K. Ako so ti poroki res  dobri za tolik kredit in ga v slučaju potrebe tudi  lahko vplačajo v gotovini, bo za Centrifugo dobro, ako pa ne......
bo morala pridno in skrbno gospodariti nad klerikalnimi kupljenci vsaj 30 let, da se resi pasivnosti in Damoklovega meča — nevarnosti konkurza. Torej suha leta klerikalne robote t Dober tek, gospodje!
Toda gospodje v »Centrifugi* računajo malo drugače! Cujmo jih!
Oni pravijo: Za blago, ki nas je stalo 55.000 K, »utegnemo* dobiti 70.000. Ostalih 48.000 K pa .bomo skušali" pokriti bodisi samo iz bodočih dobičkov trgovine ali pa iz dobičkov in iz jamstva članov, t j. zgrabimo Člane, d* bodo morali svoje deleže v polnem znesku Se enkrat vplačati ter se obrisati pod nosom..... Ako pa bi bili dobički posebno veliki, »utegnemo* sedanjim članom, ako bodo pridni, morda celo izplačati sedanje deleže.
Torej sami: .utegnemo, bouio skušali, morda in ako", to se pravi: zadolženi gospodje v Centrifugi delajo novih d o 1-g o v na medvedovo kožo, ko ta Se svoboden leto po gozdih.
To je vsekakor brezupno nevarna ha-zardna igra, iu jaz zahtevam zagotovila, da smo Člani zavarovani pred pogubo nos ni mi posledicami te igre. — In evo zakaj!
.Centrifuga* je razvila uprav židovsko reklamo med klerikalnimi božjimi volki (do naprednjakov se ne upa s podobnim sarla-tanstvora t) za svojo štacuno. »Ravnokar so doSle zadnje novosti za pomladno in letno sezono!" — »Očarana sem jako od lepote Tvoje obleke iz K. z." — »iznenadena bodeS, ko zagledal velikansko založeno.... izvenredna množina raznega blaga za vsaki spol itd." In pri vsem tem so.... »cene tako nizke, da se je Čuditi.*
V štacuno bivše »E. z.* je bilo zabitih 148.000 K, pa so končno našli blaga za ce=-lih 44.000 K, a še to je bila večinoma že zastarela roba. Za vse one »zadnje novosti" itd. je pač bilo treba šteti novih tisočak/7, kar je morala storiti Centrifuga. —¦ Poleg 63.000 E, katere ima dobiti od bivše ,E. z.*, je morala šteti za krpe novih svot — in lahko sklepamo z gotovostjo, da visi Centrifuga s 100.000 E v tej čisto priprosti go-
| rfški botežci 1! — Eer so pa cene tako nizke, »da se je čuditi*, tedaj bodo morali delati v CeEV**ugim štacuni kar čudeže, da bodo ob jnaiijsi ilijenteli popravljali dosedanje grehe ia plačevali stare dolgove. Jaz sem pa »liberalec" in ne verujem v čudeže, zato računam tako: Ako bo Centrifuga primerno obrestovala novo vloženo glavnico, tedaj bodo kavči lahko vsak dan do komolca Bega hvalili!,.
Zategadel pravim: »Predrzno v božjo milost grešiti* je velik greh, ali niC manjši ni: delati članom propadle »E. z." skomine z nadami v verjetnost in možnost podobnih slučajev bodočnosti, — ko je verjetnost veliko vočja, da se zgodi baš nasprotno, t. j. da doživi Centrifuga tudi z novimi investicijami le nov — polom! Eaj pa potem ? Fraze, da so liberalci vsemu krivi, pač ne bodo nič pomagale!!
O tej Centrifugini botegile še nekoliko stavkov.
Od 2. maja je Centrifuga edina gospodinja v »E. z.", ker je sodnim potom »kupila" vse blago. Od tistega dne gre vse na njen račun, z istim dnem morajo biti sklenjeni računi »E. z." — Vse nove naročbe gredo že na račun Centrifuge.
Štacuna je pi le ena. Stara roba, kupljena za 5.000 E, je pomešana z »zadnjimi novostmi". Ne verujem, da se prodaja le stara roba za račun bivše ,E. z.", »novosti* pa za račun Centrifuge. — Prosim pojasnila: kako se to opravlja? Na Čegav liziko menijo voditi to kupčijo? »Centrifuga* kot taka nima pravice do take trgovine, »K. z." pa ni več in mora danes ali jutri izginiti tudi iz trgovinskega registra. — To se še ni zgodilo, »E. z." ni ne likvidirala, ni napovedala konkurza, ni bilo občnega zbora, ki bi pravilno sklenil razdružbo aH prodajo..., ne, marveč trije člani načelstva so na svojo pest podpisali pogodbo, s katero so odstopili »Centrifugi*: prostore, osobje, tvrdko »Erojaška zadruga", da bi potem takem čtani, ako bi tudi hoteli, niti ne mogli več imeti štacune na ime svoje zadruge. Edo je videl večji Svindl!!
Da končam: Od 2. maja t, I. člani ne odgovarjamo niti za groš več, ki so ga zabili v »E. z.* Zahtevam račune do 2. maja — in potem bomo govorili dalje 1 — Da je sploh prišlo do sodne prodaje blaga in za vse zgube do tedaj, delam odgovorne člane nečelstva in nadzorstva, soodgovorno pa »Centrifugo*, ki je imela vmes svoje nespretne tace na način, kateri treba javno obsoditi.             A. 6—k.
DOPISI.
firje, 28. julija 1903. — Bralno in pevsko društvo na Brjah je sklicalo na 26. t. m. k Rebku sosedna bralna in pevska društva na razgovor glede prireditve slav-nosti razvitja razstave in ustanovitve zveze tak>h društev na Vipavskem. Vabilu so se v
nepričakovano velikem Številu odzvali zastopniki vseh vabljenih društev, kikor Grniče, Sv. Eriž, Dornberg, Rthemberg, Vrtovin itd. Zlasti je omeniti gospode iz Ajdovščine, ki so že delj Časa na isti dan nameravani izlet odnesli in so se v obilem številu odzvali našemu vabilu.
Sklicatelj pozdravi navzoče in prične s pojasnili nameravane slavnosti, Cesar so se vsi prisotniki z vidnim zanimanjem udeležili. Med debato so &aj Živo posegali g. Perne, Možina, Medvešeek, Verčon, Strnad, Tomažič, Makovec i. dr. Zastopniki ajdovske »Edinosti* so s svojo obilo udeležbo in po svojih govornikih, kakor že opetovano, pokazali, da naša vipavska metropola stoji s svojimi iz-bornimi močmi na strani vsakemu narodnemu gibanju in vzbujanju k napredku in samozavesti ne samo z besedo, ampak tudi s srcem in dejanjem. Vseh slik razgovora navdušenih prisotnikov po jati, ni namen temu dopisu, pač pa treba povdarjati, da se je z navdušenjem sprejelo, da sodelujejo pri o-.oijeni slavnosti v ^rjali vsa domača društva ter da nastopi zbi/r broječ 100—150 pevcev. Ista veselica naj ne bo lokalnega pomena in naj se vrši zadnjo nedeljo meseca avgusta t. 1. (to bodi povedano v ravnanje sosedni društvom) v bližini železniške postaje »Eamnje".
Potem se je razpravljalo o zvezi domačih bralnih in pevskih društev. Govornik je mnenja, da so tudi pri nas že prešli časi mahh veselic. Dandanašnji že v vsaki vasi eksistira društvo, v kojega pravilih čitaš, da ima namen prirejati veselice v izobrazbo naroda. Program taki veselici je navadno ples, ,pro forma* tudi par pesnij, katere poje 10 — 20 pevcev; včasih tudi kaka plehka dekla-macija in redkokedaj se pride do vprizo-ritva kake igre. Ako to malo natančneje opazujemo, uvidimo, da to malo aH nič narodu ne koristi. Ples sploh, kakoršen je sedaj po deželi, ne more uplivati izobraževalno na ljudstvo. Zborov pa od 10—20 pevcev nastopa, rekel bi, ob vsakem času in v vsaki vasi. In naše ljudstvo se je takim veselicam v resnici že tako privadilo, da mu ne nudijo nikakega pravega duševnega vžitka ter se mu zdijo le neka vsakdanjost. Veselica pa naj podaja ljudstvu zdravega duševnega vžitka, naj je izobražuje in navdušuje in naj je vzbuja k samozavesti in napredku. Tu bi bila omenjena zveza na mestu. Namen zveze bi bil pomagati onim društvom, katera se čutijo prešibka za prireditev tako velikih velikih veselic. Zveza naj bi nadalje skrbela, da se vesetice ne prirejajo na isti dan v dveh bljižnjih krajih, kakor se to sedaj cesto godi, s&mo da društvo sosednemu društvu kljubuje. Tudi naj t* pevovodje posameznih pevskih društev stali vedno v ožji dotiki, tako da bi se nekaterih pes mi j lahko učilo hkrati do 200 pevcev. Navdušenje in utis takega zbora bi bil gotovo velikanski. Zveza naj bi imela, kakor je to tako lepo poveval g. Ver-
Con, tudi nalogo prirejati včasih izlete v druge kraje, da se na ta način razširi plamen narodne zavesti tudi v sljednje kotičke naše domovine. Konečno sj je volil odsek za ustanovitev te zveze in g. Tomažič je prevzel nalogo, pripraviti zvezi pravila.
Omenim naj še, da je zastava že izdelana in je že prišla. Nekaj milega, ob enem nekaj tajnostveno spoštovanje in občudovanje vzbujajočega odseva iz tega prekrasnega in dragocenega zaklada, katerega smo ravno dobili iz centroma velikodušnega bratskega naroda češkega. Domače ljudstvo je vse, brez izjeme na starost, spol in politično mnenje, jako prevzeto radovednosti in veselja nad to redkostjo. Saj bo tudi na goriškem Vipavskem to prva taka slavnost. Z oziromnavse to se računa, da bode naše slavno občinstvo Siromi našedomovine[AvažejrslojireleppRe^bni in slovesni tr enote k ter pripomoglo z udeležbo in sodelovanjem k čim sijajnejši slavnosti.
