Posamezna Številka 1 K. PoSfinEna platna v gotovini. MV. 108. V LjiitHM, v sonolo, dne 24, Ha 1928. »SLOVENEC« Tel)« M polti na v»e strani Jngo- ... slavij« ta t L|nbl]ani: ju oelo leto napraj. K 180*— H pol let« „ .. „ 80*— ta četrt lata n .. „ 45*— n en mesec „ .. „ 15*- fealaoiremsHo oatetatao K 240* ssa Sobotne *zda)a: sa T* oelo leto.....K 30-_ *a lnosematre.. , . . 35 — OV Orafalštvo ]e t Kopitarjevi nllol Štev. 6/in. Rokopisi 86 ne vračajo; ntfrankirana pisma se no sprsjemajo. Dradn. telet štv. 60, uprav«. Str. 328. ^■■■MMMM^joMMnaHMaa Leto ML Bnostolpna petltvrsta (B« nun itroka tn 3 mm visoka alt nf« iroetor) sa enkrat . . . po K 4*50 uradni razftlasl, poslana Itd.....po K J1-, Prt večjem naroSlin popast* najmanjši oglas 59/9mm Kltt. Izhaja vsak dan lzvzemSl po-ueiel]cx in dan po prttznikv ob 5, url zjaira}. Političen list m ■m t. vl—cr'.-. v'/v« V'jm n Trjmm t ■ 't"r .' J^>iarjeri al. B. — Račan po&tne hran. TJabljaa.So obrazi, ki mc vedno spravijo v čudnost s svojim večnim smehom. Kako p. mogoče, da se kdo vedno nasmihava?« To tminf"oriio nf t-nlr i- Z,.,lr|------Owv/i» /.auuit-iu ula- ter. liho in s strahom je izpregovorila: Moja Rozika, če to praviš Angelici, .vedi. da ie to lastno njeni starosti,,,.« »Naprej« in njegovi sofisti potolažcni. Za Cerkev se jim ni treba nič bati in prav nič brigati. Ni v njeni naravi, da bi bila sužnja kogarkoli. Če se državni organi tako globoko ponižujejo, da opravljajo vohunsko službo proti njenim služabnikom in jo hočejo v brezmejni nevednosti in borniranosti vzgajati na način, kakor vzgajajo angleški upravniki Culukafre v Afriki, sc more Cerkev le z dostojanstveno gesto braniti proti takim in enakim provokaterjem. Stranki pa ni potrebno izpreminjati ali pa še celo pred socialisti utemeljevati svoje taktike. Naša politika je bila odkrita in jasna. Taka bo ostala tudi naprej kljub vsem tajrilm ~ ofvStrim fermanom. Že včeraj *mo zapisali, da v celoti odklanjamo in zavračamo pamlM državnih organov. Proti očitkem, ki nepremišljeno mečejr n«tnr".viini ?n m5-stificirani elementi v javnost, »c nam ni treba braniti, to bi b?Jc za. nas orerori)-ževalno. Socialistom pa puščsmo i'0d rko : misli pp svojem glasilu in so pri tm tolažijo, da bodo s tem zali m al i isvoifs razredčene vrste. Zemlja isi stannviania. Odločne odredbe poverjeništva za so-j cialno skrb, ki so dvignile precej prahu v javnosti, moremo smatrati za prvo dejanje, potem ko je bilo toliko besedo stanovanjskem vprašanju. Trezni ljudje vseh strank odobravajo ta energični korak. Jasno je pa, da moramo to akcijo smatrati samo za prvo odpomoč v sili in da bo stanovanjski problem zahteval smotrenega in vztrajnega dela, ki bo preračunano za desetletja naprej. Zapomniti si bo treba predvsem priprosto resnico, da brez zemlje ni mogoče graditi hiš in da vsaka Špekulacija s stavbišči ovira gradbo novih hiš in vedno bolj zapleta stanovanjsko vprašanje. Tam, kjer stoji danes moderni del Ljubljane, so bili svoje dni travniki in polja. Če vprašate danes za ceno ilavbišča na Prulah, ali na Dunajski cesti, bosto ostrmeli. Za kos travnika, zahtevajo vsoto, ki je enaka prepovedi, zidati hišo. In vendar jo lastnik pred leti kupil to cunjo zemlje za par desetakov. Odkje je' prišel ta prirastek na vrednosti? Kaj se je zgodilo s tem kosom zemlje, da je njegova vrednost zrastla za tisočake? Kdo je izpremenil to pusto, močvirnato zemljo v zlato? Morda lastnik zemlje? On ni delal, ni sejal in ne žel, zemlja je stala in mesto Je rostlo. Združene moči vseh delavnih občanov so povečavale mesto: trgovci in obrtniki, industrijski delavci in uradniki, množice delavnih ljudi so neprestano razmikale meje mesta. In čim bolj se je dotični kos zemlje bližal mestu, tem bolj je rastla njegova vrednost. Tega prirastka na vrednosti zemljišča ni ustvaril lastnik, ustvarili so ga občani. Torej mora ta prirastek vsaj v večjem delu pripasti družbi, — dobiti ga mora občina. Občina, ki ima socialno zrele ljudi na čelu svoje uprave, pa tudi pravočasno skrbi, da preidejo zemljišča v mestu in v bližini mesta v njeno last. Dr. Lu-eger je pokupil za Dunaj širok kos zemlje krog in krog Dunaja. Vsak košček zemlje v mestu, ki je bil pripraven za park, ga je kupil in izpremenil v pravcati vrt. Pri nas pa ljubljanska občina razmetava svoja zemljišča v sredini mesta. Toda ta tiha, dolgoletna Špekulacija z zemljo nI še najbolj nevarna. Ni redkost, da se polastijo zemljišč špekulanti, nafsi so to posamezniki, družbe, ali banke — ki čakajo, dokler ni zemlja »zrela« ža stavbišče. Takrat, ko stanovanjska beda kriči po novih hišah in so najemnine dosegle že nezaslišano višino, takrat bije srečna ura teh stanovanjskih hijen, ki potem prodajajo kos za kosom svoje zemlje za cene, o katerih bi mislil človek, da so nemogoče. Oni, ki hišo gradi, skuša seveda — in ni mu mogoče tega zameriti, — odvaliti ogromne stroške na najemnike. Najemnine se v strmi črti dvigajo in množice delavnega ljudstva propadajo v vlažnih kleteh, ker zanje ni mesta v novih hišah. In ravno najrevnejši sloji morajo neprestano plačevati, »tihi davek« zemljiškim špekulantom, ko odštevajo meiečno visok odstotek svojih dohodkov za stanarino. V doglednem času bomo niorali v *3cU krajih, kjer vlada stanovanjska beda, s!a-Sotf h tradbo novih hiš. če hočemo doseči, 1a % r.svobom in velikopotezno razrešimo problem', moramo otetl HJŠČa v bližini mest iz rok špekulantov. %c\ ':c ie " ^klicana občina. Špekulacija s sfav-TiISM "m nr:ipr<->4la občina na sa*'a, da reklamira. vdik del prirastka -oh 7wctr«ojM, ki ■'o % dobilo zemljišče, zas?< 'ti m občinsko blagajno. Če stane daues zemljišča v bližini Ljubljane 10.000 K, po kaki pravici ■ime lastnik zahtevati zanj 30.000 K, ko bo pritegnila občina tisti kos zemlje s tramvajsko črto v mestno .'A-ožje? Če se že dvigne zemljiška vredrv^t zato, ker je občina ogradila cestno žcleznlco, — potem naj dobi občina tudi primeren odstotek prirastka na vredneati. Dohodki bodo večji, kot »i kdo misli. Raj bi torej morala občina v t-im oziru ukreniti? Treba bi bilo v rr.estrj.em okolišu oceniti vse za gradbo hiš primerna zemljišča. Od tega časa in te mejne vednosti bi morali nreračunati, v koliko je narasti«, vrednost zemljo do tedaj, ko jo prvotni lastnik proda. Če je ta nr«r«f"»tk nastal brez dsla lastnikovega in v* da bi bil naložil v zemljišče nove vrednosti — potp.-n bo cbčina zahtevala gotov dol tega dobička, ki je nastal po sodelova-vanfu družbe. Ta vseskozi pravična odredba bi občutno udarila špekulacijo e zemljišči v bližini mest. Toda oni, ki verižijo s stavbišči, bi se krčevito oklepali lemljo, kupovali bi še rad? I je polja in čakali. d i postanejo zrela za stavbišč*. Sredi mesta bodo ležala stavbišča, ker bodo lastniki navijali cene tako dolgo, dokler n«j pride plutokrat, pri katerem denar ne igra vloge. Pri tem bo pa izključeno, da si bi mož iz srednjega stanu ali iz vrst delavstva mogel zgraditi uboren domek, — ker bo stavbišče objekt špekulacije. Tudi vu naj bi občina potegnila mejo, in naj bi obtežila neobdelan na, za stavbo zrela zemljišča s posebnimi pristojbinami. Tako hi iztrgala zemljo iz rok špekulantov in si odprla nov bogat vir dohodkov. Na zadnjem zborovanju zaupnikov •SLS je bila med drugimi sprejeta resoluci: ja: Na vse dohodko brez dela naj še uvede progresiven davtk. špekulacija s stav-bišči rodi dohodek brez dela, — na Škodo vseh občinarjev. ^fači somišljeniki bodo morali v občinah, ki jih zadetie stanovanjska beda, krepko zastaviti svoje sile, da preprečijo špekulacijo s stavbišči. Načeli smo samo en del stanovanjskega vprašanja. To ni problem g. dr. Tavčarja in njegove starosti; tudi ne problem se-deminštirideseterik nesrečnikov, ki jih je zadela naredba o milijonarjih. Stanovanjska beda je problem vsega naroda. Stojimo pred vprašanjem zdravja, sreče in nravnosti našega ljudstva. Kako naj zraste krepak in zdrav rod, če ljudje po trdem delu obnavljajo svoje sile v prostorih, ki so templji tuberkuloze? Da, stanovanjska beda je problem naroda. In tu se bo pokazalo, da narodnost ni ginljivo solza-renje o jugoslovenski trobojnici, ampak globoka, neprestana in delavna skrb za one jugoslovanske ljudi, ki hirajo in umirajo po podstrešjih. Njim in bodočim rodovom velja rešiti kos zemlje, da si postavijo streho na njej. dalnih razmer in ne gre, da bi jih pretresali v njih osrčju še verski ali nacionalistični motivi. Ali se gospodje okoli »Naroda« in »Napreja« zavedate, kakšne očitke in kakšna podtikanja mečejo ne morda neodgovorni in podrejeni krogi ljudstvu v celoti in še posebno celemu stanu, ki igra v ljudskem življenju brez-dvoma važno vlogo, nepremišljeno in naravnost zločinsko v obraz? Ali se gospodje ne zavedate nevarnosti, da prikličejo lahko vihar, ki mora nujno škodovati notranji konsolidaciji in mirnemu razvoju našega državnega življenja? Da bi bile take razmere socialistom, ki žive le od ljudske nezadovoljnosti ,ljube, o tem smo prepričani in samo iz tega razloga netijo ogenj tudi še naprej. Danes ser je pridružil socialistom v bratski ljubezni tudi »Slovenski Narod«. Nima niti besedice obsodbe proti zločinskim očitkom, s katerimi ponižujem naše ljudstvo pod nivo afrikansk'.h divjakov, s katerimi morajo angleški upravniki s ^»plemenitostjo in Široko velikopoteznost-jo v pedagogiki« občevati in jih s tem vzgojevati in dvigati iz »teme nevednosti in neznanja« na višino kulturnega stanja. V tem dokumentu se zrcali ista sodba, ki jo je nekoč mladi dr. Tavčar kolpor-tiral o našem ljudstvu po malomeščanskih &odih naših mest, ki so jo potem iz golega sovraštva do nase stranke zanesli v državnem zboru med vsenemške kroge, Ida so jo potem v strastnih političnih bojih izrabljali proti našemu narodu; to je ista sodba, ki so jo stari liberalci zapustili svojim nezrelim političnim potomcem, ki jo sedaj širijo zopet iz golega sovraštva in blede politične zavisti po belgrajskih krogih in so io tudi, kakor kaže uspeh, po svojih političnih pristaših zanesli v razna ministrstva in z njo tudi inficirali gotove belgrajske kroge. Iste misli izzvenevajo dan za dnem iz liberalnega Časopisja, iste misli trobijo liberalni »politiki« kot vrhunec svoje modrosti po javnih shodih iz parlamentarnih tribun. Zato ni čudno, če se liberalna žurnali-stika molče strinja s to brezprimerno žalitvijo našega ljudstva in naše duhovščine, Tajno povelje je le javna kodifikacija njihovega strastnega sovraštva in njihovega diabolskega obrekovanja, s katerim jemljejo čast širokim ljudskim plastem in za ljudstvo btrezdvomno najzaslužnejšemu stanu. Če 6e zdi liberalcem ta način boja pravilen in državi koristen, je njihova stvar. Nam gotovo ne more in ne bo škodoval, kakor nam tudi v prejšn:ih časih ni škodoval, ampak le koristil. Mi in naše ljudstvo si bomo znali ubrati taktiko, ki bo osramotila tudi divjanje državnih organov proti ljudstvu in celemu stanu. Druga stvar je pa z našimi socialisti. Oni imajo interes na tem, da bi delali zmedo in hujskali. Današnji »Nanrej« je že udaril nato struno in s pravo žongler-sko sofistiko izigrava stranko in Cerkev, ki s celo zadevo nima niti najmanjšega stika, proti delavstvu. Ni jasno, če ima najnovejša militaristična stranka okoli »Napreja«, ki so ji izjave in tajna povelja militarističnih krogov sveta beseda in ne-izpodbojna resnica, ožje zveze z vojaškimi poveljstvi, tako da ji tudi naravnost dostavljajo svoje duševne proizvode. Govori namreč in piše o nekih ukazih in povabilih, ki So prišli na cerkvene, oziroma tudi na politične kroge. Vojaški krogi so dobro čutili, da je zanj« pač previdno in pametno, če prihajajo s takimi pamfleti tajno in zahrbtno na dan in da se ne obračajo do onih, katerim hočejo dati potuhnjeno in zavratno brco. Zato nai bodo Rozalija je začudeno pogledala sestro, skomignila z rameni, rekoč: »Ali sem Angelici dejala? Ali ni mo-0če povedati svojega mnenja, ki se ne i nanašalo na kogarkoli? Končno pa so ukusi različni. V kolikor moram občudovati obraze, ki se večno smejejo, v toliko ml zopet hitrost in hlastanje pri jedi zbuja stud: je v tem nekaj živalskega.