LetO LXXVM St« 39 Spedlzlone ta a b bona men to postala Poštnina plačana s gotovini. Ljnbflana, Četrtek 18. februarfa 1943"XXI Cena so cent. UKtDNiflivo lis ufKAVA: LJUBLJANA. PUUUMUKVA ULICA O — IKLSFOM: 31-32. 31-23. 31-34. 31-16 IB 31-Jt — tehaja vsak daa opoidn« — Ueaečoa naročnina n.— Ur. LZKUJUCNo dASiuPSTVo u ogia^e ix Kraljevine ttaiije in inozemstva trna Računi pri postno ceJcovnem zaroda: CONCESSIONARJA ESCLUSIVA per la pubblicita dJ provenlenza Itallana ed DNIONF PIBBI.iriTA ITAI.IANA S. A... M^ANO LJubljana Štev 10-351 eetera: UNION E PUBBLICITA ITAL1ANA S. A_ MILANO. sSaHHlesitati iti Tnulsla AfitrJ inatesfefe calteratat — Carrl amtati pesanti dlstrutti Tre velivcl: menici atbaltuti II o artfere Generale delte Forze Armate cnm- |n i»».*a dj 17 febbraio il seiruente bollettino n. PPS: Nella j ornata di I eri le operasfon] locsM in c . m' t r MiM^ino Ii.inno portito aH' "n^Tr^monio d; ^rurpi nem'ci iso-Lnti. a"Ta caftnra di p'trn r**?'*1^1" e alla distruzicne di carri armati pesanti. IV aviazlone e stata attiva da arabe le partL Dne velivoli britannki sono stat; abbat-tuti dalle artlglicrie coniro-aeree. In una tentata incurs'one su CasteTve-trano nn quadrimotore colpito dal t;ro della difesa precipitava presso Porto Palo. i 1* & I I t*** ss^misia ofiaeiKi Nadaljnji vojni material zaklenjen — Uničeni težki tanki Tr! sovražita letala sestreljena Glnvni ?t.m itnlijan?k:h Oboroženih sil je objavi 17. februarja naslednje 998. vomo poročilo: Včeraj so krajevne opera c'je na t u n i -škem bo.f:šču dovodio do uničenja o«am-ljon:h sovražnih skupin, zaplembe nadaljnjega gradiva in un;'~enia težkih tankov. Letalstvo je bilo delavno na obeh straneh. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve britanski letali. Pri nekem poskusu letalskega napada na Castelvetrano je izstrelek obrambe zadel štirimotorno letalo, ki je treščilo na tla v bližini Porta Palo. Iz nemškega vegnega grore&la Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Severni Afnki in v Sredozemlju: Na prostoru napadalne akcije na tunisk) fronti so bile včeraj popolnoma uničene odrezane sovražn kovc skupne ter uniče noga ali zaplenjenega še mnogo vojnegi prediva. Nemška brza vojna letala s, izvajala nizke napade prof j angleškim motoriziranim kolonam in jih razpršila. Podrobnosti 2 deseženi »nagi Tuni*, 17 febr >. Prve podrub; ust . uspehu Osi v Tunisu objavljene v včerHisniem italijanskem in nemškem vojnem piroclu kažejo v6o težo sovažnega poraza Itai iarisko*nemŠki napad je bil iz\cdcn 13 in 14 februar ia na ne= tem odseku v južnem Tunsu m s cer na področju zahodno od Fa da To podroćic •* brani drugi ameriški oklopn. zbor ki je v začetku b'tke nudil zaerzen odpor, toda končno se ie moral zarad: močnih napadov si Os in nj ho* va faktične nadmoć* umakniti Sovražnik 'e poskušal večkrat z uporabo velik h okiepn h oddelkov ponovno za\zeti važno kržisče S d' Bu Sid, ki odpira pol proti zahodu prot mestu Gafsa. kateremu je grozila obko'"te\ Toda vsi ti napon so propad!' > hud m- izgubami k«r ie omogočilo, da so italiiansko-nem^ke čete skoraj brez borbe zasedle Gafso V svoiih posku sih zavzeti S;di Bu Sid je druc amenšk oklepni zboT pustil na bojišču skorj' «>to ran kov Itali an^ko^nem^k topovi so zlomil na* pade sovražnih tankoa ter rh v velikem številu zažgali a!i onesposobil Skoraj ceictne po» sadke teh tankov so uničene. Toda ameriške izguoc ..e obstojajo le v tankh. kajti v roke osnih čet je padlo tudi 23 topov, 33 oklepnih avtomobilov ter 93 opov. pritrjenih na avtomobile. Ameriške človeške izgube pa znašajo v dvodnevni bitk . S1 "-etnikov ter okoli 3000 mrtvih Mnogo vojakov je bilo ubitih pri napadih italijansko-nemških letaJ na umikajoče se sovražne kolone Će upoštevamo še veliko Število ranjenih, se 1a računati, da znaS^jo celotne ameriške izenib« ok^M 000 mož Madžarsko občudovanje italijanskih divizij na vzhodu Budimpešta. 17 febr s. General Micrca p se v »Pester Llovdu« o b tki v južnem odseku vzhodne fronte in opozarja na sodelovanje ita* lijanskh divizij, ki so neštetokrat dokazale svojo hrabrost m vnemo Posebno se omenjajo, niše general M erca. italijanske div z'je »Julia« »P^emonie« m »Tndentma« ki so dr3goeeno prispevale k izvedb' obrambnega načrta na front it- Donu Četam d vtzije "fT^ident ne«, ki so se srd-to bonle :e uspelo z močtrm; na-nad' zlomiti sovražm obroč in doseči glavnino zaveznik h sil potem ko so unčilt 40 sovjet skih baten i rn zadale sovražnku izredno hude zcube Ffrabrost ki io kaže'o 'taliianske in za\czn:ske čete zaključuje general Micrca, je j najboljše jamstvo za uspeh. V Sredozemlju potopljena kanadska vojna ladja Lizbona. 16 febr. s Kanadsk; mornariška minister je objavil izgubo korvete • Lu:?burg» ki so jo letala Osi. ko ie spremljala nek: konvoj, potop la na Sredozemskem morju Osem mož posadke pogrešajo Ministrstvo je tudi objavilo da ie »Luisburg« enajsta edinioa kanadske vojm mornarice, kj je bila potopljena, človeškf Spodbudni zgled junaških vojnih invalidov Rim. 17 tebr s Itahjansk puhabi'enci so priredil: v A\atennskem domu v R mu vrsto zboro\anj. na kater h so miaden č- k' so s-vrnili z bojišč z ne zbrsn'm« znak donclnient žrtve, zpovedal1 svoji vero v t-enutku ko mora narod zbrat vse svoie sile m izpr čat razloge svojega dostojanstva m ob^^oia Prvi zborovanje je bilo posvečene voj..emu -»lepcu G:org:u Cobo!liju z Capodistrit k ie bil ra njen v druc btk pr Sd ei Baramju in je izgubi vid Sovražnik so ga mei n le dolgt mesece trpel dvojno rpi-emt v temi in ujet ni.