Toliko za sedaj
Iz Avbera. — Veselica z dne 26. julija je skončala dobro. Prihitelo je tudi precej ljudij iz bližnjih vasij — opazil si pa tudi lahko, kako mlačni so nekateri za vse, kar je lepo — oni, kateri bi morali v prvi vrsti podpirati svoje domače društvo. Da pa število udeležencev ni bilo tako veliko, kakor je bilo pričakovati, je kriva večjidel godba.
Kakor se je razvidilo iz programa, je imela sodelovati pri veselici vojaška godba 97. pešpolka, katera bi bila gotovo dobra reklama za večje število udeležencev; toda kakor se nenadoma utrga oblak ter pokonča vse nade kmetovalčeve —- tako nenadoma nas je pretresla brzojavka, katera je prišla šele v soboto zvečer pred veselico, ter prinesla vest, da vojaške godbe ne bo, ker je zadržana vsled papeževe smrti. Ta novica se je nagloma razširila ter bila tudi vzrok manjšemu številu udeležencev. Na tem mestu je pripomniti, da je nesramna in do skrajnosti podla trditev, da se je vojaška godba dala v program le za reklamo, da se je pa že prej vedelo, da je ne bo.
Veselica sama se je vršila v najlepšem redu. Posebno nam je ugajalo lepo ubrano petje — na kar so domačini lahko ponosni. Zlasti smo se morali čuditi Foesterjevi pesmi »Naše gore*. Prva hvala gre seveda pevo« vodji g. Grmeku aH tudi pevcem. Igra t*enski jok" je ugajala željam ljudstva ter tudi dobro zabavala občinstvo.
Med posameznimi točkami ter pri plesu je svirala godba od sv, Ivana pri Trstu.
G. Rudolf Štrekelj, trgovec na Opčinah, nam je poslal, ker se ni mogel udeležiti veselice, kakor malo darilce 2 kroni. — Srčna mu hvala! — Da bi le imel kaj posne-malcev !
(Dalje v prilogi.)
z vso močjo svoje volje, da je ni  objel okrog pasu ter jo pritisnil na svoje prsi.
V tej tišini, ki ju je obkoljevala, je bilo moči sliSati njuno urno dihanje.
»Morda si bolan ?« vpraša deva čez nekaj časa. »Eaj ti je?«
»Ničesar,« jej odvrne mladi vitez.
•Ker tako hitro dihaš.«
»Ti tudi tako dihaš?«
In zopet nastane tišina. Jagjenki zaradi lice kakor roža. Čutila je, da Zbišek niti za trenutek ne odtegne očij od nje, in hote" zakriti svojo zadrego, ga vpraša znovič:
*Čemu me tako gledaš?«
»Ali ti to ni po godu ?«
»Ne. Marveč te le samo vprašam.«
»Jagjenka!« . »Eaj hočeš?«
Zbišek si globoko oddahne ter jame gibati ustnice, kakor bi jej hotel nekaj reči, toda očividno ni imel dovolj poguma, zato samo ponovi:
»Jagjenka!«
»Kaj?«
»Jaz se bojim ti reči to...«
»Ne boj se! Jaz sem preprosta deklica ter nisem nikak zmaj.«
»Seveda, da nisi zmaj. Toda stric Matija pravi, da te hoče vzeti.«
»Hoče, zares, toda ne za sebe.«
In umolknila je, kakor bi se prestrašila lastnih
»Za Bega dragega! Moja Jagjenka!  Toda kaj praviš ti na to? Jagjenka« zakliče ZbiSekl
Jagjenkine oči se zalijejo s solzami, ustnice jame j o
drgetati, toda njen glas je bil tako tih, da jo je Zbišek |komaj slišal, ko mu je odgovorila:
»Oče In opat sta hotela... in tudi jaz... ti sam veš to...«
Na te besede se vname radost v Zbiškovem srcu, kakor živi plamen. On objame deklico, jo dvigne kvišku kakor pero ter jame klicati, kakor bi bil znorel:
»Jagjenka! Jagjenka l Zlato moje! Solnce moje! Ej 1 Ej t«
In kričal je tako, da je stari Matija, v mislih,! da se je zgodilo kaj nenavadnega, urno pritekel v sobo. Žagicdavši Jagjenko v Zbiškovem naročju, jei bil močno osupnen nad tem, da se je to zgodilo tako I naglo, ter je zaklical:                                                        j
»V imenu Očeta in Sina J  Zavedi se, mladenič!«j
Zbišek skoči k njemu ter postavi Jagjenko naj tla; na to sta hotela oba poklekniti, toda predno sta; utegnila to storiti, ju objame starec s svojimi košče-i nimi rokami ter si ju na vso moč pritisne k prsim.    !
»Hvala Bogu!« zakliče. »Vedel sem, da to tako konča. Bog vaju blagoslovi! Sedaj mi bo lože umreti. Deklica je kakor čisto zlato... kakor pred Bogom, tako tudi pred ljudmi. Res! Sedaj naj se zgodi, kar hoče, da sem le to veselje doživel. Bog me je skušal, pa me je tudi potolažil. Moramo takoj oditi v Zgo-relice, da povemo to Janku.« Ej, ko bi še živela stari Zih in opat! Toda jaz vama nadomestim oba, kajti da vama povem resnico, ljubim vaju tako, da me je kar sram povedati.«
In dasi je bil človek trdega kova, je bil vendar ganjen tako, da ga je nakrat nekaj stisnilo za gilo. Na to je Še poljubil Zbiška in Jagjenko na obe lici in v solzah s težavo je spravil iz sebe besede: »To je med, ne pa deklica!« ter odšel v hlev, kjer je dal osedlati konje.
PriŠedŠi iz *obe, se je naslonil na neko deblo pred hišo, na katerega drevju je bilo že porumenelo listje, prav kakor bi bil pijan.
»Evo, sedaj sta evoja!« je dejal. »Ako Bog da, bo še bogdanskih Gradovcev več!«
Na to je korakal proti hlevu ter momljal polu-glasito:
»Bogdanec, opatovo zemljišče, Spinov, Močidol... Bog že ve\ kaj dela, ter se dotakne sčasoma tudi starega Volka. Za ;to bi se že dalo kupiti Brezovo... Travniki so ondi lepi.« *
Jagjenka in Zbišek tudi dospeta ven pred hišo, vsa radostna in srečna, v lesku kakor solnce.
Matija se vrne k njima, razprostre roke ter ju jame klicati kakor v gozdu :
»Hop! Hop! Zdrava bodita!«
XXIII.
Ona sta prebivala v MoČidolu, stari Matija pa je stavil za nju graščino v Bogdancu. Stavba je bila kaj težavna, kajti hotel je, naj bi bil ves temelj iz .kamena, zidovje iz opeke, katero pa je bilo težko dobiti v okolici. Prvo leto je delal nasipe, kar ni bilo proteza vno, ker je bil grič, na katerem je hotel staviti graščino, nekdaj utrjen, nemara še v paganskih časih. Bilo je treba samo odpraviti one jarke grmovja in kamenja ter jih potem dobro urediti in utrditi. Pri kopanju jarkov so naleteli na vrelec žive vode, ki je imel toliko vode, da je kmalu napolnil vos jarek, da je Matija moral misliti na to, da je napravil odtok nepotrebne vode. Potem je napravil na nasipu plot ter jel kopičiti les za stavbo gradiča, hrastova debla tako debela, da jih trije možje niso mogli objeti. Potem je postavil temelj in jel staviti na njem zidovje,
Prilaga »Šote" it. BI. z dne I. avgusta 1803.
DomaČe in razne novice.
Akad. ferijalno drnStvo .Idrija11 t Gorici priredi v nedeljo dne 9. avgusta t. 1. ob 10. uri zjutraj veliki ljudski javni shod na Katarinijevem vrta. Dnevni red: 1. Slovenska ljudska §ola. 2. Slovenska gimnazija v Gorici. 3. Slovenska univerza v Ljubljani. — Rojaki! Prihitite vsi na shod, da izrazite tam javno -in glasno svoje zahteve po slovenskih šolah, po onih potrebah, ki so se nam odrekale in se nam odrekajo še vedno. Proč s čakanjem in potrpežljivostjo! Ne prositi, zahtevati moramo, kar nam pritiče. Od narodnega šolstva je zavjsna sreča in bodočnost našega naroda! Odbor.
Ferljaloo akademično d rast v o , AdrJJa" bo imelo v soboto 8. t. m. ob 8. zvečer pri Jelenu svoj redni letni občni zbor, katerega dnevni red se objavi prihodnjič.
Drevl koncert t Hotel Sttdbahu. — Drevi ob 8. zvečer, ako ne bo dežja, bo zopet koncert v parku hotela S udbahu. S vira'p. bo polna vojaška godba. — F,o oljubno razumništvo naj bi prišlo v okleni številu, da bo zastopan tudi naš živelj v tej najlepši družbi goriškega mesta. Ne na zadnjih, marveč priš°l je čas, da se lahko s ponosom pokazujemo na prvih mestih ter tako dvigamo čedalje više Čast slovenskega imena. Upamo, da nas razumejo vsi rodoljubi brez izjeme, kajti jasneje ne moremo govorili. Torej; na svidanje.
Koncert bo še danes teden, ker pozneje odide vojaška godba na vaje.
P~of. dr. Simon Šoble — umrl, — V.Gradcu je umrl v starosti 73 let slovenski učenjak, vseučiliški profesor fizike in odličen znanstvenik in filozof dr. Simon Šubic. Pokojnik je bil rodom iz Poljanske doline na Gorenjskem; pomagal si je naprej sam iz lastnih močij, bil vedno zvest Slovenec ter je delal z veseljem in navdušenjem za kulturni napredek Slovencev. Pred leti je žrtvoval del svojega s trudom in štedljivostjo pridobljenega premoženja za napravo ustanove za slovenske dijake. S svojimi deli si je vst-varil sam časten spoirin v naši kulturni zgodovini.