« To je merilo na Hornicza, ki je po večurnem bivanju na polju in v skednju ravno sedaj s slastjo jedel zelo preprost zrezek. Na rožnem in uvelem obrazu Sa-bininem se je pojavila bolest, močnejša ko prej. Lažje je prenašala Sestrino zlob-nost nad otroki kakor nad možem; otroci so bili Rozaliji dolžni mnogo hvaležnosti, zato so lahko odnesli kako pikrost, učila jih je vztrajno in spretno, tudi jim je bila v svojih dobrih trenotkih zelo dobra in skrbna. Bila je neredko dobra tudi do svaka, ali kadar je postala hudobna, je to spravljalo Sabino Horniczovvo če že ne V muke pekla, pa gotovo v muke vic. Odprla je usta, da bi kaj rekla, ali ko jc pogledala sestro, se je zbala in ni ničesar povedala; Šele čez trenutek je poizkusila razpoditi to težko ozračje s pomočjo kakršnegakoli razgovora, »Čudno, kako ie danes suho na vrtu! O včerajšnjem dežju danes ni sledu.« Glas se ji je malo tresel; z izrazom neizrečene trpkosti jc gledala na roke sestri, ki jc z lagodnostjo in nečuveno deli- katnostjo ločila, trgala, naravnost razgre-bala po krožniku košček mesa in včasih nesla k ustom malo drobtinico. To čudovito počasno jedenje je bilo kot vzorna lekcija, napravljena tistemu, ki je hitro jedel, to se pravi Horniczu, ki pa vendar ni imel nobene koristi od nje, kajti gledal je samo v svoj krožnik, »Mamica, ali si bila v brezovi aleji? Tam je še čisto mokro!« je z ljubkim glaskom zaščebljala Angelica. »In za delavnico, tam stoji v jarku še toliko vode, da sva z Mihalom spuščala nanjo čolničke!« je zaklical Kazimirček in pomešal svoj tenki močni glasek s sestrinimi besedami. Rozalija, ki je malo prej z resignira-no gesto položila jedilno orodje na krožnik, je sedaj pritisnila obe roki na ušesi. Ničesar ni rekla, a dobro minuto je tiščala z dlanmi ušesa. Otroka sta umolknila, Blesteče Sabinine oči so začele postajati prav nezavestne, Hornicz je spregovoril z ženo: Sabinka, daj mi soli.« To so bile prve besede, ki so prišle iz njegovih ust od začetka obedd. Potre-sajoč s soljo krompir, ki ga je imel k zrezku, je menil: Družina je Sedla k mizi in v složnem luhu si deli kruh, ki ga je skupno zaslužila, to je res, ali složnega duha popolnoma ni. Zakaj sc je ona tam dano? tako skisala? Ali ima ki« kak vzrok? Seveda, vzrok je, pa ga ni mogoče videti, ker tiči v vranici ali. v črevih. Človek ima značaj svojih črev. Včeraj so bila ta dobra in on je bil dober; danes so slaba in on je slab. Tako je vsakdo odvisen ne samo od svojega želodca, temveč od vseh želodcev okoli sebe. Ako bi hotel izvedeti za usodo dneva, ki ga čaka, bi moral ljudem okrog sebe govoriti mesto; dober dan! — kako se vam godi, vsečastivredni želodec? Pogledal je na še nedoraslega mladeniča, ki je stregel pri mizi in katerega obraz je spominjal na moža, ki ima opraviti s sajami in prahom, »Moj Filipek,« je dejal, »že zopet si kakor dimnikar! Že tako dolgo te učim snažnosti, a še se je nisi naučil,« To je govoril precej ljubeznivo, a potem je nadaljeval: »Od šestega leta se vzgaja v dvoru; naučil se je brati in pisati, a da bi si vsak dan umil roke in obraz, ga ne more nobena človeška sila naučiti! Mala stvar, a vendar vzbuja gnus. Življenje se sklada i t gnusa v velikem in malem.« Rozalija je molčala ko grob. slctcdico s kolačkom pa je prav tedaj z ogorčenjem sunila od sebe, ko je Hornicz kregal služabnika radi umazanega obraza in rok, Toda Sabina, ki se je vedno trudila, da razjasni ozračje, se je obrnila proti možu: »Radovedna sem, kaj sedaj dela naš ,Wjcuš?« (Dalje,) iHedflOT&tiafi i^mi&iia m dolnCifm drfMaiih Poslanec dr. Jos. H o h n j e o je 19. ja* lijit na ministra zunanjih zadev stavil to-le' interpelacijo: V sentžermenski mirovni pogodbi napovedana mednarodna komisija za določi« tev mej med našo državo in Avstrijo bo 14 dni po ratifikaciji mirovnega ugovora,1 totej v najbližji bodočnosti, stopila v akcijo. Generalni sekfefarijat niirovrt« konJ ference je namreč zadnje dni poslal priž*.joJhs LDU Rim, 23. julija. (DunKU — Štefani.) Italijanski ministrski predseo.oik Giolitti je poslanski zbornici predložil zakonski načrt, po katerem se kraljevi dekret po ratifikaciji st. germainske mirovne pogodbe izpremeni v zakon. Zakonski načrt pooblašča vlade k popolni izvedbi mirovne pogodbe, izjavlja po st, germainski /mirovni pogodbi in sledečih ji dodatkih Italiji prisojena ozemlja za integralne dele Italije, pooblašča vlado k uporabi italijanskih zakonov v novo pridobljenih ozemljih in predvideva enakopravnost teh zakonov z onimi, ki veljajo sedal v teh ozemljih. Splošna stavka, LDU Rim, 23. julija. (DunKU Brezžično.) Rimska delavska zbornica je včeraj radi dogodkov v poslopju listi'. > Avanti« proglasila enodnevno splošno stavko, ki pa se je izvajala le deloma. Dopoldne je bilo yse mirno. Popoldne pa je prišlo vsled zadržanja nameščencev cestne železnice ido spopadov, ki so se nadaljevali še ponoči, Splošna stavka se bo najbrže podaljšala, AngHJa. Vprašanje Irslre. LDU London, 23. julija. (DunKU — Reutcr.) Pri sprejemu odposlanstva »Tra-ide Union« je izjavil Llo-ycl George, cla jc pripravljen, dovoliti Irski kakršnoko'1 vladavino pod pogojem, da ostane dežeh tov sestavni del britanske države in da se Ohrani samostojni režim v jugozapadni Irski, LDU Belfast, 23. julija. (DunKU — Reuter.) Med unionisti in siniainovci co se začeli zopet boji., Vojaštvo se je moralo posluževati orožja. Mn.c;*o cccd je in Rasn^ poročila. Italijanska divjaštva, LDU Split, 23. julija. Ponoči so bili Zopet italijanaši na delu ter so s črnilom pomazali Narodni dom. Radi tega barbarskega čina vlada med prebivalstvom veliko ogorčenje. Policijske oblasti so pedvzele vse potrebne ukrepe, da sc preprečijo vse morebitne demonstracije proti Italijanom, obenem so uvedle preiskavo, katere uspeh je bil, da so b'le aretirane osebe, ki so osumljene, da so povzročile to novo izzivanje. LDU Split, 23. julija, S Korčulc poročajo, da so italijanaši ped vodstvom italijanskega vojaštva priredili velike proti-slovanske demonstracije. V svoji uničevalni ponorelpsti so zažgali občinski park, ki je vsled požara močno poškodovan. Italijansko vojaštvo je rekviriralo Narodni dom, na katerem so izobesili italijansko zastavo, LDU Split, 23. julija. Semkaj prihajajo neprestano iz okupiranih krajev begunci, ki pripovedujejo o novih pogrom^ ranjenih. Grki zasedli Odrin, . LDU Haag, r?3. julija. (DunKU) Hol-landsch Niouws Bureau poroča: Kakor javlja dopisnik »Daily Expressa«« iz Carigrada, je turška vlada prejela obvestilo, da so Grki zasedli Odrin. Pred umikom i/, mesta so Turki mesto zapalili. Most mecl Čataldžo in Ljule Burgasom jc porušen. Razdelitev donavskega brodovja, LDU Pariz. 23. julija. (DunKU — Havas,) Kot razsodnik pri razdelitvi donavskega brodovja določeni ameriški polkovnik Hynes skliče v kratkem na Dunaj tehnične delegate Jugodavjie, Češkoslovaške, Bolgarije, Grške, Romunije, Nemčije, Avstrije in Mažarske, s katerimi se bo posvetoval o načinu razdelitve ladij. Bela K:in. LDU Dunaj, 23. julija. (DunKU) Kakor poroča »Neues Wiener Tagbbtt« s pristojnega mesta, se nahaja sedaj Bela Kun v nekem vlaku, ki ie odpeljal iz Stet-tina proti jugu. Pot tega vlaka na Dunaju ni znana. Drugi listi poročajo, da so Kuna odvedli v ujetniški tabor Altdamm. Pogajanja med RmsIso m P© Sjsko. LDU Varšava, 22. julija, ob 9. vri zvečer. (DKU — Brezžično.) Minishu -znanjih poslov čičerinu v Moskvi! Poljska vlada je vzela na znanje dejstvo, da je ruska sovjetska vlada v svojem odgovoru na noto angleške vlade od 11. t. m. izjavila, da sprejme one mirovne predloge, katere naslovi nanjo neposredno poljska vlada. V želji, kar najpreje preprečiti vsako na-daljno prelivanje krvi in vpostaviti mir, predlaga poljska vlada ruski sovjetski vladi takojšnje premirje in otvoritev mirovnih pogajanj. Pogoje za premirje pošlje hkrati vrhovno poveljništvo poljske arraa-de vrhovnim poveljništvom sovjetskih armad. Sapieha, minister zunanjih poslov v poljski vladi. LDU Varšava, 22. julija. (DKU — Brezžično.) Vrhovnemu poveljništvu sovjetskih armad! Odgovarjajoč noti. ki jo je posl.ala danes, dne 22. julija, poljska vlada ruski sovjetski vladi in o takojšnji ustavitvi sovražnosti na v^ej fronti in odpoši-ljatvi vojaških izvedencev glede določitve premirja, pričakujemo odgovora do 25. julija ob 3. zjutraj in menimo, da bi se sestanek najprimerneje vršil na bojni črti Varšava—Moskva med Baranaviči in Brestom Litovskim, kjer se fronti sečeta. Načelnik generalnega štaba poljske armade, divizijski general Roszmadomski, JHgartaonisIui feniBt- ■sklicuje ob priliki I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru zbor zaupnikov, in sicer za ponedeljek, dne 2. avgusta. Dnevni red: 1. Političen položaj, poroča minister dr. Anton Korošec. 2. Gospodarska organizacija temelj našemu političnemu delu, poroča Alojzij Zupanič iz Jarenine. 3. Državni proračun in naše finance, poroča poslanec Ivan Vescnjak. . 4. Priprave na občinske in državno-zborske volitve, poroča Marko Krajnc, 5. Poročilo poslanca Brodarja. 