Inserati se sprejomajo in velja tri"topna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ ,i „ „ f, ^ ,, Pri večkratnem tiskanji se emu primerno zmanjša. R o k o p i s i se ne vračajo, Befrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvi i administracija) in ekspedieija na velikem trgu h. štev 9, II. nadstropji. Poimcen list za slovenski Po pošti prejeman velja: Za eelo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 '„ V administraciji velja; Za eelo leto . . 8 gl. 40 Za pol leta . 4 „ 20' Za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo na velikem trgu h št. 9, v II. nadstropji. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. _ _ Zarad praznika izide prihodnja številka Slovenca 12. decembra. V Ljubljani na sv. Nikolaja dan. Sv. Miklavž, kako vetielo pretresljiva be-Beria o začetku adventa za male in odraščene otroke! Vsak po svojem Be ga veseli zarad darov, ki jih eni delijo, drugi prejemajo. Kterih veselje je veče, je težko povedati. Pač pravi sv. pismo, „da je osrečilniše dajati, kakor prejemati". Mslimo pa, da je oboje osrečilno, če je le srce pošteno. Pa kako gre to v političin list — še zlasti v vodni članek? Prav labko; podobne si reči podobne miali obrodijo. Mali otroci 8e vese lijo rožičev in fig, dasiravno je vse to maio vredno, mogoče še škodljivo; tudi odrasli otroci se marsičesa vesele, a politika jim kaže ro-žičke in poda — fige I To nas opomni na naš državni zbor, ki je ravno na dan predpražnika bv. Miklavža Bvoje zborovanje začel. Marsikako tako zborovanje nam je v preteklih letih obetalo sladčič, pa kazalo — rož'čke in podajalo fige I Kako b'de letos? Kdo a6! Vsekako je pa dobro, pravi zadnji „Vaterland", da pogledamo malo v preteklo, da spoznamo iz tega, česa se nam je nadejati v prihodnjem. Sledimo mu nekoliko Liberalna stranka, ki je nekako pred 20 leti na krmilo prišla, nam je neprenehoma obetala Bladčic, srtčo neprecenljivo, kakoršnje še svet. ni vidil. Re3 stranka je delovala, kakor s parno gonilnim strojem, a na vrhuncu svoje moči redila nam je mnogo protikršanskih po- stav, neprenesljivih davkov in vsestransko po ^ubljivega napredka; da, o času naj veče pov-zdige državno-gospodarskega razcveta sledil je — „Krah", propad. Glej rožičke in — fige! Pri vsem tem si je vedela stranka še nekaj let gospodstvo obraniti. Kako tudi ne? Saj je teklo premoženje m imetje državljanov po studencih, potokih in rekah v njih — žep! — Kdor pa ima denar, ima tudi oblast — „denar vlada svet". Revno, lačuo ljudstvo je zmožno le še kimati — misliti, vzroke iu nasledke prevdarjati in resnico spoznati, tega Be mu več ne ljubi; čemu tudi? Zakaj pa so časniki in druga berila. In ti časniki — liberalne jih imenujemo — podkupljeni po liberalni stranki, so izvrstno umeli podobe risati, kakoršnje so ustrezale liberalnim gospodo-valcem in zaslepljenemu ljudstvu. Dostikrat je vlada poskušala pogubljive spone Btreti, dvakrat je njeno blago prizadevale spodletelo. Temu se tudi ni bilo čuditi, saj so bile mreže na vse Btrani dobro razprežene, delalo je vse od malega župana do višjih oblastnij za osre-čevaloe liberalce, treba je bilo tedaj le previdno mrežo vkup zadrgniti in — zajeli so se ie liberalni poslanci. Pa kakošenj je bil nasledek tega? Prav naraven: Voditelji so ne?mirno bogateli, ljudstvo pa v tej meri vbožniše postajalo; kedar se tekočina iz ene posode v drugo preliva, mora biti v eni čedalje več, v drugi čedalje manj, dokler je ena prepolna, dtuga pa prazna. Tako je bilo v resnici pri nas. Denarna borza v Beču in drugod se je tudi po „Krahu" dobro počutila, znabiti boljše kakor