Imenovanji. — Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovat«) računskega podčastnika los. Jakliča carinar-skim asistentom in c. kr. višega respicijenta v finančni stroki Frana Rarnrota čari'-*<im prejemnikom.
Sodno postopanje proti »Krojaški zadrugi". — C. kr. okrožna kot trgovska sodnija je pozvala nacelstvo K. z., naj v treh dneh izkaže, da je zadostilo predpisu g 22. odstavek 3. zadr. zak. — Ta g določa, da mora nacelstvo najdalje do konca junija skleniti račune in sklicati občni zbor/ — Nacelstvo K. z. tega predpisa seveda ni izpolnilo, pač pa so gg. Bajt, Kopač in Premrou brez odborovega sfciepa prodali K. zadrugo — Centrifugi  ter odstopili jej firmo, pod katero
zdaj Centrifuga lovi medvede, ki naj  pokrijejo dosedanje dolgove.
Kje so darovi in nagrade »Krojaške zadruge". —- Ta nesrečna .zadrega" je propadla, pa se je čutila tako bogato, da je dajala darove in dovoljevala načelnikom celo nagrade. — Zdaj, ko vemo, da bi tega ne bila smela delati, je le naravno, ako zahtevamo: nazaj darovi in nag*rade 1 '^^'ifailleiintie ;Kr^.8ke zadruge" I — Občni zbori so dovoljevali poleg .običajnega obrestovanja deležev, ako se prav ne varamo, celo puperdividendo. — Ves ta denar je bi! v računih označen. Toda f~*nano nam je, da veliko članov ni dobilo deležnine. 2e v jeseni je K. z. ustavila plačevanje dolžne deležnine, češ: počakamo občnega zbora. No, tega pa noče biti, in člani so zgubili — deležnino J Lepo klerikalno gospodarstvo.
Zanimiva polemika o .Krojaški zadrugi". — Klerikalci perejo zamorca, ki pa je prej ko slej enako črn. Teda nerodni so , v polemiki, da je kar groza 1 Nekoliko bolje bi vsejedno morali braniti svoje ljubo dete! Vsaj ne praskati tam, kjer jih še nikdo ni podrezal!
.Gorica" je privlekla v svoje predale trgovca Savorgnanija, čel, da ga je nekdo opozoril, naj toži, da pred njim Centrifuga ne zarubi imetja K. z. — Resnica pa je, da Savorgnani je vložil menično tožbo pozneje nego Centrifuga svojo za 42.000 K, in on ni niti slutil, da je Centrifuga pred njim. Na to dejstvo je bil opozorjen, na kar je gosp. S. zahteval: plačilo ali napoved konkursa. To je pomagalo: Centrifuga ga je izplačala v polnem obsegu.
R*di verujemo, da se kavči jezijo, ker Centrifuga ni sama zarubila in na-se potegnila celo K. z. za samih 42.000 K, a upniki bi zgubili do 75.000K, ker so preveč zaupali slovenski poštenosti. Kaj briga to kavče, ako bi s tem bil uničen ves kredit, brez katerega mora pri nas propasti vsaka trgovina!
.Gorica* pravi, da je dobil Creditoren-Verein pismo, naj se upniki nič ne udajajo, ker K. z. ni pasivna in ima trdno zaslombo I
Kdo je to sporočil P Mi imenujemo tega .zločinca«: K. z. in Centrifuga sama sta naznanili v skupni okrožnici, da je K. z. ,ei-gentlich eetiv", le preveč blaga da ima. — V Creditoren-Vereinu pa ne sede bedaki, kakor menda menijo v uredništvu .Gorice* — marveč razsodni ljudje, ki so na to okrožnico tako-le rekli:
.Ako je K. z. .eigentiich aetiv*, ker ima le preveč blaga, tedaj je to čisto pri-prosta težava, ki se da odpraviti na prav lahek način. Ker pa ima K. z. tako .trdno zaslombo« v denarnem zavodu, ki se hrupi, da je kar centralni zavod goriških Slovencev, —  česa se nam je bati?
Trdno držimo in popuščati ne bo treba." —
Ali so slabo računali ?! Ne 1 Upniki so pj&li do plačila brez svoje škode, Škodo pa je imela edino le K. z., ki je zdaj sami Centrifugi več dolžna nego prej vsem upnikom skupaj.
Zopet poje, in sicer to pot o ,Kro- j jaški zadrugi*. Gospa .profesorja" Mercine I je prišla nekoč v Kr. z. nekaj kupovat. Med tem je bilo v prodajalnici še več drugih lju-dij, in nekdo je napravil rieko*šal6', liateri so se srrejali — omenjena gospa pa je vzela ta smeh nase ter si domišljevala, da se smejejo njej, dočim na njo pri tem nikdo niti mislil ni. Gospa se je šla pritožit k rajnkemu dr. Jožefu Pavlici, kateremu se je vsa stvar pojasnila — ali gospe ni bilo več blizu. Radi tega se raznaša sedaj njen mož po .Gorici" nad bivšim poslovodjem, kako da je „naprcd-njaški* itd. Raznesti se nad njim pa je čutil potrebo v glavnem radi tega, ker ta poslovodja ni hodil pet v Čitalnico. To pa je nekaj, česar Mrcina nikdar ne odpusti. In zato „poje" po .Gorici" o njem in o K. z. Pravi celo, da je prodajal bivši poslovodja v prodajalnici vstopnice za ,ultra-naprednjaške* izzivalne veselice itd. Te veselice so bile veselica Goriškega Sokola in pa veselica v Kanalu, in (i dve veselici sla bili izziva I n i! 1 Palico zasluži človek, ki se drzne tako govoriti o veselicah Sokola in o oni v Kanalu!
Mereina je ohladil svojo jezico v umazani vodi .Gorice", iz katere je izlel še bolj umazan, ker nam je pokazal, 'aki so klerikalci. Njihovo podjetje je bilo Kr. z., aH vendar mala dogodbica, ki se je temeljito pojasnila gospej Mercinovi, je zadostovala, da je izostala. Vse podjetje je njihovo, ali vendar jih ni bilo blizu. N6, saj smo že rekli, da so hodili rajši drugam kupovat, le ne v Kr. z., da bi se pa sedaj malce opravičili, zakaj so tako delali, pa prihajajo na dan s tako puhlimi izgovori, da pravijo, da so se v prodajalnici izzivalno posmehovati gospem in gospodičnam iz kake »ne-naprednjaške" družine I
Smešna je trditev, da so so okoli bivšega poslovodje zbirali v prodajalnici glavni agitatorji naše stranke, Semtertje je stopil mimogrede kak mlad človek v proda-jalnieo, cesto tudi, da je kaj kupil, ker so biti vsi dobri odjemalci — kaj pa je to tako kaj hudega? Strankam so postrmli pod bi v-1 šim poslovodjem dobro in točno, in nikdo se ' ni pritoževal, ker ni nikaka stranka bila izzi-vana ali slabo poslrežena radi tega. Izzivalno posmehovanje je  izumil Mereina!
Današnji dan se jim kolče po odjemalcih in obiskovalcih štacune, ker jih ni! Na-prednjake so odgnali, klerikalci so pa že poprej  hodili  drugam  kupovat, in tudi sedaj kar nočejo biti prav nič .razočarani* po najnovejših   .novostih". Sedanji poslovodja se sprehaja  sam   samcat  okoli  po štacuni......
Lepi časi!
Naprednjak skos in skoz in vsrga Je kriv le MvSl poslovodja, tako se vleče
kakor dolga nit po v%eh jdobasasijah,v »Gorici* in , Prismojenem", kadar pišejo ime bivšega poslovodje K. z. .Katoliške* zadrege in konsumi imsjo že to navado, da proglašajo, kadar propadajo, svoje poslovodje za naprednjake. Pogostoraa smo čitali v .Slovencu«, da je bil poslovodja tega ali onega propadlega konsuma — naprednjak in da je bil on kriv propada konsuma! To je že stara klerikalna taktika. Zafo se tudi ni nič čuditi klerikalni nesramnosti, ki trdi, da jeprivedel bivši poslovodja zadrugo v položaj, kakor je naslikan v .Soči*. Ne, poslovodja je ni privedel t j e, marveč načel-stvo in nadzorstvo in Centrifugarji s tisto nečedno medsebojuo kupčijo. K. z. je uničila klerikalna gospodstvaželjnost in neumnost v družbi z nevednostjo in brezvest-nostjo.
.Prismojenec* se zaletava v bivšega poslor-djo na nesramen način, trde, da bi se ga mi radi otresli. Da bi se ga otresali, v to pač ni povoda, saj ni nikomur nič storil, lopovščina pa je od strani klerikalcev, da tako udrihajo po njem, ko se imajo prav njemu zahvaliti, da se je bila Kr. z. lepo začela razvijati — ali so jo pokopali klerikalni konfuzneži, ki mislijo, da vedo in znajo vse, pa ne vedo in znajo nič pametnega, marveč jih spremljajo poviodi le neumnosti in narodnosti, katerim ne more slediti nič drugega nego polomi in konkurzi. Tako je drugod, tako pri nas. Bog je pravičen in ne posluša hinavske molitve!