6. Naše dolžnosti do stranke, poroča župan Davorin Krajnc iz Vel. Pirešice, 7. Organizacija naše stranke, poročata dr. Kulovec in Franc Žebot. Zborovanje se vrši v beli dvorani Oficirskega doma (Kazino) na Slomškovem trgu. Začetek ob 9. uri. Dolžnost vsake krajevne organizacije KZ je, da pošlje na zborovanje enega ali več zaupnikov. Posebno pozivamo naše somišljenike iz mariborskega okraja, da se v velikem številu udeležijo zborovanja, na katerem bo govoril naš voditelj dr. Korošec. — Kmetska zveza, » Poiitllue n ©ilca« '+ Tajni dokument. Vojno ministrstvo jo izdalo naslednje tajno povelje: Komanda dravske divizijsko oblasti. Tajno povelje št. 7. Ljubljana, dne 21. junija 1920. Občevanje naših oficirjev s katoliškim du-hovništvom in narodom. — Komandant armijske oblasti doposlal jc s pov. Adi. št. 732 od 8. junija t. I.: Ministrstvo vojne in mornarice doposlalo ju s pov. F. Di. Št. 1756 z dne 26. maja 1920 sledeče: V več slučajih se je dogajalo, da so katoliški duhovniki javno razglašali svojo mržnjo bodisi v besedah, bodisi v delili proti Srbom in Pravoslavju. Te pojave so ponajveč opazovali gg. oficirji, ki so jih po predpisanem potu dostavljali v vednost. Vsled takih poročil obračal som se na pristojna ministrstva, da slične pojave uduše v kali, ker so škodljivi. Na eno svojih predstavit dobil sem orl g. ministra notranjih del sledeči odgovor pod pov. I. B. št. 2309 z dne 21. t. m. »Ministrstvo notranjih del se je že večkrat obračalo na eristojuo mi' nistrstvo verstva na kakšen način, da bi slednje izposlovalo pri škofijskih ordina-rijatih, da ne bi katoliški duhovniki podpirali verske in plemenske mržnjc v narodu in kako naj bi oni podpirali težnjo velike veČino prebivalstva za narodno in državno jedinstvo. Ti koraki so imeli tudi uspeh. — Mnogi duhovniki, ki se niso mogli pomiriti z današnjim stanjem in so to svoje nezadovoljstvo izražali in tako na svojo okolico neugodno vplivali, a bi li ne, da bi znali zakaj, premeščeni na druga mesta, odkoder nc bodo mogli škodljivo vplivati na narod: a če so se s takim izraževanjem nezadovijstva težje pregrešili proti javnemu miru in redu, so bili izročeni sodišču v svrho kazenskega postopanja. V tem pravcu sc bo postopalo tudi v bodoče, kakor hitro so bo za to pokazala potreba. Bilo bi potrebno, da vsi oni oficirji, ki pridejo v dotiko s katoliškim duhovni,štvpm in katoliškim prebivalstvom v občo, postopajo z njimi čim najbolj taktno, da ne bi dali v nikakem slučaju povoda pritožbam s strani cerkvenih oblasti in katoliškega prebivalstva. Rirn-sko-katoliški duhovniki iz stare rimske papistovske šole, ki so skozi leta in leta udihavali duh jezuitizma, kakor tudi narod stare mentalitete, ki je odgojen v temi neznanja in suženjstva, ki so mu skozi stoletja umetno in sistematično utepali mržnjo proti vsemu, kar se imenuje srbsko ali pravoslavno in kar spominja na Srbe, vsi ti ljudje se ne morejo preko noči pretvoriti v dobre sedanjim razmeram odgovarjajoče Jugoslovene, a najmanj se za-more to doseči z žalj.enjem in brutalnimi sredstvi v obče. Moje prepričanje je, da bi za jedinstveno stvar bilo najbolje, če bi v tozadevnem občevanju s katoliškim živ-Ijern posnemali taktiko angleških upravnikov. — Plemenitost in široka velikopo-teznost v pedagogiki — to so najboljša in najsigurnejša sredstva privlačnosti in pridobivanja nekulturno mase in lažiinteli-gence z nejasnimi nazori o svetu in življenju, In za take ljudi gre v našem slučaju. Zato Vas ponovno prosim, da izvolite dati navodila gg. oficirjem, da vobče postopajo in občujejo s katoliškim du-hovništvom in katoliškim narodom v vsakem slučaju s čim največjim taktom in velikopoteznostjo. Kajti naša vojska je v vseh krajih naše prostrane domovine in zato zamore s taktnim obnašanjem raz-merno največ doprinesti, da se razprše usodni predsodki proti popolnemu narodnemu stopljenju, ki je edeu glavnih predpogojev naše državne veličine in moči in ki nam obeča skorajšnjo boljšo bodočnost.« To se objavlja na znanje z nalogom, da se priobči vsem oficirjem na podpis in o tem obvesti ta komanda. —- Komandant: General K. Smiljanič. -j- Učen minister. Ta čas, ko so nemške oblasti katoliške duhovnike na Primorskem, Koroškem in Štajerskem zapirale v ječe, je bodoči jugoslovanski minister sedel v inozemstvu in je čital nemške znanstvene brošure po grošu. Kar se je tedaj naučil, je odložil v svojem tajnem povelju, v katerem govori o »stari rimski papistovski šoli«, »jezuitizmu«, »neznanju« in drugih visokih pojmih nemškega laži-znanstva. To povelje bi bila pravtako lahko diktirala papiga, zakaj ta odlok je le radi tega tako žaljiv, ker je tako neskončno bedast. Ko bi se vojaške oblasti pobrigale, da bi se naši fantje ne mučili vsled fizične in moralne nesnage svoje okolicc, bi storile bolje, nego da netijo konfesional-ne in plemenske strasti z besedami in povelji, katerih žaljivosti in dalekosežnosti ne razumejo in katerih sadov ne bodo vesele, če se pojavijo. -J™ Opomin. Liberalno in socialno-demokratsko časopisje se topi blaženosti, ker je vojno ministrstvo izdalo tajno povelje, ki ga priobčujemo zgoraj. Pustimo jim to veselje — naj bo liberalcem obliž na neštete rane njih strankarskega telesa in g. Kristanu tolažba za izgubljene pristaše, med katerimi se mu je tem slabše godilo kot politiku, čim bolje se mu je siccr godilo kot človeku. Kaj je s tistim tajnim poveljem? Kaj mu je bil povod in kaj namen? Povelje je bilo izdano po armijski oblasti v Zagrebu, povod zanj pa so bile neprestan^ tajne in očitne borbe med hrvatskim prebivalstvom in srbskim vojaštvom, znane tudi iz mnogih pritožb v časopisju. Da je teh bojev bila kriva dolgoletna, sistematična protisrbska vzgoja hrvatskega ljudstva in inteligence, posvetne in ccrkvcne, jc gotovo; prav tako je pa gotovo, da je sovražnosti izzivalo netaktno vedenje vojaštva, tako da jc moralo ministrstvo zabičavati vojakom, naj bodo spodobni. To naj si tisti oficirji, ki sc sedaj naslajajo s tem tajnim poveljem, zapišejo za uho! -f Ali so uredniki Kmetijske družbe tajniki Samostojne, kmet, stranke, — SKS sc na vse pretege trudi, da bi bilo kolikor mogoče mnogo njenih pristašev izvoljenih za delegate na prihodnji občni zbor Slov. kmet. družbe. Doznali smo, da so po nekaterih občinah »samostojni« vse vpisali za člane Kmetijske družbe, kar lo od daleč diši po protiklerikalizmu. Ponekod so celo vse člane ene družine vpisali. In L«li ljudje so celo po več podružnicah včlanjeni, — Liberalni »samostojni« magnati so poravnali članarino kar za cele desetorice članov, Vso to akcijo je vodil s pomočjo nekaterih uradnikov Slov. kmet, družbe iz polpretekle dobe znani velemož Slov. kmetijske družbe. Pred kratkim se je dogodil sledeči slučaj: Načelnik neke podružnicc Kmet. družbe, ki je naš somišljenik, je prišel a' Ljubljano, da se pouči, kako to, da je kar naenkrat mnogo ljudi iz druge občine vpisanih v njegovo podružnico. Protestiral jc proti temu in zahteval od družbe, da napravi red. Toda glej! Preden je prišel domov, je že imel glavni zaupnik samostojnežev v rokah brzojavko, v koji mu naznanjajo, di je bil ta mož pri Kmetijski družbi in kaj je tam delal. Vprašamo glavni odbor Slov. Kmetijske družbe: Ali jc Kmet. družba informativni organ ali tajr ništvo Samostojne kmetijske stranke? Prosimo, da o tem gospodje malo premišljajo! -f Demokratski list o volilnem zakonu. Demokratski list »Karlovac« je pisal te dni še o volilnem zakonu: »Ta zakon je šc pozimi priredila demokratska stranka, a sedaj ga je enoglasno sprejel z neznatnimi izpremembami ves parlament. Ta volilni zakon je izdelala demokratska stranka in s tem pokazala, da je prava prijateljica svojega naroda.« Po tem priznanju je res nekoliko odveč dokazovati, da demokrati pri sestavi volilnega reda niso niti mislili na pasivno volilno pravico učiteljev, in s tem, da so ravno zadnji čas povzročiti vladno krizo, so pokazali, da jim gre le za strankarske koristi, ne pa za pasivno volilno pravico učiteljev , -f- Vrhovni svet in naša meja na Štajerskem. (LDU) Kakor poroča Neues Wie-ner Tagblatt« iz ententnega diplomatskega vira, se svet poslanikov v Parizu peča sedaj z nastopanjem Jugoslovanov v Apa-ški kotlini in v Radgoni. Vrhovni svet smatra za svojo nalogo, da pomore po godbi tudi tam do veljave, kjer gre za zajamčena prava Avstrije, ki jih morajo spoštovati ne samo zavezniki, temveč tudi pridružene narodnostne države. -j- Za osvoboditev g. župnika Klekla. Poslanec dr. Jos. Ilohnjec je 15. julija stavil na ministra zunanjih zadev to-le interpelacijo: Preteklo je skoraj pol leta, odkar so Mažari zajeli in zatvorili g. Jožefa Klekl, župnika v Vel. Dolencih v našem Prekmuriu. Župnija Vel. Dolenc'. Ijži povečini v našem Prekmurju tostran demarkacijske črte, le ena vas jc cnstran demarkacijske linije na Šent gothantski strani. Narod pripoveduje, da so Mažari dolgo časa prežah na dolenjskega župnika, kako bi ga dobili v svoje roke. Govori, se, da so Mažari zvabili g. Klekla preko demarkacijske linije, češ, da mu je svobodno iti v mesto Semobotelj, kjer je imel v posojilnici opraviti neke denarne posle. Ko je prišel onstran demarkacijske črte, so ga kratkomalo ujeli, njegov voz poslali domov, njega pa so odvedli v Sem-botelj, kjer so ga internirali ter ga še vedno drže zaprtega. Zakaj? Gotovo nc zato, da na g. Kleklu kot na eksperimentu dokažejo resnico znane prislovice; »Ex-tra Ilungariam non est vita«. Gospodje Mažari imajo svoje posebne politične namene. Na ta način co hoteli izvabiti na ono stran še druge narodno čuteče in delavne može. Mažari imajo interes na tem, da ni v severnem Prekmurju nobenega rodoljubnega in delavnega inteligenta, zlasti sedaj, ko se bodo podrobno in de-finitivno določevale naše državne meje. Zato so zajeli in zatvorili g. Klekla, o katerem je znano, da jc mož, prešinjen z veliko ljubeznijo do našega naroda in iskren prijatelj naše ujedinjene domovine. S tem so Mažari storili zločin ne samo zoper osebo povsem nedolžnega človeka, marveč tudi zoper našo državo. Čast naše države nujno zahteva, da se g, Klekl takoj oprosti. Pol leta že trpi po nedolžnem v zatvoru v Semhotelju, z njim pa tudi trpi med prekmurskim ljudstvom avtoriteta naše države. Pol leta župnija Vel. Dolenci nima duhovnika. Narod se z začudenjem vprašuje, ali naša država res nima toliko brige in moči, da bi oprostila svojega zvestega, vernega in nedolžno trpečega državljana iz mažarskih spon. Deželna vlada v Ljubljani je že opetova-no urgirala pri zunanjem ministrstvu oprostitev g. Klekla. Odgovorilo se je, da so se zahtevala pojasnila v Budimpešti. Ne vem, ali in kakšna pojasnila so prišla iz Budimpešte. To pa vem, da g. Klekl šc vedno ni prišel iz Sembotelja, temveč je še vedno tam v zaporu. Vprašani torej g. ministra, ali jc voljan storiti vse in pod-vzeti ludi, čc treba, ostre represalije zoper Ogrsko, cla odmah pustijo na svobodo g. župnika Klekla ter ga pošljejo v njegov kraj? Čudni nazori glede modernega poduka in višje ljudske izobrazbe so sc vgnezdili v pedagogičnih možganih naše naučne centrale v Belgradu. Kakor javljajo časopisi, je ministrstvo prosvete v naši demokratski državi skic- nilo, da mora plačati vsak dijak srednjih šol obligatorno v nižjih razredih dvajset, v višjih štirideset dinarjev šolnine. Med tem, ko 6e uveljavlja v vseh modernih državah v zadnjem času princip: »Poduk od najnižje elementarne stop^ nje do najvišje znanstvene Izobrazbe naj bo popolnoma brezplačen«, izda naša naučna uprava kratkomalo ferman za vso državo, kateri popolnoma demokratski egalizira sinove bogatih in revnih starišev in istotako ».tt/fljive in lene dijake. Zakaj morajo ravno dijaki višjih razredov plačati dvojno takso, ni ravno na prvi pogled umljivo, ker kakor znano, je število šolskih ur v n?.j',ih razredih večje nego v višjih. Najbolj gotovo so TWiitt< ia logaritmi dražji kakor Kornelij a?