Izuajo ui tis«.* casopisno-zaiotniško podjetja Slovenski poro čevalec. — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni urednik: Seogej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Franc Plevel. Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. 1 ln S. telefon štev. 23-523 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1/11. telefon štev. 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta štev. ?. telefon štev 11-696, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 11-832. — Poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB 5 Z-357. — Mesečna naročnina 200 din OBISK PREDSEDNIKI INDONEZIJSKE REPUBLIKE DR. SUKJLRJK1 Po Donavi v Smederevo Visoki gost in njegov gostitelj. ki ju je pozdravljalo ved tisoč ljud.:, sta šla na savsko pristanišče, kj.er ju je sprejel predsednik Ljudske skupščina Srbije Pečar Stambolič. Na savskem pristanišču sta se vkrcala na belo jahto »Krajina«, k; se Je mimo pozibavala na tihi Savi. Poleg visokega gesta in predsednika Tita so bili na jahti tudi člani spremstva dr. Suka-r-na ter član zveznega izvršnega eveta Mo-ma Markovič, podpredsednik izvršnega sveta Srbije Voj .a Lekovič, načelnik generalnega štaba Ljubo Vučkovič ter mnog; drugi funkcionarji. Kmalu po 10. uri je jahta krenila proti Smederevu. Ko je bila jahta na tistem TRINAJST DR2IV JE DOSLEJ SPREJELO POVABILI sta sprejela pova/bilo Pakistan in Iran a tem. da sta posebej poudarila, da ne bosta odobrila uporabo sile v sueškem sporu.. Slabe znanilke londonske konference so vrh tega še neugodne reakcije drugih držav, zainteresiranih za plovbo skozi Suez, ter vse večji odpor Azije proti, politiki treh zahodnih držav v sueškem sporu. Hkrati pa se vedno bolj jasno izoblikujejo obrisi programa, ki ga zdaj dokončujejo predstavniki Velike Britanije, ZDA in Francije. Uradni krogi tudi danes opozarjajo na izjavo, ki jo je bil dal premier Eden prejšnji teden, da ladje »združenja« ne bodo plule skozi prekop brez minimalnega egiptovskega sodelovanja. Potemtakem se vedno bolj utrjuje domneva, da tri države izdelujejo načrt o »bojkotiranju Sueškega prekopa«. Poročila iz povzročila skupna izjava zunanjih ministrov Norveške, Švedske in Danske, ki menijo, da bi bilo treba spor predložiti Združenim narodom, in napovedujejo, dia prihajajo, v London zaradi iskanja možnosti za miroljubno rešitev.' Na isti osnovni KUPSUE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU gim sklenjene pogodbe za nekaj osebnih avtomobilov, z razstavljala iz Velike Britanije pa za nakup delov za tiskarske stroje in drugo, ^udi poljske tovarne so prodale domačim podjetjem večje število avtomobilov znamke »Varšava«. Jugoslovanski gospodarski krogi kažejo, precejšnje zanimanje za nekatere izdelke poljske kemične industrije, za tekstilne stroje, za opremo rudnikov itd. Kot se je zvedelo, so precejšnje možnosti za sklenitev pogodb predmetov široke potrošnje. V Narodni banki so na primer zlicitirali deviz v znesku 800 milijonov dinarjev Ta sredstva bodo koristili poleg drugega za nakup električnih aparatov za gospodinjstva, fotoaparatov, pisalnih strojev, tekstila in druflega blaga.. Zagreb, 17. sept. Komisija Ba razdelitev deviz iz posebnega velesejmskega kontingenta je dobila prve predloge na nakup blaga, ki je razstavljeno. Tako so podjetje »In-vest-Import« ter tovarne »Ika-rus«, »Partizanka«, »Sloboda« ln druge sklenile z razstavljala Italije, Avstrije. Zahodne Nemčije. CSR in E>R Nem-fcje pogodbe o nakupu univerzalnih stružnic in brusilnic, naprav za tekstilno in industrijo nogavic, tehtnice za določanje specifične teže itd. Prevladuje mnenje, da večina kupčij, za katere je možno koristiti posebna sredstva velesejmskega sklada, še ni prijavljena komisiji. Na velesejmu so doslej sklenili pogodbe tudi za nakup blaga, za katere so redno odobrena devizna sredstva. Z raz-gžavijaiei J* ZDA so med dru- Stinje 17. septembra: Področje visokega zračneea pritiska se Je nad Vzhodno Evropo in Balkanom povsem razkrojilo Nekol'ko hladnejši zrak Je zajel baltiške Cržele in se pomika proti Jugu VapffvMl za torek: Pretežno ia-■no vreme, proti poldnevu nekoliko povečana oblačnost. Temperature ponoči med 5 in 7. v Prt-morln 13. čes: de« 23 stopinj C. BJffltraJ po ko- ima rabi« meda. ■ nri bii »oroiimrovomi SVETA ZA KULTURO l\ PROSVETO PodroHe kulture In promto potrebuje vrsto zakonskih predpisov — Varčevanje * proračunskimi sredstvi — Anomalije v sistemu Štipendiranja - Nižjo glasbeno Solo naj bodo proračunske ustanove — Vskladitev potreb gledališča in filma — Svet je imenoval upravne odbore znanstvenih in kulturnih ustanov UDBUANA, IT. aept. Na Hr»l aejl mte za Wtw manistiftnlh in družbenih ved, ra tn posveto LRS, ki je »sedal P«d predsedstvom BORISA KOCI- katera se ljudski odbon In pod-JANClCA, danes razpravljali „ predi o ra proračuna sveta ** 1957. leto, o štipendiranju v Sloveniji, o perečih organizacijskih vprašanjih' nižjih glasbenih ‘•o* in o nekaterih gledaliških problemih. Svet je imenoval tudi Hane upravnih odborov kulturnih In znanstvenih zavodov ter ustanov v smislu zakona o upravnih organih, ter komisiji za poidsk0 vzgojo in za pregled fflmev pri »Vesna-filmu«. Uvodoma je predsednik sveta vidomo višji v primerjavi z le- Boris Kocijančič govoril o pro- tošnjo pofroSnjo le za 6 odstot- jetja ne »nimajo. Svet je tudi mnenja, da bi morali dajalci štipendij pri podeljevanju le-teh bolj upoštevati tudi moralno-politične kvalifikacije štipendistov. Da bo delo na tem področju čimbolj temeljito, bo nujno potrebno sodelovanje republiške komisije z® štipendije z univerzitetnim svetom in Zvezo fttu- gramu in delovnih metodah no- kov. — Kljub večjim potrebam dentov. Svet je pooblastil sekre- vega -republiškega sveta za kulturo in prosveto, ki opravlja po zakonu o upravnih organih v LRS določene izvršilne in upravne zadeve iz republiške pristojnosti n,a področju znanosti (muzeji arhivi, inštituti itd.) umetnosti (gledališča, galerije itd.), ljudske prosvete, telesne kulture, radijske oddajne službe, filma, založništva in drugih oblik kulturnega življenja ter umetniških ekademij. Iz širokega delovnega področja prejšnjega ssreta za kulturo in prosveto LRS je bilo izločeno šolstvo, ki je zdaj v okviru posebnega republiškega rvet-a. Tovariš Kocijančič je poudaril. da bo moral svet temeljito proučevat? problematiko na omenjenih področjih. Predvsem bo treba pripraviti vrsto zakonskih predpisov, ker je v tem pogledu največ vrzeli. Nadalje Je dejal. da ko treba vključiti v odbore im komisije sveta širok strokovnjakov, tesnejši etiki Pa bodo morali biti vzpostavljen; tudi z okrajnimi sveti Za prosveto in kulturo. PREDLOG PRORAČUNA Po razpravj o osnutku proračuna sveta in njegovih ustanov Za prihodnje leto so člani izvolili lz svoje sredine komisijo, k; bo pripravila do prihodnje seje končni predlog z najnujnejšim povečanjem funkcionalnih izdatkov. Preračun bo pred- tariat, da bo pripravil predlog za sestavo nove komisij«. • Zdaj dobiva štipendij« v Sloveniji 9600 študentov in dijakov, ki prejemajo več kot JO milijonov drn n« mesec. PROBLEMI NIŽJIH GLASBENIH SOL Daljša razprava j« bil« posvečena organizacijskim problemom nižjih glasbenih šol, in sicer na pobudo Združenja glasbenih pedagogov in staršev učencev teh šol. Svet je sklenil priporočiti izvršnemu svetu, naj bi bile niž-tud! sitrinl-al.i s tem. da bo t-reba je glasben« šole praviloma pro-proučiti možnost, kalko b< v bo- računske ustanove. Ponovno naj doče naibolj smotrno razdelje-' bi bila določena tudi enotna vali sredstva z® znanstveno raz- višina prispevka ukovine za ob-iskovalno delo. Med novimi po- moč j e vse republike. Ker jspro-stavkam; v proračunu v zvezi z blemati-ka teh šol zelo .obširna, določenimi nalogami, ki jih je bo o njej svet Se razpravljal. kuiitumo-pnosvetoe m umetniške dejavnosti bo komisija znižal« posamezne premalo utemeljene postavke zavodov in ustanov zarad; Stednje in omejenih zmogljivosti. Med drugim Je bil v razpravi osvojen predlog, naj bi selekcijska kmetijske posestva, ki prejemajo dotacijo za raziskovalno delo in. poskuse iz proračun® svet* za kulturo tn prosveto. dobila subvencije v te namene od kmetijske zbornice in glavne zadružne zveze, ki ima4a zadevne fonde. Član; sveta so se škodifiv pojav v deviznem poslovanju Zmernost deviznih tečajev, ki so zmogljivi za našo uvozno trgovino, je eden od po-glavitnih pogojev za stabilizacijo našega notranjega tržišča in za postopno.. nazadovanje cen. Prav iz. tega razloga so bili svojčas spremenjeni pred- spreiel svet, bo treba povišati podpore umetnikom, znanstvenikom. pedagogom in njihovim društvom za 12 milijonov dinarjev sredstva za kulturne stike z inozemstvom za p® 17 milijonov denarjev. Nova sredstva so predvidena tud- za enoletne tečaje za knjižničarje in za arhivske pomočnike. ŠTIPENDIRANJE Štipendiranje v Slovenija so članj sverta obširno obravnavali tar so poudarili, da bo morala imeti republiška komisija pregled nad celotnim štipendiranj em v LRS in mnogo večje kompetence kot doslej. Predvidoma bo imenovana na prihodnji seji. Štipendij ne bo podeljevala, temveč bo le usmerjala politiko štipendiranja te.r vodila evidenco in kontrolo nad podeljevanjem štipendij. Zdaj je pri štipendiranju anomalija, ker je v nekaterih okrajih na razpolago premalo štipendij,, drugod Predvsem bo treba pripraviti republiške predpise o statusu teh šol' ki dajejo med drugim tudi kadre za ljudsko-prosvetno amatersko glasbeno dejavnost. Drama SNG v Ljubljani je predlagal« Svetu za kulturo in prosveto ustanovitev posebne Linhartove literarno-gledališke nagrade za slovenske dramske avtorje, režiserje, igralce in in-scenatorj e. Linhartova nagrada naj bj bila po zgledu Demetrove in Sterijine nagrade stalna, otr- ga/vlrlrmna p« tako, kot nagrade Prešernovega in Kidričevega sklada. Podeljevali naj bj jo vsako leto, pTVič pa letos decembra ob 200-letničj Linhartovega rojstva. Po razpravi o tem predlogu je bilo v svetu osvojeno mnenje, da ni mogoče ustanoviti z zakonom posebne gledališke nagrade,' ker so tudi za to področje umetniške dejavnosti že določene nagrade v Prešernovem skladu. Možno p« bj bilo, da bi omenjeno nagrado, ustanovil n. pr. okrajni ljudski odbor v Ljubljani, podobno kot je ustanovil Steiridino nagrado ljudski odbor v Novem Sadu, Sklenili so, d« bodo predstavniki Drame ta predlog še proučiti s OLO Ljubljena, svetom za kulturo in prosveto LRS in izvršnim svetom LRS -tedaj, ko bodo obravnavali dodelitev sredstev Za Linhartov gledališki festival, ki bo predvidoma decembra letos. . V pripravi je osnutek republiškega za.kona o gledališčih, ki bo predložen Ljudski skupščini LR Slovenije še letos v obravnavo. Ljubljanska Dram« bo morala urediti s »Trigl-av-fiimom* tn Radiom Ljubljana način sodelovanja svojih gledaliških igralcev pri filmu in Radiu, ker so sedanje -razmere resna ovira za normalno delo osrednjega Slovenskega dramskega gledališča Konce Je brezskrbnega življenj« in lepih počitnic. Začelo m Je »pet učenje. Dobili bomo Center za embalažo Ljubljana, IT- aept. Na današnji tiskovni konferenci, ki Jo je sklical« Trgovinska zbornica LRS, je odbor za napredek trgovanja pojasnil naloge posebnega republiškega Centra za embalažo, ki bo v kratkem ustanovljen. Ta novi operativni organ v okviru Trgovinske zbor-n-ce LRS, ki se bo ukvarjal s problematiko embaliranja. bo že v najkrajšem času pričel z de-lc-m, saj bo ustanovni . cbtni zbor Centra že 20. t. m O velikem zanimanju za ta no-vi organ priča veliko število podjetij, ki so se doslej že včlanilo v Center. Vseh članov, ki se ali 'ukvarjajo s proizvodnjo emba-Svet je pooblastil sekretariat, laže ali pa so koristniki le-te, je naj skupaj z vodstvom Drame doslej opisanih že 70. pripravj predloge za koordinacijo dela z omenjenimi ustanovami. Na koncu Je a vet Izrazil soglasje -it imenovanju prof. Marijana Lipovška, za upravnika Slovensk« filharmonij« v Ljubljani. B. L. Večj-e zanimanje za razvoj napredne tehnike embaliranja izvira že tam od 1953. leta. ko je bila v Ljubljani prva jugoslovanska razstava embalaže. Ob lanskoletni prvi mednarodni razstavi embalaž« Pa s« Je ta gkrb ša povečala. Kot -rezultat VČERAJ IJMD A IM ES Ljudski poslanci lz Slovenije no Kosmetn Priština, 17. sept. Kakor je znano, je skupina ljudskih po- dlje slaneev -.-iz Slovenije že Pa predvidoma fondi; niso popol- časa na .študijskem potovanju Krivica. Doslej je skupina obiskala že več mest v kosovsko-metohijski oblasti ter se seznanila s političnimi, kulturnimi in gospodarskimi razmerami. Ogledali so-si-tudi zgodovinske' spomenike in turi- nema izkoriščeni. Zagotoviti bo _ po Jugoslaviji.; Tako je danes sj,ične ' znamenitosti na Ko-treba tud; štipendiranje slušate- prispelo v Prištino 23 po- pi si o deviznem poslovanju s ^ jjev na tistih študijskih skupi- slaneev ljudske skupščineJBlo-tem, da je bilo ustanovljeno tržišče namembnih deviz za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala in da morajo izvozniki celotni iztržek odstopiti po obračunskih tečajih Narodni banki, ki je postala edini prodajalec deviz na deviznem tržišču. Razni pojavi v naši devizni nah, predvsem na področju h k- veni je pod vodstvom Vlada STOTA SEJA ZAKONODAJNEGA ODBORA BEOGRAD, 17. sept. Zakonodajni odbor zveznega sveta zvezne ljudske skupščine je imel trgovini pa kažejo na to, da> včeraj že svojo stoto sejo. S tem se nekatera uvozna podjetja] je tudi dosegel med vsemi skupščinskimi odbori največje število sej. Ob tej priložnosti je pred- ne zavedajo dolžnosti, da bi s premišljenimi nakupi deviz seje obeh zakonodajnih odborov. Ta ideja’ o združitvi zakonodajnih odborov bo verjetno ustvarjena že v ljudski skupščini naslednjega sklicanja, ki bo izbrana konec .prihodnjega leta. Po besedah predsednika dr. prispevala k nabavi čimcenej- jj seanik zakonodajnega odbora dr. Maksa Šnuderla predstavlja sbde-šega blaga iz inozemstva in Sr At-.L-•- 1 lovame poslancev sveta prcčzva— > Maks Šnuderl v razgovoru s so-tem sodelovala pri zniževanjul .delavcem Tanjuga povedal, da je cen na domačem trgu. Zlasti I ta odbor od novembra 1953 do očitno je preziranje prizade- jj danes sprejel že 67 zakonskih vanj za čim cenejši uvoz prii predlogov s področja državne dv°h naših zunanjetrgovinskihl uprave, gospodarstva, socialne podjetjih — »Jadran« Sežana in »Primorje — export« Nova Gorica. — ki s.i v medsebojni, trmoglavi licitaciji pri nakupu deviz na rednih sestankih deviznih obračunskih mest navijata tečaj goriške Ure do take višine, ki mora občutno podražiti uvoženo blago. S tem je prav posebno prizadeto tržišče široke potrošnje obmejnih krajev Slovenskega Primorja, kateremu je ta de-viza. v prvi vrsti namenjena. Zgodilo se je n. pr., da sta navedeni podjetji na rednem sestanku DOM v Ljubljani dne 14. t. m. v medsebojni licitaciji navili tečai goriške lire na 500 din za 100 lir. čeravno bi jo lahko nabavili po največ 250 din. če bi znižali svoje povpraševanje na višino ponudenega deviznega zneska. Ker Je eno podjetje vztrajalo pri povpraševanju za. 2.500.000 tir. drugo za 2.000.000 lir, celotna razpoložljiva, količina pa je bila 4.000.000 lir. se je zaradi razlike 500.000 lir. za katero kupca nista hotela znižati povpraševanja. dvignil tečaj na tako višino, da je nastala tečajna razlika vri celotnem znesku za okoli 10 milijonov dinarjev. Zaradi neznatne razlike 250.000 lir za vsakega kupca. bo moralo uvozno tržišče plačat t blago za 10 milijonov draže kot b> bilo upravičeno, če bi navedena kupca izkoristila najugodnejšo dano možnost za nakup deviz. Zanimivo bi bilo vedeti, kako se ovro.ivčuio tako navijanie deviznih tečajev, ki je z vidika, trgovske kal politike in drugih področij, kar predstavlja zelo bogato in raznovrstno aktivnost tega odbora. Dr. šnuderl je dejal, da je imel odbor največ sestankov skupaj z istim odborom sveta proizvajale cev. Ker pa po poslovniku zvezne ljudske skupščine niso predvidene skupne seje, so predlagali, naj bi b;3e predvidoma skupne lovanje poslancev sveta proizvajalcev v zakonodajnem odboru pozitiven prispevek tudi tedaj, ko razipravjjajo o problematiki, ki ne spada v pristojnost njihovega doma. Zakonodajni odbor je najstarejši skupščinski odbor. Izrastel je iz zakonodajnega odbora AVNOJ. Njegov sedanji predsednik dr. Maks šnuderl deluje ▼ njem že 12 let, to je od avgusta •leta 1945. Sedanji sekretar odbora Jerko Radmilovič pa je prav tako eden izmed starih članov tega odbora. smetu. Otvoritev festivala Jugoslovanskega filma v Bariju Bari, 17. sept. S predvajanjem filma »Deklica in. hrast« se je včeraj začel festival jugoslovanskega filma v Bariju. Prikazovali so ga v letnem gledališču sejma, ki je bilo polno gledalcev, predstavnikov lokalnih oblasti in italijanskih kulturnih delavcev. Občinstvo je film zelo topilo sprejelo, lokalni tisk pa je zelo pohvalno ocenil omenjeni film, poudarjajoč izvirnost jugoslovanskega filmskega izraza. Festival bo trajal 5 dni. Manj grozdja v Dalmaciji Split, 17. sept. Pričakovani rekordni pridelek grozdja v Dalmaciji, ki so ga predvidevali strokovnjaki, bo letos izostal. Po poslednjih podatkih bo pridelek za 20 odstotkov manjši kot so pričakovali. Vzrok je v sušni dobi. ki je trajala dva meseca. Pomanjkanje vlage je prizadelo zlasti vinograde v nizkih legah in številnih posvetovanj ob lansko- letn' razstavi je postalo Jasno, da bodo za napredek na tem področju tudi pri nas potrebni posebnj operativni organi, ki bi se pri svojem delu lahko uspešno okoriščali s prakso tujih tovrstnih inštitutov. Ob lanskoletni mednarodni razstavi embalaže smo imeli samo en organ, ki se je že tedaj načrtno ukvarjal s tehniko em-ba'.;ranja. To je bil Biro za embalažo pri Trgovinski zbornici LRH. Pozneje pa s0 ustanovili še odbor za embalirano e Pri Zvezni industrijski zbornici, ki Ima nalogo skrbeti za napredek in za racionalizacijo embaliranja na področju vse države. Posebni organi za napredek tehnike embaliranja so seveda kljub zveznemu organu tud; potrebni in zato od ljubljanskega Centra za embalažo, ki se zdaj ustanavlja. lahko mnogo pričakujemo. Za zdaj naša embalažna tehnika še močno zaostaja za hitrim tehnrinim razvojem vseh gospodarskih panog. Problemov na tem področju pa je toliko, da se je težko odločiti, kateri terja poprejšnja rešitve. Dejstvo je, da naša embalaža niti količinsko niti kvalitetno zdaj več ne ustreza našim vedno večjim potrebam. Ob sedanjem precejšnjem pomanjkanju surovin bo nujno potrebno povečati kapaei-gradniki letos pridelali le 9.000 teto domače industrije emba-vagonov grozdja. Predvideva- lažnega materiala. Poleg be.e jo,- da bo tudi kvaliteta neko- pločevine, ki-jo izključno uvaza-liko slabša. mo, zdaj zaradi naraščanja po- : trreb-uvozimo tud-i vsako leto več nnilcAilnilrn kartona. (Letos 2000 ton-) Dosti Predavanja predsednika balj koI,iErtno kot pri izdelavi lesene embalaže bi vel ke količine lesa ‘lahko porabili kje drugje. 