ZmeSnJave t deželnem odboru, — Namestnik deželnega odbornika g. Anton Klančič se ni več udeležil zadnje seje deželnega odbora, ker smatra navzočnost dr. Verzegnassija za neveljavno. — Dr, Verze-gnassi in dr. Gregorčič sta državna poslanca, ki po določilih deželnega Statuta ne moreta izvrševali odborniške naloge vos čai držav-nozborske sesije; zato sta bila poklicana v deželni odbor oba namestnika dr. Venuti in Klančič. — Ako je torej mesto Venutija navzoč Verzegnasii, mora biti po mnenju g. Klančiča namesto njega — dr, Gregorčič, To pa zopet ni mogoče, ker je naravnost kršenje deželnega statuta. — Ali dr. Pajor, kakor smo poučeni, se je le zlokobno smejal tej abstinenci g. Klančiča, ker ima proti njemu drugo orožje. Dejal je r »Kaj, g. Klančič bo govoričil o kršenju deželnega statuta, ko ga on sam krši na najbolj eklatanten način,! deželni Statut določa, da morejo biti odi niki le tisti poslanci, ki stanujejo v Gorici. — Naj mi gospodje Slovenci le pridejo s svojimi rekriminacijami o kršenju deželnega statuta, jim že posvetimo 1*
In res, deželni glavar ima -za svoje diktatorstvo znamenito orožje v rokah. On ima ves deželni odbor v svojih krempljih, kjer pašuje po svoji nebrzdani volji.
Take zmešnjave so zanesli v deželni odbor naši klerikalci. Ubogi, ubogi goriški Slovenci 1
na katero je polagal tako krepke in zdrave tramove, da niso mogli trohneti niti pod apnom in glino.
Dasi so mu neprestano pomagali kmečki ljudje iz Zgorelic in Močidola, se je lotil stavbe sten še le drugo leto ter se poprijel tega posla tim vnetejši, ker je Jagjen&a med tem povila dvojčka. Sedaj se je nebo odprlo pred starim vitezom, kajti sedaj je Že imel za koga delati in se truditi, kajti vedel je, da rod Gra-dovcev ne pogine in do bo Topa podkev še pogostoraa omadeževana s sovražnikovo krvjo.
Dvojčka sta dobila imeni: Matija in Janko. »To sta tako lepa dečka,« je rekel starec, »da jima ni para v vsem kraljestvu, a vrhu tega še ni večer.«
In takoj se ju je oklenil z močno ljubeznijo ter razun Jagjenke ostalega sveta ni več videl. Kdor jo je pohvalil pred njim, ta je mogel od njega doseči vse. In vsi so jo zares zavidali Zbišku ter jo hvalili, ne le radi tega, ker jim je to prinašalo korist, marveč za to, ker je bila res podobna najzalši cvetki na zelenem travniku. Svojemu možu je prinesla veliko doto, da, še več nego doto: iskreno ljubezen in veliko lepoto, kateri so se vsi čudili, pri tem pa je bila tako delavna, da bi vsak vitez mogel biti ponosen na njo. ^jej ni bilo pretežavno že čez nekoliko dni po porodu vstati ter se zopet poprijeti gospodarstva in potem °djezditi z možem na lov, ali odpotovati iz Močidola varano v Bogdanec ter se še pred poldnevom vrniti nazaj k Matfjčku in Jankotu. Mož jo je ljubil kakor zenico avojega očesa; ljubil jo je stari Matija, ijubila jo je družina, do katere je bila jako usmiljenega srca, in ko je v nedeljo prišla v cerkev v Krešnji, so jo ondi vsi začudeni pozdravljali. Njeni nekdanji snubač, Ctan iz Rogove, ki se je pozneje oženil s hčerko nekega kmeta, ko je pil po maši in v krčmi s starim Volkom iz Brezove, je večkrat dejal:
»Jaz sem se za njo večkrat stepel z vašim sinom, ker sem jo hotel imeti, toda to je bilo tako, kakor bi j segal po luni na nebu. t                                                     j
Drugi so glasno priznavali, da take žene nemara ni niti na kraljevem dvoru v Krakovu, ker so poleg njene lepote in bogastva proslavljali tudi njeno nenavadno moč. Cul se je le jeden glas, češ, da »je to je-dina ženska, ki z vilami podpre medveda in kateri orehov ni bilo treba grizti, ker jih je lahko zdrobila v rokah, kakor bi jih zdrobil z mlinskim kamnom.« Tako so jo proslavljali po vsej krešnjevski župniji ter po vseh sosednih vaseh in celo v Vojvodini seradski. Vsekako pa je niso zavidali Zbišku iz Bogdanca, ker on je vžival veliko bojno slavo, kakor nihče drugi po vsej okolici.
Mladi plemiči in bojarji so si vzajemno pripovedovali cele historije o Nemcih, kako jih je namlatil v bojih pod Vitoldom ter v dvobojih na poteptani zemlji. Govorili so, da mu nobeden ni mogel biti kos, da jih je v Marburgu dvanajst vrgel s konja, med njimi tudi brata velikega mojstra, Ulrika; da se je mogel boriti s krakovskimi vitezi in da je nepremagljivi črni Zaviš bil njegov iskreni prijatelj.
Nekateri tako nenavadnim glasovom niso hoteli verjeti, ko se je pa vrtil nekoč razgovor o tem, koga naj -izvolijo vitezi iz okolice za svojega vodjo, ako bo treba oditi v boj, so ti dejali: »koga drugega nego Zbiška« ter so se Še le po njem spomnili kosmatega Čtana iz Rogove in drugih plemičev, ki so v junaštvu in v vitežkem obnašanju daleč zaostajali za mladim gospodarjem iz Bogdanca.
Poleg velike slave se je odlikoval tudi z velikim bogastvom. Z Jagjenko je dobil Močidol in opatovo zemljišče, kar res ni bila njegova zasluga, toda on je imel že poprej Spihov z velikimi zakladi, ki jih jo že
Jurand nakopičil, a razun tega so si šepetali ljudje, da toliko kot cele tri ali štiri vasi, so vredni konji, sužnji, orožje in druge dragotine, katere sta viteza iz Bogdanca zaplenila od svojih sovražnikov.
V vsem tem se je torej videl nekak poseben blagoslov božji nad rodom Gradovcev, z grbom Tope podkve, ki je Še pred nedavnim tako globoko padel, da razun praznega Bogdanca ni imel ničeBar, sedaj pa se je dvigal nad vse druge rodove po okolici. »Po požaru je v Bogdancu ostala samo jedna pokvečena hiša,« — so govorili ljudje — »ter sta radi pomanjkanja delavnih rok morala dati vse zemljišče opatu v najem, sedaj pa si ondi stavita že graščino!« In vsi so se temu jako Čudili, ker pa so ob enem tudi slutili, da gredo nasproti velikim dogodkom in da je po volji božji bil to le prirojen napredek, radi tega v tem občudovanju ni bilo nikake nevoščljivosti, Vsa okolica je bila nasprotno ponosna na ta viteza iz Bogdanca ter se je celo bahala ž njima. Ona sta bila najboljši dokaz, kaj vse more doseči krepka plemeni-taška desnica v zvezi z junaškim srcem in z vitežko nevstrašenostjo. Marsikateri je tudi pri pogledu na nju nakrat začutil, da mu je pretesno v domačem kotu, v svoji rojstni zemlji in da so za njimi velika bogastva ter prostrane zemlje, ki bi se dale pridobiti na svojo lastno korist, kakor tudi na korist vse kraljevine. In to čustvo je dvigalo moč ne le posameznih rodov, marveč vse okolice tako, kakor kvas dviga testo, ki mora kipniti. Kralj, ki je ljubil mir, in modri krakovski velikaši so mogli še za nekaj časa zadrževati to moč ter odgoditi to usodepolno vojno z mrzkim sovražnikom še za kako leto, toda nikaka človeška moč je ni mogla popolnoma potlačiti, niti pridržati onega poleta, s katerim se za velikim ciljem povznaša vsaka krepka in velika duša.
4tf t» Y^j»irsk» železnica!   — D**
gospoda sta prišla na kolodvor v Ajdovščini, da se popeljeta v Dobravlje. Eden je dal uradnika za karto krono, katero pa rou jW. uradnik porinil nazaj ter zahteval v n e m-Skem jeziku, naj mu da drobiž. Gospod je vprašal« kaj želi, na kar je ponovil uradnik nemško, da koče drobiž ter jel nekaj renta-Citi. Gospoda sta zahtevala na to pritožno knjigo, ali uradnik je rekel, da jo da, kadar pride načelnik, seveda je govoril le nemški. Med tem je bilo čas vstopiti na vlak, in gospoda sta vstopila, na kar je prišel proti njima z jeznimi pogledi postajenačelnik, ki seje postavil naravnost izzivalno ter zarentačil, dasi zna dobro slovenski, po nemško: Was wol!en Sie? Jeden onih gospodov ga je vprašal, kaj želi? načelnik pa je ponovil svoj: Was wollen Sie?, med tem pa se je jel vlak pomikati.
Res, prav tega nam je se manjkalo, da bodo nemlki uradniki šikanirali nase ljudi ter se šopirili po čistih slovenskih tlehzzoperno nemščino.To je škandali Toliko nevseenostij je s to železnico, nikakor nečejo tako urav-ti prometa, kakor zahtevajo krajevne razmere, ljudstvo je razburjeno — sedaj pa prihajajo ošabni nemlki uradniki ter Šikanirajo slovenske potnike z nemščino. Poziv-Ijemo vse Slovence, ki se vozijo po Vipavski železnici, da se poslužujejo na postajah edi-nole slovenskega jezika, in ako se jim delajo sitnosti in se jih hoče Šikanirati, pa naj se pritožujejo v pritožne knjige ali na vodstvo. Bomo videli, ali preženemo nemško osabnost z Vipavske železnice ali ne! — Sicer pa poznamo za take Svabske oSabneže Se jedno sredstvo, ako se ne bodo dostojno vedli na naših tleh, in to zdravilo poznajo Vipavci prav dcbro. Imenuje se: leskova mast!