-vadna regeldetrija. Moderno pedagoško načelo demokratske države se pa glasi; >Ne samo poduk naj bode za vse u'iake popoln om« brezplačen, ampak tudi vsa učna sredstva kakor knjige, zvezki, risalno orodje itd. bo dijaku brezplačno na razpolago, tako, da se tudi najubožnejšemu dijaku omogoči študij in njegovi specivični nadarjenosti brerplačno najvišja možna izobrazba. Dijaški domi, cene dijaške kuhinje, to naj bo geslo države, ki si hoče »vzgojiti intelektuelni naraščaj, ne pa obli-gatna Šolnina in visoki zneski za koleke na izpričevalih. Vzroka, da ministrstvo za prosveto predpisuje obligatorno za poduk tako visoke davke, sta samo dva mogoča. Prvič: intelektuelna selekcija. Znano je namreč, da so sinovi bogatih starišefv vedno bolj nadarjeni kakor sinovi revežev. Največji geniji pa izhajajo, kakor splošno znano, iz rodbin verižni-kov, bankirtjev in akcionarjev. Natančnejše podatke o tem lahko poda vsak srednješolski učitelj. S tem torej, da se šolnina kolikor mogoče poviša, se auto-matično dvigne duševni nfveau zavoda, ker nižji uradnik, sluga itd. pri svojih skromnih dohodkih, ne bo zmogel tako visoke vsakoletne takse, in bode raje poslal svojega »-neinteligentnega« sina v »nauk« k čevljarju ali brivcu, kjer bo v par letih avanziral do dohodkov tretjega Snovnega razreda. Drugi bolj plemeniti namen te naredbe bi morebiti bil, zvišati s tem držav, dohodke. Toda gospodi v matematičnem oddelku ministrstva prosvete: Jedna izvoznica za vagon masti, ki pasira Spilje, in šolnina za dobro prekventiran zavod je plačana, Šestnajst takih vagonov, to je tretjina vlaka pasira v eni minuti demar-kacijsko črto, in vsakega berača sin v Sloveniji lahko brezplačno študira. Še jedna taka tretjina vlaka čez 14 dnij in vsak dijak v Sloveniji, ki hoče študirati, dobi letno nagrado in sicer v nižjih razredih 20, v višjih 40 dinarjev. Število že izdanih izvoznic bi se s tem samo neznatno zvišalo. K sklepu še to opazko. Danes se že vsak brivec in postrežček roga tistim ukaželjnežem, ki v svoji idealni zaslepljenosti predrgnejo najmanj 16 let na učnih klopen, da si potem z manjšo plačo kakor vsak mizarski pomočnik začno kot juristi, filozofi ali medicinci služiti svoj kruh. Edino dobra posledica tega podraženja študija bo, da se bodo tudi tem idealistom ohladile in streznile glavice. Če bode pa končni efekt te velemoderne uredbe naši državi v prid, je drugo vprašanje. Naši učni centrali v Belgradu pa svetujemo, ako hoče na ta način še bolj povišati državne dohodke, naj upelje državne takse za dobre rede in srečno končano maturo. To je že nekje — če se ne motimo — na Sunda otokih v navadi. Tam staaie srečno končana, brez vsakega zna nja absotvirana matura dva tisoč »školk«, školka po 4 kokosove orehe. Dnevne novice. — Tabor »Svete vojske« se bo vršil O priliki I. slovanskega orlovskega tabora V Mariboru v ponedeljek, dne 2. avgusta 1920 v Narodnem domu. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Govori: Dr, Matej Justin: Alkoholizem in ljudsko zrdavje. Dr. Andrej Gosar: Socializem in alkoholizem. Dr. Franc Kovačič: Delo za treznost na Štajerskem. Pavao Jesih: Sveta vojska na Hrvatskem. Marija Stupca: Boj zoper ne-nraviost. Antonija Štupca: Boj zoper surovost. Naprošen bo tudi eden gospodov ameriške deputacije, da poroča o prepovedi alkohola v Ameriki. Vse, ki boste na taboru, prosimo in pozivljemo, da počakate in se udeležite tudi tega tabora! Posebno vabimo tu še Štajerce, ki imajo najbližje, da pridejo in pokažejo zanimanje za to našo stvar. Popoldne ob 2. uri bo na istem mestu zborovanje »Dobrodelnosti«. Poročajo: Župnik Anton Mr-kun: Potreba dobrodelnosti. Župnik Matej Štrakl: Dobrodelnost na Štajerskem. Nadzornik Fran Lavtižar: Zveza jugoslovanskih dobrodelnih društev. Udeležite se tudi tegaf — »t. Jurij ob južni žei. Dne 22. t. m. je umrl takaj vpokojeni vlč, g. župnik Ivan Lubej. Pogreb je bil danes. Priporo-čr. oe v molitev, — Promocija. Dne 19. t, m, sta pro-movirala na zagrebškem vseučilišču g. cand, pharm. France Bizovičar in Stanko Hočevar na čast magistra pharmaciae. — Seja načelstva KTD bo danes dopoldne ob 10. uri. — Podržavljenjo slov. gledališča. Danes ob 10. uri dopoldne prevzame upravnik Milan G r o 1, ki je kot zastopnik ministrstva prosvete prispel v Ljubljano, operno in dramsko gledališče od slov. gled. konsorcija v državno last. Nato se bodo v kratkem izvršila Imenovanja gledaliških funkcionarjev. — V Mekinjah priredi Kcmniški ood-odbor S. D. Z. dne 25. t. m. ob 5. (17.5 uri popoldne v društvenem domu ljudsko igro »Na Osojah«!. Prijatelji in somišljeniki krt, dijaštva, prihitite v obilnem Številu! — Odbor. (K) — Slovenska dijaško zveze (SO) priredi v nr.deljo, dne 25. t, m. ob 4. uri popoldne v dvorani Katol. slov. izobr, društva v Šenčurju pri Kranju prireditev r sporedom: deklamacija, predavanje, igra v treh dejanjih in burka enodejnnka. Vabimo? — Sporočila iz ^ruerike. Vsi tisti, ki želijo z menoj govoriti osebno radi poročil iz Amerike, naj se zglasijo v hotelu Tratnik v soboto med 11. in 14. uro. Tudi pisma se lahko pošljejo na isti naslov: Hotel Tratnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Anton Grdina, — V »Društvenem domu« v Domžalah priredi dramatični klub ->Lmbljana«, dne 25. julija 1920 ob pol 5. uri (po nauku) igro s sledečim sporedom: Snub-'č, Šartelj in Damoklejcv meč. Vabi se k obilni udeležbi. (k) — Za cvetlični dan v prid Koroški dne 20. junija t. 1. je poslal g, Andrej Mi-Škot, carinik v Djevdjeliji na Vardaru znesek 632 K, ki ga je nabral med tamkajšnjimi oficirji in uradniki z geslom: Skrajni jug — za skrajni sever. — Gosp. nabiralcu in darovalcem iskrena hvala! —Poročnik v rez. Kranjc Franjo, naj se takoj javi z vsemi prejetimi dokumenti gosp. majorja Jakliča v pisarni ljubljanske neboračke čete, — Vojaške plače. »Nema pare«, se glasi lakoničen odgovor, če s strahom stopiš v blagajno drav. div. oblasti. Sedaj je prišel denar, prišlo je pa tudi »višje na-redenje« celega ppk »Rajniča, ki pravi, da se diference od »avstrijskih« na »srbske« plače »ne smejo izplačevati«, — Služili smo lani in letos na Koroškem kot rezervni oficirji za sramotne plače 700 do 900 K, dočim so naši ravnopravni srbski bratje dobivali plače redno. Pozneje so to pereče vprašanje rešili, sedaj imaš pa v rokah velikansko polo, kjer te bodejo v oči rdeče številke, Iti jih moraš dobiti, pa jih ne dobiš. Javni nastavljenci smo in dijaki, nekateri Še iz zasedenega ozemlja, in denar nujno rabimo, ker od samega zraka le tudi ne moremo živeti in se s praprotnimi peresi tudi ne oblačiti. — Izmišljena vest o bombah. Ljubljanski dopisni urad je z uradne strani pooblaščen, da kategorično dementira vest raznih italijanskih listov, ki jo je po listu »L* Era Nuova« posnel 20. t, m. tudi »Slov. Narod«, češ, da je v Logatcu finan-ca ustavila tri železniške vagone, naslovljene na hotel Balkan v Trstu in katerih vsebina je bila označena kot hišne potrebščine in zdravilne rastline, ter da je te vagone financa odprla in konstatirala, da sta dva vagona polna dinamitnih borhb in municijskih zabojev. — Iz Kočevja nam pišejo: Nemalo veselost je po Kočevju povzročilo zadnje »Kočevsko pismo« v »Jugoslaviji« z dne 21. t, m., v katerem se pere in hvali na račun delavcev, kmetov in meščanov bivši vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva dr, O. — Celo kopo novic smo zvedeli iz tega pisma. Kdo bi si bil mislil, da nas je kratkovidna naša vlada oropala takega ženija! Ona, ki svoje ptiče bolje pozna, je gotovo uvidela nenadomestljivo škodo, da taka prvovrstna zvezda obseva le puste in nehvaležne kočevske hribe ter jo je postavila zato v centralno Slovenijo, kateri na tej dragoceni pridobitvi sigurno v imenu 99.99% prebivalstva čestitamo! Res, gospod je ubiral prava pota, zlasti ko je obiskoval različne komuniste in njiiri podobne kapacitete, a najbolj pravo pa je sigurno zadel, ko jo je mahnil iz Kočevja v — Ljubljano! Kako se že glasi tisti pregovor o maslu in solncu? — Dovolj bankovcev. Iz Pariza so prepeljali v Belgrad tri vagone jugoslovanskih kronsko-dinarskih novčanic. Na ta način bo dana možnost Narodni banki, da preskrbi svoje podružnice z večjimi vsotami denarja, ki so potrebne za pričetek dela. Zanimivo je, da so se vagoni z jugoslovanskim denarjem vozili skozi Trst ravno tedaj, ko so bili na vrhuncu italijanski napadi proti Jugoslovanom. Samo vsled energičnega posredovanja lamošnje-ga francoskega konzula, na katerega so se obrnili za pomoč spremljevalci vagonov, se jc posrečilo, da niso milijoni jugo- j siovanskega dendria oostali olen trža-1 Ških tolp. — Poslopje narodnega predstavništva. Iz Belgrada poročajo: Društvo za tehnična podjetja »Pionir« se je obvezalo, da zgradi poslopje narodnega predstavništva za 41/* milijona dinarjev. Za notranjo ureditev narodnega predstavništva bo votiran poseben kredit. Poslopje za narodno predstavništvo je že zgrajeno do I. nadstropja in stoji na Bataldžamiji. Zgradba je bila postavljena še pred vojno za bivšo srbsko skupščino. Sedaj se bodo načrti preuredili tako, da bodo zgornji prostori novega poslopja namenjeni senatu, spodnji pa narodnemu predstavništvu. Dela so se že pričela ter bodo bržkone dogotovljena še v tekočem letu. — Italijanska nasilstva. LDU Trst, 22. julija. Kakor doznavamo, so po vsem zasedenem ozemlju, tudi na otokih, pričeli Italijani zapirati naše ljudi. Tako so zaprli zadnje dni v Omišlju na otoku Krku župnika Mužino, katerega so odpeljali v Trst, ter Nikola Albaneža in Ivafta Fabi-janiča-Škuriča, katera so odpeljali karabi-nijerji v ječo na Krk. Kakor se vidi, so Italijani zopet začeli besneti nad Jugoslcv rani z vsem svojim furorjem. — Solnčno zdravilišče »Rikli« «,-. Bledu priredi dne 1. avgusta na Bledu veliki koncert »Glasbene Matice« iz Ljubljane s sodelovanjem pevskega zbora nad 100 pevcev in pevk. Cisti dobiček je namenjen podpornemu fondu »Glasbene Matice« in v olepšavo Bleda, (K) — Zadružna zvonarna v Ljubljani ima svoj občni zbor v torek, dne 27. julija ob treh popoldne v škofiji. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2, Blagajnikovo poročilo, 3, Predlogi. 