štvu Navzoč so bil- metmk rate kolainc Eksc Amlcare Ri»ss mdrainik « Dpedsedstvu mmistrskeea -»veta o<>dta:n«k Stranke Storža šef glavnega >tana M ixt Claibat zasttrpn k Obr.rožei:h t nac< >r a in« ► st>c a' st'čnt *trav ke. rimski zvezn ram k * nredsedr k združen p;ad''h v vojn n p< dp- rn h 1^j^te^ zaupnic^ žen'k:h f'a-ije^ nrf"'1<-tnn č£' 'e govori ) Itahji na morju in v Du-'čav' Preprosto ie očrta* svoii življenje na m>t-«u <■ je b-lo ž^'t-nic bore.-ter pove' čpvat krenost t- do'žnost Ita'nano^ Op:sa' e tmko ž v'ienje v koncentracijskih ta boriščih 'n trpljenje ujetn;kn\. n katerim1 s> tem bolj trdo ravna, čim jolj ponosni eo. vaial je razna dejstva m dokaze najvišje ple men i tost i ki so jo zprčal ujetnki Obćmstvb v velik dvoran Maternskega dcy na k ie bila napolnjena s poslušaci. več;noma ->orci pa tud s *te\ Inimi tali'anskim ženami večji del materami in vduvami pad!*h ie burnt Kiobravalo gmornikova izvajanja Poslušale ^3 izkazal' vso ljubezen in simpat io temu s;nu Istne k je brez naimani^egs obžalovanja žrt ^oval ne samo svoj vid temveč tud- svoj poklic mornana kar je bil od desk b let Doriftt odhaja kot prostovoljec v Rusijo Pariz. 17 febr s Set francoske gudske stranke Jakob Doriot je zaprosil pri vojaškem guvernerju zasedene Francije za dovoljenje da sme odnotovati na vzhodn«« fronto kot član prcstovoljne francoske le-srije in se boriti proti boljševizmu Doriot bo prihodnje dni odšel na vzhodno fronto Delno amerlSk* priznanje izgub pri Salcnmmlli Tokio. 17 febr s V tukajšnjih krofih koment:rajo poročilo ameriške admirall-tete o izgubah ameriške mornarice v vodah okrog Salomonskih otokov Američani oriznavajo izgubo ene težke križarke. enega rušiloa. treh torpedovk in 22 letal. Pomanjkanje fivil v ZerJinjenih državah Baeno« Aires. 17 febr s. Iz VVashingto-a poročajo da je ministrstvo za Doliedel-tvo nnrnan:lo da bo letos za 25 odstotkov -nanj živil na razpolago za prebivalstvo *ga stana, 17. febr. Vrhovno pove'jn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno p:ročic: Na severni fronti kubanskega mostišča je bil močnejši napad zavrnjen s hudimi izgubami za sovražnika. Na prostoru med Azovsklm morjem in podr Čjrm jugovzhodno od Orla> posobno v Harknvu ,n ekrog njeg^, se nadaljujejo ogorčene borbe. Severno od Kurska je napadalno delovanje sovražn ka v primerj s prednjimi dnevi nekoliko p pustilo. Sovjetski sunki so bili odbiti, krajevni vdori pa zausta\!jeni Jugovzhodno od Ilmenskega jezera ter mc:l Volhovom ju Ladoškim jezerom je »o-vražn'k nadaljeval svoje napade z n* vo privedenimi močnimi pehotn'mi in oklopni- mi silami. Tudi na tej fronti so bojujoče dj-vizje dosegle nov obrambni uspeh. Več so-vratnih skupfn je bilo popoln nia uničenih, topništvo pa je razbilo s strnjenim ognjem rezerve sovražn"h napadov že na Izhodiščnih postojankah. Samo jugovzho;'n od Ilmen-skega jezera je bilo unčen^h 43 oklopnih voz. Na vsej vzhodni fronti so sovjetske čete včeraj izgubili 101 oklopni v z. Pri rtnevnh napad.h ameriškega oddelka bombnikov na pristaniško mesto ob fran eoski atlantski obali je bilo v letalskih bojih sestreljenih 8 štirim torn'h letal. Letalstvo je napadlo podnevi z dobrin: uspehom nek pristaniški kraj v južni Angliji, preteklo noč pa so bojna letala s številnimi rušilnimi in zažigaln'mi bombami obmetavala pristaniško In inilustr'jsko področje Svvansei. Fx2'lnzsti skrajšane fronte dolgo bojno fronto v mor- Monakcvo, 17. febr. s. »Miinchner Neu-. te Nachnchten« p sejo o značilnostih \uoe zimske bitke n^ rusk- fronti in pripominjajo, da so rdeč po dveh dnevih odmora, ki je bil p troben za nadomestitev izčrpanih d'-vizij v prvih črt?ch s svežimi četami odvzetih z drugih odsekev, obnovili predv -dene napade. Vse kaže, nadaljuje 1 'st ia bo sovražnik nsda'jeval svoje napore ter skušal pregaziti nemško postrojitev. V nekem s-m:s'u mora sovražnik nujno izvajati t; taktiko. On ne more prekin ti svojega -fenzlvnega zaleta in mora skuš'ti za vsako ceno dosečJ svoje cilje, preden od^uga spremeni izredn, je blata. Nemško poveljstvo je imelo dve možnosti: ali sprejeti boj na mestu ;n zopersta-viti materialni premoči beljševišk h tolp moralno premrč s^jih čet. ali pa umakniti se, zada aj č na protn ku najhujše izgube, na primernejšo črto, kjer bi pr Sla do veljave tudi materialna moč med tem zb: a-nih rezerv. Ni zn:no. k;o si je nemško po-veljn:štvo izbralo obrambno črt°, toda že zdai se ve, da prinaša izvedeno skrajšanje fronte vse predn sti skraišanh zvez in ko-r stne postrojitve nemških sil. S3Vj2lxtia vej^ka Ja morala draga plačati svoje začetne uspehe Finski vojaški strokovnjak o bojih v Rusiji Helsinki, 17 febr. s. List »Uosi Suomi« objavlja zanimiv članek univerzitetnega profesorja v Helsinkih Arvija Kcrhonena, ki je šef urada za vojaško zgodovino v glavnem stanu ter se nahaja zdaj v finskem glavnem stanu v činu majorja. Članek z naslovom »Zimske vojne« opozarja na mogočne vojaške priprave Sovietov. Prva vojna proti F nski, izjavlja Korho-nen. je bila za rdečo vojsko nekaka generalna skušnja. Premoč napada'cev je bTa ogromna, toda nezadostna, kajti zaradi svoievrstnosti terena in njihove posebne taktike je Fincem uspelo ustaviti v Ka-reliji rusk valjar in decimirati številne sovjetske d vizije v gozdovih in drugih od-^ek h. Po končani vojni se je ugotovdo. da so Sovjeti postavil: na fronto proti Finski okrog 50 divizii pehote in 3 000 tankov. Bila je tudi prilika našteti v enem -amem dnevu do 2.000 sovjetskih letal nad fnskim ozemliem. po Čemer lahko sklepamo, da je bV.o na finskj fronti zbranih med vojno nad 4 000 letal. Po tej prvi vojni s Fnsko. so Sovieti izkoristili pridobljene '"zkušnje za svoje nadaljnje oboroževanje. V velikih serijah se ie pričelo izdelovati soonolnjeno novo orodje. Pisec omenja med druem stroinice na po] avtomat:čne puške lahke strojn ce r. zračnim ohTajevan jem. metalce bomb. 