pred, vboga država pa je od leta do leta dolg vrh dolga kupičila; liberalni voditelji so bogateli ter bo njih palače na praznih prostorih s'arega Dunaja kot gobe po dežji iz tal rastle, mali trgovci in obrtniki, rokodelci in kmetovalci pa šli drug za drugim na kant, ostali pa le še životarili. Bili so časi v resnici žalostni — prežaiostni, ker ni bilo viditi znamuja rešenia. A „vsaka reč le en čas trpi" (traja), je rekel nekdo in res svitati je jelo nekako spoznanje, spoznanje ljudstva , da le po lastnem zadolženji trpi. Ko se razpišejo volitve (1. 1879) za nov državni zbor, se je ljudstvo ojač;lo ter volilo konservativno večino. Res Bedi še mnogo nasprotnikov v državnem zboru, toliko da komaj nadvladuje konservativna stranka, a vendar prevladuje iu to je že nekaj. Če tudi ne more vseh škodljivih postav in naredb odstraniti (komu bi bilo to mahoma mogoče ?), vendar ljudstvo čedalje bolj spregleduje, da naše nesreče je le brezverni liberalizem kriv. Tudi 1 beralni poslanci 'sami, ki so le kolikanj še pošteni in keršaneki, čedalje bolj spoznavajo v kako nesrečo države in državljanov so oni sodelovali ter se drug za drugim od nekdanje budobne svojati ločijo in izstopajo. Sploh se sme reči, dn, če tudi ne odločujejo še povsod kršanska načela in njih blagodejnega vpliva še ne čutimo, vendar povsod, nižjih in višjih, spoznanje narašča, da teko ne moremo naprej; da brezverni liberalizem je bila naša nesreča ter bil bi tudi gotovo naša poguba, naj bi se Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881. (Spisuje M. Mihaeljev.) (Dalje.) It Vicence gr mo dnlje proti Padovi, do ktere je le ena postaja vmes. V Vicenci se nam pridruži nek1 omikan ša precej dobri mladenč, pa vnet Italijan. Praša! nas je, ker je vede!, da smo slovanski romarji iz Avstrije, jeli res imamo Slovani hude boje z Nemci v AvBtriji, — mislil je namreč krvave, pa jaz mu pojasnim, da ta boj ee vrši večidel le po zbornicah, deželnih iu državnih z besedo in pa b peresom v časnikih. Pa on misli, da se brez krviprelivanja ne da kaj tacega doseči; zatoraj nas opominja k vzt,tajnosti do konca. V Padovi izstopi ter nam zapusti v spomin in za berilo na poti troje milanskih velikih dnevnikov. Naj veči ima tudi za nas pomenljive besede za gS.slo, ker se kliče „Perseve-rauza" (vztrajnost) in zdolej: „ugque ad finem" (do konca). Začel je pa ta list z O velikimi predali izhajati menda že 1859 pod avstrijsko vlado v Milanu, ker šteje 23. letnik 1881 I. — V svoji štev. 7802 od 9. julija, se baha, kako dober vtis je uaredi a Ital^a na slovanske ro marje ter hinavsko marsikaj pretvarja, ter iz- rek« svojo željo, .,da gotoke!" (Dalje prih.) bilo še dalje tako gospodorilo, kakor ue je bilo J. 1859 začelo ter od 1. 1866 izvrševalo. In tako npozuauje je že nekaj vredno; du, gotovo je največ vredno in prva stopinja iz brezna, začetek boljših čbhov. V takem času v takih okoljšinah je državni zbor na predrtan hv. Miklavža svoje zborovalne seje pričel. Naj bi nBm nn kazal več liberalnih — rož čkov in pokvarjajočih — tig, ampak deloval po kršan-skih načelih zu blagor ljudstva in prerojenju države. Upanje imamo, da ne upamo zastonj. Ali, poreče kdo, zakaj ho pa že ui kaj več zgodilo, saj ta državni zbor , to miuister stvo že čez tri leta zboruje iu deluje? Vzrokov je pač mnogo, kterih tu ne moremo obravna-vati, dovelj da jih lo imenujmo. Kedarje voz v blatu obtičal, ni zadosti, da voznik le zraven gr<5 ter od časa do časa ktero apodbudljivo konjičem ali voličem zavpije, ne, ampak mnogo je vzdigovanja, delovanja iu vpitja, preden se voz le iz mesta premakne. In kako mislijo