4. Slučajnosti 5. Volitev na mesto odstopivših odbornikov, — Za oslepele vojake je daroval vele-trgovec g. Rafko Thaler iz Škofje Loke znesek 3200 K kot preostanek za prodano »Škofjeloško pogačo« na veselici na Koslerjevem vrtu. Za velik dar se v imenu slepcev zahvaljuje; poverjeniŠtvo za socialno skrb, — Avtomobilska nesrSea. V Bezovju pri Sv. Juriju ob juž. železnici je na drž. cesti povozil avtomobil posestnika Jakoba Drobnita. iz Predel in še neko drugo ženo z otrokom, — Oddaja dimnikarskih del, Ravna-teljtvo državnih železnic v Zagrebu ponovno razpisuje natečaj za oddajo dimnikarskih del na progah drž. železnice v Sloveniji, ter se interesentje poživljajo, da vložijo svoje ponudbe z 10 % varščino na inšpektorat drž. železnic, gradbeni referat v Ljubljani najkasneje do 31, julija t. 1. Podrobni podatki se dobijo pri pristojnih progovnih sekcijah ali pri inšpektoratu drž. žel. gradbeni referat v Ljubljani, Celovec, v prvi polovici julija 1920. Celovec strada! — V teh dveh besedah je obsežen ves žalostni položaj prebivalstva. «— Na tem dejstvu ne spremeni rtičesar okolnost, da se dobiva par tednov sem tudi — sicer skromno odmerjen — bel kruh, (To pač zato, ker jim je zmanjkalo črne moke za pecivo, in pa da nalove s težkimi žrtvami morda nekaj kalinov za bližajoči se plebiscit). — Mesa ni videti: — Le enkrat na teden hodijo shujšani obrazi stradajočih kupcev skozi le na pol odprta vrata mesnic po natančno odmerjenih tedenskih 10 dekagramov mesa na osebo. — Podam se na trg. — Okrog posameznih stojnic se drenja na stotine od gladu sključenih kupovaik, tudi kupovalcev. — Radoveden radi navala stopim bliže, — Kupovalke se skoro trgajo za glavice borne, zelene solate. — Vidi se kvečjemu še nekaj na pol praznih košev pese, tupa-tam glavica nedozorelega ohrovta, par čebul, nekaj napol gnjihh fig, po kojih imajo muhe svoj rajski pies, — pa smo pri kraju. — Krompirja tekom več nego teden dni še nisem opazil. — Pač! Vidi se precej borovnic, za katere.se ljudje malodane stepo. To je tudi zaslužek za ubožne sloje celovške. — Ko sem se vračal preteklo nedeljo od Gospe S skega življenja v štirih dejanjih. To novo in zanimivo predstavo ponavlja šišensko prosvetno društvo v nedeljo, dne 25. juL v šolski telovadnici. Začetek ob pol 8, uri zvečer. lj Vlncencajeva konferenca trnovska ima sejo v ponedeljek 26. t. m. ob 7. uri zvečer v župnišču, lj Seja Slomškove zveze je danes ob 4. uri v tajništva, Florijanska ulica št. 7/IL Važno. lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. Za koncert na Bledu dne 1. avgusta se vrši v; torek dne 27. t. m. pevska vaja in Sestanek ob 8. uri zvečer. Zelo nujno in važno! Odbor. (kj lj Seja za prireditev »Cvetličnega dne* v prid koroški mladini se vrši v ponedeljek 26. t. m. ob 6. uri v mestni dvorani. Vsi gospodje, gospe in gospodične brez razlike strank, ki se zanimajo za koroške razmere in ki so pripravljeni kakor si bodi sodelovati pri omenjeni prireditvi, naj Se seje zanesljivo udeleže. Koroška vas kliče! lj Končni račun cvetličnega dneva dne 19. in 20. junija v prid Korošcem in prodaja zastavic itd. izkazuje kosmatih dohodkov 61.243 K. Izdatkov je bilo 23.212.90 K, torej je čistega dohodka 38.121.10 K. Na lepem vspehu bodi najlepša zahvala vsem sodelovalkam in vsem sodelovalcem ter vsemu občinstvu, ki je s svojo darežlji-vostjo pokazalo, da ima srce za svoje so-, brate na Koroškem. — Konrad Likozar. lj V pojasnilo. Begunka Marija Kna-feljc, ki je kradla vreče v vojaškem oskr-bovališču, ni v nobeni zvezi z družino Knafeljc v Ljubljani. lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedeljek, dne 26. julija ob 3. uri popoldne, Sp. Šiška 30, (k) lj Nesreča na Starem trgu. Hlapec Alojzij Sodeč je zavozil te dni na Starem trgu v izložbeno okno trgovca Josipa Pet« lcosiga in je razbil 5000 K vredno šipo. lj Desno roko zdrobil je stroj kovaču Francu Zormanu v delavnici na glavnem kolodvoru, lj Zloraba požarne naprave. Na Ci* glarjevi ulici zlorabljajo neznanci vodovodni hidrant, katerega odpirajo, da teče voda po cesti. Sodišča in policila. Star tat je Andrej Kogovšek, Zaradi tatvine je bil prvič obsojen v Gradcu na 8 mesecev težke ječe, na Dunaju je pa bil obsojen radi tatvine štirikrat, in siccr na 3, 1, 5 in na 2 leti ječe, V Liub-ljani je ukradel v Študentovski ulici Mariji Gaberšek kovčeg z obleko, vredno nad 2100 K, toda Gaberškova ga ie dobila. ko je ukradeni kovčeg peljal. Ustavila je tatu, ki je zbežal. Kogovšek se je zagovarjal, da je kupil kovčeg od nekega Kovača iz Most. Sodišče je obsodilo Ko-govška na 2 in pol leta težke ječe. 4 Nasilen šofer. Šofer Ivan Novak jc vozil te dni s tako brzino, da so se mu ljudje komaj ogibali. Ob 11. ponoči se je pripeljal z nerazsvetljenim avtomobilom nazaj po Dolenjski cesti. Pri mostu ga je pozval policijski organ, naj sc legitimira, toda Novak ni hotel pokazati legitimacijo in ni povedal imena, marveč je kričal: »Kaj hočete Vi z menoj! Ne stojte me, razburjati! Ne pokorim se Vami Me še ne poznate, kdo sem!« Prijel je na to za regulator in se tako naglo odpeljal, da je malo manjkalo, da ni poslujočega nad-stražnika povozil. VLADNA KRIZA. LDU Belgrad, 23. julija. »Tribuna« javlja: Akcija ministra Davidoviča in dr, Vešniča je uspešna, Vesnič je zmožen, da kroti strankarske strasti in da izvrši na logo, ki so mu jo obojerlvansko poverili, namreč da konsolidira zdravo politiko, LDU Belgrad, 23. julija. Po razgovoru med Vesničem, Ninčičem, Davidovičem in Pribičevičem so se danes dopoldne sestali člani parlamentarne zajednice, Protič, dr. Korošec in dr. Drinkovič, da bi culi poročilo Vesniča in Ninčiča glede toka pregovorov za sporazum. LDU Belgrad, 23. julija. Danes dopoldne so se sestali v predsedništvu ministrskega sveta dr; Vesnič in Ninčič na eni strani, Davidovič in Pribičevič na drugi strani ter so skupno pretresavali vprašanja, ki so v zvezi s sestavo nove vlade, LDU Zagreb, 22. julija. Glede krize prinaša »Hrvat« naslednje informacije: V dobro informiranih političnih krogih se trdi, da bo med radikalci in demokrati najbrž došlo do sporazuma, in sicer na ta način, da se sporni člen 15. preuredi. Sodnikom, profesorjem, zdravnikom, inženirjem in vsem, ki se v svojstvu uradnikov nahajajo v državni službi, se odvzame pasivna volilna pravica. Mislijo, da bo na ta pačin mogoče, da že jutri sestavijo novi kabinet. IMUNETNI ODSEK. Belgrad, 23. julija. (Izvirno.) Imunitetni odbor je danes razpravljal o dveh slučajih izročitve poslancev sodišču, in sicer Džamonje ter Miliča. Posl. Džamonjo zahteva sodišče v Mostarju radi navijanja cen pšenici. Odborova večina je sklenila, da se posl. Džamonja rte izroči; ker se je zgodil omenjeni pregrešek za časa Avstrije. Člana radikalne stranke popa Miliča pa zahteva sodišče radi žalienja veličanstva, Na nekem shodu je baje rekel: »Naj mali pazi, kaj dela!« Imunitetni odbor jc Bklenil, da se posl. Milic izroči sodišču, DEMOKRATSKO-KOMUNISTICNA ZVEZA PROTI DRŽAVI? Belgrad, 23, julija, (Izvirno.) Belgrajski list »Balkan« prinaša vest iz Pireta o demokratsko - komunistični zvezi, ki bi naj bila naperjena proti državi. Naš dopisnik doznava, da je divizijska oblast v tej zadevi uvedla preiskavo proti komandantu mesta. SKUPŠČINA PRAVOSLAVNE DUHOVŠČINE. Belgrad, 23. julija, (Izvirno,) V nedeljo bo velika skupščina pravoslavne duhovščine iz Srbije, Bosne, Hercegovine, Macedonije in Vojvodine, na katerem bodo razpravljali o drugi poroki duhovnikov. REGULARNE ITALIJANSKE ČETE NA REKI. LDU Zagreb, 23. julija. Iz Bakra javljajo, da je došel včeraj na Reko bataljon alpincev brigade Sassari, ki je bil te dni iz Rima premeščen v Trst, Z njim je došlo tudi topništvo. To niso dezerterji in potemtakem je bilo D' Annunziu poslano ojačenje, kar znači, da so njegovi legi-onarji priznani za redno vojsko. Tako je situacija izpremenjena, ker Reka sedaj ni zasedena po deserterjih, nego sedaj tam vrše službeno oblast regularne italijanske čete. Vsak dan se vežba 300 arditov z Reke na Hartinščici, V Čavlje je došla težka artiljerija. Okoli Marinca kopljejo Italijani strelske jarke. Pridno se vežbajo v streljanju, samo da prikrijejo pravo namero, Dosedaj so odredili, da se izžene z Reke 800 jugoslovanskih družin. Vsak trenotek prihajajo v Bakar novi izgnanci, med njimi so tudi bolniki, ki so jih Italijani vrgli iz bolnic ter izgnali. SCOTUS VIATOR ODŠEL IZ JUGO-SLA VIJE. LDU Sarajevo, 22. julija. Včeraj zjutraj je preko Broda in Zagreba odpotoval v Pariz in dalje v London znani angleški publicist Seton Watson, V Sarajevu je bival tri dni. Razen za politične informacije, ki si jih je ta naš prijatelj nabral v Sarajevu, je porabil čas za humano delovanje. S svojim prijateljem Woodhousejem, članom angleške misije v Nišu, je imel s koimpetentnimi osebami nekoliko konferenc radi pomoči siromašni in nepreskrbljeni deci v hercegovinskih okrožjih. Sarajevski novinarji so njemu v čast priredili v ponedeljek večerjo v Ilidžu, njegovi prijatelji in častilci pa so mu priredili tam večerjo v torek. Ko je odhajal iz Sarajeva, so ga spremljali novinarji. Predsednica kola srpskih sester, gospa Krsmanovičeva, mu je izročila lepo kito cvetja, TJATI-Z A ilVilbA, LDU Belgrad, 23, julija. Valute: 20 dinarjev v zlatu 23,90—24.10, angleški funti 68—70, ameriški dolarji 17.25—17.45, bolgarski levi 39.25—40, rumunski leji 48.50—49.50, nemške marke 45.75—46.25, grške drahme 243—247, češkoslovaške krone 40—40.50, avstrij. krone 11—i 1.50. Devize: Pariz 125—128, London 60—65, Berlin 45.50—46, Ženeva 276—280, Dunaj 9.50—10, Praga 36—40, Pim-Milan 93—96. LDU Zagreb, 23. julija. Devize (vezano): Berlin 176-178, Italija 4o6—408, London 260—0, Newyork 0—69, Pariz 570—580, Praga 147—150, Dunaj (nevezano, izplačilo) 39—39.25. Valute: Ameriški dolarji 66—66.50, avstrijske -:rone 42—45, carski rublji 125—127, francoski franki 560—0, napoleondori "*05—312, nemške marke 184—185, rumunski leji 195—197, italijanske lire 405---0, češkoslovaške krone 112—144. Prvič stopa letos na '.'lan Koroška Slovenija kot jugoslovanska letoviška deželica. Primerno, da se zanimamo z& te lepe, zgodovinsko znamenite in pokrajinsko obdarovane pokrajine našega kraljestva! Umestno je, da jih obiskujemo in poseča-mo, ker s tem vzbujamo v srcu koroških Slovencev samozavest in bodrimo za bližajočo se borbo ob plebiscitu, ko se ima odločiti: da-li se Slovenska Ko~oška def'-nitivno prikluči Jugoslaviji aii padejo z ijo vred tisoči in tisoči zavednih Slovencev v nemško robstvo! Predolgo bi bilo naštevati vsa koroška letovišča podrobno, zato se omejimo na troje prekrasnih planinskih biserov, na letoviške postojanka: V r b s k o , B a š k o in Klopinjsko jezero. VRBSKO JEZERO, 439 m. Največje jezero v Slovenjii (dolgo 17 km). Že pred vojno si je pridobilo evropsk' sloves kot letovišče, k-jpališČe in ve-lesportria postojanka. Vrbsko jezero je naše najtoplejše alpsko jezero s toplino od 22° do 27° C ima ir.to temperaturo kot Gardsko jezero, ki leži že v Iombardski nižini. Najboljši dohod je po železniški progi Ljubljana — Jesenice —■ V e t r i n j, odkoder je vpeljana od 1, junija t. 1, redna avtomobilna vozna zveza k posameznim postojankam ob jezeru. Ob južni naši obali z divnim O t o -kom, najlepšim motivom celega jezera, nahaja se krog 150 vil in mnogo hotelov, ki so vsi zelo lepo opremljeni in ure-eni ter nudijo ob zmernih cenah zelo dobro postrežbo. Posebno priporočamo sledeče p;:.