'opove ka,;bra 15 cm ^td Enako se je sr>o-oo^ilo izdelovanje tankov in letal Vrhovno noveli^'Stvo rdeče vojske ie tud' -porjolnilo vežbanie mo?tva in oficirjev no«dužuioč se orožia in borben h metod katerih so se tako dobro poslužili proti ■»■Hm Finci. Opisuirč nnto raznp f^7e cednnie vome na vzhodna fronti p^dč'-tava maior Kor. honen. da so Sovieti ofer»7;vo v tej zinv nr'Drav^'li. rx»tem ko so npkonič'li vp« težki i'oini material s k^^rim »*?i7polaffaio in m obli fTfral - v«e ?\'nip čiovr.ške rf^e^e ter "elo ml^^'olotn'V'«1' P^*azn?r»e v »-df»č; voicki -o se tflVo izrv^l^'le >r» ur»*rr»r»e <*^ir»;ce so b'lp rvh"oxdiene Qr\Hoč no k-** Čeč'b TnoV'h hr>'i^m'i5ke n»*nnaeande cmatra sedai Sta-'in. da je nn*s>i trenutek za kak ođVičrien '*r.oh in brez dvoma se iz to«?q raz^^a ni *v>da' na poto^'pnje v Ca^b-anco. da mu ne b^ b»lo treba oin°i^i ogromnih zahtev inviptck-pffj, imner-'al'Tma Sovie+s-ko po^^pti^tT^o zanr>q 7dqj t<*?i »spiouiHTb m*Ht3?fc l^udi in ffr^p^^Ti sredstev s katpn'm* raznol^g-a T^d^ vo^°^k' -*olo?ai ^ovjptcVp 7v*7 ucnpVip A7em-"*1 so ^r>-> r> t t-o T i -7p prSmo»nn =-k'"r> * ?ati evo^o ^r-fp to>?n r^oip O3>omn:b |rn|i?^ tpžkib voin'b not^ob-5č;n ki se bodo ter V o nado^M^lp Tud1 x^ovp?>p rpT-prve im«i^ evnie m**ie in vse kare da Rusi te m«»ie ie do«^eak> S^v^pt-^ka zveza ie^-a z v*«*m; kasarn? ra totalno ■n^apo aTi na za totatn* noraz. Odrte^ ^g. na-^aliuip Di^ec. napovedovati rezultat« borbe ka^ff ti bodo v"d^^ v krtkom Snvlet. ^a of^nz^^a «»t*e svojemu vrfiuiKll naso^ot? 7-ma ffre h konni fn >^kor> D^offre^vnih fpžkoo bo tem te3H1 č^rn dtie bo ofenTi_ va traia1a ob**amh^»a sila nemške voi«ke na se 7nn«t vzn/>e"*f>,,,^a m ojačuje z doto-V-o»v> ro7prv na fronte rv^^e 7f1p«*T>o«5 -T-st-ro+^n oz^rnpTi k! co iSh N»mPi nrl"^*»l; ^r«T*a*^j 7i'»7:

7"p'zViT*^. Poluradno poročilo o operacijah na vzhodni fronti obvešča, ia so maižarske čete zaključile v prostoru južnozapadno od Voroneža v naprej določena kretanja in jim je uspelo odmakniti se izpod sovražnega pritiska. V preteklem tednu so bile madžarske čete v najhujših borbah. V tej obrambni bitki so madžarske oklopne diviziie zadale sor žnku izre Ino hude Lzgnbe. Boreče se madžarske čete so nrpma^ale vsakovrstne težkoče in preprečile sovražnikov obkoljevalni manever. V nekaterih točkah odseka, kjer operirajo Madžari, so madžarske čete z nezadržmim naskokom z bajoneti odbile sovražnika, ki je skušal obkrožiti glavnino madžarskih sil. Madžarske diviziie so se razvrstle zdaj na v naprej loločenih novih postojankah ter se sedaj bore v ugodne š:h okoliščinah m adržuieio napade sovražnika, kateremu radaiaio hude izerube. Pri Lađ?£kem iereru un'če-n'h 638 sovražnih tankov Berlin, 17 febr. s. Iz pristojnega vira se doznaka, da se je k 605 uničenim sovjetskim tankom južno od Lad škega jezera od 12 pnuf»rja nanre; pr družilo še 33 nadaljnjih tankov katere je uničil neki bataljon nemških grenadirjev Ob franec^ki rhali sestreljena ameriška letala Berlin. 17 febr 5. Kakor se doznava iz pooblaščenega vira. je skupina ameriških bTnbn:kov med podnevnim napadom na nek pr stan'ško m?sto ob francosko atlant-sk obali izgubila 8 letal. Letala nemškega leta'rtva so včerai z dobrim uspehom ni-padla neko pristan'šče v južni Angliji. Preteklo noč so z usnehom bombardirala pristanišče in :ndu»trrsko področje Swan-sea ob ustju Bristolskega kanala. Vladarica sprejela poslaniška dvojico Tajske Kini, 17. febr. s. D~nes ob 15.45 je r Kr. palači Kvirinala Nj. Vel. Kraljica in Cesarica sprejela v prvi avd jono; Eksc. Phra Bnhldda Nuknro, min>stra Taskc pri Kraljevem dvoru Jn gospo Phra Bahidad Nukaro. Podtajnik Stranke v Novari in Astiju Novara, 17. febr. s. Iz Milana Je Havi prispel v Novnro podtajnik PNF M^rie Farnesi. Poklonil so je v Uktorskem domn pred svetiščem padlih za Revo1 učijo ter je nato obiskal ob spremstvu prefekta in zveznega tajnika neko podjetniško nv^n?^. kor je govoril delavstvu in mu snoroči! pozdrav tajnika Stranke ter vzpodbudo, da naj bo delavstvo na notranji fronti vredno borcev ki na raznih bojiščih dokazujejo hrabrost ttalljanakefri vojaka in izpri-tiileio zgodovinsko drlo Duroja. Podtn^n:k Farnesi je nato od.'el v iut»nzo za druSme borcev v glavni bolnici in se prepričal o njenem dobrem delovnim Raz-grovarjal se je tovariško z nn vročimi, ki so snontano izrazili svojo zalivalo ln vdanost Duceju. Popoldne je hierarh v LiktoiFkem domu sklical k raportu pokrajinske h'eraihe no-varskepra fašizma in je dal Bal mčna na-vodi'a za nadaljnje miojstvovanje na vseh odsekih zlasti, pa v podp'ram'u bererv tn njih družin. Nato se je udelež 1 predstave za Oborožene s'.le. Preden je o*\šel iz No-vare, je ob spremsvu z\'eznep:a tajnika obiskal mater junaškega torpednega letalca majorja Carla Kmanuela Buseatrlic Zvečer Je podtajnik Straru*- o*lp. tov?' . Asu Astl, 17. febr. s. Popoldne uj imwrlcuni prišel lnspicirati podtajnik Stranke Mnrio Farnesi. Sprejel gra je z\'ezni tainik Po poklonit »i v svetišču fašističnih mučeni-kov si je podtajnik natančno ogledal zvezo borbenih Fašijev in se zlasti zanimal za, delovanie bojevniškega urada. Nnto je sklical k raportu pokrajinske hlcarhe ter skvadriste in jim dal navodila za delovanje Stranke. Navzočnost hi erar ha je povsod dala povod za goreče manifestacije za Du-ceja. Admiral Don'tz pri Kr. veleposlaniku v Berlinu Berlin. 