33 odstotkov vse naše embalaže je še lesene. Medtem Pa je mnogo cenejši karton v svetu že toliko napredoval, da tudj v onih deže.lah z nsjvečjim gozdnim bogastvom les pri embalaž' nima večjega deleža kot 6 do 8 odstotkov. Zamenjavo lesene embalaže z modernejšo vsekakor terja naprednejši način trgovanja, istočasno Pa tudi hiter tehnični razvoj industrije papirja in umetn h mas v svetu. Pri nas pa bi morali tudi Povečati hitrost kroženja rabliiene embalaže. Podatki piri CHZ LRS mlade nasade vinske trte. Namesto predvidenih 10.000 vagonov bodo dalmatinski vino- Svetovne zveze za sociologijo Ljubljana, 17. sept. V Jugoslaviji se mudi g. Georges Friedmann, predsednik Svetovne zveze za socialogijo kot gost zveznega zavoda za produktivnost dela. Prišel je tudi v Ljubljano, kjer je imel danes v okviru Zavoda za proučevanje dela predavanje o temi »Sodobni razvoj koncepcije znanstvene organizacije dela«. Jutri pa bo predaval o temi »Reakcija delavcev na mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov«. PRIPRAVE ZA GRADNJO TOVARNE UMETNIH GNOJIL V PANČEVU Jugoslovanski so zaključili posvetovanje in občni zbor LJUBLJANA, 17. sept. S spre- | jemom, kj ga je priredil v prostorih izvršnega sveta LRS podpredsednik Vilktor Avbelj, se je v soboto v Ljubljani zaključil IV. znastveni sestanek jugoslovanskih statistikov. Na posvetovanju so obravnavali predvsem vprašanje točnosti v statistiki, kar so osvetlili z več referati in razpravo. Ugotovili so tudi. da je v nekaterih primerih za netočnosti kriva predvsem u-poraba in ne toliko sama statistika. Ob koncu so razen tega v štirih ločenih posvetovanjih obdelali posamezna področja demografske statistike, statistiko narodnega dohodka, matematično statistiko in kmetijsko statistiko- V demografski ’ skupini so obravnavali vprašanje priprav za svetovni popis prebivalstva okrog leta 1960 in v .zvezi s tem novi poois prebivalstva v FLRJ leta 1961 v skladu z univerzalnimi pokazatelji. Opozorili so tudi na potrebo statistike o družini,, kjer so doslej sociologi pogosto delali zaključke brez stvarnih podatkov nih biiianc. Glede pristojnosti dela mednarodni udeleženci naredil« so ugotovili, naj bi dajal podat- včeraj skupni izlet v Postojno, V Pančevu so 'začela pripravljalna dela za zidavo nove tovarne umetnih gnojil na površini 50 hektarov, ki bo imela kapaciteto 370 tisoč ton. Zgradili jo bodo s sredstvi, ki jih bo dala Sovjetska zveza. Letošnja pripravljalna dela predstavljajo začetek obsežnih del, ki bodo morala bita opravljena v prihodnjih treh letih. Kakor predvidevajo, bo začela tovarna apnenega aimonij-ni-fcrata z normalno proizvodnjo lota 1960. Tovarna umetnega gnojila bo de, ker bo tovarna potrebovala 4 tisoč litrov vode v sekundi. Donava bo izkoriščena tudi kot transportna pot. Poleg nivelacije in planiranja terena za bodočo tovarno pripravljajo tudi na/rt plinovoda, ki bo dolg približno 80 kilometrov; Predvidevajo tudi izgradnjo prekoipa v dolžina 2 kilometra.- razstavlj ke o narodnem dohoSuinraz- k£'io si ogledali Tostojnsko ja- oskrbljena, s potrebnimi domačima i t- i _ . . . i ___—... š. T>«-o.r4 ivarrtalrl crrcsA Ml rf)V 1 n AJTI 1 lil OO^OLISKO entfSUO. lculacHe nesmiselno, z občeaa\ V skupini za statistiko narodnega gospodarskega stališča pa Ct-i dohodka so razpravljali o razde-tiično preziranje koristi rto-j Litvi dohodka na končne potroš-tranjeaa trga in domačih po-* nike ter investicije. Tu se je po-trošnikov. ki morajo zaradi i stavil tudi problem, kako stdta-nesposnbnosti in trmoglavostij stično upoštevati cene uvoza in uvoznih podjetij preplnčevati\ izvoza. Načeto je bilo dalje vpra-->oženo blago. V. V. 1 lani« enotnega »istem* vrednost- delitvi zavod za statistiko, medtem ko bj druge ustanove delale na tej osnovi ekonomske analize. V oddelku za matematično statistiko so ob aktivni udeležbi tujih strokovnjakov, razpravljali zlasti o metodi klasifikacije v zvezi z ra ionizacijo. Zanimivost, ki se je pokazala na seji za kmetijsko statistiko, je uporaba letalskih fotografskih posnetkov zaradi kontrole statističnih podatkov občinskih komisij. Ta način praktičnega slikan)3 iz zraka pri nas trenutno preizkušajo na manjšem področju okraja Stara Pazova jn ko bo mreizkus zaključen. se bodo statistiki k temu vprašanju še povrnili. V posebni konferenci je strokovnjak FAO za kmetijsko statistiko Klevman obravnava! z našimi statistiki mednarodne indekse v kmetijstvu. Ob koncu posvetovanja je bil Še letni občni zbor Jugoslovanskega statističnega društva, na katerem je bii za novega predsednika izvoljen profesor dr. Stane Krašovec; Prj spremembi statuta so tudi sklenili, naj bi odslej zaradi sistematičneijšega dela mnadarna doba upravnega odbora trajala naehesto enega leta dve leti. Po zasedanju v Ljubljani so jugoslovanski statistiki mo, nato pa že Predjamski grad. »Vtis, ki sem ga dobil od jugoslovanskega statističnega društva je bil zelo dober ter sem mnenja, da so jugoslovanski statistiki na odlični poti,« je iajavil v razgovoru z našim sodeiavcem po koncu ljubljanskega sestanka predsednik mednarodnega statističnega instituta Georges Darmois. Omenil je, da so jugoslovanski statistiki že več let v aktivni zvezi z mednarodnim statističnim institutom ter da so njihovi ^ statistični cilji in metode istovetni. Posebej je ipoudari! da je med jugoslovanskimi statistiki našel mnogo ekonomistov, kar kaže po njegovi sodbi, da naši ekonomisti pravilno razumero pomen statistike za gospodarsko analizo. Tudi on seje zavzel za prizadevanje jugoslovanskih statistikov, da bi se usposabljali strokovno novi statistični kadri. Kar pa zadeva samo delo mednarodnega instituta za statistiko, ki ga vodi, je ugotovil, da se ta institut med drugim poleg dela na klasičnih statistikah v zadniem času zelo aktivno ukvarja tudi z najbolj moderno uporabo statistike n* področju imdustri- j«- ha surovinami m pogonsko energijo. Bogati izviri zemeljskega plina na naftinih poljih Vojvodine pri Jermanovcu, Veliki Gredi i,n na drugih področjih južnega Banata bodo dajali tovarni 85 miliionov kubičnih metrov zemeljskega plina. Električni tok bo tovarna dobivala iz energetskih objektov v Vlasini in 17verniku. Ta tovarna bo eden največjih, potrošnikov električne energije, ker bo porabila Dribližno 250 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto. Neposredna bližina Donave bo zagotovila potrebne količine vo- Delegacila romunskih iona v Novem Sadu Novi Sod, 17. sept. Predstavnice ženskih društev Vojvodine' so danes v Novem Sadu priredile sprejem v počastitev'delegacije ženskih združenj Romunije, ki je včeraj dopotovala v našo državo. Delegacija je obiskala novosadski sejem ter se je dlje časa zadržala pri ogledovanju razstavljenih proizvodov. Predstavnice romunskih žena bodo jutri odpotovale v Subotico. Le-ta bo oskrboval tovarno s potrebnimi količinami vode in bo služil za dovoz apnenca in drugih surovin ter za transport proizvodov tovarne. Letos bodo začeli tudi z gradnjo železniške proge, ki bo povezovala bodočo tovarno z železniškim omrežjem. I. S. nam pričajo, da psi pakirandm blaga dostikrat uporabljam® aeLo neprimerno embalažo. Samo zaradi tega vzroka se je 1954. leta. pokvarilo v naši republiki za 450 milijonov dinarjev blaga. Sam® delno pokvarjeno blago pr; tem ni všteto. Novo ustanovljen Centar za embaliran je pri Trgovinski zbornici LRS bo imel torej dela ved kot dovolj. Zbiral bo vse domače in tuje izkušnje, k; bodo 'lahko pripomogle ,k naprednejšemu eimbaliiranju. Predvsem pa 'bo imel za cilj prispevati k racionalizaciji proizvodnega procesa embalaže dn k racionalizaciji pakiranja izdelkov ter uporabe embalaže. Poleg informativnega', obveščanja o domačih in inozemskih normativih in o na j novejših izsledkih v embalažni tehnifcj bo gospodarskim organizacijam lahko Center koristil tudi « projektiranjem nove dn s proučevanjem obstoječe embalaže. Prav tako Pa bo odigra.! pomembno propagandno vlogo s 'prireja.niem tečajev, predavanj,* organiziranjem razstave embalaže ter s strokovni mi publikacijami. V Zagrebu so odurJl visoko upravno šolo Zagreb, 17. sept. V prisotnosti predsednika Sabora LR Hrvatske dr. Vladimira Baka-rlča je bila danes v Zagrebu odprta visoka upravna šola, nrva . te vrste v državi. Svečani otvoritvi-so prisostvovali poleg študentov . in učnega osebi a te šole tudi podpredsednik Sabora Nikola Sekulič, org. sekretar CK Zveze komunistov Hrvatske Zvonko Brkič in drugi predstavniki. Ko je govoril o tijogi šole, je direktor Drago Desout poudaril, da je njena naloga širiti in posredovati visoko strokovno izobrazbo kadrom..ki so dnslei opravljali odgovorne Oi.nkciie v upravnem aparatu. Šola bo v svojih zavodih in inštitutih organizirala znanstvena raziskovanja o vseh varnih problemih uprave. V prvem letniku bo šolo obiskovalo 72 študentov, v dveh letih si bodo pridobili potrebno znanje predvsem ia pravnih in družbenih ved ter statistike. « — Britanski sejem za živila. Pred nedavnim ie bil odprt v Londonu brifansk; sejem prehrambenih proizvodov, ki bo trajal do 15: sentembra. Poleg razstavljenih živil so razstavljene na sejmu tudi a^oholne in brezalkoholne pijače, olje, esence, razni stroji in onrema. Blago je razstavljeno kot sveža, konzervirana. posušena, sveža zmrznjena živila. Največ Je iz Britanije,' so- in predelana delujejo pa tudi tuje države, in sicer 14. Prvikrat razstavljajo tudi ZDA. n i—> r» r~> m <—"> s <■—> ■ <““*" C3I Vsak četrtek novi TT, v Ljubljani že v sredo popoldne Dviganje bivše švedske ladje nSlrlus« — velika delovna zmaga delavcev »Brodospasaa Ekipa »Labin« je pod vodstvom Jerka Tanfare 2. septembra uspešno zaključila prvo fazo dviganja ladje »Sirius«, 2900 ton nosilnosti, 90 metrov dolžine, ki je bila potopljena februarja 1947, ko je naletela na mino. V globinah so naši potapljači več kor Štirni mesece vodili ogorčeno borbo, da bi odvzeli ladjo morskemu obiemu in io ponovno izročili prometu. Njihov največji naaorotnik je bilo ves čas slabo morje. Ladja je ležala v globini 52 metrov, oddaljena .16 kilometrov od obale, kjer se valovi ob nastopu" slabega vremena hitro razvijajo in popolnoma onemogočajo vsako delo. Toda vse to ni vzelo poguma tem požrtvovalnim delavcem. Dne 2. septembra so bila vsa pripravljalna dela za dviganje končana, začeli so tlačiti cilindre, ki so bili privezani na dnu morja ob samem boku l*dje. Ko so dvignili ladjo za 11 metrov, M> jo vlekli v raški zaliv, kjer j® nasedla na morsko dno. Na tem mestu bodo delo laže in hitreje izvršili in lahko pričakujemo, da bodo že v kratkem času dvignili iadjb na površino. Po jjoročilih potapljačev, je ladja precej dobro ohranjena, treba bo obnoviti le pramec, ki ga ie delno raznesla eksplozija mine. Podjetje »Brodospas« ima pred seboj še velike naloge, ker leži ob naši obali še mnogo potopljenih ladij. Nekaj jih bomo lahko obnovili, druge pa nam bodo dale veliko število ton starega železa. Izkustva, ki *o jih pridobile delovne eikij>e s svojim dosedanjim delom jim omogočajo, da se poprimejo najtežjih podvigov. Kar se ie še pred nekaj leti zde-•nemogoče, je postalo danes stvarnost, za kar se moremo zahvaliti velikim naporom in sposobnosti naših delavcev. B, V. ! I m«- hli *«1 Odložena ratifikacij it Na žalost moramo ugotoviti, 1ia po več kot dveh letih pogajanj med našo državo in Zahodno Nemčijo vprašanje o poravnavi jugoslovanskih predvojnih in vojnih terjatev Se vedno ni črtano z dnevnega reda, četudi je bil sporazum podpisan že marca letos. Navzlic uradnim izjavam Bonna, da za odobritev sporazuma ni ovir in obljubam za-hodnonemške delegacije, da bo ratifikacija v Bundestagu (zvezni parlament) pospešena in bo do nje prišlo najkasneje do poletnih počitnic parlamenta, so jo odložili pod izgovorom. »zaradi pomanjkanja« časa. Izkazalo pa se je, da je bil to samo izgovor, ki naj bi prikril zamisel nekaterih bonskih krogov, da bi povezali ratifikacijo sporazuma z poetičnimi pogoji. Tisti krogi so takrat odkrito izražali namero. da ne sme priti do ratifikacije, če bi Jugoslavija ne dala jamstva, da ne bo priznala vzhodnonemške vlade. Postavljali so še druge pogoje, da je bilo očitno, kako gre za prikrito izsiljevanje in pritisk na našo vlado. Pozornost pa je vzbudilo tudi dejstvo, da se na takratni seji Bundesta-ga ni našel noben predstavnik vlade, ki bi opozoril na politični pomen ratifikacije za nadaljni razvoj odnosov med obema državama pred parla-rnentarnimi počitnicami. Tako je bilo pred meseci. Bliža, sg čas jesenskega zasedanja parlamenta in po zagotovilu zahodnonemške vlade bo prišla ratifikacija sporazuma na dnevni red kot točka o kateri še ni razpravljal parlament na zadnjem zasedanju samo zaradi »tehničnih ovir«. Naša javnost sedaj pričakuje, da bo Bonn držal obljubo in z ratifikacijo sporazuma odstranil z dnevnega reda vprašanje, ki že vsa ta leta škoduje koristim, naše države in neugodno vpliva na gospodarske in druge odnose med obema, državama. Res je sicer, da so se odnošaji med našo državo in Zahodno Nem-čijo v zadnjem času ugodno razvijali, izvajanje sporazuma pa je podlaga za še ugodnejši razvoj. Ko bo dokončno odstranjena še ta ovira — za ko.r je potreben še samo formalni akt ratifikacije — ne bodo odprte samo nove gospodarske možnosti sodelovanja, temveč bo to tudi pomemben prispevek k ustvarjanju boljšega. ozračja med obema državama. S. L,. BD TOUTETT DUV1 HUB Začetek volilnega boja v ZDA Svojo zmago sl demokrati tolmaSifo kot dokaz, da se veča naklonjenost volivcev za demokrate — Stevenson se bo lotil predvsem Nixona — Protiukrepi republikancev WA8HINGTON, IT- lept (Tanjug) Uradni sačetek volilne kampanj* v ZDA je bil pod vtisom nepričakovane zmage demokratov na. delnih volitvah v republikanski trdnjavi v severovzhodni državi Maine. Dejstvo, da so osvojili mesto guvernerja ln dobili 2 do S poslanske položaje, so demokrati raxnmeii kot dokac, da se naklonjenost volivcev njim v korist veča in daje mnogo upanja za volilno zmago. Bolj kot tam volilni izid Je dogodek v Mainu značilen po tem, da so demokratom prinesli zmago tako imenovan.: sindikalni glasovi. Ali bodo sindikati imeli podobno vlogo tudi v državnem merilu — takšno vprašanje se je pojavilo, odkar je plenum glavnega odbora združenega sindiikata sklenil podpreti demokratskega predsedniškega kandidata. Vse to je še bolj razmahnilo opozicijske napade na celotno vladno dejavnost. Demokratski kandidat Stevenson j® pred deset tisoči po- slušalci in milijoni televizijskih gledalcev na volilnem zboarova-nju začel ofenzivni napad z napovedjo. da bo vsa njegova ostrina naperjen* na republikanskega podpredsedniškega kandidata N.ixona. Dejal je, da je Ei.senh.ower zaradi telesne nesposobnosti prenesel oblast na razne uradnike, Po večini bivše znane poslovne ljudi. Vodilni republikanci so odgovorili na zborovanju krajevnih prvakov iz vse države s pozivom na skrajno živahno in množično agitacijo. Samozadovolj- Egipt me bo dovolil do bi »združenje koristnikov prekopa« opravljalo promet skozi Suez — Pismo centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije egiptovskim delavcem Kairo, 17. sept. (Reuter) V intervjuja z dopisnikom indijske agencije »Press Trust« je egiptovski predsednik Naser sinoči izjavil, da Egipt ne bo dovolil »združenju koristnikov prekopa«, da bi opravljalo promet skozi Suez. Naser je dejal, da bodo Egipčani smatrali za agresijo poskus nove orga. nizaci.je, da bi poslala ladje skozi prekop. Predsednik egiptovske republike je poudaril, da je njegova država pripravljena postaviti se po robu agresiji, od katere koli strani. bojujete za dostojanstvo, ■ suverenost in svobodo svoje domovine. Bodite tudi prepričani, da sta v tem boju naklonjenost in moralna podpora jugoslovanskih delavcev in sindikatov popolnoma na vaši strani«. s tv o nad vladnimi uepefei m Biserih ower j evo popularnostjo ao žigosali kot najhujSega stranki-, nega sovražnik«. Aflitaejja miom iti po . Btsenhpwerdevefn navodilu v Miri smeri: Seznaniti j* treba najfiirSo javnost, da je država na pravi poti do Marnje in miru; med neodvisnimi in demokratičnimi volivci j« treba , ustvarjati navdušenj e, da bodo tudi to pot glasovali za republikance; voliyc* je treba prepričati, da je republikanska stranka »na-jveftje upanje ZDA« in vztrajno je treba agitirati za vpisovanje v volilne imenike glede na to, da je od (to milijonov ljudi, ki imajo volilno pravico, v imenikih samo 80 milijonov. med njimi pa ve6 demokratov kot republikancev. Medtem ko se Eisenhower-drfi obljube, da ee kot izveostrankar-ski državni poglavar ne bo spuSčal v polemiko s političnimi nasprotniki, ki mu prav nič ne prizanašajo, ata TTixon in uradni vodja stranke Hall napovedala, da bosta Trumana vnovič vzela na piko, ker dejavno podpira Stevensona, ter ponovila obtožbe o prodiranju komunistov v državni aparat ▼ dobi njegova vlade. Beograd, IT. sept. (Tanjug) Danes je Ml prvi sestanek med predstavniki norveške delavske partije in socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V imenu SZDLJ je norveško delegacijo, ki jo vodi generalni sekretar Haaken Lie, pozdravil generalni sekretar SZDLJ Edvard Kardelj. Na današnjem sestanku so razpravljali o strukturnih spremembah v kapitalizmu. Razgovori se bodo Jutri nadaljevali. (Na iliki: prihod delegacije norveSke delavske partij« v Beograd.) Na vprašanje, t&e bo prišlo do vojne zaradi sedanje 'krize v Sueškem preC-topu, je predsednik Naser odgovorili, da agresivnih ukrepov Zahoda ni mogoče več jemat; samo kot zastraševanj-e. »Zahodu nj toliko za Sueški prekop, kolikor mu gre za ugled v arabskem svetu«, je poudaril Nasar in izrazil prepričanje, da je sedanja kriza zaradi Sueškega prekopa »bolj kot kdaj koH združila arabski svet in da Zahod že začenja čuti-ti jposiedice tega«. Ko je omenil sklep o blokiranju egiptovskega imetja v Vel-Britaniji, je Naser poudaoail, da moraijo zato afriiško-azijske države dobro odpreti oči. Pripomnil pa je, da bi se morale te države osvoboditi gospodarske odvisnost: od Zahoda in ustanoviti afriško - azijsko plačilno unijo. Predsednik Naser se j.e danes eno uro razgovairjal s sovjetskim veleposlanikom v Kairu Kisejevo-m. Pozneje je konferi-ral z indijskim ministrom brez listnice Krišnom Menonom, ki je davi zgodaj prispel v Kairo na razgovore o Suezu. Beograd, 17. sept. (Tanjug) V odgovor na nedavno pismo, ki ga je federacija sindikatov trgovskih delavcev Egipta . poslala našim sindikatom, je Centralni svet Zveize sindikatov Jugoslavije poslal egiptovskim sindikatom pismo, v katerem je med drugim rečeno, .da so jugoslovanski sindikati z narj večjo pozornostjo in simpatijami spremljali nedavne dogodke v Egiptu od nacionalizacije družbe Sueškega prekopa do poslednje faze boja egiptovskega ljudstva za ohranitev suverenih pravic in neodvisnosti. »Kakor vam je znano “ Je rečeno v pismu — so tudi narodi Jugoslavije v bližnji in daijnii preteklosti doživeli nemalo hudih preizkušenj, v zadnji vojni pa je bil resno ogrožen njihov obstoj. Toda odločnost ljudstva, da si pribori osnovne pravice in svobodo, je bila močnejša od vsega. Kljub ogromnim žrtvam, ki so jih morali dati, danes jugoslovanski narodi v svoji neodvisni socialistični državi sami odločajo o svoji prihodnosti. Prav *ato — je dalje rečeno v pismu — v celoti delimo vaše prepričanje, da vas noben pritisk, grožnja ali izsiljevanje s katere koli strani ne bodo omajali v odločnosti, da se vztrajno do konca Združevanje arabskega sveta Gospodarski strokovnjaki Jemena, Saudove Arabije, Jordana, Sudana, Sirije, Egipta, Iraka, Libije in Libanona predlagajo ustanovitev asv eta za arabsko ekonomsko unijo« — O predlogu bo 15. oktobra razpravljal svet arabske lige KAIRO, 17. sept. (Tanjug) Vlade arabskih držav posvečajo čedalje več' pozornosti medsebojnim ekonomskim zvezam. Potreba po temeljitih spremembah v ekonomski strukturi teh za- -ostalih in nezadostno razvitih držav narekuje potrebo po finansiranju gospodarskega razvoja. Zamisel, da je treba povezati prizadevanja za skupni napredek, dobiva čedalje vidnejše oblike. Sedanji politični položaj, posebno pa še poslabšanje odnoša-jev z Zahodom, od katerega je bilo to področje gospodarsko odvisno, so še močneje vplivali na vlade arabskih držav, da so odločene storiti korake za čim uspešnejši napredek medsebojnih trgovinskih in gospodarskih zve*. SPOROČILO O RAZGOVORIH Velike poplave v Indiji ME\V DELHI, 17. sept. (AP). Nalivi in poplave v področjih severne Indiije so uničili letino in domove nad pol milijona ljudi. V Gorahpuru v srednji Indiji so v poplavah utonili štirje ljudje-iJudourniiti so razdirali železniško progo na relaciji New Delhi *— Kalkuta. V Rodeziji posreduje armada TvDOLA (Severna Rodezija), 17. septembra (Reuter). Dane* je kakih sto britanskih vojakov v vojaški formaciji korakalo sko-ci mesta Rodezije, kjer stavkajo delavci rudnikov bakra. Oblasti »o prejšnji teden uvedle obsedno »tanje. Med stavko so zaprle 70 Stavka jočih- (Nadaljevanje s 1. strani) zakonita pravica Ljudske republike Kitajske do predstavništva v Združenih narodih. f> Obe strani menita, da zmanjšanje oborožitve kot tudi prepoved uporabe atomskega in termonuklearnega orožja in poskusov z njim pomeni bistven prispevek k svetovnemu miru. Zato soglašata, da se je treba nenehno truditi, zlasti v Združenh narodih, za sklenitev mednarodnih sporazumov v tej smeri. 3. Obe strani izražata pripravljenost razširiti in utrditi sodelovanje na tehničnem in ekonomskem področju, med-drugim pa razširiti medsebojno trgovino, za kar so danes široke možnosti. 4. Zboljšujoč medsebojno razumevanje med narodi Jugoslavije in Indonezije, sta se obe strani sporazumeli, da bosta razvijali kulturno sodelovanje z zamenjavo delegacij, študen- tov in strokovnjakov s področja kulture, umetnosti in znanosti. 5. Predsednik FLRJ Josip Broz-Tito je hvaležno sprejel povabilo predsednika republike Indonezije Sukarna, naj pride na uradni obisk v Indonezijo. Izjavo sta zunanja ministra podp:sala v navzočnosti predsednika republike Indonezije dr. Ahmeda Sukarna in predsednika FLRJ Josipa Broza-Ti-ta skupno izjavo o bivanju indonezijskega predsednik v Jugoslaviji. Izjava je bila podpisana v Belem dvorcu ob 18.10. Pri podpisovanju te listine so bili navzoči podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Ran-kovič 'n Svetozar Vukmanovič in predsednik ljudske skupščine Srbije Petar Stambulič, z indonezijske strani pa visoki indonezijski voditelji, ki spremljajo predsednika Sukarna. Te dni se je v Bejrutu končalo zasedanje ekonomskih strokovnjakov ,iz vseh arabskih držav: Jemenia, Saudove Arabije, Jordana, Sudana, Sirije, Egipta, Iraka. Libije in Libanona. Pod pokroviteljstvom Arabske lige so strokovnjaki izdelal^ končen načrt predloga r3 ekonomski uniji arabsteih držav. Predlog določa carinsko unijo arabskih držav in uvedbo enotne carinske uiprave vseh držav članic zveze. V načrtu so tud,! skupni ukrepi unije za izvoz, uvoz in transport. Poenotiti nameravajo delavsko zakonodajo, socialno zavarovanje, davke in način kapitalne investicije. Za izvedbo teh predjogov so ekonomski strokovnjaki arabskih držav predlagali ustanovitev »sveta za arabsko ekonomsko un:jo«, ob katerem bd delali tudi ekonomski, f inančni in carinski odbor. Uvedli bi posvetovalno telo strokovnjakov, ki bi proučevali- posamezne probleme in dajali določena priporočila- Vsi ti predlogi, ki ©o jih v arabskem sveto sprejeli z zanimanjem, bodo predloženi ekonomskemu odboru Arabske ligo Edenov odgovor Nehruja New Delhi, 17. sept. (Reuter) Zastopnik britanskega veleposlaništva je sporočil, da je bila danes predsedniku indijske vlade Nehruju izročena nota predsednika britanske vlade Edena kot odgovor na dve sporočili, ki ju je bil Nehru te dni poslal britanskemu predsedniku. oktobra. Ce bo ta odbor sprejel načrt o ekonomski uniji arabskih držav, bo predloge dokončno proučil svet Arabske lige, ki se bo sestal 15. oktobra. V . zadnjem času je dejavnost strokovnjakov za trgovino in finance arabskih držav zelo razgibana. Tako je egiptovski minister Noseir obiskal Sirijo in Libanon, nato pa se je sešel tudi z zastopniki Kowaita. ki ima najbogarteijše petrolejske vrelce. Odkar je Saudska Arabija ponudila Egiptu dolarsko, pomoč 10 milijonov za finansiranje zunanje trgovine, je egiptovska vlada posJala tja trgovinsko misijo, ki bo proučila možnosti za utrditev in razvoj ekonomskih odnošajev s Saudsko Arabijo. Hkrati je Egipt predložil Sudanu nove predloge za ekonomske zveze med tema državama. Skupina uglednih gospodarstvenikov iz Egipta pa je predlagala ustanovitev arabske banke, ki bi finansirala zunanjo trgovino vseh arabskih držav in katere kapital bi znašal sto milijonov egiptovskih funtov. Sueška kriza de vnovič postavila na dnevni red v.praiSanje močnejših gospodarskih zvez in močnejše politične enotnosti med arabskimi državami. Podpora, ki so jo druge" arabske države nudiile Egiptu, je močno v prid arabski enotnosti in osamosvojitvi gospodarstev držav Srednjega vzhoda. Tudi slabenje političnih in ekonomskih zvez z HUDI BOJI V IL21RU Zahodom, ki se bo verjetno S« nadaljevalo, je prav tako voda na mlin močnejše povezave arabskih držav. Zato v Kairu z zanimanjem pričakujejo stališča držav članic Arabske lig« do predloga strokovnjakov o ekonomski, uniji arabskih držav. Sirijski in libanonski protest Bejrut, 17. sept. (Reuter) V skupnem sporočilu članom Varnostnega sveta poudarjata vladd Sirije in Libanona, da izkrcavanje francoskih oboroženih sil na Cipru ogroža mednarodni mir in varnost v Vzhodnem Sredozemlju. Izkrcavanje čet blizu sirijskih in libanonskih obal povzroča zaskrbljenost obeh vlad. Sirija in Libanon .menita, da je namen teh premikov vojaiški poseg, kar bi bila kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Krvava »pomiritev« Samo v spopadu pri Konstantini je bilo ubitih 60 llžircev — Francoski listi napadajo generalnega rezidenta Lacosta, ki je izjavil, da je smoter »politike pacifikacije že dosežen« Parfz, 17. sept. (Tanjug) V srditih bojih, ki so se razvili zadnja dva dneva med nacionalističnimi silami in francoskimi četami v Kabiliji. Konstantini in Alžiru, je padlo in bilo ranjenih nad dve sto Alžlrcev. Najhujš# boji so bili na področju Konstantine, kjer so Imele francoske enote peturne borbe s skupino nacionalistov. Samo v tem spopadu je bilo Po francoskih podatkih ubitih in ranjenih nad 60 Alžircev. Francosko poveljstvo ni objavilo podatkov o francoskih izgubah, pariški časopisi pa trdijo, da je v diverzantskih akcijah v mestih padlo v soboto in nede&jo pet 'ljudi, več Francozov pa je bilo ranjenih. Francoski generalni 'rezident v Alžiru Robert Lacoste je izjavil pred dvema dnevoma, da je »smoter francoske politike pacifikacije v glavnem že dosežen«. Pripomnil je, da Je Al-£ir stopil v pomembno dobo noviih politii&nih rešitev, in napovedal, da bo kmalu sprejet nov statut za to državo. Večina današnjih francoskih časopisov ostro napada to izjavo generalnega rezidenta, rekoč, da ostri boj.i in velike izgube na obeh straneh dokazujejo, da .pacifika- cija ni prinesla zaželenih uspehov. Takšnega izida si nihče v Franciji ni žel-etl, piše »Combat«, ko omenja nenadne napade upornikov. V pairiiških političnih krogih pravijo, da vladni strokovnjaki pospešeno končujejo priprave za dokončni statut ža Alžir. Po raznih navedbah bd statut določal »nerazdvojmost Alžjona od Francije«, ki je, kakor znano, pripravljena dati Alžiru precejšnjo avtonomijo v reševanju domačih, problemov. Statut pa bi bil sprejet in objavljen n« glede na mnenje tamkajšnjega prebivalstva. Kongres v Pekingu V soboto se je z vseh delov ldtajskega prostranstva zgrnila v Pekingu več kot 1000 delegatov — predstavnikov skoraj 10 milijonov članov Komunistične partije Kitajske. Začel se je VIII. kongres . partije prvi po letu 1945. Kot je znano, delu kongresa prisostvuje tudi tričlanska delegacija ZKJ: Jovan Veselinov, Vladimir Popovič ln Rista Antunovič. Med VII. in VIII. kongresom leži izredno raz-gibano in pestro obdobje enajstih Jet: uspešno zaključena domovinska vojna proti Japoncem, poskus sodelovanja s K.uomintangom in državljanska vojna, trda šola lastne neodvisne politike, prevzem oblasti in konsolidacija nove revolucionarne države z vsemi »otroškimi boleznimi«, ki so ob takih spremembah razvojno utemeljene in skoraj neizbežne, spopad s težavami, ki nastajajo ob prebujanja tisočletja »zamrznjenih moralnih in materialnih« nacionalnih sij, grenka korejska izkušnja ter grozeč problem dvanajstmilijonskega prirastka in stagnacija poljedelske proizvodnje ... V tem pestrem mozaiku oži^d tudi suho uradno ■poročilo o dnevnem redu kon-eresa — decentralizacija, demokratizacija, utrditev kolektivnega vodstva in (petletni načrt — po-febno če upoštevamo, da se je na Kitajskem začela »druga revolu- *MM«, to j« kita jaka verzija ko* lektivieacije zemlje. Le-ta je po splošnem mnenju edini možni način »tekme 's smrtji* zaradi lakote«, ki vsako leto ogroža milijone in milijone že tako podhranjenih prebivalcev. Ko je Mao Ce Tung lani zadnjega julija napovedali uspešni tempo ustanavljanja treh različnih tipov zadrug in svetoval, naj bi se prihodnje leto (to je 1956) sestal partijski kongres, je bilo splošno mnenje, da bo kongres v glavnem obračunal z dvema skrajnostima v kitajski agrarni politiki: s tistimi, ki so se ustrašili hitrejšega prehoda na zadružni sistem pozabljajoč mikroskopsko razdrobljenost kjitajskih »posestev« in s tistimi, ki so hoteli na Kitajsko preprosto presaditi sovjetske kolhoze in sovhoze. Od takra* pa so se zvrstili dogodki, ki so »pretresli svet«: obsodba stalinizma v Rusnji in v vzhodnoevropskih državah ter s ton v zvezi novi kur« v gospo- darski in upravni politiki ter nenadna sprostitev ideološke polemike »stotih šol« na Kitajskem in »Liberalizem« v kulturni ustvarjalnosti Kitajske. Ta dva kardinalna dogodka z vsem, kar iz njiju sledi,^ dajeta torej kongresu veliko širši okvir, kot je bilo to videti lani- Spremenjeni odnos sil v svetu, nove koncepcije, kj so sledile Stalinovi smrti in naravnost titanski domači (problemi, ki se je z njimi treba ubadati, da bi se zarjavelo kolo kitajske zgodovine z uspehom premaknilo naprej, vse to zahteva novih idej in pobud na vseh področjih. Ne smemo pozaibiti, da je Sla Stalinova smrt dokaj neopazno mimo Kitajcev. Pokojni Gruzinec na Kitajskem nikdar ni imel tistega mesta. kot. postavimo, v Rusiji, Bolgar id i ali kaki drugi vzhodnoevropski državi — bil je le veliki voditelj sovjetske države — toda to mesto Je ohranil tudi potlej, ko de bdi ■povsod drugje že detron.iizajrain. Veletok kitajskega razvoja, nazlnjčen od sovjetskega. je tekel svojo pot naprej Im zrc&lTla s!:ka Staiitna kot gosta — ne gospodarja afii učitelja — Je ostaja do nedavnega nespremenjena. V Obdobju, ko so se v Sovjetski zvezi im vzhodnoevropskih državah že začele kazati prve težmdie po de cen traMzacij i, se centralistična miselnost na- Kitajskem Se okrepi. Zunanji odraz te težnje Je »tnandžurska afera«, t. J. borba proti avtonomističnim nemdeneam Oamg Kuo Taoja. le-; Je bil predsednik pokrajčoske vlade v Mandžuriji. Kuo Tao je bil z vsemi svsiimt pff-i&taži vržem iz Partije. Upravna razdelitev Mandžurije Je bila spremenjena, tako, da so postale pokrajinske vlade zgolj uradniški forum, ki izpolnjuje do zadnje potankosti izdelane direktive iz Pekinga. Vzipoired.no s tem procesom En« tudi »ideološka centralizacija«. Kuo Mo-jo,e lan CK, ki se ukvarja s problemi s kulturnega področja, je konec začel ideološko ofenzivo proti »iidealSstisliti v rednem delovnem času. To je zavod za zaposljevanje delovno manj sposobnih, socialna ustanova, ke je pričela delovati s pomočjo republiškega odbora socialnega zavarovanja, danes po. s« že sama vzdržuje in daje delo številnim ljudem, ki so bili prej v breme družbi. Zavod ima le dva ali tri redno zaposlene 'ljudi, predvsem zelo’ sposobnega komercialista, ki nabavlja blago, predvsem polizdelke in odpadke iz tekstilne in usnjarske industrije, pa prikro-jevalca, ki pripravlja delo z* vso, ki jih v Zavod napori posredovalnica. Delo, ki ga dobe, je Delo različno in odvisno predvsem od sposobnosti delojemalca. Tudi za popolnoma nekvalificirane delavce je dela dovolj — na primer lepljenje že prikrojenih papirnatih vrečic, potem šivanje raznih platnenih vrečk, enostavnih predpasnikov, pletenje izdelkov iz usnjenih odpadkov, izdelava igračk itd. Asortima izdelkov se vedno širi. Po pripovedovanju vodstva Zavoda pa je tir-di povpraševanje za delo vedno večje. Vsak delovno manj sposoben, ki je na ta način prišel do prejemkov, hoče več dela. Doma mn morda pomaga kdo od družine, dela kadair še počuti boi) sposobnega več, drugič manj — zaslužek pa je zagofcrrljen in prejemki zares zasluženi. Marsikateri se žele tu nauči delati, in .