Slovencem ob novem letu. (Spisal Veridicus.) Pisatelj teh vrstic nima takega srenega in veselega duha, da bi se mu vse na svetu zdelo dobro; ne goji rad svetlih upov, ne sodi loveka z zaprtimi omi: temve ivljenje ga je nauilo treznosti, ostrosti, odlonosti. Zato se pa ne boji, da bi v naslednjih vrsticah Slovence bolj zaziba val v spanje kakor jih budil iz spanja, bolj jih vtapljal v brezskrb-nost in samoljubno zadovoljnost kakor jim kazal njih pravo podobo in jih budil k delu. O politinih naih razmerah nas vestno in ivahno pouujejo nai politini asniki. Kdor se ozira na nae neugodne razmere in na mo naih nasprotnikov, mora priznati, da Slovenci na politinem polju ne store malo. Po vseh pokrajinah se gibljejo in se pogumno stavijo v bojne vrste. Vstrajno odrivajo nasprotnika in ne poloe oroja iz rok. Kakor so morali nekdaj Judje v jedni roki drati me, ko so gradili mesto Jeruzalem, tako morajo tudi obmejni Slovenci drati v jedni roki me, ko obdelujejo z drugo roko domae polje in stavijo svoja ognjia. Tudi nai ,zastopniki' se resno trudijo v sploni zmenjavi in pogubni povodni politinih strastij ujeti kaj za svoj narod. In ko se druge stranke cepijo v veje, oklepajo se nai sloge. Ko bi bili e nekateri elementi toliko domoljubni, da bi se odkritosrno oklenili sloge na kranski podlagi, smeli bi imenovati nae politino stanje dokaj veselo in smeli bi upati marsikaj dobrega v bodonosti. A na namen ni, pisati o zunanjih ali politinih naih razmerah, marve o notranjih, socijalnih in gospodarskih, ker so e vaneje za na obstanek in napredek kakor one. Tudi najumneji politiki ne reijo naroda, ako ga razjeda gniloba, ako mu ginejo moi od leta do leta, ako ne raste sam iz sebe. Narodnjaki, t. j. oni, ki res ljubijo na narod in radi nesebino delajo za njegov prospeh, morajo posvetiti vse svoje moi temu ,notranjemu' delu. Kakno bodi to delo, to je lahko umeti, ako si ogledamo notranje nae razmere.