LaSkI lepaki s» papeža. — V ponedeljek so v&bili laSfc« lepaki meščane, naj r izobesijo v ponedeljek, torek in sredo zastave ter druge znake po svojih hišah in oknih v znak žalovanja p; rajnkam papež«:. Ti lepaki, kakor rečeno, so bili le laski, • li na njih stoji, da vabi nadsko , naj se moli za papeža v omenja h dnei.. Lepaii so bili vez podpisa. Ali ao izšli ti lepaki po naročju iz nadškofijskega ordinarjata ali si jih je umislil *do drugi? Tekst ,11 Vene-rato Pastore deli' Arcidiocesi ci invita* itd. kaže, kakor da so jih razobesili po nalogu ordinarjata. Zato pa smo radovedni, za kaj so bili ti lepaki le laški in zakaj ne tudi slovenski?! Ali morejo res hoditi na ordi-narijatu roko v roki z gospodo na magistratu, kar se tiče preziranja slovenskega jezika? Na slovenske vernike v mestu je napravil tisti laški lepak z nadškofovim vabilom jako slab vtis, in ludje so se povpraševali: Kaj, ali mi nismo vredni, da se k nam govori po slovenski!
Nd, saj smo že stokrat povedali, da katoliška cerkev je — laška, in s tem je povedano vse! Za Lihe je, za nas ni.
.KroJ.Ska mdrsgm" lu na5 Hotel-
Konserelj. — Klerikalci iws dolže nedoslednosti, češ, da .K. z." imenujemo coklo na narodnem vozu, dočitn smo sami napravili konsorcij, ki je spravil v narodne roke hotela Sudbahn in Jelen.
Da so mogoče take gorostasne primere, je znak pasjih dnij in — zadrege, katero imajo klerikalci s svojo »zadrego*.
Ker nam je na tem, da vladajo v tako važnih narodnih in gospodarskih vprašanjih jasni pojmi, spregovorimo prihodnjič obširneje o velikanski razliki med .zadrego" in »konsorcijem*. Bomo povsem stvarni, kajti vprašanje je preresno in prevažno. — Za danes rečemo le to: Gospodje okoli Centrifuge, združite se tudi Vi v konsorcij, prevzemite sami vso odgovornost in ves rizik o za ,K. z.", kakor naSa deseterica v Hotel-Konsorciju, in hvalili bomo Vašo podjetnost. Glejte srečen izhod iz teh homatij! Več prihodnjič!
.Trgovsko-obrtn« »»draga" je s koncem junija že sklenila svoj 6. odsek, ki ima 474 članov s 1953 deleži, ki tvorijo glavnico 375.900 K. — S 1. julijem je zadruga pričela že sedmi odsek, v katerem je v enem mesecu 76 deležev. — V vseh odsekih je 3776 deležev, kar tvori zadružno glavnico K 1,132.800. — Tako visoke zadružne glavnice nima noben slovenski denarni zavod. Vrhu tega je še neomejeno jamstvo vseh članov. — Zategadel ima naša zadruga velik ugled eelo med velikimi p tujimi denarnimi zavodi in skoro neomejen kredit.
—   To so temelji za veliko bodočnost tega zavoda v blagor in čast našega naroda.
Dr. Pajer — .slovenski odpadnik".
—  V zadnji .Soči* smo priobčili dopis, v katerem je rečeno, da dr. Pajer je..... .slovenski odpadnik", kateremu je naše ljudstvo .....rodno toda sovraženo".
Ta pasus smo v naglici spregledali, ker nam je došel dopis jako pozno. Vsakemu svoje! Dr, Pajer ni bil ne rojen ne vzgojen kot Slovenec, torej ne more biti .slovenski odpadnik*. Res jr menda le to, da je po očetovi kakor po materini strani s I o-venske krvi. Ako je bil rojen in vzgojen v neslovenskem duhu, ni sam kriv, zato tudi
—  odpadnik, kar je žaljiv naslov, ne more biti, — Toliko v pojasnilo, in sicer povsem po svoji inicijativi, ker nočemo delati krivice niti svojemu nasprotniku.
Kako delajo z Bicmaojcl. — V soboto 25. t m. je prišel iz Kopra v Ricraanje davčni sluga ter zahteval od župana Ber-dona, da ga spremi z jednim cenilcem, katerega naj določi. Župan se je temu uprl, šel pa vseeno ž njim k posestniku Iv. M. Karetu, da bi ta plačal davek od svojih posestev v tržaški okolici. Kuret je trdil, da je vse plačal in tudi pokazal knjižico. Sluga pa je le grozil, da mora plačati, sicer mu vzame živino iz hleva. Ko je končno odšel, je srečal na potu Jurija Zuljana, katerega je tudi na-hrulil, češ, da preživljajo svojega duhovnika,
davkov pa ne plačujejo. V ponedeljek je zopet prišel v Ricraanje, ali župana ni bilo doma. Prišel je zopet v torek ter iskal župana. Ker ^i ni bilo, se je spravil nad njegovega 12-Ietnega sinčka, da naj plača davek, sicer vzame prašiča. Kož je poleg tega še psoval otrt p, češ, da je ravno tak, kakoršen oče. Sin je na to vprašal slogo, kaj more reči o njegovem očetu! Ali sluga na to: .Misli-Ii tvoj oče, da tu opravi tudi tako, kakor je opravil dne 24. t. m. na sodišču!!!"
Sin je hitel na to klicat očeta in je prisilil slugo, da je z»pust>l hlev. In oče je res prišel in je hitro zahteva) od sluge pojasnila, česa da išče tu? Sluga pa mu je zagrozil z roko« rekši: .Vi ste fin, ali sem tudi jaz. Na vsakem mestu se izvijete, ali danes ne pojde tako! Plačajte davek, sicer vam vzamen živino iz hleva!" Berdon je pripomnil, da se plačilni nalog niti ne glasi na njegovo ime, ampak na ime njegove matere; sluga pa se je odrezal, da to njega nič ne briga, Zupan naj le plača. Na to je men I župan: če že mora plačati, komu naj izroči denar? Sluga je odgovoril, da denar mora izročiti možu, ki mu je bil spremljevalec. Župan pa je odgovoril, da temu možu ne da denarja in da slugam sploh ni dovoljeno vsprejemati denar. Ob enem je izjavil župan, da pojde popoludne v Trst, kjer se hoče prepričati glede davka, ki ga ima plačati za zemljišče v tržaški okolici. Na to so vsi trije zapustili dvorišč«*. G*z par ur so prišli zopet — a župana ni bilo doma — z orožnikom in so zahtevali od županove soproge, naj plača, ali pa izroči prašiča, sicer da odvedejo v zapor tudi njo. Zona je odgovorila, da je nje mož odšel v Trst ravno radi tega, da pride na jasno glede davka. Čim da se povrne mož, da bo stvar takoj v redu. Ali vsa ta .izvajanja županove žene niso nič pomagala. Možje so se podati v hlev, zvezali dva prašiča, ju vlekli po vasi tako kruto, da so jednemu prascev nogo poškodovali in ranili do krvi!! Ob tem prizoru "se je žena silno užalostila in šla je za njimi in plačala davke, da-si se nalog ni glasil na njenega moža! 1!
Makedonija — kje si?!
Železniški minister Wlttek je bil 23. pr. m. v Podbrtiu, kjer si je v družbi s f cm. Beckom ogledal dela v tunelu. Potem sta šla čez črnoprst v Boh. Bistrico,
Trtna uš grozi Brlemu. — Ta teden je preiskal g. A. Strekelj nekaj vinogradov v Podgori tik Gorice" ter našel — trt.no uš, ki zaresno žuga vinogradom po Brdih, Ako se zanese ta kuga v Brda, bodo Brici ob glavni svoj pridelek. Zato je neobhodno potrebno, da se Brici takoj združijo na boj temu svojemu sovražniku.
Država in dežela sta dolžna, priskočiti na pomoč. — Ta dva se zganeta prav gotovo in z izdatno roko bosta trosila pomoč, ko... se pokaže uš v Furlaniji. Takrat bo vika in krika, iz Trsta bo prihajal v Fur-Ianijo sam namestnik gledat to strašno živa-
lico, razne komisije jo bodo zasledovale in preganjale, — Viparce in Brice pa naj le ogloda do kostij, vsaj ne bodo ti ščavarji tako šopirni, ker le nemaniči so tako skromni in ponižni, kakor si želi visoka gospoda.
Laški trgovci v Gorici se združujejo. — V ponedeljek so imeli v hdtelu Central laški trgovci jestvin goriškega mesta posvetovanje, da se združijo v društvo, ki bo zastopalo njihove interese. Predsedoval je veletržec Orzan, poročal je An t. Romano, uslužben pri tvrdki Venuti, ki je povdarjal koristi takega društva v Trstu ter priporočal, da se ustanovi tudi v Gorici tako društvo s pravili, stičnimi onim tržaškega društva. Izvolili so odsek 7 členov, ki imajo poskrbeti predpriprave, da se potem ustanovi društvo.
Izpred sodnije. — Pri okrajni sodniji se je vršila v sredopreTš^ čigem zanimiva obravnava proti mestnemu svetovalcu Mihi Culotu in soc. dem.Al.Geja. Svoj čas smo povedali, da je mestni svetovalec Culot v seji mestnega sveta v posebni interpelaciji ostro prijemal redarja Franca Furlana, da je v ulici Formica ob času štrajka šivilj grdo ravnal z neko šiviljo, da jej celo obleko strgal itd. .Gazzettino po* polare" je o tej reči obširno pisal. Obtožena sta bila: Culot da je napadel na razžaljiv način državno redarstvo na sploh, torej javno oblast, Cej pa da je poročal neresnične reči o tem listu .Gazzettino popolare", Culot je rekel, da je sestavil svojo interpelacijo na podlagi podatkov, katere mu je d« I Cej, Cej pa je povedal, da se je informiral o vsem natančno ter kar je zvedel, povedal. Sodnik je oprostil oba z motivacijo, da informacije, katere je dobil Cej in jih sporočil Culotu, so bile take, da izključujejo  namen sramotenja.
Popravek. — V oglas c, kr. ekonomičnega urada v Biogradu - Dalmacija se je vrinila pomota. Stati bi moralo: Proda tudi 2000 kvintalov sena in slame za govejo živino, stiskano, ne pa 2000 kg kakor je bito v oglasu.