~to-janke: Na vzhodnem delu južne obžle: Etablissement »Majernik* (lastnik. Jernej Musil), 478 m, 3 vile, 20 sob, 40 postelj, omnibus k vlakom, godbeni paviljon. Restavracija »Alpe«, 537 m, 15 minut višje na brdu nad Majernikom, 18 sob, 35 postelj. ' Pri vseh tudi nižje navedenih hotelih so na razpolago kopalnice s kabinami z mnogimi čolni, tenisi, vrtovi, saloni, verande, parki, igrišča itd. V okolici krasni izleti in mnogex vile. Postojanka" »Ribnica«, 450 m, ob sredini jezera. Prijazna vasica v dolini ribniškega potoka, ki se izliva v Vrbsko jezero, Županstvo, pošta in brzojav, električna razsvetljava, »Strandhotel«, 14 sob, 35 postelj. »Gostilna ob jezeru« (Pavljp), 3 sobe, 10 postelj, cena, domača hranil. Lep izlet na Hodiše in Hodiško jezero. Otok ob V r b s k e m jezeru, najlepši del naše obale, mnogoobiskovana letoviška postojanka sredi jezera. Hotel »Pirker«, 3 dependance, 63 sob, 98 postelj, koncertna dvorana, senčnat restavracijski vrt tik ob jezeru. Gostilna »Ebner«, 6 sob, 11 postelj v vasi. Postojanka »Dole« ob zapadni obali jezera. Hotel »Lampl« (lastnik Slovenec Če-ber), 15 sob, 30 postelj, stekleni vrtni salon, Krasen izlet v škofiče! Postojanka »Log« ob zapadcem delu južne obale. Etablissement »Excelsior« ob jezeru (prvovrsten hotel in penzija za 120 oseb, lepi saloni, verande, vrti, park, tenis, kopalnice, čolni itd.). Gostilna »Schleicher« v Logi vasi, pol ure nad Logom, na visoki planoti z lepim razgledom na planine. BLAŠKO ali BAŠKO JEZERO, 554 m. Drugo največje in najlepše jezero v Koroški Sloveniji je Baško ali Bhško jezero, divno lep zelen smaragd v prekrasni planinski okolici, »biser« Zgornjega Roža v podnožju raznolikih Karavank. Jezero je le nekoliko večje kot Blejsko jezero in ima istotako v sredini mali Otok, 566 m, iz katerega uživaš prekrasen razgled, kar si naj nihče izmed izletnikov ne zamudi ogledati. Nobeno jezero v Sloveniji nima tako širnega in slikovitega obzorja! Dohod po železniški progi »Ljubljana—Jesenice—Blače«. čolni za prevoz na Otok na razpolago, K pristanu 10 minut severovzhodno od železniška postaje Blače» Hotel na »Otoku« za silo v obratu. Gostilna »Pri Pložu« v Ločah pri Bla-čah (20 minut od železniške postaje). V okolici na Zg. in Sp. Dobju nekaj vil i. dr, privatna stanovanja. Posebno priporočamo Blaško jezero turistom, ki posečajo razne gore v Karavankah kot Golico, 1839 ni (Jeseniška in Kadilnikova koča), Klek, planino Rožčico, Hruški vrh, 1777 m (vse iz železniške postaje Jesenice), Babo, 1803 m, in Kepo, 2143 ni (železniške postaje Dovje), da si zbero kot povratek smer na Otok Blaške-ga jezera. Izmed vseh teh tur sta poti iz Mojstrane ali Dovjega preko sedla Jepice (koča na Jepici SPD) in iz Kranjske gore preko planine Grajščica najložji in najkrajši, KLOPINJSKO JEZERO, 446 m. Tretje najlepše jezero v koroški Slo-veni ji je »biser Podjune« Klopinjsko jezero, Leži v zapadnem kotu pestre Podjune blizu znanega Velikovca. Najlepši dohod je iz železniške postaje Sinča vas (preko Celja ali Maribora) ali iz juga iz Ljubljane do Kranja (gorenjska železnica), odtod z avtopošto preko znamenitega gorskega okrešlja -Jezersko« pod Savinjskimi alpa-mi v Železr.o Kaplo in nato zopet po železniški progi do Sinče vasi, Letoviščnikom, ki ljubijo lepo okolico in ne polagajo važnosti na hrupno zabavo, toplo priporočamo letovišče in kopališče Klopinjsko jezero! Grand hote! »Klopinjsko jezero« (lastnik Drufovka) z dependanco, 32 sob, 46 postelj, salon, lep obsežni vrt, kopalnice, čolni, vozovi, hlevi, avtogaraža. Informacije daje: Tourist-Office v Borovljah in generalni komisarijat za tujski promet v Ljubljani, Dunajska cesta. Cerkveni trestnlSc. c Cerkev v Spodnji! Šiški, V Sp. Šiški so iž barake, v kateri je bil vojaški Kino, napravili zasilno leseno cerkev. Cerkev stoji za šolskim poslopjem, V nedeljo 25. t. m. se bo slovesno blagoslovila in bo prvikrat v nji služba bo-žja. Začetek slovesnosti ob 9. uri dopoldne, c Na Jakobovo nedeljo (25. julija) bo v mestni župni cerkvi sv, Jakoba slovesno celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa, Ob pol 10. bo govor in slovesna sv. maša. Popoldne ob 2. govor in litanije vseh svetnikov. Ob 5. govor in slovesne pete litanije Srca Jezusovega. Ta dan se morejo prejeti v tej cerkvi popolni odpustki pod navadnimi pogoji. d »Slovenska Dijaška Zveza« opozarja sveje člane, da se vrši njen XII. redni občni zbor v petek 30, julija 1920 ob 3, uri popoldne v »Kazino« v Mariboru, Spored: 1, Govor k 15 letnici SDZ. — 2. Čitanje in odobrenje zapisnika XI. občnega zbora. — 3. Poročila ljubljanske, gorenjske, ribniške, dolenjske, koroške, celjske, mariborske in prekmurske podružnice. — 5, Poročilo odbora »Slov. Dij. Centrale«, — 6. Sprememba imena društva. — 7. Sprememba pravil. — 8, Volitev novih odbornikov in preglednikov, — 9- Slučajnosti. — P, S. Vse eventuelne resolucije in predlogi naj se do-pošljejo najkasneje do 26. julija na »Slov. Dij. Zvezo«, Ljubljana, Ljudski dom II. Vsi dosedanji odborniki in predsedniki podružnic podajo svoja poročila tudi pismeno. — K občnemu zboru se predvsem vabijo tudi nekdanji predsedniki SDZ in drugi gg. starejšine kakor tudi člani bratskih dijaških ferialnih društev. — Za odbor »SI. Dij, Zveze«: A, Kordin, stud. theol., t. č. predsednik, Fr. Gorše, stud. phil,, t, č, tajnik, V Pevci in pevke, ki so dobro izurjeni in pojo lahko p,o eni vaji v zboru, lahko sodelujejo pri maši, če se takoj priglasijo in udeleže pevske vaje, ki bo v soboto ob pol 2. na vrtu šolskih sester v Samostanski ulici v Mariboru, Godbam smo razposlali natančni načrt njihovega sodelovanja. Naročamo, da se morajo ravnati natančno po načrtu. Morebitne izpremembe sme izvršiti samo glavni odbor. V Mariboru stanujejo vse godbe skupaj v poslopju otroškega vrtca (Magdalensko predmestje). Poziv! Brate Orle (netelovadce) ljubljanskega okrožja prosimo, da se sigurno udeleže sestanka v nedeljo 25. t, m. ob 10, uri dopoldne v Ljudskem domu, II, nadstr, Pogovor glede rediteJjstva na vlakih in v Mariboru. VOZNI RED ob priliki I. slovanskega orlovskega tabora v Maricoru. I. Na prog! Lfnbljana—Maribor vozijo sledeči »osebni vlaki: A. V pttek, 30. julija i. J. odhod iz Ljubljano ob 10. uri, prihod v Maribor glav, kol ob 14, uri 20 min B V soboto, 31. julija t. 1. odhod iz Ljubljano ob 4. uri 43 min., prihod v Maribor glav, kol. ob 9. uri 30 min. C. V soboto, 31. julija t. 1. odhod iz Ljubljane ob 13. uri, prihod v Maribor glav. koL ob 17. uri 30 min. II. Na progi Zagreb—Maribor vozijo sledeči vlaki: . . „ A. V sredo, 28. julija ♦. 1. odhod iz Zagreba ob 13. uri 10 min., prihod v Maribor ob 19. uri 41 min. Na Zidanem mostu se priklopi temu vlaku skupina voz z 650 dijaki iz Ljubljane, katero pripelje na Zidani most, redni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 14. uri 15 min. B, V petek, '10. julija t. 1. odhod iz Zagreba ob 9. uri 30 min,, prihod v Maribor ob 15. uri 40 min. . , III. Na progi GrabštanJ—Maribor vozi sledeči vlak. V nedeljo, t, avgusta t. 1. odhod iz Grab-^t.inja ob t. .iri prihod v Maribor ob 4. uri 30 min. IV. Na prejn Ljutomer—Maribor vozi sledeči vlok: V petek, 30. julija t. 1. odhod iz Ljutomera ob 10. uri 25 min., prihod v Radgono ob 11. uri 24 min., prihod v Špilje ob 13, uri 3 min., prihod v Maribor ob 14. uri. V. Na progi (Wien)—špilje—Maribor vozi po«ebui vlak aa goste iz Češkoslovaško republike v petek, 30, julija in prihaja v Maribor ob 17. uri. VI. Na progi Trebnje—§t, JanZ vozi posebni vlak: V petek, 30. julija t. 1. odhod iz Trebnjega ob 6. uri 37 min. zjutraj, prihod v Št, Janž ob 7. uri 40 min. Ta vlak ima zvezo z vlakom iz Novega mesta, ki prihaja v Trebnje ob 6. uri 34 min. zjutraj. Postanek in vstop na vseh postajah. Gledo prihoda in odhoda v vmesnih postajali naj se udeleženci informirajo na posameznih postajah. Poleg posebnih vlakov bodo ojačeni redni osebni vlaki na progi Ljubljana—Maribor, Zasreb—Maribor, Čakovec—Pragersko, Ljutomer—Maribor, Vrhnika—Ljubljana, Trbiž-« Ljubljana, Tržič—Kranj. iz Maribora se vračajo posebni vlaki: I. Na progi Maribor kor. l>ol.—GrabStanJ: 1. avgusta odhod iz Maribora kor. kol, ob 22. uri 5 min., prihod v Grabštanj ob 4. uri 28 min. II. Na progi Tezno—Ljubljana : A. 1. avgusta odhod iz Tezna ob 23. uri ^ min., prihod v Ljubljano ob 4. uri 50 min. B. 2. avgusta odhod iz Tezna ob 24. uri 30 min. III. Na progi Maribor glav. kol,—Zagrebs 2. avgusta odhod iz Maribora ob 8. uri 12 min., prihod v Zagreb ob 13. uri 30 min. IV. Na progi Maribor glav. kol.—Ljubljana: A. 2. avgusta odhod Češkoslovaškega vlaka iz Maribora ob 7. zjutraj. Vlak postano vsled sprejema na vseh postajali. Prihod v Ljubljano ob 11. uri 30 min. B. 2. avgusta odhod posebnega vlaka hrvaških gostov-izletnikov ob 6, uri 30 min, prihod v Ljubljano ob 11. uri. V. Na progi Št. Janž—Trabnje: Odhod iz St. Janža ob 8. uri 29 min. ih pride v Trebnje ob 9, uri 45 min. in ima zvezo na osebni vlak. Posamezna organizacije se vozijo po sledečem voznem redu: Orli tekmovalci za prvenstvo odhajajo iz Ljubljano v srodo, 28. julija ob 14. uri 15 min, z rednim vvlakom. Orli tekmovalci za oddelka odhajajo v, četrtek 29. julija z rednim vlakom ki odpelje iz Ljubljane ob 10. uri 41 min. Vsi drugi Orli brezpogojno v petek, 30. julija s posebnim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 10. uri. Izvzeti so samo Orli novomeškega, belokranjskega in trebanjskega okrožja, ki vstopijo v petek v Zidanem mosfu v redni vlak, ki odpelje iz Zidanega mosta ob 12. uri 28 min. Orlice iz Gorenjske, Notranjske ln Dolenjske se odpeljejo v petek 30. julija, z rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri 41 min. Drnge Orlice se odpeljejo v soboto, 31. julija s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljano oi:> 4. uri 43 min. Učiteljstvo odhaja v petek. 