‘fcrb Zavoda je med drugim tudi ta, da skuša svoje »zaposlene« čBm-prej ponovno •» ki j učiti v redno proizvodu jo. Po poročanju klanov »veta, se na Zavod v vedno večjem številu obračajo tudi občinski ljudski odbori, odnosno sveti za socialno skrbstvo. V vseh občinah imajo socialne podpirance — proračunskih sredstev pa malo in so tudi ie pričeli resno razmisliti kako bi tiste podpirance, ki so Je sposobni za delo, primarno zaposlili. V mestu kot je Maribor, ta problem ni nič manjši, možnosti za zaposlitev socialnih podpirancev pa bi bile ta še znatno večje — v kolikor bo uresničena umestna pobuda sveta za delo, da se ustanovi tudi v Mariboru Zavod za zaposlitev delovno manj sposobnih. Močna tekstilno, industrija, lesna industrija in druga podjetja v Mariboru bi nedvomno imela dovolj ostankov in zase neuporabnega materiala, ki bi ga takšen Zavod lahko koristno uporabil pri zaposl; e vanju svojih varovancev (na primer izdelovanje kravat iz tekstilnih ostankov, ki daje zasebnim obrtnikom lepe dohodke). Potrebno bo le .-poskrbeti, da ta pobuda ne bo ostala samo v mejah pristojnosti sveta za delo! Op) etnijo po avota Kamnolomi v arednji Dalsoa-cUVoa Brata, v Darilu, Troji-ru. Uoht in Stobrota dobavijo n« lote a« domači ln tuji trt okoM LOM kub, metrov lepega belega fr—znanega po vaem svetu. V jugoalov&aafcem izvoru kamna ao dalmatinski kamnolomi udel«deni * odstotki in pridobe nad 100.000 dolarjev. Leto« so odpoalali 400 kub. metrov kamnitih blokov v inozemstvo, ln sicer v Belgijo 76 kub. metrov, v Nizozemsko 164. v Svieo 20. v Nemčijo S9, v Italijo 8 ^n 400 ton neobdelanega belega kamna, v Brazilijo 21 kub. metrov pisanega drnlSeega polmarmorja in v Indijo 1.4S0 kvadratnih Čevljev kamnitih Pio«. Z braAdm kamnom so obtožene najbolj impozantne zgradbe, v Evropi in Ameriki, dunajski parlament, največje zgradbe v Budimpešti. Bela hiša v Wa-shiagtonu, TTmetniSkl paviljon v Zagrebu, Galerija kiparja Ivana MeStroviča, apomenlka kiparja Avguštin«ča v Batini skeli in Adis Abebi, s njim pa so obložene trudi novo poslopje Zveznega irvrSnega sveta v Beogradu. Kamnolom »Veselje« v Pučlšču n« otoku Bratu Je lani proslavil svojo 500-letnteo; ustanovil ga Je ln najel graditelj ta kipar Andrija AleSi. ' > Po dalmatinskem fcmnu zelo povprašujejo doima ln v inozemstvu. vendar t>2 »Industrija Jadranskega kamna ne more zadovoljiti vseh zahtev. Potrebni bi bili rekonstrukcija in mehanizacija kamnolomov. Izdelani so Se potrebni elaborati, po katerih bi potrebovali okoli 160 milijonov dinarjev in sicer 50 milijonov za nabavo strojev v tujini. pr»v toliko za stroje, ki jih izdelujejo doma. in okoli 60 milijonov za gradbena dela v kamnolomih. M. Lj. Na Kvarnem nad 3000 turistov Lepo vreme, ki ga imamo že skoraj mesec dni, je znatno podaljšalo turistično sezono na kvarnerski revleru Prav te dni so pri-šl« nove skupino tujih turistov, tako da je trenutno v Opatiji in liorcanu ter MoSče-tffcSfci Dragi nad 3000 turistov. Temperatura morja Je neobičajno visoka ta mesec september, saj artaSa 22 stopinj Celzij«. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN SODOBEN POUK ELI JE TAKO ZAVLAČEVANJE POTREBNO? Mestni svet v Ljubljani je spomladi sprejel priporočilo, naj bi občinski ljudski odbori e svojimi predpisi spremenili dosedanjo porazdelitev najemnine stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene pred letom 1918. Po tem priporočilu hišnim svetom omenjenih stanovanjskih hiš ne b; bilo treba plačeval dela amortizacijskega sklada v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš; razen tega se ■ za te hiše združita tudi amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje v en sklad za vzdrževanj«. Izmed občinskih ljudskih odborov na ožjem mestnem področju sta Ljubljana-Siška . in Ljubljana-Bežigrad že v začetku julija sprejela na osnovi priporočil mestnega sveta ustrezni odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi. razdelitvi najemnin ln skladih. Tako sta omogočila hišnim svetom starih in večkrat amortiziranih stanovanjskih hiš, ki jih je sicer na njunem področju bolj malo. da lahko celotni amortizacijski sklad (in to že od 1. januarja 1956) uporabijo za nujna popravila strehe, zunanjih zidov. žlebolčtfcem festivalu v Strassbourgu je naše pevce po«kisalo pet in pol tisoč ljudi. O kono^r^i 'v Slavnostni palači pa je zapisal časopisni poročev^ic’ »Tisti, ki niso bili tam, ne vrdo. da so izgub’14 priložnost slišat) odličen pevski zbor slovenskih učiteljev iz Ljubljane. Glasovi so lepi, plemeniti in dobro vodeni. Ne preseneča samo njihov obseg temveč zlasti kvaliteta zvoka ln preciznost izvajanja. — Pevovodja prof. Gregorc goji bogastvo zvočne barvitosti. Dirigent je ves zavzet za dognano popolnost. Kar čutiš, kako ga njegovi pevci spoštujejo ln kako ga imajo radi. — Spored je pravljično pester in privlačen. Dela, ki -jih vsebuje, so dragoceni biseri narodne umetnosti. Nežna in krepka čustva izžarevajo s takšno silo, da se -Ji ne more ustavljati noben Ljubitelj glasbe. < V pariškem televizijskem Študiju so zbor posneli za vso francosko televizijsko mrežo. Tudi tu so bili naši učitelji deležni najbolj laskavega priznanja. Najbolj jih je skrbel uspeh v »trezni in poslovni« Švici, čeprav so imeli že za seboj Pari«. Direktor Z ii riške radijske postaje pa j« na vprašanje, ali so dobro zapeli, odgovoril: »In 5e kako. več kot odlično!« . Med štirimi slovenskimi un-sambli, ki so letos poleti gostovali po Evropi, je torej tudi Učiteljski pevski zbor dosegel na svojem področju pomembno afirmacijo. Taika poslanstva so vsekakor plodna v mednarodnem sodelovanju. Zato. upajmo, da bodo prvemu takemu ttspehu v prihodnosti rledili Se novi. UiaS. 2 bogu gradi seb,i in bodočim rodovom lepšo prihodnost«. V tujino se je za stalno izselilo okrog 15 odstotkov goričkega prebivalstva, manjši odstotek pa Iz ravenskih in dolinskih vasi. Prekmurca dobiš od Ogniene zemlje v Argentini do ruskih st«P v Sovjetski zvezi. Največ jih je v Združenih državah, Kanadi, Argentini, Urugvaju. Braziliji, Avstraliji, Franciji. Nemčiji, Avstriji in Madžarski. 35 odstotkov vseh izseljencev je v ZDA ,okoli 22 odstotkov v Fran-oij.i in okol; 12 odstotkov v Argentini in Urugvaju. Uvodni članek »Dragim rojakom« je napisal zvezni poslanec za Prekmurje Vamek Šiftar. Miro Štubel opisuje kulturno rast Prekmurja. Ed; Perhavec pa naše gospodarstvo v Prekmurju. Prav zanimiv je prikaz o tem, odkod so se Prekmurci največ izseljevali in kje žive. Vilko Bežan piše o podružnici Slovenske izseljenske matice v Murski Soboti. Tri pesmi je prispeval Milan Horvat, med katerimi je naslovna »Stari kraj« namenjena prav prekmurskim izseljencem, eno je napisal Branko Semen, dve sta pa narodni. Prijetno ie kramljanje ing. Kolomana Cigita o tem, kako »lepo Je doma« ta prav tako . pripovedovanje Miška Kranjca, o katerem je napisal poseben prikaz Stanko Janež, v črtic! iO mamici, ki je postajala čedalje manjša«. V stalni rubriki »Dom in družina« objavlja Marta Kikec nekaj prekmurskih kuharskih dobrot, v rubriki »Mladi rod* pa pripoveduje Milan Horvat o »cunpr*-nijah In doživljajih svojega pokojhega dedka«. Tudi primernih slik ne manjka. Na naslo.v-nl strani ovitka je celostranska slika prekmurskega pozvafflna, 12 drugih slik pa prikazuje prekmurske kraje In Hudi. Poleg tesa orekmur?keg9 dela Je v številki, ki ima skuono 32 strani. 5e več drugega sra-diva. Tako daHSe poročilo o ameriških roiakih na obisku v domovini, ter stalne rubrike »Po domači deželi«. »Domovina na tujih tleh* in »Pero i^eHen-cev«. Nadaljuje se tudi celostranska oovest dr. Tva.na Tavčarja »Cvetje v Jeseni* z izvirnimi akp^m-kerrs s1!- karls Maksima Gas^ariia Ta del Ust* Je prav t>ako Ho»sto> iluatiAran. CV* A. Ka MARIBORČANI IN SOSEDJE k predlogu novega voznega reda V Mariboru je bil« posvetovanje o predlogu novega voznega reda. Udeležili so se ga zastopniki podjetij, okrajnih in občinskih odmorov, »P umika«, O.epševametga društva in drug-, ki so za sestavo novega voznega reda zlasti zainteresirani. S sirarni železnic pa je bil med drugimi navzoč šef prometnega odseka ZTP, Anton Lavreao.č. Razgovor o tem, kako naj b.i vozili vlaki v bodoče, da bi bilo potnikom ustreženo v večji meri kot doslej, je bili zelo živahen. Lz odgovorov, ki jih je predlagateljem sproti dajal zelo skrbno m z razumevanjem zastopnik ZTP je mogoče zaključiti, d'a je le malo možnosti ustreči nekaterim upravičenim željam zaradi dotrajanosti osnovnih sredstev, s katerimi naše železnice trenutno razpolagajo. Kaže, da prav zaradi tega v Somi so se osramotili O poslovanju nas in pekarn ie često slišali 'razne pripombe. Marsikaj je bilo o tem že tudi napisanega v raznih časopisih. Vsekakor vse to ni bito zaman. Ni še dolgo, ko so domala po vseh pekarnah isti nameščenci prodajali kruh in sprejemali denar. Da je to selo nehigienično ni treba posebej poudarjati. Še posebno pa je nevarno v času, ko so bolj kot običajno razširjene razne nalezljive bolezni, saj gre denar skozi nešteto rok. Morda je prav to vplivalo na odgovorne ljudi z- pekarni »Center« v Ljubljani na Titovi cesti, da so pred kratkim le namestili posebno blagajničarko, da prodajalke kruha ne bi imele več opravka z denarjem. Človek bi bil prepričan, da bodo ta ukrep pekarne pozdravili prav vsi. Vendar žal ni tako! Te dni sem bil priča prav v tej pekarni neljubemu dogod.ku, ki je vreden vsega obsojanja. Starejši meški in dve ženski srednjih let niso nič preveč izbirali besed, ki so žalili blagajničarko in se vsajali nad njo, češ da v pekami sploh ni potrebna in nad tistimi, ki so jo namestili. Verjetno jim je bilo žal tistih nekaj trenutkov, ki jih morajo odslej več žrtvovati za nabavo kruha. (Ker je bila ena izmed omenjenih žensk zelo izbirčna, se je res nekoliko dlje zadržala pri blagajni.) Vsak dan kupujem kruh v tej pekarni, zato lahko napišem, da gre delo vsem prav hitro izpod rok in da je zamuda zaradi blagajne, če sploh lahko govorim o njej, res malenkostna, Prav zaradj tega je še tem bolj vreden vsega obsojanja nastop omenjenih ljudi. Z njim. so še pokazali, da so »skregani« celo z najosnovnejšimi higienskimi zahtevami in tako osramotili pred vsemi navzočimi le same sebe in ne tistih, ki so jih ozmerr jali. -še bistvu do pomembnejtšita sprememb v voznem redu tudi Prihodnje leto ne bo prišlo. Razprava je zlasti pokazala, kako težko je sestaviti vozni red, ki bi ustregel vsem: delavcem, da bi prišli pravočasno na delo in dijakom, da ne bi morali z doma prezgodaj, kar škoduje njihovem zdravju, kakor tudi šolskim uspehom. DIREKTEN BRZI VLAK MARIBOR—BEOGRAD? Najživafanejša je bila razprava okoli zveze Maribora 2 Beogradom, z jutranjim, pa tudu z večernim brzim vlakom- Zahteva udeležencev posvetovanja, da bi uvedli direkten vlak Maribor—Beograd, pa je nedvomno tudi ena najbolj upravičenih. Balkan, ekspres, ki pripelje v Maribor zjutraj ob 3.28 je zlasti v turistični sezoni že do Maribora podrto zaseden. Ker je Maribor obmejna postaja, ima ob prihodu vlaka svoje delo še carina. Zaradi tega je vlek blokiram, potniki proti Beogradu nimajo pravice vstopa do končanega carinskega pregleda, ki se rad zavleče preko odhoda vlaka, ali pa spuste potnike v vagone v zadnjem trenutku. Prava diika, tai tedaj nastane, nikakor ni v čast obmejni postaji, za potnike same pa tudi pomeni vse prej kot ugodno potovanje. Ta slika se ob odhodu vlaka ponavlja dan za dnem že nekaj let in čas je, da Se najde primerna rešitev, so poudarili navzoči. Isto velja za večerni brzoviak, toi odhaja iz Maribora ob 18.51. MOTORNI VLAK NAJ BI VOZIL TUDI V MURSKO SOBOTO Upravičeno so izrekli nekaj pripomb predstavniki' murskosoboškega okraja. Saj je ta predel zares naj slabše povezan s centrom. Kot kaže, predlog za uvedbo motornega vlaka Maribor Mur- Ijama. Vse je odvisno od uresni- tem tudi v Mariboru in drugod čitve le postavljenih načrtov ZTP, ki namerava nabaviti potreben motor za to zvezo. Upajmo, da bodo načrti uresničeni! Seveda imajo podobne želje kot Prekmurci tudi Korošca- Ti PRISTANIŠKE SKRBI KOPRA Premalo direktnih nn n Dalmacijo — Nokia dalno-razkladalna postaj« na progi Tret-Ptrej Tovarna v Kidričevem ima že zdaj težave s prevozi do tovarne. Te težave se bodo z naglim razvojem tovarne še povečale. Delavci iz smeri Ormož zamujajo v tovarno z vlakom. Če bi z jutranjim osebnim vlakom jim ustregli, bi spet prizadeli zamudijo zvezo na motorni vlak otroke, ki bi prišli prezgodaj Te dni je imel svet za pomor- in želja, obseg njihovega pač po- stvo in ribištvo OLO Koper fejo, stepnega izpolnjevanja, na kateri so razpravljali o noven Dru^a želj« gre za tem, da sc zimskem in letnem plovnem redu Koper kor naskladalno-ralikladal- potn,iških ladij in 0 tem, da po- na postaja vključi v tovorno prestane Koper tudi 'pristanišče za 8® Trst—Belca—Zadar—Split —- v Mariboru in ji*i- tako potovanje do Ljubljane in nazaj nujno traja 2 dni,- Menijo, da bi se izplačala pot motornega vlaka zjutraj ob 3. uri dz Maribora do Prevalj in nazaj, pred odhp-do-m iz Maribora v Ljubljano. Druga rešitev za tiste, ki potujejo v Ljubljano bi bila odhod vlaka št. 80-11 okoli 30 minut prej iz Prevalj, da bi ta še ujel motornega v Mariboru.' zjutraj v Ptuj in teh Je okoli 400! — Tovariš aluminija v Kidričevem bo vsekakor morala sama, ne glede na sedanje tovorni promet na dolge proge. Pri potniškem ladijskem prometu je šlo predvsem za boljšo povezavo vse zahodne istrske obale (s Koprom vred) z Dalma- Dubrovnik - Kotor - Pirej. Ta proga bi se nato še podaljšala do Turčije. Nli dolgo tega, ko so prispeli z reškega pristanišča v koprsko na manjših ladjah prvi tovori bombaža in ta dogodek so že ocenili kot začetek razbremenjevanja prenatrpanega reškega voz čez Koper pa kažejo že sedaj trgovska in špediterska pod-jeeja iz Slovenije. Pogoi je seveda, da sfe vsem takim interesentom zagotovi prevoz v poštev prihajajočega blaga s kamioni koprskih prevoznih podjetij iz notranjosti na morje. S tem v zvezi je postalo aktualno vprašanje operativne obale in skladišč. Ob severni obali, ki je povezana S krožno cesto, je sedaj 3.700 kvadratnih metrov starih in novih skladišč; s tem, da redne zveze z vlaki, reševati cijo. Trenutno je ena sama dhrekt-vprašnnj« prevoza svojih ljudi. na zvez* na teden in sicer na Morda ni tako neizvedljiva progi Trst -. Koper - Piran -zamisel tovarne, da uporabi ne- Umag - Poreč - Pulj - Mali Lokaj svojega aluminija za svoj šinj - Zadar. Ta zveza bi pozimi lastni motorni vlak? zadostovala, v prihodnjem letu pa Predlogov in misli, koristnih bi Mo treba po mnenju članov ga blaga, veliko zantmame za iz- V samem pristanišču ie glob, ' i direktno zvezo v' pristanišč*. Za enkratno tovo-rje- se podrejo nekatere stare lope pa nje na mesec se nabere v koprskih bi pridobili prostor za skladišče-skladiščšh že seda; dovolj razne- nje lesa. ;lobi- in tudi težko uresničljivih, je sveta vzpostaviti Vendar bi to pomenilo prevelik bilo na posvetovanju v Mairibo- vsaj do Splita in to trikrat teden- napor za okoli 15° otrok, ki se ru še mnogo več, kot smo jih sko, po možnosti pa naj bi bila vozijo v šolo in bi morali vsta- ‘ navedli. Nedvomno bodo lju- enkrat tedensko direktna zveza do jati najmanj 1 uro bolj zgodaj, dem, ki jih bodo pcemotrili, Kotor«. Vzpostavitev teh direkt- To dejstvo pa je tudi vredno služile pri reševanju tako težke nih zvez bi bila vehlkega pomena premisleka. Glede na to bo brž- nailoge, kot jo ima žeteznica pri zlasti za tujce, ki prihajajo v našo kone na koroški progi ostalo uresničevanju svojega gesla: državo kot turisti iz tržaške smeri. nuditi potnikom čim hitrejši in ugodnejši prevoz. (Jp) vse pri starem. Med umestnimi predlogi v razgovoru okoli motornega vlaka Maribor—Ljubljana je vredno omeniti, da pride vlak v Ljubljano dokaj pozno (ob 9.30) zlasti za tiste, ki potujejo z« službenimi, opravki. Kazno je, da bo to pripombo skušalo 2TP upoštevati, seveda je spet odvisno od spremenjenih "tras obeh ekspresov na tej relaciji. KAKO OLAJŠATI DELAVCEM POT DO TOVARNE? To vprašanje je postavilo več zastopnikov podjetij iiz Maribora, Kidričevega im Poljčan. Resda je to bolj stvar podjetij in