ne-kteri, da se bode v treh letih poravnalo, kar so jo v tridesetih letih zakrivilo? lu vrh tega liberalci niao polagoma hodili, ampak so zlasti zadnjo polovico nadvladanja v brezno kar dirjali. Dalje, vselej je laglje poslopje podreti, kakor ga podzidati. V dveh, treh dneh je naj lepše zidovje na tleh, da so komaj poztid, kje jo stalo; a naj ga pa kdo poskuša postaviti I Vrh tega, kdo ne zna podirati ? Vsak je za tako pošlo dober, naj je kaj se šolal ali nič, da ima le zdravi roki ; a primerno poslopje postaviti, zlasti za mnogo ljudi, n. pr. za Avstrijo, to se mnogokrat izšolanemu mojstru po mnogem trudu iu znoju ne posreči. Kako še le potem, naj bi bil sam s seboj v protivji, da bi ne vedel postaviti poslopja tako ali drugače. Naj še celo vlečeta dva: eden na deHiio, drugi na levo, koliko vspeha bo imelo tako delo? Glejte v takem položaju je naš državn zbor. lies ima konservativna stranka večino; ali kuko večino I V prhv uialo številniši manjšini sedijo stari, zagrizeni podiralci. Vrh tega kaki udje so v večini? Maraikteri ho se ji le sluČBjno pridružili brez vsakih značajmh vzorov, drugi so le za icz k zraven obvimli. t. j. ker hočejo tako nekaj pridobiti zu avoj enako govoreči narod; ali katoliškega prepričanja m od tod izvirajoči ga zuačaja nimajo n kakorš nega, pač pa znabnl bo polni nevernega liberalizmu. Kje bode vzajemno, vapešno delovanji'? Potem nuš razdvoji Kar avstrijski zbor hoče ogerski noče; drug krat je narobe, kar oger k hoče, naš noče, ali pa nngiče, da tudi ne umi iz Hvojega »tališča. Iu zudnjič koliko je Hiunli zavez in vozlov, ki se ne dajo mahoma razse kat', ampak le počasi razvozlati, če tudi niso potrebni, zuabiti tudi ne pravični , n. pr vzt mimo to državna posojila in njih nasledke itd To in še marsikaj druzega je, kar zadr žujo vBpešno delovanje našega državnega zbora Upamo pa vendar, du Bog Avatrne še ni za pustil; da nam še prineBe av. M klavž tro zlatih jubelk: „Vae za vero, dom in cesarja in od tod rešenje iz zijajočega propada. Daj Bog, da bi skoraj ljudstvu in njihovi poslan t spoznali, da v brezvernem liberal zmu za nu ni rešenja. Vkljub vaem novofiegoitn šolam vkljub vsemu zborovanji in umovanj, vkljub vsem neštevilnim postavam propadu ne bnm odšli, če brezvernega liberalizma ne pnpmtim ter no poatanemo značajn: katoliki. Sv. Miklavž prosi Boga za nas 1 Politični pregled. V Ljubljani 6. dooombr«. AvHtriinke dežele. 'Mi Dunaja 6. decembra. Državui zbor danes začel svoje delovanje. MiuiHtrski predsednik jo poročal o nesreči v Tirolih in Korošcih, koliko je uže vlada Borila iu kaj še misli storiti; dajala bode namreč jiosojila in podpore, in se vdeležila (konkurirala) bode pri vravnavi rek. G. minister je priporočal dotične predloge požertvovalnoBti vseh članov zbornici. Poslanci vseh strank so živo pritrjevali, ko je govoril g. minister o milosti. Nj h Veličaustvu in ho zanašal ua durežljivost lavno zbornice ob cnacih prilikah. G denarstveni minister je predložil budget, za I. 1883, — poglavitne številke najde c. bralec v naslednji vrsti. — Posebno so poslanci dobrili napoved davkarakih preosnov. Splošna debata o obrtnijski noveli ae bodo začela jutro. Denarstveni minister je predložil danes poslaniški zbornici budget za I. 1883. Potrebščin je skupaj 491,881.215 gl.; poravnanega 460,218.810 gl.; primanjkieja 81,662,406 gl. L. I. je primanikalo 38,799 178 gl. Ako ae primankljeju 31 062.405 milijonov dštejejo stroški za osvojenje, ki ue slišijo med redne stroške 6,165.768 gl., potem za železnice 20,300.000 gl., a temu še odšteje povrnila za stavbe 1 121.482, teda| Hkupaj 