17 febr s. Veliki adm.ral Gonitz, novi vrhovni poveljnik nem-ke mornarice, jc danes obisJcal Kr veleposlanika Italije, s katerim se je dolgo in pr srčno razgovarjal Japonska nima teritorijalnih ambicij Tokio, 17. febr. s. Ministrski predsednik general To jo je odgovoril na neko vprašanje pri zasedanju proračunske komisije zgornje zbornice ter pri tem znova potrdil, da Japonska nima teritorialnih ambicij. Njena volja je. ima ima vsakdo svoj prostor pod soncem. Ministrski predsednik je dodal, da bo spoštovana neodvisnost Tajske, kakor tudi suverenost Francije v Indokini. Umik anglosaške propagande glede Birme Banirkok, 17 febr. s. V tukijšnjih krogih poudarjajo, da so sovražnikova propaganda in njeni vojaški krog po raztrcblje-nju vesti o nekem velikem nngleškem napredovanju v Birmi postali skromnejši 'n govorijo namesto o velikem napredovanju samo še o majhnih s^ndažnih akc jah. Vrhovni poveljnik sovražnih sil y Indij* sir Allan Hertlev le izjavil v New Delhiju: Postopno nadaljujemo majhne sondažne akcije v Birm1 ln vemo, da ne smemo Japoncev podcenjevati. Medsebojno nezaupanje in ljubosumnost v sovražnem taboru Stockhohn, 17 febr. s. Dopisnik london- 1 silo takor Rusija. Crock dodaja.a da je skega lista »Dai!y Mirror* iz New Yorka | absolutno potrebno, da Amerika po konča-prikazuje v senzacionalnem Članku sedanje angloameriške odnose. Naša lažna skrom-aost je največja ovira za stvaren uspeh z Američani, piše dopisnik. Lahko se celo rece, da Anglija ni doživela najhujšega poraza v tej vojni v Franciji a'i na Kreti in na Mala jI. temveč v ameriških Združenih državah. Tam smo izp-ubili veliko propagandno bitko. Skromni in nepomembni napori za pridobitev spoštovanja in simpatije Amerike so se bedno Izjalovili. Resnični zamgovalci so. zaključuje dopisnik. Izola-cionisti, Anglofobi in ves severnoameriški narod, ki si ne želi. da bi iz te vojne izšel močan ane^ški impeHi Rim, 17 febr. s Boliševis^a nevarnost ako bi zmagata RusMa povzroča skrbi za-veznikom Moskve Znani novinar Arthur Crock trdi v listu »New York T mes€, da se ameriški vo^ćki šefi protivtjo zmanjšanju amerških oboroženih sil pod 11 milijonov mot zaradi tega ker želijo, da bi ameiiAka vojska po vojni ohranila enako ni vojni v svrho preprečenja novega sp°-ooda n ohran'tve miru obdrži svojo izredno vojaško moč. ki naj sto^i ob strani delegatov, poslanih na mirovno konferenco. Ob koncu zatrjuje pisec, da je treba nujno preprečiti, dokler je še čas. da bi Rusija obvladala Evropo in diktirala svoj« zakone «v^rvrvsirim narodom. Evropa bo po vo;ni potrebovala močno ameriško orožie bel j kakor p^mteče e*jvore Henrva VVallacea. Berlin. 17 febr s. V tukaišniib političnih krop4h zopet opozariaio na sravitira-nje bolišev^Skeea imperializma oroti evropskim državam on čemer Doudarialo, da sta Londnr. m Washngton vedno bolj odločena odpreti vrata evron«kesa kontinenta moskovskem stremlien^em Verniki listi oodoiraic ? delstv -n nocebnm1 dokumenti mneme »eb onl'tJčn*h krogov ter obiavltalo ^odbe 'n trditve ^nclo«a§kih listov kakor n Dr reviie •Sr»er*ator« in dnevnika »Star« Id na ve< glas zahtevajo celo DrikMuJitev Evrooe ga sestavljajo: pred-sedn k dr. Alija KoSir. podo'cd^cdnik dr inž Artcn Kuheli. tain;k dr Maks \Vraber b'agaj* nik dr Simon Dolar, knižn čaT ir. gospodar prof Rafael Bačar urednik »Zbern k ter dr Ma rus Rebek. načelnik odseka za znanstvena predavanja dr Božo Skcrlj načelnik odseka za poljudno znanstvena predavanja inž Fran Premeri, načelmk odseka za varstvo p-irode dr Valter Bohnec odbornika brez mandat3 pa sta dr Srečke Brodar in dr rnž, Dušan Avscc Kot kooptirani član" sodelujejo v odboru še. d* nž Alojzij Kral dr Jovan Hadži 'n dr ;n? Janko Kavčič Preglednika računov sta dr Avgust Munda in dr Josip C- Ob'ak Ker samostojnih pred'ogov m b°o m se tud: k slučajnostim ni nihče oglasil, je predsecbi k zakliučil uspeli občni zbor. kt ?e traja! dr.bre pol ure. Izpred okrožnega Bivši dijak Slavko P. iz Maribora ohsofen zaradi dveh težkih prevar na Sk&do priseljencev na 1 Iet3 in 10 mesecev strogega zapora Ljubljana, 18. februarja Pred malim senatom okrožnega sodišča, ki mu je pre! sedava] s. o. s. Josip Daričevič in sta v njem sodelovala tudi s. o. s. Ivan Kralj in Rajko Lederbas, se je včeraj zaključila glavna razprava proti 22ietnemu Slavku P. rojenemu v Postumii. pristojnemu v Ptuj ln prej dalj časa bivajočemu v Mariboru. Pni del razprave z zaslišanjem obtoženca, prič, dokazovanjem in pledoajeji državnega, tožilca in branilca je bil že pretekli teden. Senat je tedaj razpravo prekinil, ker je sklenil zaslišati še eno pričo in tako ugotoviti, ali je pristojen za razsojanje. Povabljena priča se je včeraj odzvala in po njenem zaslišanju je predsednik po kratkem posvetovanju razglasil sodbo. 