prilagoditve delovnega časa, prav pa je, da pride skrb za delavce do izraza tudi na takem posvetovanju, saj so delavci najštevilnejši med potniki na železnici. V Poljčanah vstc-pa Šele * tem bi se Koper -prav uveljavil kot pomorsko mesto. Trnovlje Na nedavniseji mteresen tov v * Splitu - sklicala jo je Jadranska „11*. S3SSwSSSS,T3S *«*» K"*« - »_/ uspelo dramsko prireditvijo. KaT sprejeli te predloge, toda na po-štirikrat s,v nastopili na domačem dobnem posvetovanju na RWdso —i — ’ m-«« I—I — - r8— — , • « . ■ • pristali ae na to, da bo ▼ prihodnji sezoni direktna zveza do Zadra ne enkrat, kakor 1c*oj», temveč dvakrat na teden. Vse kaže, da zavisi od vztrajnosti, s katero Sl bo svfct za pomorstvo in ribištvo prizadeval z« uresničenje svojih utemeljenih predlogov odru na prostem Pri vseh predstavah je bil obisk dokaj zadovoljiv Gledale; pa so nastopajoče tudi pridno nagradili za njihova uspešna izvajanja. Z naštudiranim delom so gostovali tudi že v Grižah, kjer 1e bil prav tako obisk zelo lep Želeli bi, da bi nas maše prosvetno društvo še večkrat presenetilo s kvalitetnimi predstavami. J. P- Od blizu Iz Maribora Mladina se zaposluje. Zadnja leta Je predstavljalo vključevanje , ... . . ... , mladiime, ki Je dopolnile obvezno v zgodnjih jutranjih urah na golsinje, v uk ali zaposlitev, iered-vlak proti Mariboru 405 delav- rj0 re£€tl problem, saj Jfe kljub _____________________ cev ju nameščencev, poleg teh vsem prizadevanjem ostačo vsako ka Sobota ni naletel na gluha je še znatno število dijakov. Vsi lato nekaj sto mladincev, zlasti ■ nn.n 'v.. - j m , f,* ^, r. r,.ai,r3*»TiT.rvtai i-r P® m. cit m k trez za.. te ne poti v ušesa. To je tudi edina moana rešitev, če hočemo ljudem olajšati potovanje v to smer. kajti z osebnimi v-laki ni mogoče storiti v prid potnikom v tej smeri ničesar več. Kot je povedal zastopnik 2TP, v Ljubljani resno 'razmišljajo o uvedbi motornega vlaka, ki bi se na Pragerskem odcepil, odnosno priklju čil sedanji zvezi Maribor—Ljub- Morda bi kazalo razmisliti Dobra sadna letina V Dravski dolini, Slovenskih goricah, Halozah in Pomurju je ietos sadje kar dobro obrodilo. Plodovi so sicer nekoliko drobnejši kot sicer, vendar se bo to cb ugodnem vremenu še popravilo- Precej se čutijo posledice raznih škodljivcev, zlasti škr-lupa, ki je letos dokaj razširjen, največ po krivdi tistih sadjarjev, ki se niso ravnali po navodilih Sadjarskega inštituta in niso pravočasno škropili. Rano sedje prodajajo sedaj povpreč- ti morajo navsezgodaj iz poste- Pa ~ . življenje. Letos Je v Maoioru slo lje, mnogi vstajajo ob 3. un ne;<0.il&0 ja.žje. Doslej s« sklenili zjutraj, ketr pešačijo do postaje m.ed muadiino 1-n obrtrfmi mojstri dobro uro! Železnica pravi, da v privatni:*« in soei-aliaKčmetn ne more prilagoditi voznega re- sektorju -nad 50o- učoth pogodb, da tem potnikom. Lahko pa bi Moške mladine cc.o pr.tnanjku- k, ji«!., po««]« - u bi p«. &«•»*TVKSSSS?S: mofcmla Začetek delovnika od o- mEirl^n;,n0ir.stvo, kamnoseštvo. Tina 7. uro. V Zagrebu so pod- {jaestvo. Se vedno je »a mlad-ecri-jetja že načela to vprašanje. 6e najbolj vabljivo delo mehami- ltarja, rad.:iotehn:iika 1« električarja. Za te poklice pa mnogim manjka potrebna prebizobrazba. V Mariboru bo letos našlo učna mesta ' čudi 25 otrok padlih borcev iz Bosne in dz Nove,ga mesta. Obrti se bodo izučili delem« v industrijskih, deloma v obrtnih podjetjih. Nekoliko fežjla pa Je še vedno zaposliti' žensko mladino. ae Je prijavilo takoj okol( MO !«- terestmtov. Ste vito tečajnikov raste i* leta v leto im je lani doseglo že laco ljudii 1« najir«z!i;čo«3-ših poklicev, ki so obiskovali 36 tečajev. Največ obiskovalcev imajo tečaji anglešKine. za katero so uvedli len; tudi prvi« konverzacij-s k« -večere. Ti večeri s« potekali zeeo prijetno fn so na ttjuh udeleženci uspešno poglobi-],; in utrdili svoje znanje. Tečaji sb se v Mariboru že tako udcmaiRtM, da ae že avgusta prijavljajo novi -interesroti. V treh tcrklih »e je z* nov« sezono prijavilo nad 200 tečajnikov, kar kaže, da bodo letošnji tečaji še številnejši kot lanskoletni;. Zato bo 6e bolj kot lani v Ospredju oega-n-izscijskiih tle*av vprašsiraje prostorov. Konverzacij rici tečaj bo glede n« vetetko stisko predvidoma v restavraciji »Soča«. * V Mariboru je več kot 400 teh bo prevzelo samostojno delo, ostali pa bodo prakteorrali nekako do konca leta. ko bodo nameščeni kot samostojni alt pomožni knjigovodje. -JP Pripadniki JU Jim pomagaj« Vipava se ponaša z dokaj lepim parkom, ki je bil med vojno precej opustošen. Razni kameniti kipi so bili vse križem razmetani med ogromnimi drevesi, usahnil pa ie tudi vodomet. Po osvoboditvi so park. kolikor je bilo mogoče obnovili. Vanj radi zahajajo vsi. .le najmlajši niso našli tu pravega veselja. Končno pa bodo tudi ti v kratkem dobili otroško igrišče, ki bo opremljeno z vsemi potrebnimi napravami. Poleg tega gradijo v no po 15 din, toda cene gredo navzdol, ker je veliko odpadnega sadj a, ki je le za takojšnjo Te skušaj o pred vsem napotiti v uporabo. Industrijsko sadje po- naidaOjevaSne šole (gospodinjske); toste, Jci iKnaJo mo7irvost, pa le um-dsij evanju rednih šol. TEŽAVE IN SKRBI KOPAČEV GLINE V GLOBOKEM GJinokop v Globokem pri Brežicah se bori z veiikimi težavami. Čeprav je v zadnjih treh letih napredoval, kakor malokatero podjetje, se -delovni kolektiv ne more otresti skrbi, ki mu jih povzročajo slabe sanitarne in higiensko-tehnične naprave. Medtecn ko so od Jota 1953 povečali fizični obseg proizvodnje za 400 in vrednostni za 520 odstotkov', so na- rudnika, se vprašamo, če icna podjetje v času, ko zmanjšujemo investicijsko izgradnjo in ko spreminjamo strukturo investicij, splo-h pravico, da zahteva kredit. Menim, da jo ima, kajti v tem primeru ne gre za podjetje, ki se šele ustanavlja in ki bi naenkrat rado velika ali celo nemogoča finančna sredstva, medtem ko še sploh ni začelo obratovati in tudi nuj a j o po 5 do 6 din za kg, pa ni kupcev. Kljub temu je na trgu, zlasti v večjih potrošnih središčih, sadje še vedno predrago, ker prinašajo blago na trg le bližnji pridelovalci, medtem ko kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva, največ zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, vse premalo upoštevajo domači trg, kjer bi sadje po primerni ceni šlo hitro v denar. Treba bi bilo le primerno organizirati odkup in prevoz na trg. Kaže tudi, da bo treba nagi sadja posvečati še večjo skrb kot doslej. Poskusi, ki jih je letos napravil Sadjarski inštitut v Mariboru dokazujejo, da se da a primerno nego in škropljenjem preprečiti odpadanje ter pospešiti razvoj in barvanje sadja, ka-r je za trg, zlasti za izvoz velikega pomena. Vsekakor se bodo morali naši sadjarji, ki so sicer v primeri s predvojno dobo dosegli že velik napredek, še marsičesa naučiti, da Mestna plinarna v Mariboru izgrajuje ogromen plinobran * zmogljivostjo 6 tisoč kubičnih mladincev opravilo 7.500 delov- parku mladina in pripadniki nih ur pri gradnji raznih šport- Partizana ob pomoči JLA Še nih naprav. Mla-dina v občinah igrišče za odbojko in košarko. Center, Temo in Košaki je uredila 11 novih igrišč za odbojko, košarko, nogomet in ipoligon za lahko atletiko, medtem ko so mladinci v občini Tabor pomagali i zdel o s ati opeko v radvanjski opekarni. na morja okrog 4m, modrem ko bi bilo treba morje na severni strani, kjer so skladišča in prostori za manipulacijo blaga, poglobiti. Prav te -dni bodo strokovnjaki uprave pomorske oblasti severnega Jadrana, ki ima v načrtu popravilo koprskega luko-brana, s potapljači pregledali obalo. Na tern js zainteresirana tudi Vodna skupnost, ki razpolaga s prsimernieni stroji. Zato bodo pri tem delu sodelovali tudi njeni strokovnjaki. Pripravljalna dela » torej nekako že v teku. dede na to je bilo sklenjeno, da postane Koper že v voznem redu za to zimo razkladal no-na-kladalna postaja. Na to so pristali tudi na že omenjenem posvetovanju na Reki. Seveda je sedaj stvar tukajšnjih gospodarskih krogov, da poskrbijo za primerne količine blaga za prevoz in z* čimprejšnjo usposobitev obale 2» pristajanje tovornih ladij. Tega - usposobitve obale - se smemo nadejati vsaj do prihodnje pomladi, dotlej pa bi vlogo Kopra začasno prevzel Piran, kjer je pristajanje tovornih ladij že sedaj mogoče. Lppa gesta Mariborskega gleda- ni etrov plina. Načrte zanj je na- usča. Letos Je Maimborsko gt«da- pravi!" inženirski projektivni biro MžSe napovedalo vsestransko več- v Zagrebu, gradi pa mariborsko 1“° aktivnost: vtač iprseniev v l>rs- podjetje »Metalna«. Plinohram je Operi, vet Sostov-mj n» ^ . . . « . j vi . , - pncr.a- prv, izdeiek domačih strokovni!- so nEmreč dodati dokov. Z n.;egovo izgradnjo ne bo sedanjim desetim sibonmajecn še primanjkovalo plina saj bodo v enega — im sicer za upokojence, plinohramu ob sedanji potrošnji po zniSrnih cenah. To 'Itno r>o- lah,ko -pridržali ckoli poldrugim.1- r^cvij^o vst Mamso.-ea- ie-« , _*4 . -r j n', najboli] pa je t« vest razvage- lt,on kubic. metrov phna. Za do- ^ upokojence ume, ki Zadruge In posestva se niso izkazala Založenost in cene na mariborskem živilskem trgu se zsiradii previdnega obračanja graditev novega pi in oh rama bo ______________________ ^__________ _____________ podjetje porabilo okoli 60 milijo- svojih dohodkov morajo m Ervinov dinarjev. Bioši Mestni ljudski »3r*»j at'iečnik in deloma vedno zasebni proizvajalci, ki tudi ustvarjajo drisvne rie. Te so naslednje: cvetača 50, fi- žol, stročji 20 — 3U, iuščenj a(> — 40, kumare 10 — 15, paradižnik 20 — 30, solata glavnata 30 — 40, endivija 15 — 30, zelje 15. Gena-čebuli je narasla na 70 — 80 din. Krompirja je dovolj po 12 din. Dovolj je rta trgu sadja, razen breskev, ki so letos pozeble, zato je tudi qena dokaj visoka, 70 — 80 din za kg. Hruške so pridobiva kvalitetno glino in iz dneva v dan celo veča proizvodnjo. F. Šetinc bilno in sposobno za konkuren- precej plina v i^ubo. co na svetovnem trgu. Pošto’e * za to imamo, treba bo le krepko dobro organizirana. Pogovorili so se tudi s predstavniki kmetijske Zanimanje za jezikovne tečaje *■£««. L ^grebškf"telesljem! prijeti to osvojiti so- rSTSS^VTTJrSS^i^ dobne metode sadjarstva. - - - ... — RO. prave se vedno tiste iz leta 1953: |e ne vedo, če bo sploh rentabil- bo naše sadjarstvo zares renta- set let obratuje, pri čemer gre zadrugo Kaštel Stari, k.i j®, zelo Vse, kar uma podjetje, je zasilna no. V tem primeru gre za rudnik, b*raka sredi delovišča, kjer .pa je ki že nekaj det obratuje pod ne- prostora komaj za dve ali tri pi- mogočimi pogoji, a kljub temu salne mize in skladišče. Ce vemo, ....................... da se je v tem času povečalo število zaposlenih od 28 na približno 2'50, se Jele lahko prav zavedamo problema. Tu sedaj niso tako važne umivalnice, jedilnice in podobno, čeprav je tudi to najosnovnejše, kar mora imeti tako podjetje. V globoškem rudniku nimajo celo prostora, kjer bi se delavci lahko preoblekli ali vsaj posušili, ko ob deževju ah v zimskem času prihajajo na delo. To je resno vprašanje, ki presega okvir podjetja in mora zanimati tudi ostale odgovorne čini-teije. Čim prej bo treba podjetju odobriti potrebne kredite, da bo lahko zgradilo najosnovnejše, toda še daleč ne vse tisto kar v drugih, nič večjih in dosti manj pomembnih podjetjih že imajo. Ce globočki rudnik ne bi imel nobene bodočnosti, bi lahko razumeli, zakaj ne more dobiti potrebnega kredita. Toda v podjetju zagotavljajo, da je rudnik že sedaj v stanju dati 30.000 ton neiz-gor.ljive gline na leto. ne da bi bilo i po večanje proizvodnje vezano na odkrivanje novih plasti. Problem je namreč v tem. da ni prostora za vse delavce, saj celo za tiste, ki že delajo v podjetju, nimajo najosnovnejših sanitarnih in higiensko ‘- tehničnih naprav. Podjetje ima tudi odjemalce za glino, ki je konstantna in kvalitetna, a ima tudi .to lastnost, da zanjo ni treba plačevati deviz. Ko se otresemo tudi pomislekov glede bodočnosti globošltega posestvo Vojne ekonomije. Ti po 25 — 50 din, jabolka 20 — 3o, dobavitelji se pojavljajo z raz- slive 20 — 30. Glede na dobro me roma nizkimi cenami (KZ letino pri slivah je cena dokaj Malečnik n-udi-paradižnike po IB visoka! din z*a kg). Tudi »Povrtnina« Od -čas do časa je dobiti tu-di zalaga v zadnjem času trg za- med po 300 din kg. Primanjku-dovoljivo, z lepim blagom po je pa mlečnih izdelkov in jajc. zmernih cenah. Vrtnarska za- Cene so naslednje: -mleko 35, druga ima svojo stojnico oblo- smetana 175, skuta 100 — 120, ženo z lepim blagom, je pa ne- maslo 500. Jajca so se podraži-kaj dražja od socialističnega ja ng- 18 in celo 20 din komad, sektorja. Nekateri člani te za- Perutnihe je vsak dan nekaj ske univerze raapiseia že leta 1950 govodij. ki s« absolvirali knjigo- dru„e se pojavljajo kot samo- na prodaj po '230 do 250 din kg, prve jezikovne tečaje, z« katere vedski tečaj v Ljubljani. Pet Izmed proda3alci> z znatuo višji- piščanci pa po 300 — 350 din. PO RIMSKIH TOPLICAH... :adke. Ali ni Skoda ibako lepega čez potok. Pod cesto je voda z Prj nov»m mostu na desnem ribnika? Mimo tega teče gorski gramozom zatrpala kanal, ki ga bregu Savinje se 'je podrl na jotok, ki bi ga lahko * majhni, nihče ne očisti. Menda je tako razdalji 8 m oporni zid -v potok ni sredstvi speljali vanj in ta- že dve leti. Za ureditev takih Ično. Dovozna cesta na most je to napravili kaj ceneno ribo- malenkosti pač ni treba mnogo tako kar navpično odsekana. In . jojnico. Pod ribnikom ob cesti denarja. Kaj ipxavj k temu ko- ta kraj sploh ni zavarovan z toji sta.ro poslooje. k' je med lektiv, ki ima največ Ocoristi od zaščitno ograjo! Ko so gradili vojno pogorelo. Do plošče qe do- tujcev? Poleg hotela je senčnat most. s-o uporabili za zid slab dobro ohranjeno. Ce bi takoj po vrt za goste, v katerem so mize material.So vaj pogoji za na-vojni poslopje obnovili, bi imeli in stoli. Tik pod vrtom pa je dalj.nje rušenje cest«, če ne bo-u več stanovanj. Sedaj pa slu- veliko smetišče, ki ga krasijo do pravočasno obnovili oporne-?i plošča le za plesišče, ki bi ga celo gnijoči odpadki. Tu je pra- ga zidu. Nič nenavadnega, ne bo. rav itako lahko uredili tudi vo leglo mrčesa, ki sili v pro- če bo padel v temi kak kolesar irugod. Pod gozdom je ob robu storie hotela. Čudi me, da tega ali pa otrok s oeste na poruše-'esi-šča dolgo leseno poslopje z ae vidi sanitarna inšpekcija. hi beton globoko v potoku. Pra- 2 gostinskimi prostori. Ti so Cesta proti Ogečam je od ple- vijo. da je -tudi -ištvo vse križem razmetano, kamnite podlage, na kateri so licah ^ „ hote- ieloma je že tudi .razbito. Ena- že skoraj pravi jarki. Ponoči lc>m „Nova pri2idek s s0_ ko sliko nam nudi tudi terasa, tu n; najbolj varno hoditi mri dobn5mi strJmj^i. Ro so občino __r_ . delj.a mc je Mize in stolii so kar pod milim pešcem, kaj šele kolesarjem m uklrr51{ je m delo prenehalo. zvabila v Rimske Toplice. V ba- nebom. Skoraj ne morem ra- drugim voznikom. Ta cesta po ’ ugotavljajo da ni vo- zenu je bilo vse živo, nič man) zumeiti, da tima gostinski kolefk- vojni sploh še ni bila poprav- - ... . ’ pa tud] po parkih in sprehajal L tiv »Stare pošte« tako maloma- Ijena., Nevarnost povečuje še ščih. Kolikor je dala narava ren odnos do ljudske imovine. tema. 2e pred petimi leti so po- _______ ______ Rimskim Toplicam krasot, tpli- Domačini pravijo lesenim lz- stavili drogove za javno raz. ”lM~ so žgradili Ali mora ko manj razumevanja imajo za- bam »zajčje štale«, ker so pač svetljavo. Tako zelo se jie mudi- res’ Wsto ^ je Štorje nje nekateri tamkajšnji ljudje, temu primerno urejene. Tik po- to, da so jih morali postaviti Lepa sončna ni de za jzplakovalne naprave. Ke,r del niso nadaljevali, niti začetih zavarovali, razpada že tudi ti- V parku poleg hotela »Stara slopja teče gorski potok Bcvro- kar v 14 dneh. Luči pa danes ... oošta« je sedaj prazen ribnik, vec nekaj metrov -kar Po cesti. Še ni. Bazen tega je potreben Želel bi. da te vrstice ne ici ima okrog 16 m premera. Zagrebški letoviščarji, ki jih je Rimskim Toplicam tudi moč ne j- bile pisane zaman. Vanj mečejo ljudje razne od- tu največ, morajo na plesišče Si transiorrsgtorv no, propasti? 