25,344.286 pr manjka tedaj 6,818.114 gl. Po enakem preštevauji je manjkalo I. 1 0,061.413 gld. Mimo l. I. je tedaj primanjkljej za 1833 ugodnejši za 127,43.294 gl. Kar ho petroleja tiče, je rekel minister, da mu je cena poskočila lo pn umetni poti, kaže tudi ua domačo obrt, ki bode ceno vruvnala. Kavi cena ni poskočilo, marveč so je znižala, uvažvu se je ruvno toliko in tudi toliko porobi, kakor prej — a eol vendar nekai nese. Denarstveni minister sklepa, da se goH|>o-durstvo zboljšuje, ker pošta, telegraf in samo prodaja tobaka več neso, tudi je nastalo več obrtnijskih povzetij. Napovedujejo be naslednji predlogi: Osnovo postavo za akcijake družbe, no vella k rudniški postavi, kar Se tiče poselskega reda iu bracovakih zalog, osnova poNtave o iiaaledavanji nu kmetih, osnova postavo o gozdnem varstvu, potem pa osnovo postave za dolžnost odškudavanja pri obrtnijsk h povzetjih. Denurstveni minister pravi : no more se zahtevati, da bi se stroški za železu,ce 20 .-100.000 gl. plačali iz rednih dohodkov, ker ju tudi v rednem Btroškovn ku navedenih 6'/2 milijonov gl za vložbe ( nveHt.it,ure). l)a «c naravnajo Htroški in dohodki, bode predložil denarstveni minister čvetero osnov ■n Bicer, o pridobninskem davku, o obdačenji ohrtnijBk h podvzetij, ki bo dolžui račun po kladati, o prihodkmem davku; ob jednem se node pri teh predlogih gledalo nu ugovore zoper prihodniuski davek I. 1849, v drugič bode državo dobilo pripomočkov državno go-sjiodarstvo naravnati. Gospod denarstveni minister ho obrača poalednjič ua rod l)ubjo državnega zastopstva, da mu bodo pomagalo, naravnati ravnotežje v državnem poslopji, I a livotu 1. decembru. Pastirski lat urškn kntobškega škofu — namestnika Sem-brotoviča priporoča zvestobo katoliški cerkvi, cesarski hiši in rm ki atolici, kateri ao Rušim dolžni zahvale, potem priporočo dejansko krščansko ljubezen do bratovskega poljskega naroda. Nove gimnazije bodo z začetkom šolskegB leta 1883/84 v Krakovem (tretja gimnazija), v Kromerižu b češkim poučnim jezikom, v Smihovi realna ginnazija b češkim poučnim lezikom, in upoduja gimnazija z nemškim poučnim jezikom se bode razširila v višo gimnazijo. V nanj c države. Ise lihim 5. novembra. Sv. Oče bo prejeli ob 11. uri dopoludne ruskega ministra pl. G ers, ki je potem obiskal kardinala Jako-binijo. G. p. Giers ao bode mudil 8 dni v Rimu, potem bode Bpremil avojo hčer v Polermo. M» FraneoMkega kaj. — Ker Krancozje vidijo, kako nevarno bi bila vojska zoper Nemčijo, iščejo pu drugej slave, da bi za zgubo Indije, Kanade in Luisiaue kaj pridobili. Čas zo osvojenja, pravijo je sicer pretekel, a Fraucosku kupčija naj nadomeati, kar francoski meč ni zvršil. M hIijo pa tukaj na MaduRiiscar in na Cnngo. Zato so pogumnega zemljenotnika Brazza tako slavno sprejemali. Brazza naj bi b i gubernator deželi, katero misli pridobiti Fraucosko. Žslezničen odsek jioslaniško zbornice jh za nekaj čaHa prem hal avojim zborovanjem, da počaka, kaj poreče velika komisija zunaj parlamenta, katero je sklical minister javnih del Ilerrison. — Časopisi bo vedli povedati, da so je Gumbetta ua roki ranil. Sedaj pa vae križem pišejo ter pravijo, da se Gainbetta m hoiii ranil, marveč uokdo je hotel nanj streljati, a on je z deBuo roko to zabranil, in krogla ga je oplasnila po roki, iu tudi še ranila na rami ali na prsih. Tuko si razlagajo to stvar, ker k niemu sta bila poklicana dva bližnja zdravnika in še trije rauocelniki iz Pariza. — IK 1'ariv.a. Listi govore o angleškem jirestolnem govoru, posebno o besedah, ki razmotrovujo razmerje med Angleško in Fran-coHko; dobro znamenje jim je to, da