8 katero je bil obtoženi Slavko P. obsojen na 1 leto in 10 mesecev strogega zapora in 50 lir denarne kazni. Oškodovancu Rustji mora povrniti 7.500 lir, Remsovi pj\ 500 lir. Amnestije ni bil deležen, ker je izkoristil stisko nastalo po vojnih razmerah. Obtežilno zanj je bilo tudi dejstvo, da je bil pred kratkim zaradi podobnega zločinstva kaznovan -Triestu. Obtožnica je dolžila P., da je sredi junija 1941 v Mariboru dovede! v zmoto očeta Majde Remsove iz Ljubljane in ga pripravil do tega, da mu je z nalogom, naj nese hčerki v Ljubljano, izročil kovčeg poln obleke, 1000 din in zlat pečatni prstan. Obtoženec si je od tega pridržal zase vso go tovino, prstan in meske hlače, kar vse je bilo vredno okoli 710 lir. Nadalje ga je tožil državni tožilec, da je v začetku julija 1941 v Mariboru z namero, da si pri lobi protipravno imovinsko korist, dovedel v zmoto Franca Rustjo in njegovo ženo Marijo, češ da ga je njun sin Franjo, bivši mornariški oficir, poslal k njim po svojo obleko. Izročila sta mu dva kovčega polna obleke in perila v skupni vrednosti najmanj 10.000 lir. Državni tožilec je zahteval kaznovanje po § 337 k. z. zaradi delikta obrtnega izvrševanja prevar. V utemeljitvi je obtožnica navajala, da je obtoženec v omenjenem času večkrat potoval iz Maribora v Ljubljano in nazaj. Izrabil je položaj priseljencev in prenašal zanje razne stvari za nagrado. Pri očetu Majde Remsove se je zgla-sil brez naročila ožkodovanke. Njen oče mu je izročil tudi pismo, ki ga je obtoženec uničil in ga oškodovanka sploh ni dobila v roke. Remsova je zvedela povsem slučajno, da je obtoženec prinesel neke stvari zanjo iz Maribora. Obtoženec je v preiskavi priznal, da sploh ni imel namena izročiti ji predmetov. Dejanje na škodo Rustje je obtoženec zanikal. Trdil je, da je videl kovčege pri nekem svojem znancu Kranjcu, ki je sedaj v Nemčiji. Priznal pa je. da je bil enkrat pri Ruatjevl sestri Marici zaradi njenega brata. Staršj so potem izjavili, da je bil prav obtoženec, ki se je predstavil s svojim imenom. Obtoženec je sumljiv še drugih prevar. Ker priče niso dosegljive in ni bilo mogoče izvršiti soočenj, je bilo postopanje ustavljeno. Na razpravi je P. kaznivo dejanje na šk^»do Majdo Remsove priznaval in ga obžaloval Skušal pa je sodnikom dopovedati, da se je oglasil pri njenih starših, ker je dobil zato naročilo. Ko so mu sodniki de. jali, da je konec kancev to vseeno, jt bil Irugačnega mnenja- »Ni vseeno V prvem primeru gre za prevaro, v drugem ps za utajo.« Njegovo pravno znanje mu spričo izpovedi prič ni pomagalo na zeieno vejico Prevaro na škodo Rustje je tudi na razpi-a-vi zanikal. Zatrjeval ie. da je stvari odnese) ijegov tovariš Kranjc. Dokazovanje se je izvršilo večinoma s orečitanjem izpovedi prič, kakor so izp"-vedale v preiskavi. Rems Majda je pove-Jala, da jo je Milka Vesnaverjeva opozorila, da je obtoženec prinesel nekaj zanjo iz Maribora Obtoženec je bil zaradi tega na Vesnaverjevo zelo hui. Za pismo in denar ie najprej trdil, da so mu oboje vzeli na meji. Milka Vesnaverjeva je izpovedala, da je obtoženec prišel k njej skupno s Kranjcem Rekel ji je, da ne bo izročil predmetov >redno ne dobi plačila. Franjo Rustja je izjavil, da ga je obtoženec nekega dne ustavil na cesti in ga vprašal, ali ima kakšno pismo za Maribor "■eš da bi ga lahko prevzel, ker gre v Ma. ribor. Pismo mu je res dal, ne pa naročila Kasneje so mu starši pisali, da so mu izročili dva kovčega z obleko, ki mu jih pa obtoženec m* nikoli prinesel. Ko ga je sestra srečala in ga vprašaja kie je pustil obleko, se je izgovoril, da je odložil kovčega v Lazah pri nekem gostilničarju ker ju ni mogel spraviti čez mejo. Rustja st. se je takoj peljal v Laze. kjer pa niso nič vedeli o kakem kovčegu z obleko. Po ocenitvi matere oškodovanca Rustje so bile stvari vredne okoli 30.000 kun. P. je bil aretiran najprej v novembru 1941, januarja lani pa je ušel iz zaporov in pobegnil k svojim sorodnikom v okolico Po-stumie. Tam je zagrešil tatvino in bil obsojen pred kazenskim sodiščem v Triestu. nakar so ga izročili v Ljubljano. Po prestani kazni ga bo policija Izgnala. Obtoženec kazni ni sprejel in je izjavil, da bo vložil revizijo in priziv. Sumljiv bolnik Včeraj ob 9. dopoldne bi se morala začeti v dvorani št. 79 glavna razprava proti nekemu mizarju zaradi več prevar. Skupno z njim bi se morala z^rovarjati tudi njegova žena. Slednja je prišla, njenega moža pa ni bilo. žena je izjavila, da mož zato ni prišel, ker je imel zjutraj zelo visoko temperaturo. Pred leti je namreč bolehal za tuberkulozo in še sedaj ni popolnoma ozdravil. Predsednik senata njenim izjavam ni hotel verjeti. Z obtožencem so imeli velike težave že v preiskavi, ker se včasih niti na tri vabila ni odzval. Predno je razpisal razpravo je prelsednik pozval sodnega izvedenca zdravnika dr. Suherja, naj bolnika preišče. Zdravnik je ugotovil — bilo je to konec januarja — da je imel Že ves prejšnji mesec normalno temperaturo, da lahko ho-3i in da ne trpi več za aktivno tuberkulozo. Na podlagi te ugotovitve je bil predsednik nej-OrehJVica in Brusnice Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 8. maja 1942-XX št 87 s predpisi o poseku določenih gozdnih pasov in smatrajoč iz vojaških razlogov za potrebno, predpisati obveznost poseka vzdolž zemljiškega pasu čez ozemlje občin Kostanjevica—St. Jernej—Orehovica in Brusnice, odreja: Člen 1. Obveznost poseka po naredbi z dne 8. maja 1942-XX št 87 se razširja nadalje na zemljiški pas vzdolž črte, ki poteka od reke Krke severovzhodno kraja Kostanjevica v južnozahodni smeri čez ozemlje občin Kostanjevica—St. Jernej— Orehovica in Brusnice, v smislu planime-tričnega načrta, ki ga obmeji vojaško obla-stvo z znamenji, postavljenimi v naravi vpričo predstavnikov prizadetih občin in ki se vriše v katastrski zemJjevid, ta pa se razgrne na vpogled občinstvu pri uradih zadevn h občin. Člen 2. Vzdolž črte iz člena 1. določijo vojaška oblastva notranji in zunanji rob pasu, ki naj se izseka na srednjo globino 300 m. kar se lahko zoži ali razširi glede na potek tal in označijo to z znamenju postavljenimi v naravi vpričo predstavnikov prizadetih občin. Člen 3. V 15 dneh od