9, mi cenami (n. pr. paradižnik po 40 din, paprike po 70 din). Ti vsekakor ' jzkor-iščnj-o okolnost. da dobrega .kvalitetnega blaga zlasti za zimsko zalogo ni več mnogo. Največ prinesejo na trg še Nad 2000 jih je taborilo Iz zasavskega okr-aj-a je letos« tabc-rilo v raznih krajih .Jugoslavije- i-n v Avstriji nad ZOOO otrok. Taborjenja so oirgaaiz-iiraia društva pc-ijiaitelj-ev mla-dime. Zveza društev prijateljev mladine. Počitniška zveza, podjetja, taborniki im dr uri. Otroci — med njimi Je bilo tudi 470 vajencev — so taborili v Banjolah, Malinski, Sorici, B-režicah. Hvbnem pri Bledu, Cterkljab ob Krki, Crikvemici in Avstriji-. Na vseh taborjenjih so ge otroci dobro počutili ter zdravi im vesel; vmilii domov. Ganljivi so biil prizori na trboveljski železniški postali, ko so se otroci jokaje poslavljali od prijateljev in prijateljic. Obljubljali so si, da se bodo prihodnje leto spet vtdtell. -«c Ginekološki pregledi v Trbovljah V proračunu občine Trbovlje Je oredviden tudi milijon dinarjev za gimetkoloSlci pregled trboveljskih žena. Ze dragi mesec bo prispel v Trbovlje strokovni »k za ženske bolezni. Računajo, da bo trajala ta akoala okrog dva meseca. Pregledanih bo okrog 6000 Uena. Pošten najditelj 1 bo dobil nagrado! Te dni je na cesti od Dragomlja do gasilskega doma v Domžalah izgubil Feliks Burgar iz Mengša zavitek s 350.000 dinarjev. To vsoto si je imenovani prihranil s težkim . in življenjsko nevarnim delom v zadnjih desetih letih. Poleg zaposlitve v tovarni filca v Mengšu je kot vesten in marljiv delavec vsa leta kopal in betoniral vodnjake globoke do '25 metrov. S tem delom si je svoje premoženje prav gotovo 'težko zaslužil, saj je bilo nevarno in nezdravo. Ker se je nameraval poročiti, si je hotel ustvariti tudi lasten dom. Zvedel je, da je v Dragomlju naprodaj hiša in to je hotel kupiti. Ker ni prišlo do, kupčije, se je z denarjem v žepu peljal s kolesom proti domu. Med potjo pa ga je doletela nesreča, da je izgubil prav vse svoje prihranke. Vsi njegovi sodelavc’ mu od srca želijo. da bi bil najditelj toliko pošten in mu vrnil denar Kakor se je Burgar sam izrazil, je pripravljen pustiti na id te-lju za nagrado 50.000 din. M. V. i Naš bonton Cie bodo naS® gospodinje tudi doma pazile na osebno higieno, zlasti na umivanje rok in u-poštevale, kar smo napisali • živilih kot prenašalcih povzročiteljev poaomyelitisa, tedaj s— ta bolezen a njimi ne bo Sirila naprej. žlvk, ki se razmnožujejo samo v živem tkivn. Mlečni izdelki t. j. razne vrste sira in surovo maslo, ali smetana se lahko okužijo že pri molži in natiaijnj iziie -ivi jso bacilonoscih ali pa potem v prometu. V mlečnih izdelkih se povzročite!.!’ 'icer ne rr '-o razmnoževati lahko pa so kljub temu okuženi.Kuhano mleko, ki je zavarovano pred muhami in se pije iz čistih skodelic pa ni nevarno. Vsekakor utpgnejo surovo maslo in mehki siri neznanega izvora bit' boli po— >n prenašalci povzročiteljev polio-myelitisa kakor siri in surovo maslo znanih mlekarn, v katerih je dober higienski režim. Tako v mlekarnah, kakor v predelovalnicah mora zaposleno osebe iz družin, v katerih je kak higieno. Ob času epidemij se mora v teh obratih še strožje nadzirati zdravje osebja in se morajo odstraniti od dela vse osebe iz družn v katerih je kak član obolel za poliomrelitisom. Prav tako je treba postopati v trgovinah z vsemi živili. Bolj nevarna za širjenje po-Uomyelitisa so živila rastlinskega izvora, ker uživamo nekatera v surovem stanju. To je predvsem sadje in zelenjava. Ta živila se lahko oknžijv že pri nabiranju, pri sortiranju na trgu ali v trgovini, doma na mizi, če sedajo nanje muhe, ali če jih operemo .z okuženo vodo (nehigienski vodnjaki ali slabi vodovodi, kjer se voda ne klorira), če jih hranimo v okuženih posodah, ali če za gnojenje in celo za zalivanje uporabljanje* okuženo gnojnico, (t». navada še sedaj ni prenehala pri nekaterih pridelovalcih zelenjave) in končno, če jih jemo z umazanimi rokami. Zato je treba zelenjavo in sadje skrhno očistiti in oprati pod tekočo vodo, ga zavarovati pred muhami m jesti s oi&timi rokami-. Kadar gremo na dopust Za ves dan? In kakšno hrano jemljete s seboj? Naj vam povem, da mora biti hrana lahko prebavljiva in no sme obteževati želodca sicer ne boste prišli daleč — in no sme biti preveč začinjena, da ne povzroča žeje. Mrzel dumajskj zrezek, kruh, paradižnik, sadje, kakšno pe-. civo — pa bo kar zadosti. Za take priložnosti pripravit« tudi obložene kruhke ali pa jih namažite s sirovim nadevom: 2 trdo kuhani jajci drobno sesekljajte in vmešajte 6 dkg masla ter 20 kg sira. Ko postana zmes gladka, dodajte še sesekljan drobnjak in kumino ter sol po okusu. Ta sirova mešanica ni pikantna, ne povzroča žeje, je pa okusna in poživljajoča. Morda bi raje naslednji recept? Nastrgajte dva kuhana krompirja in ju pretlačite skozi sito s 25 dkg dobro odteklega sirčka, odišavite s soljo, kumino, papriko, peteršiljem, čebulo in hrenom. Nadev zrahljajte s kislim mlekom ali smetano, namažite na kruhke ter potresite z drobnjakom ali narezano redkvico. Od sladic je za izlet najprimernejše suho pecivo, od sadja pa jabolka in hruške. Kadar pripravljate hrano za. Izlet, pri-pravite kar . največ doma tako, da na izletu ne bo treba ne rezati, ne lupiti, niti. mazati. Tudi sir 'lahko narežete že doma, da pa se med potjo ne bi osušil, ga zavijte v platneno krpo, ki ste jo zmočili v mrzli slani vodi, nato pa v pergamentni papir ali polivinil. In ko pridete na cilj in s« okrepčate, tedaj ne puščajte v travi praznih konzervnih škatel, papirja in raznih odpadkov. Na žalost je vsepovsod ob Savi ali Sori in v gozdu na lepi jasi vse polno smeti, ki ne le, da branijo drugim izletnikom, da bd se tam naslednji dan ustavili, ampak tudi mimoidočim sprehajalcem jemljejo užitek, da n« govorim o jezi, ki jo taka umazanija povzroči, če nekdo stopi na take odpadke. Zato svetujem, da vse papirje zakopljeta v zemljo. S tem ni dosti opraviti, kaže pa, da so tod okoli uživali naravo vzgojeni in kulturni ljudje. Mi’a nega. Na ta način izrabimo zares vsak košček. Kroj polagamo vedno v eni smeri, to pa zaradi lege osnovne niti, vzorca im leska, ki ga ima blagb. Lomljene črte na sliki in Številke poleg pomenijo širino oz. dolžino kroj a na označenem mestu. Razumljivo, boste morale vse najprej narisati na kos papirja v .naravni velikosti. Narisati in izmeriti kot kaže slika, potem pa še primerjati velikost hčerke in Po .potrebi podaljšati ali skrajšati. Le malo poguma in dobre volje pa bo imela vaša hčerka iz starega »novo« obleko. j Veliko uspeha pri delu Vam želj Mila IVA C., LJUBLJANA: Po opisu sodeč gre pri Vas za kožne novotvorbe, ki jih imenujemo kožni zdrob. Ta zrnca, ki se pojavljajo pogostoma na obrazu, in sicer najraje na vekah, senceh in licih, so porcelanasto bele barve in dajejo barvi obraza nenegovano podobo. Kožni zdrob nastane, kadar se zamah žleze znojnice, v katerih se loj posuši. Kožni zdrob lahko ozdravimo le, če povrhnico nad zrncem odpremo in zrnce iztisnemo. Poseg- sam ni težaven. Ker pa le lahko privede zaradi nestrokovnega ravnanja do kožne infekcije; Vam priporočamo, da Vara to napravi zdravnik. Ker poznamo več vrst bradavic In ker vsaka od njih zahteva .posebno zdravljenje, je najbolje, da Vam zdravnik ugotovi in predpiše, kakšno zdravljenje je v Vašem primeru potrebno. Navadno jih odpravljamo s tem, da jih omehčamo s salicilno kislino v obliki prahu ali obliža, nato pa jih odstranimo z nožem ali škarjami. Lahko jih pa odpravimo tudi z izžiganjem z lapisom, s trikloro-centno kislino, z galvanokavstiko in podobno. NESREČNA — ZAGORJE: Na vprašanje, zakaj ste v zadnjem času posebno po porodu toliko shujšali, je težko odgovoriti. Za tem shujšanjem se lahko skriva kako resno obolenje, Je pa lahko to shujšanje tudi posledica težkih življenjskih razmer, napornega dela. slabe prehrane, velikih skrbi, duševnega nerazpoloženja itd. Napotite se čimprej k zdravniku, ki bo skušal ugotoviti pravi vzrok Vaši splošni oslabelosti, predvsem pa ugotoviti, če ni tega krivo kako resnejse obolenje. Tudi uspešnost zdravljenja Je odvisna predvsem od tega, kaj se bo ugotovilo pri vsestranski preiskavi. Ko se boste telesno okrepili, se Vam bo povrnila tudi prejšnja živahnost in s tem zaupanje v sebe, ki je važen činitelj v zakonskih odnosih. Z otrokom pa čimprej stopite v bližnjo posvetovalnico za dojenčke, kjer boste od zdravnika ali sestre lahko dobili potrebne nasvete. Saj težave, ki jih ima, niso resnejšega značaja, vendar pa lahko ovirajo njegov pravilen in normalen ——j Za zimsko shrambo zgoščenega dodamo bučam. Za nja, ga zribamo na strgalmlfcu zboljšanje okusa zribamo lupi- ali narežemo na tanke rezlnlice, naco ene limone in jo dodamo pridenemo. 1/2 -kg sladkorja in marmeladi. Na vročem štedil-. dve celi limoni. Limoni zribamo niku naj bučni sok hitro zavire, na .stagalniku ali zrežemo na da se zgosti, vendar ga moramo tanke koščke, toda z lupino neprestano mešati, da se ne pri- vred. To zmes stresemo v poso-smodi. Ko je marmelada že ze- do, v katero vlijemo malo vode, lo gosta, jo odstavimo in še da se korenje pri kuhanju ne vročo vlijemo v kozarce, ki jih pičsmodi. Kuhamo tako dolgo, zavežemo s celofan papirjem da se korenje razkuha. Nato ter shranimo na tuhen in vse skupaj pretlačimo In na-hladnem prostoru- polnimo kozarce. Jabolčna marmelada. Zanjo ■ vzamemo zelo zrela jabolka, oparimo in zrežemo na več manjših delov potem, ko smo «»__________________ jim odstranile pešcišča. Z olup- I *• l*V ki vred jih kuhamo ‘v sopari, I M I I M 1 j dokler niso povsem mehka. Ta- H ■■ I II I . ko zmehčana pretlačimo in f ■ I a| M U stehtamo. Nato skuhamo na 11 I 11 m I I vsaik kilogram soka 65 dkg slad- H I 1 M I M kor ja z malo vode. da se zgo- f ■ I ■ MM I sti. Takega Iprfmešamo soku, «L V mmM Jki kč ga kuhamo dalje, da postane zgoščen in marmelada je goto- Budilka je neusmiljeno zt va. Po okusu ji lahko primeša- drdrala v dremotno jutro. Ai mo limonino lupino, nato jo jg smuknil v ponošene hli shranimo kot vsako drugo mar- £e jn zdehaje pogledal v tih melado. spokojno ulico pod seboj. Z Korenjev džem. Ostrgamo 1 ve duše ni bllo nikjer. j m pol kilograma rdečega kore- vrstihm da ne bi vrezaod Sadje je letos drago in Se dražja bo iz njega skuhana marmelada. Zato sezimo po sadežih, (ki nimajo tako visokih cen, a so prav tako zdravi in okusni. Poskusimo si pripraviti za letošnjo zimsko zalogo paradižnikovo marmelado. Zelo zrele, a cele in zdrave paradižnike dobro operemo in skuhamo v sopari. Nato jih stresemo na rešeto, da se dobro odtečejo in jih potlačimo. Pustimo v skledi, da se na vrhu nabere odvečna voda, ki jo sproti pobiramo, da jo je čim manj. Nato stehtamo sok. Posebej skuhamo sladkor in sicer na 2 kg soka vzamemo 1 kg sladkorja. Ko je sladkor že dovolj gost, ga primešamo k paradižnikovemu soku in kuhamo še tako dolgo, da je zmes gosta. Shranimo jo v dobro zaprtih kozarcih na hladnem prostoru. Tudi marmelada Iz buč je prav dobra. Zrele, že rumene buče olupimo, odstranimo semenje in zrežemo na drobne koščke,-ki jih skuhamo v sopari. Zmehčane pretlačimo in stehtamo. Za vsak kilogram bučneea soka vzamemo pol kg sladkorja, ki gg skuhamo posebej in že I. Krilo — desni prednji del — II. krilo — levi prednji det -m. krtlo — zadnji del —, IV. hrbet, V. prednji levi gornji del, VI. prednji desni gornji del, VII. podaljšek naramnic, s VIII. žep. Starejšim vedno lepo Prist°ja dvo' l čžS&VI delna obleka. Da / so popolnejše ob- / Žf-011 lečene in jim je v f eegSl C mrzlih jesenskih dneh topleje, ne 'čyf nosijo krila in tan-ke bluze, pač pa obleko in preko nje jopico. — Iz svetlega blaga (svile) ukrojen ovratnik in manšete tričetrtinskega rokava poživljajo enostavno obleko in ji dajejo obenem videz svežine. Neprijetno - škripanje čevljev odstranimo, če jih za nekaj časa zavijemo v vlažno krpo. Prav tako napravimo, £e so nam čevlji pretesni, ko jih odvijemo, jih damo v kopita, da dobe pravilno obliko. Naylon glavnike ali krtače nikdar ne umivamo z vročo vodo, tudi roženih glavnikov ne. Ce se nam Je rožen glavnik, čiščen v vroči vodi ukrivil, ga poravnamo tako, da ga položimo za nekaj minut v vročo vodo, naravnamo na prvotno obliko in . ga obtežimo. Leseni kuhinjski predmeti kot žlice, deske za meso Itd. sčasoma potemnijo. Obelimo Jih, če Jih nmijemo z razredčenim super-oksidom, splaknemo z mrzlo vodo in osušimo na zraku. Barvane volnene tkanine In pletenine pri pranju izgube barvo. To preprečimo, če Jih pred pranjem polijemo s precej toplo •soljeno kisovo -odo. ». . . 898 . . . 999 ... To nima pravzaprav nobenega smisla, doktor. Ali nimate nobenega močnejšega uspavalnega sred-gtva? Trpim namreč za nespeč-l - nostjo...« I I I i e1 &>A MIMI MALENŠEK L«**-' MIKI ‘ ^ MUSTER 25. Po zajtrk# so sedli v avto. Očka Je vinil. Na leta- ilamlcoi liščn so sedi', v okrepčevalnico. Lučka je srkala malinove« in vie ae ji je zdelo zabavno. Striček Bill *e je čas talil a njo, očka pt n j« pogovarjal z mamo pripravah n veliko potovanje. Mogočna nra s črnimi kazalci je kazala, da se bliža ča« odhoda. 86. — Zvočnik Je napovedal, da letalo odpelje f« P«t minut in naj vsi potniki takoj vstopijo. Naši prijatelji so odSli k vzletiSču. Lučka Je prvič v življenju čisto od blizu videla veliko, srebrnoalvo letalo, ki bo odpeljalo očka In strička Billa na Sever. Zdelo se ji Je kakor hiša bre* pritličja, samo ■ prvim nadstropjem. 27. — Striček Bill Je Lučki pomežiknil v slovo in Ji rekel: »Na svidenje, mala,« očka pa ji je naročil, n^J v njegovem Imenu poljubi Toma. Mama je bila nekoliko potrta in si je večkrat obrisala no« s robčkom. Potem je zabrnel zvonec In veliki ptič se Je premaknil. Povzročil je tolikšen hruič, da >e je Lučka prestrafeno. oklenila mame. • Vprašanje: A ^ sme ustanova republiškega zr^čaja od 20. junija t. 1. dal.i<=^ plačevati dnevnice scuu m tum - (za delo na -terenu) po prejšnji, benka v kraju službovanja vašega ne pa po n&ve uredbi? M.. K. I*. Vprašanje: Od aprila letos ste poročeni. Po poroki ste se preselili in tudi zaposlili kot usluž- Priprave za Teden otrok* v Zasavju V Trbovljah so se te dni sestali predstavnic organizacij ln društev, ki delajo z Mladino in iza mladino, da bi se pogovoril; o pripravah za Teden otroka. V' Tednu otroka bodo organizirali razna predavanja, onEvni Torek, 18. septembra: Iren« Danes se spominjamo smrti slo- abonma) ima predstave redno ob venskega kulturnega aelavca, Je- sobotah zvečer. Abonenti dobe KONCERTI BELI ln MODRI ABONMA Koncertne direkcije sta zaključena. Koncertna direkcija bo sprejemala prijave zamudnikov in novih predstave redno ob petkih zvečer. £^ten‘°av Abonenti dobe po °=®m_ poravl ev. oktobra (pianist Nikita Magalov, dinskih Abonma red’ D lEral Chopinova dela). -K n moža. ki službuje v tem kraju od zdravstvene oreglede otrok, ml a-decembra lanskega leta dalje. Ali , *■ . . vam glede na to, da ste bili pre- dmske Icincoredstave in podob-m.eščeni v sedanji kraj službova- no. Vso skrb bodo posvetili nj'a na lastno prošnjo, pripada po- mlečnim in šolskim kuhinjam. vračilo selitvenih stroškov? Odgovor: Sedaj veljavna ured- prip>mvam za ustanovitev Odgovor: z 20. junijem t. 1. so bile zviš-*rfe dnevnice le za uslužbence zveznih organov in ustanov, ta usl’^žbence organov in ustanov LRS ,pa so bile zvišane še-le 28. Julija 1556 — vendar Je v zadevnem/. odloku Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS rečeno. OS se odlok o zvišanju dnevnic Uslužbencem republiških ustanov \nsnrej'!'3 F^otemiakem ^'pripadalo istem ll*tu št/ te od letos) določa vile sodelovanje a pionirskimi 'višje dnevnice tudi za republiške v členu, ds pripada povračilo odredi. Mliadinol bodo vodili b ao pot n i hi n se 1 i tv e ni h st roških vzgojnih posvetovale It, gospo-(prečiščeno besedilo je bilo ob- dinjskih centrov, igriščem z.a javljeno v uradnem listu FLRJ St. tr0,ke jn drugemu. Organizaci- 28-55, nato pa nekaj spremenjeno i. j, j_si z uredbo, ki Je bdla objavljena v Ja. Ljudske mladine bodo poz.- zikoslovc« in organizatorja slovstvenega življenja Antona Janežiča. Umrl je v Celovcu 1359. leta. Po njegovi zaslugi je bil Celovec tiste čase važno središče slovenske kulture. Janežič Je začel kot pisec slovenskih učnih knjig. Med njimi Je najbolj vata« njegova Slovenska Slovnica. „ BJLD10 prav tako po osem ponovitev vseh uprizorjenih del. Abonma red C SPORED ZA TOREK (mladinski abonma industrijskih poročila ob: 5.05, s.OJ, J.utt, 13.0«, šol) ima redne predstave ob če- 13.0», 17.Oti, 13.30 ln 22.00. trtkih popoldne. Abonenti dobe 5 qq—7 q0 jjopro jutro, dragi po- _____ po. osem ponovitev uprizorjenih siušalci! (pester glasbeni sporea) - BLED: ameriški film »TRINAJSTA del z mladinsko predstavo. ADon- vmes 0b 6.29—6.25 Naš jedilnik. URA«, ob 18. in 20.30. tj.iO—8.40 Reklame. 7.10 Zabavni KRANJ »STORŽIČ«: nemški barv. £Miirso * SPORED ZA TORKK ■UNION«: italijanski barvasti lila »ATTILA«. Tednik. rN: »7. — Predatav« ob 16, 18. tu 20.30. V. glavni vlogi: Sopuia Loren la Henri Viaai. Film je na sporedu do 22. t. m. „ • »KOMUNA«; poljski film »FKE-DKKIC CHOPIN«. Tednik: FN: 37. Predstave ob 16, 18. in 20.30. V glavni vlogi: Czeaiav Wollejko in Alexandra Slaska. »SiLOCfA«: premiera angl. filma »VLAKI VOZUO MIMO«. Tednik. Predstave ob 17, 19. in XI. Ob 10. uri je matineja istega filma. »VIC«: ameriški barvasti iilna »BOBNI CEZ REKO«. Tednik. Predstave ob 16, 18. in 20.30 uri. V glavni vlogi: Walter Brennao ln Audie Murphy. Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11. in od 14. ure dalje, za matinejo v ‘kino Sloga pa od 8. dalje. •SOČA«: ameriški barvasti Ulm »RDEČI -GUSAR«. Predstavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje. »LETNI BEŽIGRAD«: amer. barv. film »BOBNI CEZ REKO«. Predstava ob 20. Frodada vstopnic samo uro pred pričetkom preanje! V oktobru lanskega leta '.tl- se poročili v kraju službovanja, kjer ste bili mesec .. dni por/teje nameščeni. Povračilo za lojeno Po vsej priliki Je bila tu i-rt'*r 4,vuf4«w»- oavna giasoa, vmes ii.is— ----- - rr rv 17.35 Skladbe ln Priredbe Cirila ve«! FLE^ se zopet dobl.