m govora v razprtijah, ki bi lahko nastale med Parizom in Londonom, kraljicu tedaj misli, du bo bodo mogle, ki začasno zatemnujeio polit čno nebo, razšle, ter ne bodo miru kalile. fl*rri* 111 v. T r ž a- S k e m u m a g i h t r a t u zavoljo vodo iz Bistrice in Reke.) „Glava mi jo siva, a tega vendar nisem videl, da bi kdo vodo v mor/; vozil", rekel je «11111,0 star sosed Bosedu, ko se je imel poslednji iz gorenjih krajev bo liti in je na voz k drugi robi naložil še sodček ,,cvička" naše uboge iu mrzle Vremščine, (katero naši dražilci j»o vhi sili hočejo v ,,revščino'* prekrstiti,) da bi jo zapeljal v soseščino „Bržanke" 111 sladkega „Prosečana". To bode menda tudi tistim mlinar; kun posestnikom veljalo, ki so se kar na vrat, na nos od Notranjske Bistrice do Vre m zastran prodaje te vode h Tržaškimi poslanci pogojevali. Mi pravimo, da je ta prodaj račun brez krčmarja, in da ne miBlimo vode v morje vozi J, da so nam pametni Bvet ua posled ue bode v p6st nmcjal, kedar bi sami žejo in sušo trpeli. Zato Be moramo čud ti oni vest', ktero so po , Edinosti" posneli tudi drugi naši časniki, du so namreč gospodje si. Tržaškega magistrata že za trdno sklonili, toliko 111 toliko kubičuih metrov vodo iz Bistrice iu Reke od njunih izvirov naprej po cuvih v Trst napeljati. Toda, menim, da iz le moke no bodo kruha, zakaj 11 o edini mlinarji, ampak vos kraj, vsa okolica ima v tem vlož.ti svojo tehtno besedo. Gospodje od magistrata iu pa mlinarji bo ae pogajali za medvedovo kožo, nevedd , če bodo medvedu ustrelili; pozabili ho, da mlinarji bi vajo g o b po dar j i svojih pil iu mlinov , ne bivajo p a posestniki 111 gospodarji Bistrice in Reke, zakaj voda biva lastnina vsega okraja, kateri bi toraj v elučaji prodaje ravno tako, kakor mlinarji, mogel odškodovanja zahtevati. K temu okraju pa ne spada le Bistriška, Trnovska, Premska, Košiuisku 111 Vremaka dolina, auipuk tudi vsa Pivka s tistimi vasmi, ki že na stotine let k Reki v mline vozijo. Saj vendar ves svet vidi in v6, da je Pivka navadno vbo poletje, večkrat celo leto, popolnem usušena, in da toraj tukaj mlini in pile pogostoma vse leto stoje in praznujejo. Ravno tako se skoraj vsako leto vsaj za nekaj časa, kakor tudi letOB, primeri, da so voda iz Bistrice — Reke tako usušf, da morajo mlini in pile po več dni stati in vodo zbirati, predno se kako kolo zavrti, sploh — že sedaj nam v poletnem času domačinom vode za meljavo zmanjkuje, ukoravno razun izposojenega fermentina nimamo nič drugega v mlin nositi. Bi bilo toraj mar pametno, da bi lačna vrana Bito pitala, ali da bi drugim vodo prodajali, sami pa žejo in lakoto trpeli, ali naravnost reči: Bi bilo mar modro, da bi sebi in svojim potomcem za vselej vrv okoli vratu zadrgnili? Ali veate, da bi potem parnih mlinov potrebovali? — da bi pa po njih gotovo novim oderuhom v pest padli? Kaj pa, da bi bili tisoči nekaterim mlinarjem za sedaj izdatna pomoč; a kaj potem, kedar bi tisučev zopet zmanjkalo ? Morebiti bi bo ta ali um iVrmentinov prodajalec ž njimi celo iz judovskih kremjiljev izpulil; a takim pijavkam iu seHalkum za ljubo uu moremo mi Bodaj molčati, da bi nam vodo prodali, ker to bi se reklo, da hočemo sami sebi bodalo v prsi staviti. Kdor teh posestnikov dalje vidi, nego s pedaujem seže, lehko bode spoznal: Vode res ne gre v morje voziti, voda je v resnici lastnina vaega okraja, te vode š« za domače potrebe večkrat zmanjkuje, iu za tega voljo naj ob tej vodi, k a-kor mi, tako tudi naši otroci in vuuci srečno m <51 j e j o in pošteno ž 1 v 6. Bogati Tržaški magistrat pa naj vod njake kopa, ali pa tudi našo Bistrico in