Delavec por osrečil. ~. Cujemo, da je ponesrečil neki delavec na cesti med Bačo in Knežo ter ostal mrtev. Podrobnejših po* datkov ni.                                                      *„.
Javni ples priredijo fantje na Gradišču prvo nedeljo septembra na dvorišču gosp, Alojzija Kerševana. Svira oddelek prvaške godbe.                                                              *
Javni ples bode v nedeljo dne 2. avgusta blizu postaje v Batujah.
TambaraSkt  koncert v Vipavi.  -št. Vidski tamburaški zbor bralnega društva priredi jutri  v dvorani  oz.  dvorišču  g. Pe-hovčiča koncert pod vodstvom g, M. pl. Far- t kaša iz Zagreba.
Išče se za čevljarsko obrt spretnega   >$ delavca, kateri bi  lahko vodil delavnico ter   r, nadomeščal gospodarja. Služba stalna. Prednost imajo poročeni. Ponudbe na naše uprav-ništvo.
XXIV.
Matija je doživel srečna dneve v svojem življenju. Pogostoma je govoril svojim sosedom, da je dosegel več nego je pričakoval. Starost mu je zares že pobelila glavo in brado, ni pa mu odvzela niti zdravja niti moči.
Srce mu je bilo polno takega veselja, kakoršnega ni poznal nikdar poprej. Njegovo nekoč resno lice je bilo čimdalje dobrodušneje in oči so se mu prijazno smehljale. Bil je prepričan' v duši, da je vsaka nezgoda končana za vedno in da mu nikaka skrb ne ogreni več življenja, ki je teklo iuirno, kador jasen potočič. Gospodarstvo je šlo kakor po loju. Gozdi so bili najlepše urejeni, na pooranih ogonih je zelenelo vsakovrstno žito; živina se je množila, na travnikih se je paslo štirideset kobil z ž. „ci, katere je plemič vsaki dan ogledoval; Čreda ovac in rogatih koz se je pasla po pašnikih. Bogdanec se je popolnoma spremenil; poprejšnja puščava se je spremenila v bujno in v krasno urejeno okolico, in kdor se jej je prvič približal, je zapazil pred seboj visoko zidovje iz rdeče opeke, kako se je lesketalo na zlatem solncu, prav kakor se leskečejo zvezde v noči.
Stari Matija se je veselil v svojem srcu tega krasnega napredka in povoljne usode, ter ni ugovarjal, ko so mu ljudje govorili, da ima srečno roko. V jed-nem letu po rojstvu dvojčkov se je zopet rodil deček, kateremu je dala Jagjenka na čast in na spomin svojega očeta ime Zih. Matija ga je sprejel z največjim veseljem in ni ga niti trohice skrbelo, da odslej razpade premoženje, nabrano v teku več let s tolikim trudom. »Kaj smo imeli ?*, je rekel nekoč Zbišku. »Ničesar ! A vendar nas je Bog blagoslovil. Stari Pakoš iz Sulislavic ima samo jedno kmetf;o pa dvaindvajset
sinov, ali vendar ne umirajo gladu. Ali je pa morda malo vasij in gradov v lopovskih križarskih rokah ? Ej, ako jim samo gospod Jezus d& srečo, bodo imeli vsega dovolj, in ker so križarski gradovi postavljeni iz same opeke, pa jih morda milostljivi kralj nastani ondi za kaštelane.«
To pa je bila kaj pomenljiva reč. Križarski red je stal na vrhuncu svoje moči, ter je z bogastvom in množico izurjenih čet nadkriljeval vse kraljevine na zapadu, vsekako pa je stari vitez mislil na križarske gradove kakor na bodoča bivališča svojih vnukov. In zares so mnogi tako mislili v Jagiellovem kraljestvu, ne samo radi tega, ker je-bil red nastanjen v deželah, ki so b'le svoje dni poljske, marveč tudi za to, ker soi začutili ono silno moč, ki se je zbudila v prsih naroda ter iskala duška na vseh straneh.
Še le v četrtem letu po Zbiškovi ženitvi je bila graščina dogotovljena, in sicer s pomočjo ne le domačih, zgoreliških in močidolskih, marveč tudi sosedna rok, zlasti starega Volka iz Brezove, ki se je bil jako spoprijateljil z Matijcem, ko je ostal po smrti svojega sina sam na svetu, med tem pa je naklonil svoje srce Jagjenki in Zbišku. Matija je okrasil sobane z vsakovrstnim plenom, ki ga je bil sam zaplenil z Zbiškom, ali onim, ki ga je bil pripeljal po Jurandovi smrti iz Spihova. K vsemu temu je dodal še opatove dragocenosti in vse to, kar je Jagjenka od doma prinesla; šipe za okna je dobil iz Seradza ter tako prekrasno uredil svoje stanovanje. Zbišek z ženo se je preselil v novo trdnjavo še le v petem letu svojega zakona, ko so bila postavljena že gospodarska poslopja, kakor hlevi, kuhinje, kopeli, kakor tudi drugi podzemeljski prostori, katere je dal Matija napraviti iz samega kamena, samo da so bili trpežnejši. Sam .Matija pa se ni preselil v graščino, marveč je rajše ostal v svoji
stari hiši, in na vse prošnje Zbiška in  Jagjenke odgovarjal tako-le:
»Jaz hočem umreti ondi, kjer sem se rodil. Glejte, za časa vojne med Kaleči in Grimaliti je bil Bogdanec popolnoma požgan. Zgorele so vse stavbe, vse koče, da, tudi ploti, samo hiša je Še ostala. Ljudje so govorili, da se strela radi množice mahu ni hotela vneti, jaz pa si mislim, da je bila to milost in volja božja, da se še semkaj vrnemo in se tu znovič dvignemo. Dokler smo se mi bojevali po svetu, omenil sem jaz večkrat, da se nimamo kam vrniti, toda nisem govoril resnice. Res, gospodariti ni bilo na Čem, niti kaj deti v usta, pač pa je bilo kje stanovati. Vi dva sta mlada, to je kaj drugega; jaz pa si mislim, ker nas ni zapustila ta stara hiša, da je tudi jaz ne smem zapustiti.«
In ostal je. Vsekako pa je rad zahajal v graščino, da se je čudil njeni lepoti in velikosti ter primerjajo jo z nekdanjo staro hišo, se je radoval ob enem tudi pri pogledu na Zbiška na Jagjenko in na svoje vnuke. Vse, kar je bilo videti v graščini, je bilo večinoma njegovo delo, a vendar ga je napolnjevalo z občudovanjem in ponosom. Časih je k njemu zahajal stari Volk, da se je razgovarjal ž njim pri ognjišču, « ali pa ga je on obiskal v Brezovi. Nekoč ^au je tudi povedal, kaj misli o tem novem redu.
»Vidite, da se mi zdi Časih vse to zelo čudno. Znano je, da je bil Zbišek v Krakovem in na gradu pri kralju, kjer bi bil skoro izgubil glavo, v Mazoviji, v Marburgu in pri knezu Janušu — Jagjenka je tudi odrastla v izobilju, toda lastne graščine vendarle nista imela... In sedaj je to tako, kakor bi nikdar ne bila živela drugače... Hor? ta, pravim vam, po sobanah, hodita in hodita ter dajata povelja, in kadar se utrudita — pa se vsedeta. Pravi kaštelan in kaštelanka. Imata tudi sobo, v kateri obedujeta s svojo družino,
Odprti lekarni. Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcolijova in Pon-tonijeva.
Opozarjamo na današnji oglas »Goriškega velodroma*, kateri naznanja otvoritev restavracije s koncertom vojr.sle godbe. Več povč oglas.
Ob času konklava.
Glede skrutinija pri volitvi papeža imamo popolniti naSe poročilo' v toliko: Ko 90 vsi' kardinali položili svoje glasovnice, se prične skrutinij. Skrutinij opravljajo trije, nalašč v to izvoljeni kardinali. E:,en teh treh kardinalov jemlje glasovnice iz keliha in jih šteje glasno, da se prepriča, sr H vsi kardinali-oddali svoj glas. Na to druga dva odpirata glasovnice eno za drugo in glasno citata na njih napisana imena. Dragi kardinali imajo pa pred seboj listo z imeni vseli kardinalov in na vsako poklicano ime Bi naredijo znamenje. Kolikor glasov dobi en kardinal, tolikokrat je njegovo ime poklicano in toliko znamenj ima ua listi vsakega kardinal j. Ako dobi en kardinal že v prvem skrutiniju potrebni dve trejini glasov, tedaj je isti izvoljen papežem in volitev je končana. Ako se pa ni doseglo tega v prvem skrutiniju, tedaj se vrli takozvanl ,pristop* z drugačnimi glasovnicami, na katerih, mesto da bi bilo pisano: »Eiigo* — volim, je pisano ,Accedo» — pristopam, O »pristopu" sme I vsak kardinal zapisati ime drugega kardinala, samo ne §me zapisati imena onega, katerega je bil zapisal prej. Ker bi pa to lahko provzročalo zmešnjavo in raztretenje glasov, smejo kardinali, ki nočejo pristopati k drugemu, napisati na svojo glasovnico besedo: »Nemini* — nikomur. Ako je n. pr. v prvem skrutiniju dobil kardinal A. 15 glasov od 50iih volilcev in je bilo oddanih ostalih 25 glasov trem ali štirim drugim kardinalom, tedaj o pristopu napišejo na glasovnico oni kardinali, ki so prej glasovali za kardinala A. besedo »Nemini*. Ako je od onih 15 kardinalov, ki so prej volili druge, pristop'I o o pristopu vsaj U kardinalu A., tedaj je ta izvoljen papežen, ker se glasovi .pristopa« seslejo glasovom prvega skrutinija. Torej 35-f-t8**38, kar je pri 50 več nego dve treuini.