^ FLEX Preglja ln Danil« Bučarja. 17.35— 23.00 Prenos sporeda Radia Ljub- okrog madeža, ljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava slikarja-grafika Avgusta Černigoja. Razstavljenih je _________ ______ ____________ _ nad 180 olj, alevarelov, risb in meru, da pridobi pravico do dru- grafik. Razstava Je odprta od 10. žinske pokojnine, izbira med dru- do 18. ure. žinsko in osebno pokojnino, in torej nikakor ni upravičena, da bi pole? osebne pokojnine prejemal še družinsko pokojnino, bodisi v celoti bodisi le delno. KINO Ptuj: Švedski film »Samo mati*. Murska Sobota: ameriški film »Kraljica Kristina«. roZno MLEKO Teint Bell Je nepogrešljivo pri negi vsake žene. Prvovrstni materiali za ROZNO MLEKO Teint Bell so osiguranl. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Petek, 21. seot. ob '20: Axelrod: Sedem let skomin. Abonma C. okoliških krajih bo vpisovanje pri poverjenikih Svobod in kultumo-umetniških društev, kjer sl želite gostovanj, se obrnite na Svobode ali kulturno-umetniSka društva »11 na odbore SŽTDL, osebno ali tele-fonieno na upravo * Prešernovega gledališča v Kranju,- Titov .trg -telefon 355 ali 450. Opozarjamo vse abonente, 'da Je plačilo abonmajev ob vpisu. Možno Je tudi v treh obrokih, ln sicer: im-vI obrok ob vpicu. to je za prvo polovico sezone, drugi obrok pa od 1. do 10. januarja za drugo polovico sezone. Iz pisarne Prešernovega gledališča koncert Richard Strauss: Junako- ZAZIDLJIVOSpAKCELO, 10 minut ”■--------------- *G vo življenje. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m. (Prenos iz Zagreba.) politični feljton: Pravda Okrog 1et1ž -»p0d ' hrfboni'*, Ljubljana. ' Sueza. 19.00 Zabavna glftsba, vmes Litijska c. 1. . 1S892-1 ' reklame. 19.30 Radijski dnevnik. RABLJENO, BELO * PLESKANO 20.00 Pol ure za ljubitelje sloven- OMARO prodam — Dvorakova skih narodnih pesmi. 20.30 Teden- desno. 19904-4 ski notranje-j>olitični pregled. 20.40 sTR.uixiCO malo, prodam. Na- Igra orkester Herman Hagestedt. slov v ogl 'odd 19*31-« 21.00 Radiijska igra — Cronin: »stVGER« ŠIVALNI STROJ, po-; . Štiri zdravniške zgodbe. 21. o2 Gl a- grezljiv, sikoraj nov, prodam. —■ sbena medigra. 22.15—23.00 Nočni Naslov v ogl. odd. 1D889-4 Kranj RAZPISI RAZPIS Upravni odbor »Doma narodne-(A zdravilišča - NiKšifc« razpisuje KONKURZ* za: ZAHVALE Ob nenadomestljivi Izgubi moža ln očeta SIMONA ŠARCA od postaje Lesce, ugodno prodam. Ponudbe v ogl. odd. poa »Parcela«. 19895-7 TRAVNIK V VIZMARJIH — 3.600 m2, nekaj sadnega drevja, dam v najem. Ponudbe v ogl. odd pod »Travnik«. 19894-1 ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom zamenjam za drugo brez vrta. Draga št. 45, Zg. Šiška. 19899-* l.SOBNO STANOVANJE v bližini bolnišnice zamenjam' za enako. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bližina bolnišnice«. 19898-9 Vsem, ki so ga poznali in imeli radi, sporočam, da je dotrpel MILAN HVALA Inipektor dri. žel. ▼ pok. Pogreb dragega pokojnika bo v Ljubljani v sredo, dne 19. septembra 1956, ob 9. uri, dopoldne iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah. Žalujoča Sena: Marija in »orodstvo. Vrhnika, Ljubljana, dne 17. septembra 185«. _____________________________________ S zdravnike splošne prakse, za Sobota, 22. sept. ob 20: Ax£lrod: delo v Domu narodnega zdravili- so iskreno zahvaljujem vsem, ki Sedem let skomin. Abonma T. jča v Nikšiču. s0 kakorkoli nudili pomoč in to- lla uullllallll.c» ______ Danes, v torek 18. 8. si lahko psnovna plača po Uredbi, do- ia*bo, darovali vence, izrekli so- SPRejmEM VISOKOSOLCA kot obnavljajo abonma lanski abonen- polnilna po sporazumu. žalje ter počastili pokojnika na sostanovalca. Ponudbe pod »So- ti S^G redov E in F. Vpisovanje Nastop službe 1; novembra 1956. njegovi zadnji poti. Pri tem se še liden« v ogl. odd. 19896-9 od 15 do 18. ure Cankarjeva 11-1. Samsko in družinsko stanovanje posebno zahvaljujem Upravi pošte KMEČKEMU FANTU NUDIM zagotovljeno. Prošnje s kratkim in sindikatu Ljubljana 2, tov. go- STANOVANJE in hrano za po- življenjepisom in podatki o do- verniku za poslovilne besede ter mog ^ službi Novak, Litijska 1. sedanjem službovanju dostavite pevskemu zboru za ganljive ža- 19893-* najkasneje do 15. oktobra 1956. lcetlnke. Za številne obiske se za- preklicujem VSA MOEEBIT- Jutri, v sredo, reda G. in H. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE pri zavod« »LJUBLJANSKI FESTIVAL« Trg francoske revolucije 1 (Križanke) Torek, 18. sept. ob M: Andr« Roussin: Mož, žena in smrt. OBVESTILA -R RAZPIS .Na oanovi zakona o oddajanju hvaljujem vsem njegovim kolegom, ‘ stanovskim tovarišem in znancem. Prav posebno se zahvalim zdravnikoma df. Hladniku in dr. Jamšku, ki sta mu lajšala trpljenje v Petek, 21. sept. ob 20: Andr6 ln izvajanju gradbenih in obrtni- njegovi težki bolezni. Kupon ZA PRAVNO POSVETO. VALNICO S. P. »O.DGOVO-RJ S A VPRAŠANJA« Umrla j« moja ljuba žena J02ICA ZOB, roj. LANG Na poslednji poti jo bomo spremili v torek, dne 18. septembra 1956, ob lfl.30, ir. Jožefove mrliške vežice na pokopališče Zale. 2alujo61 mož Ivan ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Dunaj, dne 15. septembra 1S36. "v • Nepričakovano je omahnil in nas la vedno zapustil naS dragi tovarif JOŽE KRIŽNIK ustanovni predsednik KZ Vransko Posmrtne ot tanke d rac ec a pokojnika bomo »premili na zadnji poti ▼ sredo, dne 19. septembra 1956, ob 10. uri, dopoldne na pokopališče na Vranskem. Obranili ga bomo v trajnem spomina! Vransko, dne lfc 'septembra 195t Clonl KZ Vransko Roussin: Mož, žena ln smrt. Sobota, 22. sept. ob 20: Gostovanj« Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta: Begovič: Brez tretjega. Nedelja, 23. sept. ob 20: Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča lz Trsta: Begovič: Brez tretjega. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasata Vpisovanje abonmaja za sezono 1956-57 bo dnevno od 10. do 12. in l£. do 18. ure. MESTNO GLEHALISC* CELJET Sreda,' 19. sept. ' 1956 ob 20: Sofo-klej: Antigona. — Premiera; — premierski abonma in izven. Četrtek, 20. sept. ob 20: SofokleJ: Antigona. — Četrtkov abonma in izven. Petek, 21. sept. ob 16: SofokleJ: Antigona — X. srednješolski abonma. Sobota, 22. sept. ob 20: SofokleJ: Antigona. — Sobotni abonma in izven. Nedelja. Z3. sept. ob 15.30: Sofo- ■ klej: Antigona. — Nedeljski abonma ln izven. PROGRAM PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ Torek, 18. sept. ob 16. ln 20: za- »kih del (Ur. list LRS št. 17-55) razpisuje Narodna banka FLRJ, centrala sa. LRS, Titova St. 11, PRVO PISMENO LICITACIJO . za novogradnjo poslovnega in sta« novanjskega objekta in sicer xa . podružnice NB: Nova Gorica Trbovlje in Kočevje. V ponudbo je vnesti ceno za vsa gradbena dela po opisu v projektu do zaključne dovršitve faze. Oddaja obrtniških del se bo iz>-vršila z novim razpisom naknadno. Rok dovršitve I. etape je do 31. 12. 1956, a rok dovršitve celega objekta z obrtniškimi deli pa do 1. sept. 1957. Licitacija bo dne 4. 10. 19S8 ob 10. uri v prostorih NB Centrale za LRS Ekonomsko tehnični oddelek Titova lil—I. Ponudbe se sprejemajo do 9. ure na dan licitacije. Elaborat- s podatki *>bijo interesenti med uradnimi urami v pisarni Ekon. tehničnega oddelka NB Centrale za LRS Ljubljana, Titova 11. Ponudbe je poslati v zapečateni kuverti po pošti ali. neposredno na gornji naslov. Na kuverti Je napisati »Licitacija objekta visoke gradnje«. Poleg proračuna — ponudbe je priložiti: a) izjavo, da so podjetju znani licitacijski pogoji in da pristane na nje; b) garancijsko pismo banke v Vsem prisrčna hvala. Žalujoča žena in hčerka. MALI OGLASI RAČUNOVODJO s prakso sprejme Čevljarska zadruga »Mivka«, Ljubljana; Mivka 25. — Plača po dogovoru. 19724-1 »RAŠICA«, tovarna čipk in plete_ nin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme v zaposlitev izučene in priučene pletilje, kakor tudi izučene in priučene šivilje in vajenoe za strojne ključavničarje. S stanovanjem in hrano ne razpolagamo. 19855-1 SPREJMEMO ŠOFERJE D IN C KATEGORIJE. Visokokvalificirane avtomehanike z daljšo prakso in navadne delavce za delavnico, Plača po tarifnem_ pravilniku. K; e kt r i on a cestna železnica, Ljubljana. 1S76T-1 POUČUJEM: angleščino, nemšči- no, francoščino. Potočnik, Gro_ - harjeva St. 2-I„ hiSni vhod Tržaška 1. 19883-2 ISCEM STAREJŠO ZENSKO k 1 letnemu otroku, lahko tudi upokojenka. Naslov v ogl. oddelku, _ 19*82-2 SLAMOREZNICO NA ROČNI POGON prodam. Vprašajte pri Br_ ;: V“v: « . v;^' ' . "--v •?” NA POOBLASTILA, ki sem jih dal moji. sedaj razvezani ženi Habjan Mariji roj. Krlin, Trzin št. 63, za katere dolgove in obveznosti ne odgovarjam Habjan Ivan. -Gutcher. Ave Gatchell, Ont., Canada. VEČJE PODJETJE V LJUBLJANI išče blagovnega knjigovodjo-ki-njo s prakso in z znanjem stro_ Jepisja za redno namestitev. Ponudbe v ogi. odd. pod »Nastop službe takoj«. 19919-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — pošteno, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd 19915-1 ZENSKO KOLO prodam. Herbersteinova 20. 19912-4 BMW 50» ccm, motor v odličnem stanju, ugodno naprodaj. Vpra šajte: Bezenškova 6. 19911-4 10.000 kg SLAME ZA EKONOMIJO lcupim-o. Bolnišnica Ljublj ana— Polje. 19914-1 NAJDITELJA LISTNICE, pozabljene pretekli ponedeljek na Okencu za znamke na glavni -pošti prosim, da vrne listine in legitimacijo na naslov v osebni izkaznici. 19918-1# MIZARSKEGA POMOČNIKA — strojnega, dobrega, in nekvalificiranega delavca sprejmemo takoj. Mizarska zadruga »Dravlje«, Dravlje, Na koroSici 21. 19924-1 POŠLO VOD JO-KUN JO za gostilno sprejme Kmetijska zadruga Po-brunje Nastop takoj_ ali po do govoru. Ponudbe riošlj ite KZ DObrunle Dri Ljubljani. 19921-1 NOVO ZENSKO ITALIJANSKO KOLO. kompletno s prestavami, prodam. Pred škofijo 6—1. 10925-4 s -srit i ,:ur: - ' V. ;** e.'- ---r • - - j.\ ; - . , - i- ključena predstava za tovarno viiini 0.5% od proračunske vsote; »Iskra« Kranj — Ivan Cankar: »Hlapci«. Petek, 21. sept. ob 20: Ivan Cankar: »Hlanci«. Izven. Nedelja. 23. sept. ob 1«.: Ivan Cankar: »Hlapci«. — Izven in za podeželje. Uprava Prešernovega gledaliSča Kranj, obvešča vse cenj. obiskovalce. da je rok za vpis abonmaja c) dokaz o registraciji podjetla Iz pisarne NB Centrale za LRS Ljubljana -O S0LSTV0 ■ »ADMINISTRATIVNI TEČAJI« v Ljubljani, zavod za vzgojo administrativnega kadra, bo priredi) » tekočem šolskem letu naslednje do, Prevalj 55. SPALNICO. OREHOVO, furnirano. novo (trodelna omara) prodam. Staničeva 3a. 19781-4 RADIO »SIEMENS,«'S-cevni, prodam. Zidovska 5 — krojaštvo. od 8.—'12. ure. 1957J-4 »UNRA« KAVO kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Unra«. 19S85-5 2 ČISTOKRVNA PSA, NEMŠKA OVČARJA ALI VOLČJAKA v starosti od 8 mesecev do 1 leta kupimo. »Rašica«, tovarna čipk ln pletenin, Gameljne pri Ljubljani. »9M8.S 19881-4 TRAVNIK 570 m- prodam. Klančar . . a« trnc+m-Hnn fin Angela. Knezov strarion 60. 19922-T GARSZO ZA OSEBNI AVTO ALI JEF.P oddam. Naslov v ogl. oddelku. 19920-i OKROGLO MOŠKO URO, najdeno 28. avgusta, dobite na naslov v ogl ■ odd. 19923-19 za_ sezono 56-57 podaljšan do 1. 10. teCaje; vl8jj administrativni, ste- SOBO ZA MIRNEGA ŠTUDENTA 1956. OBVESTILO ABONENTOM Prešernovo gledališče Kranj podaljšuje razpis abonmaja za sezono 1956-57. in sicer razpisujemo pet rednih abonmalev. Abonma red A ima predstave redno ob torkih zvečer. Abonenti tega abonmala dobe po osem ponovi- nodaktilografski, administrativni ter specialni strojepisni ln stenografski tečaj tnformacije s prospekti dobite v pisarni zavoda Roška 19. tel. 30-917 (stavba Administrativne Sole) osebno ob uradnih urah dopoldne od 10 do 13 ure tn popoldne od H do 19 ure. ali pa pismeno, če priložite znamko za odgovor In RO — din za tev vseh uprizorjenih'del," "razen tiskovino. Vpisovanje Je vsak dan mladinskih. Abonma red B im« ob navedenih uradnih urah. -S agronomije, I. letnik, lSčemo, — Ponudbe pod »Plačamo dobro in točno« v ogl. Odd. - 19323-9 KMETIJSKA ZADRUGA RADOHOVA VAS, p. Sentvid-Stična, razpisuje mesto poslovodje, sposobnega vršiti tudi odkupe kme-tljsikih pridelkov 9tanovanJe za_ gotovljeno. Ponudbe pošljite na upravo KZ z navedbo kvalifikacije m dosedanjega Službovanja do 30. seipt. 19907-1 Ponovno SMO IZBOLJŠALI kvaliteto Unionskega piva! Jačje Je tn Se okusneJSel Poskusite Ral Priporoča se P1V0VP-FNA »rrniOH« LJUBLJANA -• i-- •i.4?-1‘ &■ K" , , v- T c' K V 238 zSS Kaši šahisti - do zdaj odlični pretek. Lahko M da niso nepremagljivi Goljati - -- »Vto Madžari so bili tisti, ki so jim Tudi sicer sovjetska Šahisti ne dosegajo izrednih uspehov. Ce izvzamemo Cetvorico v prvem kolu proti Angležem (tudi nam bi se prileglo kaj takega!), so recimo Bolgare in Izraelce odpravili le z najtesnejšim rezultatom. Razen Smislova namreč tudi Bo. Kar na-Keres in Tajma- ... __________________ _zmed njiho- ve~ vib prednosti n. pr. pred nami Prarraprav je naslovov za ta sestavek na rekli " isti tem, . o o«, ampak bi zapisali ‘O^ii7o’ oceno. Kar H lemojetrom Smislovim. /SSSEVK ^eta!*,* iM^džarska ima 1« P 1/2 |je teklatakole: S«, b*. ^ pravilu dobijo. Mi v tem moč. M- š* bUl'celo"pSvU* kajti* prSu fcj, *-£ «. &•£ -jv^^nns. *° “* fe ^ Še4: smo že o Pleneče. zapisan j na tabeli Je tak, da si naSa H lovnega prvaka Botvdnika ^STrepre^manck zasluži za zdaj s^pio odlično oceno. Kar ji lemojetrom SmisU^rtuu _ pa je v tem. da 'boljše pozicije oiimp j p _____, :—n nn ti tn/ir i^ftutnkiftvif.pva nar- ; • Kako sc jc to zRoo«iloT_ * 3rtlj> zlasti {o so pr&kinjone, slcoraj njih. Kdo je pričakoval, da bodo i 5?e^h“ ovjet“kr™anTu“ pa'To'Xo*TU f Seti L^. Se. SeS: 16 Le*:, ‘A^nrinci ^t^ko “hTtro' zao^ah morda še več? Bržčas bo za zdaj te to dovolj. In če bo tudi ko- Bc6 CT.JWdl._Dca J8. Da4,jraa_18. Sicer ^ ^ z visoko zmago nad nec dober, bo vs« dobro, celo povsem sodeč zelo dobro. i Kakor je ie rečeno, zaslužijo pohvalo prav vsi naši. Se zlasti pa je treba vse priznanje izreči velemojstru Ivkovu. saj je v šestih kolih priboril jugoslovanski ekipi kar 5 1/2 točke ali natanko . tretjino dosedanjega kapitala. Pri tem je vseskozi tudi zares odlično igral, tako da je že nekajkrat žel javno pohvalo in priznanje gledalcev in šahovskih 6trokovnjakov. Takoj za njim je njegov vrstnik po letih in naslovu Matanovič. V prvil finalnih partijah se mu sicer nikakor ni hotelo odpreti, zdaj pa že gre. V skupno »blagajno« je prispeval 4 točke. Druga in tretja deska torej dobro realizirata, čeprav je Matanoviču kakšna polo-v:čka tudi že menda ušla. Gligo-rič na prvi deski nima lahkega posla. Zadnji dve partiji (z danskim mednarodnim mojstrom Larsenom ;n nemškim velemojstrom Unzičkerjem) je celo izgubil! Vendar bo do konca olimpiade, t. j. v prihodnjih petih kolih, imel še dovolj možnosti, da popravi svojo bilanco in zlasti v odločilnih srečanjih s SZ in Madžarsko v predzadnjem in zadnjem kolu pokaže svojo veliko šahovsko vrednost. ZADNJA DESKA — BOLNA TOČKA Določena praznina Je pri nas zadnja deska. Tu se menjujejo Karaklajič, Milič in Djuraševič. Nič kaj preveč niso uspešni. Za končno razvrstitev bo vsekakor odločilna prav ta deska. Prav tu bi morale padati točke kot zrele hruške. Skoda, da ni Fudererjav njegovem nekdanjem sijaju! Tedaj bi ob vseh zapletih, ki nam jih je tako bogato dajala olimpi-ada, lahko morda računal- še več kot na tako težko pričakovano in vroče želeno drugo mesto. Toda tudi tako smo zadovoljni, kajti pretiravanje nikoli ni dobro. SZ je kajpak še vedno glavni favorit za' osvojitev prvega mesta. NIC VE C »NEPREMAGANI« Naj večje presenečenje je že Vsekakor to, da je prvak po šestem. kolu še vedno neznan. Sov- Td:+, Dd8: 20. Lc6:, bc: 21. De«:, 1)6 22. Les, Lg5 23. Tc4, Ddl-t- 24. jetskim šahistom se doslej Se ni ICg2. Td8 25. DfSl, Dt3:+ 26. ŽC13:, -- — —1 - — It£6 27. Lf6i, gf: 28. Ke3i, Td5 SB. ',b4, »5 30. a4. Kg7 31. b5. Tel 3 2. Tc7, a6 33. bar, Td4 34. a7, Th4:’. 