Reko od vhoda v pod zemljo naprej v Trst napeljii, kakor mu ljubo 111 drago; to mu bodimo dali brez pravd in milijonov ; a na površniui zemlje potrebujemo je sami, ako nočemo v poletnem času surovega formeutina jesti, uli so nam nu zgodi kakor ribam v Cirktnftkem jezeru, kedar voda v požiralnike odteče in ostanejo reve na — suhem. Zato kličemo tudi no-sedom: Prijatli, pozor, dokler jo še čbb! „EdinoBt" pa prosimo, naj še ona bltign-voli 1111Š0 Btvur si. Tržaškemu magistratu iiihIu pojasniti. I k Celovoiti 30. nov. Včeruj smo imeli v nuši čitalnici kaj prijeten večer. Najprej moram omeniti, da h« tukaj duhovni iu svetni rodoljubi dobro porazumevajo in da ni tistega grdo^ledunja , kakor je bojda — neki drugje; zato ho pa tudi naševeBelice prisrčoiše. Spravim navdušenjem Bmo včeraj praznovali predvečer sv. Andreja, ker je naš Einspieler — Andrej. Prepevali smo slovensko pesmic«, in še ča stitljivi Btarešma, g. i'! nspieler jo pomagal peti še s prav krepkim glasom. Tudi se je dosti nnpivnlo, v prvi vrHti č. g. pri f Ein spielerju, kojega god smo praznovali. Iznenudil pa nas je vse predsednik čitalnice, gosp. Fr. O/,bič, podobarski mojster. Po svojem govoru j« odgrnil zagrinjalo in jio-pokBzal bo je kip — Andreja E n^pielerjs. Vedel si je skrivej pridobiti fotografijo našega slavnega rodoljuba in po tej je na tihem izdelal iz gipsu (ali marmorcementa ne vem) prav dobro zadeto dopr no podobo gosp. profesorja. Podoba dela gosp. Ozbiču vso čust. Precej tisti večer so je več gospodov naročilo nn podobo. Zvedel sem od gosp. Ozb ča, da bo kak.h 50 podob naredil. Prijatelji in častilci Fimpielerjevi nuj bo toraj uaročiS pri gosp. Ozbiču na to podobo, ki je vredna Btat poleg Bleiweisove v sobah odličnih slovenskih rodoljubov. Bili smo jako židane volje, tem bolj, ker smo zvedeli, da je g. Einspieler dobil dve novi zaupnici iz Koroškega. Sklepali smo iz tega, da se narodni duh na Koroškem zbuja Gosp. poslanec Einspieler se je sam izrazil, da ga to s posebnim upanjem navdaja, ker od leta 1848 naprej so bili na Koroškem narodni sumo izobraženi rodoljubi, ljudstvo pa I« vedno spalo; še le letos Be je začelo tudi ljudstvo zbujati, kar je pokazalo že v ednaj-stih zaupn cah do g. Ei>Niirpt, 3. dec. (S c h nivo ro 111 111 nj ogu vi trubanti) si veliko prizadevajo iu veliko denarja žrtvujejo, du bi svoj U' blagi namen, Slovence ponemčiti, do-► ejjli. Nn Stajarskem imajo ž« 35 krajnih družeb, na Koroškem 13, na Kranjskem 2 >n na G iriškem 111 Tržaškem po 1. Na slov. Šlajarskem imajo vili tega žu tudi 1 nemške šolo. namreč v Itačji 111 na Sladkem vrhu ob I nemški moji, in v Pekrah 111 Sevnici v sredini med Slovenci, iu še 24 drugim šolam, ktere pai num u bo znaue, to lotim denarne podpore dali. Kaj pa ao do zdaj dosegli? V tistih občinah, kder se je „Schulvereio ' začel s svojo nemško šolo vrivati, naredil je veliko zmešnjav, sitnob in zdražeb, z denarnimi podporami pa brž ko ne, ui na nobeno stran nič koristil, ampak kakor je denar zastonj dobil, tako ga je zastonj izdal. To je menda ves vspeh. Le ca Koroškim bi vtegnilo njegovo delovanje večjo nevarnosti biti, pa tam so tega tudi bolj drugi organi krivi, nego „Schulverein1'. Mi smo toraj ti ga prepričanja, da z vi-em prizadevanjem in še z večjimi denarnimi žrtvami , Scbulverein" svojega nameni ne bu dosegel, zakaj ko bi pjnemčevanje Slovencev bilo tako lehko delo, morali bi vsaj štajar»ki Slovenci že nekdaj ponemčeni biti. Zatoraj be nt'.m tudi strah pred ,,Schuivereicom'' vid1 prazen iu se nikako ne skladamo z mislilo, ki se je po nekter h slovenskih listih razprav ljala, češ naj