Število kandidatur za papeža se manjša. Govori se, da kamerlengo Oreglia noče biti izvoljen ter da prosi one kardinale, ki bi iti dali kak glas, naj ga dajo ob pristopu jjse komu drugemu. — Rampolii je naklonjenih več volilcev, ali največ upanja ima baje Vanutelli. —
* ¦ • Navzočih je 62 kardinalov. Sinoči so se laprli v konklave. Danes bo Že prvi skru-inij. — Naš casar je poslal kardinahkenm kolegiju pismo, v katerem izreka sožalje na smrti papeža ter vošči, da bi tudi imel srečen izid. — Med kardinali se pojavljati verno očitneje dve stru;i: ena za Rampollo, druga proti njemu.
Razgled po svetu.
Sladkorno vprašanje mod Avstrijo In Ogrsko. — Ogrska vlada dela z vso silo na to, da zagotovi sladkorni industriji na Ogrskem ves svoj notranji konsum, avstrijski sladkorni industrijalci pa zahtevajo svobodno konkurenco. S prva so misliti rešiti ta spor tako, da bi napravili sladkorni industrijalci J*z.P^^4«Wc^Mroejls4feojgn kar^eL^AH vsa pogajanja so se razbila. Potem je predlagala ogrska vlada carino 6 frankov na avstrijski sladkor in na ogrski naj se dene v Avstriji jednaka carini. Temu pa se zopet protivi avstrijska vlada, ker bi se na-tak način uničeval princip gospodarske skupnosti. Ali Ogrska pravi k temu, da sta bili na sladkorni konferenci v Bruslju zastopani vsaka zasrt ter da je v tej točki že porušen princip skupnosti med obema polovicama. Zakon o individualnem kontingenliranju je določal za leto 1903—1904 za Avstrijo 2.770.340 met. stotov, za Ogrsko pa 863.660, torej 3300 met. stotov več uego je ogrska industrija poprej fabricirala za notranji konsum, Mednarodna konferenca v Bruslju se je vprla določilom i^Sega zakona o kontingenliranju, vsled česar ne bo drugače nego da se nale obdačenje sladkorja prilagodi sklepom v Bruslju, ako se hočemo udeleževati svetovne trgovine. Avstrija se je seveda , odločila za odpravo tega zakona, ali Ogrska trdi, da mora imeti v tako svrho njeno privoljenje.
Ta konflikt poostruje sedaj položaj v naši državi, ali nujno je, da se ga resi kmalu, iker sladkorna industrija je na primer na Češkem velevažen činitelj v gospodarskem pogledu; drugače bi trpeli veliko gospodarsko škodo.
Korupcija na Ogrskem. — V ogrski političnih krogih se je razvila korupcija, ki meče aenco na ustavo, na parlamentarizem tako, da so dalekosežne posledice neizogibne. Položaj vlade je sploh skrajno nesiguren. Zato se boji vsake malenkosti, ki bi duhove le bolj razvnela. Taka razburljiva prilika je bila, ko so te dni prepeljati ostanke velikega revolucionarja Rakoczvja iz Turške ter ga slovesno pokopali v Kostnicah. Ime Iltkoczvja vzbuja pri madj irski narodnosti isti odmev kakor ime Kossuthovo. Med Rakoezvjevinri oboževalci je seveda tudi vojaštvo, ker je med ogrskimi častniki sploh narodna zavest velika. Vojaški zapovedniki so vsled tega izdali prepoved, da se vojaštvo slavnosti ne sme udeležiti. Komi poveljnik, general baron Mer-tens je vabilo k slavnosti zavrnil z žaljivimi besedami. To je bil povod, da je poslanec Zoltan Papp hotel sprožiti v drž. zbora 29. pr. m. v seji ostro interpelacijo. Mesto interpelacije pa je prinesel v zbornico bankovcev za 10,000 K ter jih položil na mizo z izjavo, Ha so ga s tem denarjem hoteli podkupiti, naj bi odpotoval. Ko se je seja zopet nadaljevala, je Papp povedal, da mu je denar prinesel bivši državni poslanec in poslovodja ,Fu;eilL n Magvar Omaga" Martin
Dimes, čeS, da posije denar neka ekscelenca, ki igra pri tem za svojo glavo. Za vsak dan odsotnosti dobi Papp 2000 K, pozneje sledi Se več.
Posl. Toth je izjavil, da ti poskusi pod-kupljenja kažejo o brezprimernem pomanjkanju javne zavesti ter zahteval naj se izvoli odsek 15 članov, ki naj stvar preišče, kar se je zgodilo.
Seja se je nadaljevala ter"je"KlIa'7a1ftr' burna. Prišlo je celo do pretepov.
Inštalacija tržaškega župana se je vršila v četrtek na običajen slavnostni način. Poudarjala se je posebno potreba o delovanju za mesto v zdravstvenem pogledu. Galerija je župana burno pozdravljala ter obsipali s svetlicami, na Slovence pa so leteli listki trobojni z napisi ,Viva 1' Italia 1" Na nekaterih listkih je bila pisana neka ire-dentistična pesem.
Dvorni svetnik Šoki Je — kandidat aa državni zbor. — Klerikalni državni poslanec I. P. Vencajz je zgubil zaupanje v svoji stranki ter odložil državnozborski mandat. Volitev novega poslanca je razpisana na sredo t. m., in sicer velja za volilno skupino Ljub-Ijana-okolicp, Vrhnika, Visojagora, Ribnica in V*l. Laliče. Mandat je kmetski, ali vendar se pceguje zanj 'dvorni svetnik in graščak Šuklje, ki je jel na stara leta zobati iz Šu-stersičevih jaslij. Kako se menjajo časi t
Društvo ,%vea4a* na Dunaju priredi jutri t, t. m. izlet v Irenental. Sestanek in zabava v restavraciji Antona Kunzla.
Šolskim nadzornikom na Kranjskem je imenovan ravnatelj ljubljanskega učiteljišča g. Fran Leveč, dosedanji dež. Sol. nadzornik Končnik odide na Štajersko na novo sistemi-zirano mesto dež. šol. nadzornika za slovenske ljudske šole. 6*. Leveč prevzame nadzorstvo tjudskih šol, drugi dež. sol. nad* zornik Hubad pa nadzorstvo srednjih šol.
Razne vesti. — V Barceloni se pripravlja nov štrajk, in sicer kliče poseben oklic delavce, naj prično štrajkati z dnem 3. t, m, — Iz Lisabone poročajo, da se je culo iz kraljeve palače pri Liznboni 10 minut trajajoče streljanje vojakov. Bnje so se čete med seboj sprle, baje so poskusili anarhisti napad, ali so bili odbili. — Strašen vihsr je uničil vas Brahlov v Rusiji. Nad 70 hiš je popolnoma uničenih. — 480 vojakov je obolelo pri zadnjih manevrih pr! Bileku, razven onih, kar je mrtvih. — V Avstriji je izmed 26 milijonov prebivalcev (tostranska polovica) le 24 oseb, ki so izkazale, da imajo več nego milijon letnih dohodkov. ~~ Bolgarskemu knezu Ferdinandu se maje prestol, ker ne hodi po poti Rusom prijazne politike ter se ne ravna po zakonih in ustavi. Te dni je zbežal iz Bolgarije. Dan na dan dobiva anonimna grozilna pisma.
Foulardov- svilo šVLL»%&
in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Hennobera v Gurlhu.                                               (g)
V najem se odda
gostilna irt stacuita s primernimi prostori za Časa dela bohinjske železnice. Gostilna in štacuna sti na jako ugodnem kraju in se vi bat* konkurence. Natančneje se poizve pri Avguštini GabrijelČič v Avčah pri Kanalu.
Br. 1850.
Razpis dražbe.
Podpisani c. kr. okrajra šolski svet razpisuje zmanjSevalno dražbo za zgradbo novega Šolskega poslopja v Avčah. Sklicna cena je 15.500-— K.
Načrti, prevdarek in gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v uradu e. kr. okrajnega šol. sveta ob uradnih urah.
Sprejemajo se le pismene ponudbe, katerim treba priložiti 5 - odstotno varščino.
Rok za vlaganje ponudeb poteče dne" 12. avgusta ob 12. uri opoludnfi.
C. kr. okrajni Šolski svet
v Gorici, dne 29. julija 1903. Predsednik: Attems.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da imam razun pekarije v Gorici v Rafttelju st. 29. tudi
novo pekarjjo v Kanalu
na glavnem trgu,
Priporočam domačinom ter rojakom po solki dolini vedno sveži kruh vitke vrste. Nadalje sprejemam tudi od zasebnikov kruh v peko, katerega spečem po ugodnih cenah. Imam tudi zalogo moke raznih vrst, po ugodnih cenah.
Ježef Valeitlneu,
ItM iijiftr v M In v Kantin,
GORIŠKI VELODROM
Lastnik: Josip Gorlup. V nedeljo 2. avgusta 1003. =
Otvoritev
velike restavracije
„Vis«6l vrtovi"
Veliki koncert
svira voj. godba — Vstopn. prosta.
Začetek ob 71/,. Vhod na Tržaški cesti, Frana Josipa cesti b* v ulici Rossini.
in v njej so lepe klopi zanj, za njo pa nekoliko višje, med tem ko vsi drugi sede nižje ter čakajo, dokler si gospodarja ne napolnita svojih pladnikov. Tak je tam dvorski običaj, da se mora človek spomniti, da to ni nikaka velika gospoda nego najbližji rojaki, ki mene, starca, na iokah nosijo, me posajajo na prvo mesto in me imenujejo svojega dobrotnika.«
»Za to ju je tudi Bog blagoslovil,* omeni stari Volk.