35 Kd3. fS 36. Kc3, Kf6 37. KfcS.i Tal 36 Kb4. KgS 39. Kb5 in č.tai »(Smislov) se vda. uspelo odlepiti od ostalih moštev. Nasprotno, prvič so to pot občutil-. vso grenkobo poraza, prvič smo zdaj tudi - nazorno in ne samo na trenutke kot na dvoboju v Beogradu videli, da ao ranljivi. VI. KOLO BAHOVfiKE OLIMPIADK Jugoslavija tik pod vrhom Izraelci in tesnim uspehom proti Madžarom hitro dvignili iz spodnje polovice, vendar jim več kot tretje mesto najbrž ne cveti več. Toda od tod bodo še morali pregnati odlične Madžare; v tej ekipi zlasti močno podira Bar-cza na drugi deski. Vse pa kaže, da bodo na prvih šestih mestih, morda v nekoliko spremenjenem vrstnem redu kakor pred dvema letoma v Amsterdamu, pristale iste države: SZ. Jugoslavija, Argentina. Madžarska, CSR in Zahodna Nemčija. Včeraj so našj šahisti igrali z reprezentanco Romunije. Na papirju bi morali slavit-; krepko zmago, vsekakor višjo kakor SZ v srečanju s CSR. Poglejte na drugem mestu, če je bilo to res tako in če po VH. kolu vodimo! Prihodnja nasprotnika Jugoslavije pa sta še Velika Britanija in Izrael ter v zadnjih dveh kolih naj- ŠE NEKAJ DIVJE POSLOVANJE V »DRAVI« V Mariboru so že dalj časa šušljali o hudih nerodnostih in velikih primanjkljajih v zadružne™ trgovskem podjetju Drava ‘Eiksport-Icnport v Mariboru. Ko je bila uvedena preiskava in izvršene prve abftacije vodilnih uslužbencev v tesn podjetju, se Je začela počasi dvigati zaviesa, ki je prikrivala naravnost nemogoče m zločinsko gospodarjenje. Preiskava je lili la izredno dolgotrajna, saj je bii!a izvršena popolna revizija podjetja, pr; kateri je sodelovalo deset gtrckovnjakov-izvedieno.cv iz raznih poslovnih strok, zaslišanih ie bito nad sto prič ter proučenih na stotine listin in prilog, tako da so končni lis!etiki pokazali v jas- Črni devizni fondi za direktorja ObSiima obtožmea obravnava fx>-sanv^zna kazniva dejanja oij ipirij pa so se dogovorili odvijaj v inozemstvu, kjer so se j, imozEimsikimi podjetniiki, da so sklepale uvozne in izvozne kup- y obračunavali uvoženo blago po čije. Te dni je okrožno Javno tožilstvo v Mariboru vložilo pri okrožnem sodišču obtožnico proti enajstim osebam, ki so v glavnem opravljale vodilne posle v podjetju Drava. Obtožena sta ttla predvsem bivša direktorja podjetja Rajko M fl 1 1 e r in Miroslav Krebs, računovodij a Anton R a dejanskih cenah in količcnah, presežke pa nalagali v črne šilinge, lirske in druge fonde. S tem denarjem so potem vo-diin i uslužbenci v Inozemstvu razpolagali. Tako Je Muller nakupoval za sebe in ženo plašč e. hladilnik, radio aparat ter razna darila za svoje prijatelje. S pomočjo dr. Pavlina t ta Obreza tn Muller pretnlioitapi-la iz Avstrije v Jugoslavijo razne n er, komercialist in šef oddelka - . ... . stroje, ki so Jih brez carinskih Je, pojedine in Je na primer p« neki seji upravnega odbora ves upravni odbor obedoval na račun podjetja v mariborski restavraciji, čeprav je bilo vsem znano težko finančno stanje tpodjetja. Posebno poglavje v podjetju so bi'li pokloni in daaii!a, ki so jih vodilni uslužbenci dajal,; »pctslov-nicn zvezam«. To so dragocena darila, razne vaze, servisi za kavo, slike, tulci za -cigarete, cigane in podobno. Samo en servis za kavo je stal 48.000 din. Vsa ta darila pa so poklanjali ne da bi bilo mogočo ugotoviti, kdo so buli ti srečni obdarovane!. Posebno zabavno je, če ugotavljamo med darili kembi-neže, svilene nogavice in celo otroško zibelko. Personalna pc-lltlka v podjetju je bila nemogoča. Nihče ni vodil evidence o tem, kako posamezni uslužbenci opravljajo svoje delo. Glavna skrb vodilnih uslužbencev je bila, da so izneh velike plača in da so še po strani veliko zaslužili, razen tega pa šje na račun podjetja lepo živeli. Nered je bil pri izplačilu dnevnic in petnih stroškov. Dnevnice so obračunavali za neopravljena potovanja: če je bM kdo na epotovanju 2 dni, Je dobil plačilno dnevnico za 4 dni im podobno. Nemogoča anarhija je vladala Pri obračunavanju dnievnic za seveda zelo pogosta ]n>;ov;inj.i v inozemstvo, pr! n; referent Danilo Krese v ič, Jicmercialšsti Franc Jamšek. Matija Zupančič in Ivam B d r a č. Poieg njih pa sta obtožena tudi dr. Franjo P a v' 1 i n , bivši konzularni uslužbenec in Vlacrtmiir Krstič iz Beograda. Obtožba jiim očita poneverbe, goljufije, hude zlorabe uradnega po-položaja, jemanje podkupnine, ipreikupčevanja s tujim; valutami, ponarejanje listin im celo vrsto drugih kaznivih dejanj. - 1.5 0), Franci i a - Kolumbija 1.5 i Tonikvar Je postavil tudi nov slo. . ... ,__.,,, r vensk rekord v skoku v daluno. :1.5 (1). Avstrija — Finska 2:1 (1) Zvezna moška košarkarska tekma med Ljubljano in" zagrebško Lokomotivo se je končala z zmago Ljubljančanov 76:68 (35:23). Največ košev za zmagovalca so dali Zupančič 19. Kapelj 15, Čretnik 16 in Šerbec 14, za Lokomotivo pa Kajnik 32 in Vujič 13. Finski atlet Jorma Walkama Je na mitingu v Helsinkih skočil 7.77 m daleč, kar je eden najboljših letošnjih izidov. V waterpoIskj tekmi za državno prvenstvo je predsinočjlm v Dubrovniku domač; Jug premagal ekipo Mladosti iz Zagreba S:l (2:0). V plavalnem de!u tekmovanja so zmagali Zagrebčani s 60:50 točkam. V bližini Dubrovnika je bilo v nedeljo prvo tekmovanje za državno prvenstvo v podvodnem ri-bo!ovu. Sodelovale so štiri ekipe, med katerimi je zmagala trpjica tekmovalcev iz Dubrovnika. Kot najboljši posameznik se je izka-zal Stakula iz Dubrovnika, drugi dve najboljši mest; pa sta zasedla inž. Medur z Reke in 'dr. Balenovič iz Malega Lošinja. Plasma se na teh tekmovanjih določa po skupn; tež; ulovljenih rib. Zmagovalec Stakula Je ujel 21 kg rib. OfCRAJNO PRVENSTVO V PLAVANJU V NOVI GORICI V letnem kopališču v Novi Gorici so bile v nedeljo plavalne tekme v organizaciji komisijg za plavanje pri okraj n* zvez*: Partizan in v počastitev devetfetnace priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ. Sodelovala so društva Partizan lz Nove Gorice. Renč, Tolmina. Mirna tn Dornberka, medtem ko ostalih društev ni Mo. Najboljši rezultati': 50 m prsno mladinke: Marija Skarabot (Nova Gorica) 49,5; 100 m prosto člani: Boškin (Miren) 1;34; 100 m prsno: Rakovec (Dornberk) 1:40.9; 50 m prosto mladinci: Kozman (Tolmin) 31,9; 59 olago, da je take posle lair^o nad 2 milijona dinarjev. Obtožnica opravljal tudi za podjetje »DraV^ očdfca Rajku Muilerju, Antonu Ra- va«. Ker ga podjetje ni moglo Slaba trgovina in poneverbe nef->u ^ da so o i nekemu zasebnemu tržaškemu tr- 96 milijonov izgube govcu odobrili pov-sem neupravi- . čeno in nezakonito provizijo, pri Glavna -zadružna zveza v Ljn>- prodaji plutcvme la gob, čeprav ijand je že leta 1952 osnovala pod- je fa tržaški trgovec sklepal kup- Jctje Drava. Namen podjetja Je čijo v svojem imenu tn taka pro- bil kupčevanje s sa-tjera. zelišči, vizija sploh ni bila dovoljena. , el njavo, jajci, živino. mesOTJ Fodje/tje »Drava« je bilo zaradi gozdrnim.: sadeži itd. Ker je bil tega oškodovana za 1,064.000 din, namen podjetja tud; trgovanje z obtožena Muller in Bauer pa sta inozemstvom, je Uprava za zuna- seveda dobila »a to svojo široko- njo trgiovino s posebnimi odloč- .rutino razpolaganje z družbenim baml določila, s katerimi proizvo- denarjem primerne nagrade, di laiuko podjetje Drava kupčuje , . na tujoh tržiščih, za uspevanje Vzorni nered v skladišču podjetja so bUd dani vsi -pohetai v podjetju ie vladal strahovit pogeji, če bj bdi vodvm “S1"*' ncte(l tudi v skladišču, zlasti v benci pošteni. Vs-ga^tega pa zal ko jeM sMadiščnlk obtožen; pri Dravi n; bilo. Anton Kerec. Revizija ugotavlja, podjetju je bfilo uo skrajnosti^pri- ^ ^ bLago skladišča izdajah na primur ioneli calo vrsto vosal, mitiitmo in n^^kovn^to, tako prea dokumentov, brez tehtanja med njimi tudi osebna, ki so da je zlasti Pri inozemskih pod štetja v sklafitiSče dostavljenih bila stalno na potu. Izgle.da pa. da je-lmlffih vzbujalo 3111 predmetov in 'da so mnogokrat* so jih vodiOni uslužbenci v glav- ceaje zaradi nesodfdnosti. U=tod skladiščne lisliirie le nem uporabljal; za svoje zasebna S^l to ifUteUT- ^ so jih dobili Od po- samezni obtoženi vodilni funkcio- samesmih dobaviteljev. namestit; kot svojega uslužbenca* pa je sprejelo v službo njegovega očeta Miiutma Krstiča in njegovo sestro farmacevtko Stanislavo Krstile. Ta za »Dravo« sp!oh nista ničesar delala im nista biila nikdar " v Mariboru. Za nju sta opravljala posle sin in brat VlastlmiT. Ta pa i'e seveda tudi zlorabljal svoj položaj in goljufal podjetje »Drava« pri raznih dnevnicah. Službeno s taksijem, zasebno s službenim avtomobilom Da so imedii v podjetju »Drava« ogrccmno izgubo, ye ja&no. To pa so posamezni obtoženci zviševali še na druge načine. V podjetju so ko so spoznali assrarss: srrsa^: taco podjetje. ^ pojavljale ogromne raitlike med Rea-iLzi'1'jsko poročilo označuje po- dcbavljeao in odpremljeno živčno. Flovamie pcdijetja Drava kot »div- Zi to izgubo nosi glavno odgovor-l* piošlovanije«, ugotavaja, da je n ost skladiščnik Ivan Bedrač. Kla oirgamtizactja. podjolija do podjetje je kupčevalo trudi * ■krajno*:; slaba čn nemogoča, da o jajci, pri te™ pa je zaradi nestro-ikaki štednji v podjetju n.; bilo kovojašlkega zaiVijamda in ortipreen-giovcma, da so v podjetju raasl- jganja jajc utrpelo velčiko izgubo, ipavaila finančna sredstva (n da vo- za katero odgovarjata predvsem čffini uslužbenci podjetja nrio po- komercialist Matija Zupančič in znali ali pa riao hoteli upoštevati skladiSfiniik Anton Kerec. Kako niiti csnovnih načel trgovanja, zla- neodgovorno je blo postopanje v sti z inozemstvom. Posledice ta- »Dravi« dokazuje prim;tr. da so za kega »divjega« stanja v podjetju embalažo jajc naročili pri nekem ugotavljata revizija in zaključni maribocokeen mizarju za 201.093 račun z Izgubo v znesku nad 96 dinarjev izabojev, fcj pa so bili crčliljcinioiv dinarjev. Ta izguba Je popiolncma neuporabni rn .prelska-seveda dovedla dio .prisilne uprave va nitii ni mogla razčistiti* kdo Je podljetija, kasneje pa do uvedbe .te žabo-je naročil. DTagtlič-em Je vožnje, saj so se z njimi, vetrili na razne izlete, keglanje v drugo kraje, za potrebe podjetja pa so morah najemati taksije. Kakšna je bilo ravnanje z avto4nob:ii, dokazujejo računi za popravila. Za avto »Adler« je bilo od leta 1953 do 1955 izplačano za popravilo 917.009 dčn, iza. »Olimpijo« S 34 tisoč dinarjev in za »Fiat« nad 409.000 din. Kadar pa so bil; Rajko Mulier, Anton Ra n er in Anton Kerec posebno dobre volje, so so brez šoferskega izpita vsedli za volan, pri tecn pa vozil- tako ne-oclpovomo, da so f|e zaletaval: :n karamiboltrali na vsakem koralni, podjeitie pa je moralo plačevati škodo. Glavna obravnava proti vodilnim uslužbencem »Drave« bo v nekaj tednih ip.red Okrožnim sodiščem v Mariboru. Ker n::čin neodgovornega dela vodilnih uslužbencev v »Dravi« vzbuja mnogo pozornosti, bomo o tej kazenski zadevi še podrobneje pisali pred likvidacijskega postopka. V navedenem znesku je všteta vsa Ško- tu dt primer kupčevanj a z gcbanni. glavno obravnavo. Suhe gobe so imieli vsklaciščene. da, ki Jo je utrpe’o podjetje « Da bi dio-segli pxj gobah večjo te- " kupčevanjem z inozemstvom, s ■ 'kocll jivim i pogodbami, poneverbami, goljufijami in zlorabam, uradnega položaja. Poudariiti pa jo pc(treibno, da je nastala ogrccn-na. neprecenljiva škoda, kr; so jo ps.v7.T0č'"fii obtoženi uslužbEnci Drave tudi za državni proračun, ki so ga grobo oškodovali pr; pri-rievikTifi v Centiralni tievliznj sklad n v rz,me druge sklade, kot tudi nrr clv"ns.k:h dajatvah. Samo za priime*riaivo bi ne htilo morda odveč pripomniti, da je neko ljubljansko podjetje, ki je imelo popoln cola enak obseg poslovanja kot mariborska Drava, zaključilo svoje poslovanje z debičkom okrog 28 miilidonov dinarjev ... žo, so enostavno ob vlažnem vre menu odprl; okna, da ISO se gobe navlažile. Kako so v inioaecnstvu ia.voz.7i ki sprejemali tak-o blago, je Jasno. Na siplošno je potiliibino poudarita, da so bLe le redke kiip- Cije podjetja »Drava«, ki so bile Delavec S. V je pred dnevi pustili kolo pred gostilno in vstopil, da bi se odžeja!. Zamudil pa se je nekoliko dlje kot je prvotno mislil Ni ga motilo, da je pustil koto odklenjeno zunaj v temi Ko se je le odpravil domov in nameraval prijeti za svoje kolo, ja dokončno zaključene brez rekla- opazil da ga n; vec zuna) Mn-*.-. . ............ - mku. ki -le bil v bližini je tatv-nc macij, bonifikacij in občutne škode za podjetje. Reprezentančni fond in lepa darila V podjetju »DrAva« to Imeli niku, ki je bil v bližini je ta tv-p o hitro prijavil in ta je takoj začel Iskati tatu. Med iskanjem Je naletel na moškega. ki je imel zaradi tavine koles že opraviti s sodiščem. Prihajal. je Po travi. Miličniku je bif.o to sumljivo, zato ga je po- tudi n?prezentan6ni fond. Tega so vabSl naj gre skupaj z njim po vpravlijALl Rajko Mfllleir, Avgust sledovih, ki so vodil; v bližnji Obrrrta to Anton Ran er. Na račun kozolec, kjer ie našel s senom potoneta so popivali, prirejali gosti- krito kolo. " 1 H. OPAClC K. PETKOVIČ Zubkin se je protivil. — To ni res, Tanja. Res je, da sem imel zanimivo polemiko 7, gospodom Smirnovkn in da je čas hitro pretekel. Vidva se pravzaprav še ne poznata. Gospod Smimov — moja soproga Tanja — gospod Smimov! Borisu se je zdelo da mu v glavi tolče sto Morzejevih aparatov: vse je propadlo, vse je propadlo, Zubkin bo prišel živ v Linz. Tatjana je vprašala Tiščenka: — Po kakšnem poslu potujete v Linz? — Grem za en ali dva dni k nekemu staremu prijatelju s katerim se že davno nisva videla. . — Tanja, škoda da nisi slišala zanimive fantastične ideje gospoda Smimova. Tudi ti včasih rada verjameš v igro usode, pa bi bilo razmerje dva proti ena v korist gospodu Smimovu. Taiko pa je zahvaljujoč Tiščenku bilo dva proti ena v mojo korist. Tiščenko je pravkar predlagal, da bi šli v jedilni vagon. Upam, Tanja, da si tudi ti zato. Sedaj bi lahko Sli, kaj ne, gospod Smimov? Bili so na hodniku. Pri vratih vagona je Borisa spreletela misel: zakaj ne bi tudi Tatjane Zubkin. Toda bilo je tako očividno, da bi imela ona dovolj časa krikniti vsaj nekoliko-krat na pomoč/Prišlo bi do hrupa, ustavil bi se vlak in še druge neprijetnosti. Verjetno bi padli v roke policiji. Zares je vse propadlo. Da bi bil Tiščenko mlajši, da bi mogel z rokami zamašiti usta Tatjani Zubkin, dokler ne bi on obračunal s knezom, tedaj bi bilo vse v redu. Toda na starca ni mogel računati. Tatjana bi ga lahko z eno samo kretnjo roke od-pahnila od sebe. Zares je vse propadlo: Zubkin bo prispel v Linz. Sedeli so v jedilnem vagonu. Ko so poieg okna švigali kot strela osvetljeni vagoni brzega vlaka, ki je šel na Dunaj, je Zubkin rekel v šaili: — Gospod Smimov, vaša steklenica konjaka in pijan kretničar so bili goaa abstraktnost. Do nesreče ni prišlo in jaz bom, kot sem želel, prispel v Linz in se sestal s svojim starim prijateljem. Edino zadoščenje za Borisa je bilo v tem, da bo Zubkin v Linzu vendarle razočaran. Admiral Tvrdovski se nahaja sedaj najmanj tisoč kilometrov daleč od Linza, - 12 Natalija Zvereva je sprejela Borisa Neškina v domači obleki. Počutila se je prijetnejše tako nego v tistih načičkanih cunjah ki po navadi dražijo moške. Na obisk je prišel s ciljem, da mora Natalija danes postati njegova ljubica. Če bi kaj takega rekel Tiščenku ali komurkoli, ki pozna Natalijo Zverevo, bi se mu porogljivo smejal: Natalija je zajamčeno nedostopna vsem sentimentalnostim, Natalijo bi bilo težje dobiti kakor najlepšo ženo na Dunaju. Natalija ni ženska, temveč deformirano bitje iz mavca. Tako bi vsi govorili in dodali: ali je sploh kje na svetu človek, ki bi želel biti ljubimec Natalije Zvereve! Načrt je bil nepričakovan, toda enostaven. Pridobiti naklonjenost te ženske brez čustev in jo ha ta način vezati na gestapo. Boris je takole razmišljal: grda in nesimpatična ženska, s katero vsi moški ravnajo kot s prijateljem in tovarišem, samo ne kot z žensko; takšna ženska lahko postane plen ali pa pokorni hlapci tuje volje. Natalija Zvereva mora pod-* pisaiti obvezo, da bo sodelovala z Gestaipom. Resnično, bila. je grda in morda tudi res iz mavca. Toda Boris Neškin je bil poln paradoksov: v tem trenutku mu ia grda ženska, ni bila zoprna, celo želel je, da bi j id posedal, to Natalijo Zverevo, ki v domači obleki, napol zavaljena sedi na kauču. — Natalija, ali veste, da sem zelo nesrečen? — Vi? Skoraj ne bi verjela. Od vseh bitij je človeku najpotrebnejši človek. Toda jaz čutim, da sem sam. Morda bi bilo bolje, ako bi rekli, osamljen, ne sam. — Sam, sam. Zdi se mi, da je imel Leopardi prav, ko je rekel, da je umiranje edino darilo, ki nam ga je poklonila usoda. — Ce se že poslužujemo tujih misli, potem moram reči, da se tudi jaz včasih strinjam z Wildeoan, ki trdi, da vse poti vodijo k isti točki — k razočaranju. — Vendar se mi zdi, da je edini izhod iz te psihoze ■—* razumevanje. Za razumevanje pa ata potrebni najmanj dv« bitji, a jaz sem tako sam. — Isto bi mogla reči tudi zase: tako sama sem. Mogoče je bil ta uvod nepotreben ne le za Borisa, temveč tudi za Natalijo. Za gotova dejanja je včasih potrebno tudi primemo ozračje, dasiravno se obe strani zavedata, da je vse skupaj le umetno napravljena meglena zavesa. Morda je bilo zato potrebno da se med pogovorom o osamljenosti in življe- prve nežnosti, katere nin pričakovala in po kateri je'hrepenela.' nju, ki hiti smrti nasproti zmrači in se ne prižgejo luči, da Zakaj ne bi bilo tako tudi z Natalijo Zvezero? Imel je že dobi vso sobno okolje drugačno barvo. zadosti dokazov, da sme upati, da bo dosegel svoj smoter. Ko so utonili sivi obrisi, ki so očrtavali telo Natalije Zve- Natailija bo dJfrvtl,7 postala njegova ljubica in njegova sužnja, reve y neprodomo črnino, ki je napolnjevala sobo, se je Bori« 2enake, kot je ona, ao 3«Mro stumo nesporni gospodarji svoje, približal b kauču v roke, ki so čakale.. *