tudi mi vstanovmo euako društvo, ki bi vzdrževalo privatne slovenske šole ter Be z enakimi sredstvi „Schulvtreiuu" v bran postavilo. Tako društvo menda tudi od naše strani ne bi imelo dosti vspeha, denarja pa bi veliko izmetali. Boljše sredstvo, s kterim vtf^nemo vspešno nemčurskemu , Schulvereiuu" t>ču8oma vse delovanje preprečiti, bilo bi po naš h mislih bolj pogostno in jasno podučevanje in opominje-vanje prostega ljudstva po časnikih o nem-čurskem „Schulvereinu" in njegovem namenu, in kder je treba, djanski mu pomagati, da se njegovih trabantov ubrani. Vzbujena narodna zavest med ljudstvom ob slovendki meji bo najvarniši jez zoper nemški naval. Pametna se nam toraj zdi misel slov. društvu za Šta-jarebo, na bolj zaspane kraje ob meji nekoliko listov , Slov. Gospodarja" brezplačno poš.ljati in ljudske bukvam ce osnovati, da se ljudstvo zdrami in za\č; kajti zdrismlieno ljudstvo bode se potem naj bolj samo branno. Drugo sredstvo, ki bi gotovo pomagalo in Bpada tudi v delokrog slov, društva za Štajersko, pa je prizadevanje, da dobimo sčasoma na Brednjih šolah domače učitelje, kajti ravno med profesorji srednjih šol so najdelav-niši trabantje „Scbulvereina". Telegram „Sloveneu." Z Dunaja 6. decembra. Ravno se je pričela obravnava obrtnijske postave; za poročevalcem govori Fino. Za splošno razpravo oglaŠenih je 15 govornikov, za specijalno 22. Coroninijev klub ima malo oglašenih, toraj še ni osnovan. — Komoreneki most pretrgala je Donava, 8 ljudi utonilo. tem Spomeniku. Osobito dobro došle bodo (ton Zaletu iz Podbukovja 790 gl. Zatičina. 1. eks. Matici zgodovinske razprave, dostajajoče se i cks džb- P08' Allt0" Zagorc iz zg Mokropolja Hubsburžanov in naroda slovenskega, a dobro 1,5f. g^olfo™V P°B\ IgT ,M,t glič iz Zaticine 1066 gl. Zaticina, 1. eks. džb. došli bodo Matici tudi poetiški iu leposlovni proizvodi, bodi si v dramatiški, bodi si v pripovedni ali liriški obliki, samo da so s slavnostno priliko v kakoršui koli si bodi zvezi. Vsi taki doneski naj se blagovoljno pošiljajo prvosed-'tvu Matice Slovenske vsaj do 1. april« 1883. leta. Pesniki in pisatelji slovenski! Združite se, in pomagajte prvemu literarnemu zavodu našemu spodobno praznovati zgodovinsko imenitno narodno in dinastično Blavnost ter o tej priliki dostojno postaviti presvetlega Vladarja našega! V Ljubljani 19. nov. 1882. Peter Grasselli prvoscduik Matici Slovenski. (.Razdelitev obleke.) V petek, 8 dnu d t C. ob 11. uri dopoludne mzdeiila se bode v čitalnični dvorani obleka revnim učenkam in učencem tukajšnjih šol. Odbor gospij za ua- | o ----- -- pravo te obleke vabi k tej razdelitvi uijudno Jn,,°« Kiko« i* Zapotoka. Ljubljana pos. Damian lvovačič iz Ilrastia 2492 g vse d. brotuice iu dobrotnike. Bazne reči. — Učiteljske s 1 užbe ste razpisani: Na 3razredn ci v Sodražici III učit. služba 1. pl. 400 gld., in na 4razrednici v Ribnici pa III učit. služba I. pl. 500 gld. v stalno umeš čenje do 10. januarja 1883. — Cesar so podarili iz svojega privatnega premoženja po toči poškodovanim prebivalcem Barke v okraju sežanskem 300 g:d, pos. Torez Piškur iz Kadohove vasi Zatičina. Po-uavljeua džb. Anton Pajek iz Drage 6705 gl. Za-tičiue. 2. oks, džb. pos. ltok Mali iz Koroške Bele Kranj. 9. dee. 3. eks. držb. pos. Frančiška Kobal iz Planino 140 gld. Vipava. 3. cks. držb. pos. Janez Kržič iz lgove vasi 810 gld. Lož. 1. eks. držb. pos. Simon Gregorci Očadavlje 300 gld. Kranj. 