Na to je pokimal otožno z glavo, napil se medice razkopal z železnim drogom oglje na ognjišču ter dejal:
»Ali mojega sina ni več!« »Volja božja fc
»Da, da l Starejši, bilo jih je pet, so že poprej poginili. Saj veste. Toda tako je božja volja. Vendar poslednji je bil izmed vseh najkrepkejši. Pravi Volk, 'ko bi ne bil poginil, bi mel morda danes tudi že >vojo graščino.«
»Ko bi bil rajše poginil čtanl« »Kaj ta Ctan! Njemu je lahko naprtiti si mlinski -amen na hrbet, toda kolikokrat ga je nt*i Volk na-Mlattll Moj sin je bi! vitežki izvežban, Čtana pa bije njegova žena po ustih, kajti on je sicer močan, toda oedast človek.«
*Ej, to je res t« potrdi Matija. Pri taki priložnosti je povzdigoval do nebes ne samo Zbiškovo vitežko obnašanje, marveč tudi njegov razum, ker se je v Marburgu slavno boril z najslavnejšimi vitezi, s knezi pa se je razgovarjal tako, kakor bi orehe grizel. Hvalil je njegovo varčnost in njegovo dobro gospodarstvo, brez katerega bi mu graščina kmalu pojedla imetje. Ker pa ni hotel, da bi si stari Volk mislil, da bi se moglo kaj takega zgoditi, je dodal z zamolklim glasom;
>Nu, po božji milosti imamo mi vsega blaga dovolj, mnogo več nego je ljudem znano, toda ne pravite o tem nikomur.«
Ljudje pa so si domišljevali in govorili zlasti o onem bogastvu, ki sta ga pripeljala bogdanska viteza iz Spihova. Govorili so, da so denar kar v vrečah peljali iz Mazovije. Matija je posodil znatno svoto denarja tudi mogočnim boj ar jem na Konecpolju in to je do dobrega uverilo prebivalce po okolici o njegovih zakladih«. Vsled tega je čimdalje bolj naraščal ugled bogdanskih gospodarjev, in Bogdanec nikdar ni bil brez gostov, Matija pa, dasi jako varčen, jih nikdar ni neprijazno gledal, kajti vedel je, da to pomnožuje slavo njegovega rodu.
Med tem so imeli večkrat krščenje, kar se je vršilo vselej dovolj truščno. Neko leto je po Velikem Šmarnu priredil ZbiŠek veliko gostovanje za vse sosede, katerega so se udeležile tudi plemenitaške Žene in deklice, da se nagledajo vitežkih običajev, da se dovolj naslušajo bojnih pripovedek ter do sitega naplešejo « mladimi plemiči. Stari Matija je bil močno vesel pri pogledu na Jagjenko in Zbiška, ker sta bila tako gosposka. Zbišek je bil krepkejši in bolj moški in dasi je bil pri svoji krepki rasti videti nekoliko premlad, je bil vsekako v svoji bogati in sijajni opravi tak, da je ne le Matija, marveč tudi marsikateri drugi plemič rekel sam sebi: »Za Boga, to je pravi knez, ki sedi v svojem gradu.« — Pred Jagjenko pa so pogostbma poklekovali oni vitezi, ki so poznali zapadne običaje, ter jo prosili, naj bi bila ona gospa njihovih mislij — tako je ona kipela zdravja, mladosti in lepote. Sam stari graščak na Konecpolju, ki je bil vojvoda seradski, se je čudil njeni nenavadni lepoti, in primerjal jo z jutranjo zarjo, da, celo z jasnim solncem, ki daje svetu svetlobo ter celo stare kosti ogreva z živim ognjem.
XXV.
Vendar v petem letu, ko je bila letina nenavadno dobra In ko je že nekoliko mescev nad dovršenim stražnim stolpom plapolala zastava s »Topo podkvo« in je Jagjenka srečno povila Že četrtega sina, kateremu so dali ime Jurand, je rekel stari Matija Zbišku:
»Vse nam poj de po sreči, in ko bi nam gospod Jezus podelil še samo jedno, pa rad mirno umrjem.«
ZbiŠek ga radovedno i>^leda ter ga Čez trenutek vpraša *.
»Vi govorite morda o vojni s Križarji, ker ničesar drugega nam ni treba.«
»Jaz samo pravim, kar sem rekel že poprej,« odvrne Matija, »da dokler bo veliki mojster Konrad živ, ne bo vojne.«
*A1: pa bo on večno živel?«
»Saj tudi jaz ne bom živel večno. Radi tega tudi mislim na nekaj drugega.«
»Na kaj?«
»Bolje je, da ti niti ne odgovorim. Med tem pojdem v Spihov in morda se mi posreči, da naletim na kneze v Plocku in v Cersku.*
Zbišek se ni malo začudil temu odgovoru, ker je Matija v poslednjih letih večkrat zahajal v Spihov, zato ga samo vpraša:
»Ali ostanete dolgo ondi?«
»Dalje nego navadno, ker se hočem muditi v Plocku.«
In res, za teden dnij pozneje je Matija odšel, vzevši s seboj nekoliko vozov in dobro orožje, »ako pride do tega, da se kje pobije na junaškem dvoboju.« Pri odhodu je ponovil, da se morda pomudi dalje nego je navadno, in res se je mudil dalje nego drn^ekrati — ker celo pol leta o njem ni bilo niti sledu.
Kaj s^jVj^^lteV aaiuk*> ~u~„
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Načolstvo in Nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov.
1802. tako:
Hranila« vlo|* se obrestujejo po A%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5*/,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, a %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5%%,
Staiilo 31. dee. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K= 119.016. — Hranilne vloge 1,479.006-70. — Posojila 1,443.03010 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne vec). — Reservni zalog 68,050 90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Christofle & CJs
c. in kr. dvorni založniki
Znaka farma                                                                                                                Znamka tourni
Heinriehhof Dunaj I. Opern Rfng- 5. L
Težko posrebrnjeno                                   P
namizno orodje In posodjo vseh vrst    '{.* (žlice, vilice, noži itd.)                 i ^
Pripoznani najboljši Izdelki izredne trpežnost'.
Kajvečja izbira najlepših modelov.
¦aa-Ilustrovan cenik na zahtevanje. ""OjOJ
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
ii    II
Mizarska zadruga HI v Boriti (lolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
v Solkanu pri Gorici.
v Solkanu pri Groriči.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Čcmigoja v Trstu, Via Piazza vecchia St. i, katero bodenio vodili pod jednakim imenom.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
Bdi je ličil ter ftm onim.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalnlce za sadjino drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi ^rizga,
brizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno petro I mešanico,
svetilnico na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vin i« ovofije s riiferencijalnim pritiskam, •traja za drobljenje stiskalnice,
Čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti peronosporl In zsžveplanjc,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakortiidinrse droge stroje^ za poljedelstvo kot
zbiralnike (tHenre),  mlatilniee, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
l|. IWler, DMaj, H. Pralertlraue 49.
Crailalkl zastonj ia franke               Dopisuje se r vseh jezikih.
Naznanilo*
Podpisanec naznanjam, da sem otvoril novo
krojaško delavnico
na Kalehali pri Kojstcem
sprejemam vsako naročilo,   katero  izvršim točno in po zmernih cenah. V zalogi imam »hlačevino«, raznovrstna sukna in gotove srajce.
Svojim domačinom in rojakom v bližnji okolici t$e za blagohotna naročila toplo priporočam
udani
Andrej Mavric,
krojaški mojster in trgovec v Kojskem St 205.
Anton Potatzky v Gorici.
N» sredi BaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliiče niinberikega In drobnega blaga far tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroja. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetiiijice. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne Saše. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi,   t    35-8
Božjast-
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni1! boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Sdurannen-Apoteke, Frank* fnrt a. M.
Odlikovana krojaška delavnica
krojaški mojster v Vrtni nUel Štev. 26.
Pi.poroča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
W&** Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    "^MB
Izdelke iz lastnega blaga jamčim!
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico, do dlvid/md«..
CC
9»^ vzajemno zavarovalna banka v PragrJ. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine Iu kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
¦t vs«skozi slavansko-narorino uprav«.
Vit pojasnila dajat
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastne] bančosj hiši ,„.,.. .    Gospodskm ulicah štev. fss,
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjttje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Pozor!
čevljarji, pohiševalci in trgovci.
7ž0 komadov jermenov za zvezali od 10-12 kron samo pri Josipu Damaschek, Dunaj H., Forslergasse 7; Razpošilja se po povzetju.
Anton Pečenko
Vrtna ui.ca 8 - GORICA       Via Giardino 8 priporoča
pristna bala JfcJ&j*-* brt«wl,» <1"1-in črna vina "^OipF •»•tl»«Whin iz vipavskih, Jtffflfc Istoraklh furlanskih,            W           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpoiilja po železnim na vse kraje avstro - ogerske monarhij« v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorea.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski ČJognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   mernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v SemenlŠkl ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Rimske toplice v Tržiču
(MonfaS cona)
= in blatne kopeljl =
priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revraatizmu, ženskim boleznini itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo t. Posvetovalni zdravnik dr. G . pl. Camti.
Zahtevajte
moj ilustrovani cpnik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In ffliRikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poJtnlne prost«
Hanns Konrad,
Ivornica   ur   in   ekspertna   hiSa Mast it. 248. - (ČeJko).
Fran Bone
v Gorici, Via Morelli št. 3 popravlja stare ia vlaga nove
sobne parkete.
Cene po dogovoru.
J. Zornik   Birica, Gosposka ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga s. Za dame:                                         *• gospodo:
Krasne okraske za obleke,                            Raznovrstno beta in barvano
trakove, svile zadnje novosti                         perilo najbolje vrste, jopice
za bJuse, pajčolane, pasove,                          za hribolazce, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice« nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solncnike, bluze, Čevlje,                   ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                 rokavic, hlaCnikov, Cepič,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     Čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja
-precastite dame, na svojo veliko             __        _____
zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. Za birma«««                                       Za slavaest!
in otroke: rokavice, nogavice,                       i« druge veselice-, vsakovrstne
pajčolane vsake vrste, obleke,                       narodne trakove, kojim preskrbi
Cepiče, razno perilo.                                      n« zahtevo vsakovrstne napne.
¦IV-   C«a« brez vsak« konkurence.   ~VJ*9
izgotovljenega pohištva vseh slogov