dne določitve poteka pianimetrične črto pasu po načinu iz člena 1. se mora posekat: ulica, globoka vsaj 30 metrov po črti, zarisani v naravi. V 60 dneh od istega dne se morata dokončati posek in odvoz lesa z vse površine, ki jo zadeva obveznost poseka. Člen 4. S posekom pridobljeni les morajo Lastniki, kolTcor je za to prikladen, obdelati v partijah po merah, ki jih določi vojaško oblastvo, kateremu se morajo te partije tudi ponuditi v nakup. Člen 5. Ne^remenjeno veljajo za posek pa~u iz prednjih členov določbe, za krštenje teh pa ka7ni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX št. 87, kolikor ne nasprotujejo predpisom te naredbe. Lastnikom, ki bi ls~a ne obdelali in partij ne izroč'li vojaškemu oblastvu po prednjem č-onu 4., se les zapleni, kjer koli bi £3 ^ažel. Člen 6 Ta ruredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 12 februarja 1943_XXI Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emil'o Grazioli Izmena izre^rc^a Icrsrissrja pri Rdečem K:r žu Visok: komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Člena 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1041-XTX št. 291 in ker mora izredni kom%ar p^i Rdečem križu v Ljub^nni prvi kapetan zdravnik đr Franc Bucceri ki ie b:i -'me^nvin 7 od'očbo z dno 20 novembra 194?-XXT št lil. za-adi premestitve zapustiti svoje mesto, odloča: me^e+o prvega kapetana zdravnika dr Franca Buccerija --e imenu i^ za k^mi->aria pr' Rdečem križu v Ljublian" kapetan zdravnik lta1?innckega rdečega križa dr Cattaneo Unkas. Ta od\K-ba stopi takoi v veliavo ;n se obi a v- v Službenem Listu za Ljubljanska ookraiino. Ljubljana dne 13 februnria 1942-XX1 Visoki komisar za Liub1 ipr»cko rv^k^niinn Ernilio Grazieli tur£rtI5:»: plakat Navodila Pok'-arn^o pover;eni^tvo za tujski promet priredi razstavo propagandne^turističnib p'aka rov ki bo od 12. do 27 junija t 1. v Jakopiče vem pavdionu Va razstav- lahko sodelujejo tsi umetnik lubljanske pokrajine z enim ali -'cč deli pa morajo biti podana učinkovito m razumlr vo z umetn:škec!a kakor tudi dokaznega stah» -ča glede načina živl*enja al- pocieda na po 'e mogoče takoi r.bHkovati motiv propagandno tur* -t-čneea pomena Kompozicije v barvah dimenzija 0.70 širine n 1 m višine morajo biti pnpra^d ene za ta vojšnio reprodukcijo za tisk in barve Oni k' želijo sodelovati pr razstavi morau >poročiti svo1 prstop Pokra finskemu poverjen* št\n is tirsk' promet Ljubljana Gledalska 11 1o 20 maja z označbo števila del in naziva Tiot':vov k' bodo predložena Dela morajo b'ti poslana v Jakopičev pav%. ion v terminu ki bo «e1e določen Na hrbtu nora jo nosit' plakab osebne podatke tekmo \fllca naziv motiva in ev prodamo ceno Razsodišče sestavljeno z treh članov Po kodo. ki bi bila povzročena zaradi tatvine, požara itd. v Času, ko so v njegovem varstvu. Razpust Telesno kulturnega društva „Atena44 Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi Člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, proučivši stanje Telesno-kulturnega društva »Atena« s sedežem v Ljubljani in ki je delovalo na v=em ozemlju b'vše Jugoslavije, proučivši društvena pravila in smatrajoč, da je njegovo delovanje nepotrebno glede na novi položaj, nastali po razpadu bivše kraljevine Jugoslavije in zaradi ustanovitve drugih organizacij z enr.k'mi nameni, za kakršne je bilo nekoč ustanovljeno to društvo, na ozemlju pokrajine, odloča: Tele-no-kulturno društvo »Atena« se razpušča in se mora njegova imovina po členu 25. pravil v desetih dneh izročiti ljubljansk' obč:ni, ta pa jo izroči Italijanski Liktorski M'ađini v Ljub'jani, ki goji v svojem področju tudi xžen5ko telesno kulturo«. Ta odločba je tako.i Izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokra-j'no. Ljubljana dne 16. februnr^a 1943-XXI. Visoki kom^ar za Luib1 ip^ko rv-k^niino: Emil'o Grarloli Ljubljana. 17. februarja Od sobote 20. t. m. bo ni progi Ljubljana^—Postumia-Grotte uveden reJlen promet dveh nov n potniških vlakov in s cev pospešenega potniškega vlaka št. 715 kt o'.haja iz Ljubljane ob 14.40 in prihnia v Postu-mio-Grotte ob 16 30 te-" v n^-^^tni smeri pospešeni potniški vlak št. 712, ki odhaja iz Postumie-Grotte ob 7.20 in prihaja v Ljubljano <>b S 55. Iz S*r*:"3i|s šoferske — No vi grobovi. V Mariboru je umrl bivši strojarski pomočnik Anton Aplinc, star 81 let. V Zr^rebu -*r umrl Industrija-rec Emrt B^rcrto^d iz Maribcra, star 60 v Mirib ru. P~kcmi ie b'! kTrusar pivovarne v Laškem in ?ol"!=rtnik mar'Oo^^ke tovarne sv le. V Celju :e pa umrla zasobn ca Ana T.—-~vr:k — V« liko len»k© zborovanje. Ob zakliu-"ku ženske*ra te^*^a ir* ^rlo pi-irci^no v soboto v rh-^rnni H<"imatbunrla v M^ri.,oru veliko žensko zborovnn^e na katorom sta ^ovorila okrožni vodja Strobl in ga. prof Utirtz. — Imenovanje. Vladni asesor dr Albert Fsller pri uradu deželnega sveta v Celiu in vladn' asesor dr Erl\\':n \Venl£jerholz pr uradu deželnega sveta v Mariboru sta bila imrnovnna z? vladna svetnika. — poToka. V Celju se je poroč 1 znam portnk Ferdinand Pleteršek z učite^ico te'ovndbe na celjski v;Sji šoli Fritzi Seidc! z Linza. Iz Hrvatske — Hrvatsko rumunska trgov'n^ka pn ijedna. V Zagrebu so se vršila nedavno poga anja med Hrvntako in Rumunijo srledr blag-ovneg-a in plačilnega prometa Protokol ie p drii^al z;i Rumunijo rumunsk' poslanik v Zagrebu Buzdug^n. za Hrvatsko pa generalni ravnatelj za trgovino, obrt in ndust~iic dr ĆJabas — Blagovni pronipt na prog* Banjaluka,— Oknrani. Trrrov:nski -"ddelek hrvatskih dr. davnih zelezrrc je cbjavil pogoje za kombiniran prev z blaga po