1. eks. držb, pos. Jera Baraga z Vrba 1900 gld. Lož. 1. cks. držb. pos. Janez Porok iz Klanca 2020 gld. Lož. 1. eks. držb. pos. Andrej Zakrajšek Ktorovo 1470 gld. Lož. 1. eks. držb. pos. Jakob Petrič iz Kavnega 1635 gld. Lož. 1. eks. držb. pos. Jurij Bizjak iz Dola 2391 gld. Brdo. 1 eks. držb. pos. Janez Šker-bec iz Pudob 1640 gld. Lož. 3. ekB. držb. pos. Jakob Kališar iz Osredka. Lož. 1, oks. držb. pos. Jurij Kofalt iz ltakovice št. 12, 1379 gld. Metlika. 3. pos, razpisano za prodajo 8. nov, —■ Vipava, 3. eks. držb. po». Peter OuardijanČic iz Planine. Vipava. 1. eks. držb. pos Janez Klopčič iz Moravč 2500 gld. Brdo. 2. eks. držb. pos. 1. eks. držb. pos. Damian Kovačič iz IIrastja 2492 gld. Ljubljana. KJmrli no: 3. dec. Jože Mirtič, 3 leta, difteritis. V bolnišnici: 1. dec. Marjeta Kadunc, 56 2. dec. Marjeta Glaser, vodenica. let, naduha. v založbi Fel. Raucli-a v Insbruck so ravnokar izšle in so dobiti po vseh bukvarnah W eihnaclits-Prefliaten iii m Cjileu. | Von 1*. Cieor« 1'alin, Priester der Gesellschaft Jesu.. občini Šempas pri Gorici 200 gld. — za na- | pravo novih zvonov, in občini Renče pri Gorici■ 100 gld., — za popravo mosta čez Vipavo. — Iz Kranja bo piše „Laib. Ztg." 21.) Zioeite. vom Verfasser verbesserte Au/lage. Mit E r 1 a u b n i s der O b e r n. Preis 1 fl. 30 kr. t. m. bode občni zbor kmetijske poddružmee; Ti cerkveni govori, ki so vi. izdaji izšli .. _ .posamezni, so sodiij skupaj v jednem zvezku, ker v branji. Spored je : Prednik poddružmee M. I so namenjeni za isti praznik cerkvenega leta. Pi-Pirc pozdravi društveue ude in druge vdele-.satclj jih je sam šo enkrat pregledal, tu in tam žovalce, 2. Voli se odbor. 3. Predavanje po-lk,'j popravil, oziraje se tudi na sedanje čase. O tovalnega učitelja E. Kramarja. 4. Pretresuje S tvch .cerkveuih 8ovorih veIJa« kakor 0 V8uh BPisih , , , , , „ . castitega rodovnika: Izdelani so skrbljivo iu zelo Be vprašauje, ali bi ne b lo umestno osnovati! , , . , v 3 , / r ' spretno, vsak govor je za-se dovršena celota, na- za Gorenjsko saraostalno kmetijsko društvo? j polnjen z, močjo, pobožnostjo in navdušenj m, tako — Istra je plačevala do zda j Z em-; da vnovič želimo, naj posebno mlajši duhovni ljiščuega davka 342.000, po novej uredbi prebirajo izvrstne govore o. Patisa , da se uče in centralne komisije v Beču pa bode plačevala jsi /ri«voj.e vzvjšen0 sveto uvaietnost. oznanovati be- : sedo Božjo z častjo in močjo v blagoslov vernim, ' (St. Francisci Glocklein.) r x , Od istega pisatelja so izišle Istri več nego opravičeno. g. ■ — Razstavljalcem ua t r ž a š k e j < razstavi nazoaujama, da je južna železnica! 299.120, torej za celih 43.000, aii 18% manj, nego dozdaj. — kar je v očigled revščine v s v najnovejšem Domače novice. I7 Ljubljani, 7. decembra. (Poziv slovenskim pisateljem.) Dlč 27. decembra 1882. le'a bodo minulo šest sto let, odkar je prišla vojvodina Kranjska pod pre-slavno dinastijo Habsburško in dDe 11. julija 1883. leta bode Kranjska v navzočnosti svojega preljubljenega vladarja, Njegovega Ve' -čanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. dostojno praznovala šeststoletni spomin tega preimenitnega in za ves narod slovenski prt -pomenljivega zgodovinskega dejanja. Matica Slovenska je ukrenila o tej slavnostni priliki dati na svetlo Spomenik o šeststoletm zvezi vojvodine Kranjske z dinastijo Habsburško ter to knjigo bodoče leto pokloniti Njegovemu Veličanstvu, presvetlemu cesarju Franu Josipu I. o Njegovem bivanji v Btolici slovenski Ljubljani in v vojvod ni Kranjski. Za tega delj podpisani prvosednik Mat ce Slovensko uijudno vabi VBe pisatel « slovensko na delovanje o pisatelja novi, zboljšani izdaji: Fastenpredigten in fiinf Cyklen, 2. Auflago 1 fl. 50 kr. zdaljšala do 15. t. m. obrok za znižano voznino [Pro,