30. julija z rednim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 4. uri 15 min. in prekine vožnjo v Ponikvi ter jo nadaljuje z naslednjim rednim vlakom ob 13. uri 41 min. Dijaštvo iz Hrvatska odhaja v sredo, 28. julija s posebnim vlakom. ki odpelje iz Zi-greba ob 13. uri 10 min. V Zidanem mostu se priklopi temu vlaku skupina voz z dijaki, ki se odpeljejo iz Ljubljane ob 14. uri 15 min, Pevska zveza »Ljubljena« gdpotuje z rednim vlakom v soboto, 31. julija ob 4. uri 15 min. iz Ljubljane. Člani Jugoslovanske strokovne zveze se odpeljejo s posebnim vlakom v soboto, 31. julija, ki odhaja iz Ljubljane ob 4. uri 43 min. Vsi drugi ntleležencl se odpeljejo s posebnim vlakom, v soboto 31, julija, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. uri. Korošci se vozijo s posebnim vlakom * nedeljo, 1. avgusta. Vlak odhaja iz Grabštanja ob 1. uri ln prihaja v Maribor ob 4. uri 30 min, Posamezne organizacije se vračajo po sledečem voznem redu; Korošci se vračajo 1. avgusta s posebnim vlakom, ki odhaja iz Maribora—Račje ob 22. uri 15 min. in prihaja v Grabštajn ob L uri 28 min. Gorenjci, Dolenict ln NotranJcI se vračajo 1. avgusta s posebnim vlakom, ki odhaja iz Tezna ob 23. uri 58 min. Vsi dragi udeleženci iz Kranjske in Štajersko sc odpeljejo v ponedeljek, 2. avgusta ob 24. uri 30 min. i/, Tezna s posebnim vlakom, ali pa z rednimi vlaki, ki odhajajo iz Maribora glav, kol. ob 3. uri 8 min. in Ob 10. uri 13 min. Udeleženci v smeri Pragersko—Cakovec se vračajo iz Maribora 2. avgusta z rednim vlakom, ki odhaja ob 8. url 33 min. Hrvati se vračajo v ponedeljek 2. avgusta s posebnim vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 8. uri 12 min. in pridejo v Zagreb ob 13. uri 30 min. Hrvati izletniki na Bled se vozijo s po« sebnim slakom, ki vozi iz Maribora v ponedeljek, 2. avgusta oh 6. uri 30 min. in pridejo v Ljubljano ob 11. uri. čehoslovakl se odpeljejo iz Maribora ob 7. uri. Prisoevaite za sklad s. L. s. Gospodarski svet. Poslunep Sušnik je stavil na ministra trgovine in industrije naslednjo interpelacijo: Kakor so poročale »Službene Novine« "broj 102., se ustanovi v Belgradu »Gospodarski (privredni) svet«. Ustanovitev takega sveta jc gotovo potrebna in so se zanjo izrekli vsi trgovski in gospodarski krogi. Ampak ta Gospodarski svet bi moral biti v .resnici reprezentant gospodarskih krogov cele naše države. V njem naj bi se zbir,nli gospodarski veščaki in strokovnjaki iz vse naše kraljevine, ki naj bi se posvetovali o potrebah in uredbi našega narodnega gospodarstva in dajali inicijativo za ureditev naše gospodarske in finančne .politike. Tu naj bi se brez strankarske zagrizenosti in političnega sovraštva povsem \stvarno pretresala vsa važna gospodarska in finančna vprašanja. Gospodarski svet nai bi bil poleg socijalno-političnega sveta mekako nadomestilo za socijalno-gospo-'darski parlament, do katerega nas prej ali slejj mora pripeljati socijalno-gospodarski razvoj naše dobe. Gospodarski svet, kakor je sedaj sestavljen, pa vsem tem nalogam in zahtevam nikakor ne odgovarja. Najprej Gospodarski1 svet nima zadostne avtonomije, iampaki je samo organ ministra za trgovino in indus trijo, je popolnoma odvisen od nje-'ga. Minister ga sklicuje, minister ga sestavlja skoro izključno po svoji volji, celo vsa korespondenca mora iti direktno na spoMe se »Slovenske sirar! ministrstvo za trgovino in industrijo. Drugič pa daje po dosedanji sestavi Gospodarskemu svetu popolnoma značaj činovništva, ki je službeno zastopano z eno tretjino razpoložljivih mest, in pa volja gospoda ministra, ki slobodno imenuje 15 članov, kateri naj bi po njegovem mišljenju bili vsi iz Bel grada. Najodločneje pa moram protestirati proti temu, da sta dva najvažnejša faktorja našega gospodarskega življenja popolnoma izpuščena, namreč poljedelstvo in zadružništvo. Poljedelstvo v Gospodarskem svetu sploh nima mesta. Če odštejemo 14 činovniških mest in 15 od ministra imenovanih članov, nam ostane še 15 mandatov za vse gospodarske korporaci-je. Ker ima Srbija 4 komore, odpade na 10 Prečanskih komor, samo še 11 mandatov. Pa niti teh zastopnikov ne izbirajo legitimne organizacije same, ampak jih smejo samo in d upi o predlagati ministru za trgovino in industrijo. Kje pa so vse druge odlične gospodarske in zadružne organizacije? Prvovrstne gospodarske organizacije, kakor je Gospodarska Zveza, Zadružna Zveza in Zveza Slovenskih Zadrug v Ljubljani, Zadružna Zveza v Celju, Zveza obrtnih Zadrug v Ljubljani in Laškem, Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju, Savez novčanih zavoda, Savez industrijalaca in Savez trgo-vaca v Zagrebu i. dr. bi sploh ne dobile nobenega zastopnika. Ne malo se moram čuditi gospodu ministru, da tako omalovažuje zadružništvo, o katerem lahko trdim, da je v Sloveniji glavni steber gospodarskega življenja in napredka, in mislim, da nič manj tudi v Srbiji. Na ta način sestavljen Gospodarski svet je popolnoma nedemokratična in birokratska institucija, ki nikakor ne odgovarja razvoju in potrebam našega narod-no-ekonomskega življenja. Zato vprašam gospoda ministra: 1. Ali je gospod minister voljan odrediti vse potrebno, da dobimo Gosoodar-ski svet, ki bo res demokratična ustanova s primerno avtonomijo? 2. Ali hoče gospod minister sestavo Gospodarskega sveta izpopolniti tako, da bodo v njem zastopane vse panoge našega narodnega gospodarstva, zbrani zastopniki vseh gospodarskih in zadružnih organizacij cele naše države? Turistlka ln šport. Grazer Amateurc—Ilirija, V soboto, 24. in v nedeljo, 25. julija vsakokrat ob 19. uri se vršita na prostoru »Ilirije« dve in-ternacijonalni nogometni tekmi med prvimi moštvi graških »Amateure« in »Ilirijo«, — Graški »Amateure« so drugi najboljši klub v Gradcu, igrali so proti Wie-ner Sportklubu z 0:2 ter zmagali nad gra-ško »Germanijo« z 5:2, tako da bodo »Iliriji« jako opasen nasprotnik, — Vstopnina: sedeži po 16 in 12 K, stojišča po 6 K, za člane in dijake (toda le v predprodaji) 3 K. Predprodaja vstopnic se vrši od petka naprej za oba dni v drogeriji Kane, Židovska ulica in pri tvrdki Svetla, Mestni trg, za sedeže in navadna stojišča, dijaška (članska) stojišča se pa dobijo pri blagajni na .športnem prostoru »Ilirije« samo v petek od 18. do 20.30 ure. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. (k) a Telečje meso, »Vnovče^alnica za živino in mast« je oddala za v soboto to je 24. t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo in sicer: Bizilj, Dolničar Fr., Ham Matija, Ham Marija, Janež, Javor-nik, Kočar, Kocjan, Lebn, Makovec, Oc-virk, Pe-trič, Prepeluh, Prezelj, Sclan, Šme, Ivan Zaje, Žganjar Jože, Žganjar Anton, Zupančič in Porenta. Kg sprednjega mesa velja 19 K ter kg zadnjega 20 K. — Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa. Našla se je ura z verižico. Dobi se Slomškova ulica 6 ali pa v trafiki Kolodvorska ulica 18. Poslano/ V varstvo moje osebe naznanjam vsem' zavarovancem zavarovalnice »Anker«,, da sem isti družbi odpovedal svojo službo in izstopim 1. avgusta 1920 ter od te-i ga dne ne bom za to družbo sprejemal ni-j kakih plačil kakor tudi ne boclem za ista družbo sklepal nikakih kupčij. Dragim zavarovancem pa se najtoplejše zahvaljujem za izkazano mi zaupanje ter se istim priporočam tudi za naprej in sem- jim vsak čas na uslugo. S spoštovanjem Leopold Griinleld Ljubljana, Prisojna ulica 1, Uredništvo za spise pod tem naslovom nI odgovorno. ftassčalte „Slilo, omara, skrinja, harmonika. Študsntovska ulica 11, Cioareine papirčke ler stročnice od e" m Jbhhiht ž£ Avgust čndež v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35. 2962 Mali m!ia za moko na motor aligepelj MUH lil i i 11 izmelje 100 kg na uro, krušna peč za 10 hlebov, železni masivni štedilnik, 1 valjar za vrt je naprodaj. Ogleda se Resljeva cesta žt. 30. Felix Toman. u pleskarja Ljubljana, Breg štev. .6. se priporočata slavnemu občinstvu za vsa pleskarska dela. , Pisarna in trgovina tvrdke W©5 sta radi dopusta uslužbenstva do 16. avgusta 1920 zaprta. Tvrdka Ivo Premeri naznanja, da dospo v kratkem svetovno znani angleški laki tovarne „Naylor Brothers" v Londonu katerih glavno zalogo za celo Jugoslavijo bode imela omenjena tvrdka. Dohod se bo pravočasno naznanil. Slamnike in klobuke vseh vrst sprejema v popravilo FRA-NJO CSRAFi, tovarna slamnikov v Stob pošta Domžale pri Liubljani. — v Ljubljani se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevič 1 Tersanv Prešernovi ulici s t, 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago. Preda se vodna moč, ffsftSj skih sil, z vsem poleg spadajočlm posestvom in vodnimi pravicami, pripravno povsem za kako večje podjetje oziroma tovarno. Pred kratkem se Jo nahajala na tem mestu velika mizarske in parketna tovarna. Naslov se poizva v upravniStvn našega lista pod št, 2909. Vinski sodi Iz fin. hrastovega lesa od 100-1500 J, manj rabljeni in novi se prodajo po zelo ugodni ceni Jn se tudi izposojujejo. J. Nada! vinski trg. v Murski Soboti (Prekmurje). Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta St. 6 se priporoča. MUHOLOVNIKE (trakovne) priporoča gg. trgovcem Ljubljanska komercljalna družba, Ljubljana, Bleiwelsova cesta štev. 18. za tovarno kož v Nišu tehnično izobražen, samostojen strojarski mojster, kateri je izvežban tudi v strojenju podplatov, dalje mora biti sproten v delu drugih vrst kož. — Ponudbe z navedbo referenc dosedanjega službovanja s prepisi spričeval in z zahtevo plače na »Niško trgavačko banko«, Niš, Srbija. Ker nimam več upanja, da Italijani zapuste moj rojstni kraj, iščem tem potom stamo, udobno in primerno minSem temeljito vešč SlUElOo na različne načine trtnegain sadnega ceplenja, kakor tudi kalusiranja in stratificirania trtnih cen-ljenk, vzgajanju raznih oblik drevja itd. Poleg kletarstva imam večletno prakso v vinogradništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu in v drugih panogah kmetijstva. Sem tudi dober strelec divjačino. Poštenost in marljivost zagotovim. Stopim tudi v družbo za osnovo obsežne trtnice in drevesnice. Spričevalo kmet. šole, kletarja razpuščene vinar, zadrugo itd so na razpolago. Naslov pove upravništvo tega lista pod št, 2928. -V" Išče se ..Balkan" Špedicija LJubljana sprejme korespondentinje izurjene v strojepisju, slovenski in po možnosti nemški stenografiji. 2977 □C2 ti 0 D 0 D 0 0 a o nnaoannnnnDDnaanpcnanaapao Industrija špirita d.d. Zagreb 2471 Boškovlčeva ulica štev. 7. Brzojavl: Spirltusindustrija. Telefon interurban 4—96. Ima v Ljubljani skiadižče finega rafinlranega Špirita pri »BALKANU" trgovska šped. in komis. deln. družba in dobavlja iz svojih tvornlc surovi špirit za tvornice oeta in de-naturirani špirit na debelo. — Naro.fbe preleraa glavni zastopnik MAVRO FURST, LJUBLJANA, Sodna nlica Stev. 5. [ za obrt z vodno ali električno silo ca. 10 1IP. v bližini postaje v najem ali v nakup. — Ponudbe pod »Lokal« na jinoiični zavod Drago Veseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 2955 mestni tesai'sk3 mojster MM&Sjaroa, Linhartova uika St. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi ccle gozdne parcelo. Stritarjeva ulica št. 2. Podružnice v Splitu, Caiovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru En 8®royIjah ter ekspozitura v Ptuju. Bcln»5!;a stavnica z rezervnimi zakadi okrog «900.000 Sirili. Sprejema VlO^e fft<3k kolike li* tekoči Fažun proti ugod. nemu obresBovaniu, 1 ! ii KujsmSc in prodaja vso vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje ••• /ra :iwjtne kredita. Za dvakiamo ob»avo v lednu se rainna 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJE? Grabietz Franjo, Miklošičeva c 6. JAVNA SKLADISCA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo. PriporolaJ® se »Sedeže domače tvrdke: KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip. Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MODNI SALONI G8tzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kunovnr Slari trd 10. Msgdič Pavel, Aleksandrova cesta- PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. PREVOZNO PODJETJE Erman Štefan, Št, Vid n. Ljublj. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11, RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. SPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wo!fova ulica 3. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. MikuS L., Mestni trg 15. (Za dvakratno oblavo v tednu se racnna a kron.) TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI Erjavec & Turk pri »zlati lopati* Valvasorjev trg žt. 7. Zalta & Žilic, Gosposvetska ceste 10. (Mar. Ter. oesta.) UGLAŠEVANJE IN POPRAV« LJANJE GLASOVIRJEV. Povše Feliks, Tržaška cesta 45. ZALOGA POHIŠTVA Fajdiga Filip, Ljubljana. ZAVESE, vezeno cerkveno perilo, birett Razpis« Oprava veleposestva Turak ponudi iz sečje leta 1920 okrogli les v debelosti od 40 cm prsne mere naprej v sledečih gozdnih odddelkih: Občina Bloke, gozdni oddelek Pajkovo 350ktmi hojev les , Rob, „ „ Dednik 300 „ I posekan w „ „ „ Mačkovec 700 „ j in Zelimlje, ,. „ Mokric 650 „ J obeljen. w „ j, „ 1400 „ fer les ta parobku. Pismene ponudbe z navedbo cen v SHS kronah za posamezne gozdne oddi-jke, je vložiti pri podpisani upravi do 14. avgusta 1920, katera daje vsa tozadevna pojasnila. Ig pri Ljubljani dne 21. julija 1920. Gozdrt in upravni urad veleposestva Turjak ▼ Namer št; u (Želimlie), pošta Studenec-Ig. ladroosKa moiiosla draži l. z o. z., Liill« Telefon 9. Zvonarska uiica 5 (S). Brzojavi »Montana«. Import. Eksport. Prodajamo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse lndu-in kupujemo atrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in na debelo. kemijsko stroko. Galanterijsko in stavbeno kleparstvo, aceteilnskl in vodni inštalater Franc Lončar Ljubljana, Celovška cesta št. 23 se priporoča cenjenemu občinstvu s točno pr=+--ežbo in no zmernia cenab spreiema vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila na cerkvah in stolpih. 2187 2 vagona, pozneje več, na prodaj. — Ponudbe na KNEŽJI GOZDNI URAD V OPLOTNICI POSTAJA KONJICE. ]•• V v | j ha 55 a 43 m*) na ljublj. polju od-ijdalieno četrt uro od glavnega kolo-I', dvora, pripravno za tovarniško podjetje Naslov v upravništvu pod št, 298« Delniško društvo za promet z deželnimi pridelki Zagreb, Bakačeva ulica 4. Deln. glavnica: Rezerve: K 8,000.000'— K 4,000.000'— Brzojavni naslov: Cereale. Koruza - Oves dobiva se postavljeno v skladišče ali na vagon Zagreb po dnevnih cenah. Najmanjša dobavna množina 5000 kg. — Gostilno — s primernimi zraven »padajočimi stanovanjskimi prostori, v Ljubljani ali najbli?nji okolici, vzamem za več let v najem. Eventuelno bi Kupil manjšo hišo, v kateri se nahaja vpeljana gostilna. Ponudbe pod »M. J. 1920« na (upravništvo ..Slovenca". 2961 Kompletni parni kotel za ca. 2Ci konjskih sil ali kompletna parna lokomobila se išče. — Ponudbe^z opisom in zahtevami je nasloviti na St. Janški premogokop — Krmelj (Dolenjsko). Kompletni kompresor za zrak, z ali brez motorja, ki naj obratuje z vsaj 5 m' sesa-nega zraku na minuto, se išče. — Ponudbe z opisom sistema hladilnega aparata, pogona, količino in premer cevi je na* sloviti na šentjanžki premogokop — Krmelj (Dolenjsko). Napravo električnih central, napeljavo lačl, telefonov ln zvonil ter vsa popravila te stroke izvrSuje točno in vestno tvrdka Mihelšic & ianeiii elektrotehnični zavod v Ljubljani, Hrenova ulica št 18, Cenjenemu občinstvu se najuljudneje priporočava Mlhelčlč & Janežič. DnoaacjaaaaanaaaaaanacsaaaaaaD Liudska posepisica d Ltufelgsnf, d lastnem domu nHkloSSčeoa cesta Sfeo, 6 obrestuje hranilne ?loge po čistih 3% Ljudska posojilnica v LJubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. ananaauaucaa^aananaaaanuciupga je pričela z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja. * V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. - Naročila se izvršijo po najnižjih cenah. Proda po primarni, nizki ceni: 1 krasna trgovinska oprava, vsakovrstno blago. imlm cisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Wf!n9i!;a °yrat?ike- -Podružnica: Šelenburgova ul. 3. *VeilUimfl nice >n ~ belo lakirana; ifiia—nor——m S lsborno ohranjena, temno-mo.* tiro iakiraoa; ceia oprava za maio trgovino; 1 velika oprava za skladišče, Maribor Gosposka ul, 38 PODRUŽNICE NOVO II!€StO Glavni trg Kočevje štev. 39. Iilll «■■>—B—l Bi M—M t • Sc pripravna sa vsako obrt; dalje: veliko Število različnih kartonov, lesenih la iz lepenk, električne svetllbe. omarice, lestve, 2 veliki ogledali, dvojna paritetna tla lz izložbenih oken, različna pociltljana atojaloa, steklene plošče za lz- olje lahko za vretena olje za automobile lahko olje za transmisije olje za automobile izredno olje strojno za poljedeljske težko stroje olje za cilindre olje strojno za težke stroje olje proti prahu. ložbe, stroja za razširjanje in perlerlrg-nje klobnkoT. Naslov pove upravništvo tega lista pod številko „2941". Glavna zaloga Medič, Rakove i! d. z o. z. preje A. Zanki sinovi, Ljubljana. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. y LJubljani, Marijin trg 8, Wolfova u!ica 1. Postni ^kovnt^^i.323. Po(5ružnica v Murski Soboti. SSi Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 9 gistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trnovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. -ir-— ■—■.fl1 ir1 ''.'{-"is■ ■ ■ iT'*.T_irsr"i Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LillbBi&na, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. PRIRODNI Uocete obdržati svojo (euoio t Kocete nnoti fiiiicr fl SLS A- •! Cfimy7J ^aai si ta aa a u j®** seb& ki % .ia ia u lam sa «a km nudi »DRAVA«, lesna trgovska in industrijska deln. družba, Maribor. I Kakor ■ bnrzun mehko Uožo.r Nočete noincn'(i pen mozoliav in ourcev? t rafinadnira sladkorjem okuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. Nadalje so dobe tudi ekstrakti za umetne soke itd. TEHNIČNO podjetja za :: UVOZ m iZVOZ :: Ekspozitura : Dunaj IV., Viktorgasse i. Zastopstvo v bsonraiiu. tulurostu In Solljl Popolne TOVARNIŠKE naprave: Tovarno za špirit in rafinerijo, pre-šanje olja, Škrob in drožo, konscrve, testenine in pohištvo. MOTORJI in LOiiOMOBILl: Elektromotorji, agregatorji, stroji, motorji na olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za prevažanje blaga, vodnjaki, mati vagončki za pesek itd. GRADBENI ma erijal: Nosači, tračnico, ogibaluice, streSna lepenka itd. Pisana rmoderno urejene ■šS®*; tovarno V. MARSANO :: 5)5 S i Zastopn. prvovrstnih tovarn. — SrediSte; Zagreti, Hlkollčeva ulica Mev.B. STROJI proti takojšnji dostavi 1. Žage polnojnrmen in krožne žage, oblični stroji za rezanje nastavkov (Dickenhobel), oblični stroji za zareze (Abricht-FiigeJ.in oblični stroji za votlo izrezovanje (Kehlhobel), valji za okrožne žage, brusilni stroji. 2. Stružni stroji, stroji za okroglo struženje (Frass), skobelniki za kovine (Shaping), stroji za vrtanje iu brzovrtanje, škarje, ognjišča za kovače, stroji za obdelovanje pločevin, snovi, pile, stroji za rezanje vijakov. 3. Posamezne pile v vseh velikostih, različno orodje prvovrstnih tovarn. Uporabljajte 1'ellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomadot Občudovani bodeto! Za-vidanit 1 lonček 9 K, No. m močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejšo lilijnomlečno milo 16 K. Hočeta imeti lepa, zdrave laso? Follerjeva prava Elza Tannochina po-mada za rast las doseže bujne laso t Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo t 1 lonček a K. No. 11112 K. K temu močno terovo milo za „ ... . umivanje glave 3 K. Sam- /Elsa , Mučilo Vas kurja p0n 1 K. Mazilo za brke MaSfeP ofiesa ? F0berjov 2-50 K in 3-- K. /T. 7 pravi turistovski ■;>•/ obliž učinkuje „ , /'•n-'. ■ •■';„,)..,,,,rf*?19^ brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev 1 Nobene / trdo kože! Mala škatljica 4-— K, velika ška- ,/y tlja 6-— K. — ZeCKc še kaj! Follorjeve -Z&7S> Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 škatlja 7 K. — Fellerjev uslpalni prašek proti * potenju, 1 škatlja 6 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol i škatljica 4 — K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni St» K. — Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Ilega-puder De. Kluger, bel, roza in rumen, 1 vetika škatlja K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FEI.LER, lekarnar, StuMca Donja, Elza trg 134. Hrvatska. ^ LJUBLJANA (poprej zaloga Mengiške pive), krušno in sobne, kahlice za štedilnike ima v zalogi vedno Ivan Gregorec, Mengoš, 25. Uredništvo lista Eilinost v C-bicagi išče izurjenega Sniate-Reka, ZDsmimlrisoa Bsllea 182 Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev Slovenca. Plača 40 dolarjev na teden, 8 urno delo, nad-ure posebej plačane, Naslov: Edinost Publ. Co Chtcago, 111. U. S. America. Hotel-Pension »sperah za" in »impersal" Opatija. Sanatorij In veliko morsko kopališče jttmerapsa" Crlkvenica. Palača-Hotel „MtRAMARE" CriKvenlca Telefon interurb. 11, B^nsača taroka, SBišdnc cpjik, Velika izbira izgo-to vi j ene obleke vsen vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsak ovr stnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, daljo vata za krojače v kosih in na metre. fzborno ohranjene različne vojaške in civilno obleke, mecl njimi fini zimski mestni kožuh za gospode in fina zimska suknja po zelo primerni ceni. Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 2942. Hotel-Pension In morsko kopališče „JADRAH" Sušak-Roka Telefon Interur. 2-14 Vsi holeli in sanaloriji & o najmoder-neje in z vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. Otvorjeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico uprava hotela „MIRAMARE" v Crlkvenici; za Novi: uprava hotela .SAN-MAR1N0' v Novom? za Sušak: SREDlSNJl URED DRUŠTVA, SUŠAK-REKA. Naslov za brzojave: Jadrancantrala Sušak-Rska. Interurban telefon štev. 9-8-9. Hotel-Pension ,SAN-MAR!NG" Hov: Vlnodolskl Telefon intorur. 5. Hotal-Penslon In morsko kopališče Bakar. Hotel-Panslon in veliko morsko ko.naliSfia „LI3AKJ" Novi Vinodolckl. IlaliiovefSl krop. pasia-Ež^a, zn. Volk h K 45-— komad, razpošilja po poštnem povzetju Leopold Knez, trgovec, Krško ob Savi. 2957 METOmS^nSBiECr Prvi in edini slovenski zavarovalni zavotl, 3 močni volčji psi-čuvaji. Ponudbe z navedbo cene je pošiljati na upravo tega lista pod št. 2978, v Mu&llfani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubliani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90. Sprejema; V življenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po ekspl oziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. tapetniška delavnica Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, na dvorišču. Spiralna peresa za vijake, orodje za vijake, nvodio za vrtati, orodje za mpriti, pile, nakovala, preecpi za vijake. Podružnica: CELJE, Breg 33 i Km is «%[««» in njih zalega takoj pogine, ako uporabljate I \itiv o « »na steklenica 12 K od zavoda M. Jflnker, Zagreb, Pctrinjska ulica št. 3, III. nadstr. Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptino banko in Srbsko banko v Zagrebu, IzvFšule vse baoesie fransakclle nalkulantneie. KOLONIALNO i' najcenejša dobava na debelo d. d. za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje Brzojavni naslov (ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška ul. 12, Teloton IOG. Brzojavl: Fructus, SPECERUSKO Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. —— i m,M................................................... Odgovorni urednik Mihael Moškerc ,v Liubliani. fodaia konzorcij »Slovenca«, flu^oslovanska tiskarna X Liubliani,