železnici in s tovor-nim: gvtomob li na progi Banjaluka—Okupani — Zaščita mater Med Nemčijo in Hrvatsko ^e bila sklenjena pogodba, v kater' vživajr v Nemčiji zaposlene hrvatske žene vso zaščito, ki so jo deležne matere v Nemčji. dar j eni pianist Fabris Tuli j, ki je izvajal Bachove, Chopino\-e, Li^ztove, Pick-Man-giagallijeve in Scarlattijeve skladbe. Na sporedu je bilo tudi recitiranje liričnih I pesmi Dona Paolett.ja. nakar je Marcel \ Fra u lini seznanil navzoč ne s poezijo siCJ-skega pesnika Friderika de Maria. Posebno zan manje so vzbudile >Palermske beležke« Terezje Mes^jneo. rganjzirank Ob zaključku tečajev je bila prirejena zanimiva razstava, k1 kaže lepe uspehe sodelovanja tr;est:nske ženske mladine v omejen'h atečajih. — Sestanek dokt rjev gospodarske in trgovske vede. Te dni so imeli člani medpo-kraiinskega faš. sindikata doktorjev gospodarske in trgovske vede sv-i sestanek ki mu je predsedoval dr. Albert Gsrelli Navzočm so bili tudi drugI predstavniki triest;nskega trgovstva in gospodarstva Razpravljali so o važnih stanovskih vprašanjih- — Lep uspeh trlestinskega pevca. Trie-stinski tenorist Romej Varagnolo je gostoval te dni v »Tosci« na odru mestnega gledališča v Cesei. Pel je skupno z odlično s'pran:stko Gino Cigna in doživel predo-ren uspeh Občinstvo mu je navdušeno nloskalo. — Petnajsti umetnostni večer. V prostorih Dantejevega liceja se je zbralo številno triestlneko kulturno občinstvo k šestnajstemu umetnostnemu večeru Najpreje je spregovoril Lino Campanlni o 'talijanskem filmskem svetu In filmski umetnosti Zatem ee je prvič predstavil triestinskem u umetnostno čutečemu občinstvu mladi, na- Iz pokrajine Gorizia — Crorizijska olnina po*a>Ula opomin svojejra častnega me&čana. Svoj ča^ jc goiizijska mestna obina pcKtelila zasluine-nui generalu Primožu Dallarlju, ki je te dni umrl v Rimu, častno oltftaiuitro gorizij^k^ mestne občine. Sedaj ob Hnrtl pokojne g v generala pa je odredil gorizijski žup^n, da. se pošlje pokojnikovi vdovi zaslužnostna svetinja v znak p; izjianja za zasluge, ki si jih je bil pridobil general DalLiri med prvo svetovno vojno kot poveljnik armadnega deia. Ivi je uspešno sodeloval pri zavzetju Goilzije in ki je po zasedbi ostal v Gorizlji kot poveljnik posadke. Tuli je bil pokojni general Dallaai ustanovitelj posebne štinlij-ske usiaiiuve, ki je namenjena gorizijjikun mladeničem, ki so voljni posečati vojaško) akademijo v Tunnu. — fiemSkM tečaj. Gorizijski Dopolavoro je organiziral tudi letos tečaj z.l pouk nemščine, ki je namenjen govizi>skim dopo-lavoristom. Pričetek tečaja bo konec februarja. — Tajnik trgOvin>ke zbornice je tmuL Te dni je umrl Anton Bisich. lu je bol dolgo vrsto let tajnik goijake trgwinskc ter in lusti-ijske zbornico. Pridobi] :->i je zasluge pri pospeševanju male industrija ter rokodelstva v gorizijski pokraj ni. — Lep uspeh vokalnega in orkestralnega koncerta. V nedeljo je bil v Gmiziji v okviru Dopolavora. učinkovit koncert, na katerem so izvajali izbrane v< kalne ter inMru-mentalne skladbe Se^hizija, Romberga, Te. stJja. Havdna, Pucciniji. (Jordana, Vertli-ja, Strarka. Bos^iin, Scnutts in Zanlinija. Kot solisd so .«»e odlikovali sopr.inistki Ma-rička Rizzatti, m» ni tka Renata Bascher in tenorist Oktavij Plenizio. Zbor je vodil maestro Bombi, orkester pa prof. Lipizer. Pri klavirju je bil Juslij C'Jmiar. — Nezgode. 65Ietni Franc Orzan iz Mt-r-ne si je pri padcu prebil čeljust. 611etnt Anton Bregant iz ulice Madonnina je palel po stopnicah in si poSkodoval desnico. Po desnici se je polil z vrelo juho 291etni Bakio Rlzzieii iz Monfalcorua, ki ima občutne opekline. Ponesrečenci so se zatekli v g<>-rizijsko bolmšnico Brigata Pavia. Z Gorenjskega — Gorenjska za zimsko p«imoć. Peta državna zbirka prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč je vrgla v radovljiškem okraju 41.000, v kranjskem 45.250, in v kamni-•kem 24.C00 mark. — zborovanje vzgojiteljev v Kranju. V Kranju so z borova b te dni vzgojitelji in vzgojiteljice kranjskega, okrožja- Delovrumu zborovanju je priscvstvov.U tudi šolski svetnik \Viistner. O pouku nemščine na ljudskih n meščanskih šolah je predavala Berta Krenn. Oki^o:>ni športni učitelj Hofer je ooročal o delu v svojem področju. Končno je govoril še učitelj Petersen o sodobmem "isarskem pouku. — Leše so dob'le električna razsvet!javow Prejšnji teden je zagorela električna luč ▼ Lešah. Vaščani so hvaležni vsem, ki so pri-pc mogli, da so dobile tudi Le še električno luč. — Zborovanje- klnop»djetnikov. P^ daljšem času je skl caia filmska izpostava koroške kinopodjetnike na zborovanje na Bledu. Udeležili so se ga tudi gorenjski kine p djCtniki, Na zborovanju je govoril med drugimi vodja državne filmske zbor-nce dr. Hammer in dal udeležencem vsa potrebna navodila. V tekočem in prihodnjih mesecih bodo prikazovali po Gorenjskem film »Roke kv šku«. K predstavam bo povabljen, vse gorenjsko prebivalstvo. — Zborovanje kmetov. V šoli v Komendi n S O pravljični operi »Janko in Metka" Premiera te Ruinperdinckove opere bo v sobota Engelbert Huperdinck je priznan v sve- i nimaš. Ce imaš fantazijo ga imaš. če je pa tovni glasbeni literaturi kot soliden eklektik wagnerijanske skladateljske smeri, ki se posebno jasno kaže v bohotni instrumentaciji njegove največ igrane opere: >Janko in Metka«. Komponirana je na staro, znano pravljico, po kateri je napravila Adelheid Wettejeva libreto za opero. — V ilustracijo ljudskega elementa in ■ijene naivnosti je vpletenih v opero nekaj narodnih motivov. m O dejanju govoriti bi bilo odveč, kajti oravljico pozna staro in mlado in kdor je ^e pozna — je za pravljično doživetje n-nejši. nimaš — moje obžalovanje! * Nekje je velika čarovnica Usoda bila naši pravljici naklonjena. Hotela je pokazati njeno vrednost, zato je pričarala iz našega ansambla idealno zasedbo: čudovit glavni tercet: Janka, sladkosnednega in zaspanega fantiča (Golobovo), spretno, okretno in brihtno punčko Metko (Mlejni-kovo) in zapeljivo-prijazno, pretkano čarovnico Rozinovo Liziko (Karlovčevo, ki se bo ob tej priložnost; predstavila v letošnji sezoni v svoji prvi veliki partiji). Očeta bo pel Janko, mater — Pola j na rjeva, (dve manjši, a zato nič manj odgovorni partiji, ki zahtevata tud: čim boljšo zasedbo); Trosi-mozek bo Barbičeva. (ki je v zadnjih sezonah v pravlrčnem svetu doma) Rosi-možka pa Urbančičeva (mlada pevka iz zbora, ki je pela že nekaj epizodnih vlog in bo nova naloga zanjo precej resen kamen preizkušnje). DNE V Realizirati pravljico je v današnjih časih nelahka stvar. Komponist in dirigent imata svoje zahteve, režiserjeva fantazija ima vedno širšo amplitudo kot so dane možnosti, risarica kostumov sanja o baj-n h tvorivih — in končno nastane predstava, v kateri stori vsak kar more, — in celo več. — In potem? Tisti, ki imajo fantazijo, bodo na tej osnov; doživeli bajko, tisti, ki je pa n'-majo bodo ostali realisti, ki se jih Bo" usmili! * Opero bo dirgiral N&o Stritof, ki ga poznamo kot človeka velike fantazije in č'gar >Rusalko« se ne pozabi zlahka. On je prevedel be^edHo opere »Janka in Metka«. Režiser C. Debevc. č'gar delo je tudi scenska zamisel, prinaša svojo pravljično tra-dciio že iz Drame (Nevesta s krono. L~»-b^ka) *n ie bil tudi ustvarjalec na."? »Rusa'ke*. Torej — ?1; ie r-treben Še k~>k komentar? Koreograf je inž. P. Golovm, načrte za kostume pa ie r^soravila .T^*a Vilfanova, katere delo je bilo v letoSnji sezoni že ponovno s prim«-niem noaženo. Maša Slavceva. •MAT 'M, £lza Karlovčeva, letoSnja članica naše Opere, ki bo pela v l.Li-.ka In Metld« svojo prvo veliko letošnjo partijo, čarovinco. Njeni veliki uspehi v nekaterih koncertih v zadnjem času znova potrjujejo njene velike pevske kvalitete. Ffentazija — pravljična dežela kamor se T^itoka človek iz banalnosti vsakdanjega življenja, dežela simbolov za vsa človeška doživetja! Nač sodobni stvarni vek se je tako oddaljil orj nje, da mu je pravljica samo Se inerealria, nepotrebna stvar. In vendar je v njej simbolizirano naše življenje: borba dobrega z zlim. nedolžnega s hudobnim, človeka s svojimi strastmi ali z mogočnimi naravnimi silami, z usodo. Pravljica je objektivnost, v simbol preneseno subjektivno doživetje. Ali ni čarovnica v »Janku in Metki« neka poosebljena kozmična sila. ki ujame človeška otroka na osnovi njune pregrehe (sladkosned nos ti) in ju s trpljenjem in preizkušnjami kaznuje zanjo, dokler ne poznata svoje krivde in skesana in očiščena ne odrešita se drugih zaradi podobnih krivd začaranih otrok? In v sleherni pravljici (k: je kaj vredna) boš vedno našel v njenem jedru paralelo z življenjem in etos, ki ji daje trajno vrednost. Odkod sicer nerazumljiva skrivnost neminljivega čara Snegulčice, Trnjulčice, Pepelke, Janka in Metke in drugih, po vseh kontinent'h v najrazličnejših variantah (posameznim narodom prilagojenih značilnostih) znanih pravljic, ki vzbujajo v otrocih in odraslih prvobitna spoznanja. In kar je najznačilnejše za pravljico: ne smeš je doživljati z razumom temveč s srcem, s čustvom, z instinktom. Alt ni značilno, da so najstarejša pravrst »literature« vseh narodov — pravljice? Spomnimo se prvih ustnih izročil — ko še ni bilo tiska in knjig — ali niso bila v pravljičnost dvignjena sporočila bodisi mitološkega, bodisi herojskega značaja, snov potujočih orientalskih pripovedovalcev' pravljic, nordijskih bardov. romantičnih trubadurjev in slovanskih guslarjcv? In tu je skrivnost pra\ij:c: ne samo otroku tudi odraslim daje vedno in neprestano. Samo s srcem je treba prisluhniti. * Humperd:nck ie napravil za docela otroško zajeti libreto glasbo v \vagnerijanskem slogu. Vsa dežela Fantazija je široko zajeta v njej. Za otroka je v smislu razumevanja res pre*težka, zato pa mu zapušča do jem nečesa velikega, skrivnostnega, neznanega tako, da bo to glasbeno veličastje (ki pa se mestoma le spusti do ravni otroškega) vzbudilo v njem podzavestno pojem pravljičnega sveta, v katerem sta otrok in odrasl; vedno enaka nebogliena palČka-malčka. obdana s tisočerimi nevarnimi ali mikavnimi a nerazumljivimi vendar pa zato s tem večjim hrepenenjem iskanimi — skrivnostmi. * Sicer je pa govorjenje o tem zaman Ali imaš v sebi pravljični svet — ali ga pa — Zlata- svetinja Junaško padlemu al-pinskemu podporočniku. Zlato svetinjo je prejel v spomin alpinski podporočnik Al-do Turinetto iz Albenge pri Imperiji, ki je bil uvrščen v četrto alpin^ko skupino »Valle«. V utemeljitvi k odlikovanju se navaja, da se je ob pomanjkanju streliva polastil puške sovražnikovega vojaka, iz katere je izstrelil poslednje naboje, dokler ni omahnil, smrtno zadet od sovražne svinčenke. Srebrno svetinjo pa so prejel! v spomin poročnik Arnaldo Finocchi iz R'-ma, ki je pripadal drugemu alpinskemu polku, finnnčni podbrigadir Henrik Cer-retto Castigl;one iz kraja Alpesse pr! Aosti. ki je bil višji poveljnik Kr. finančne straže v Albaniji, kaporal Josip Ced-da iz Isilija pr: Nuoru, ki je služil pri 79. pehotnem polku, pešec Leo Veronesi *z Ducentole pri Ferrart, ki ie služil pri 79. pehotnem polku, pešec Remo Malchi?i lz Chiesa pri Mantovt, ki je pripadal 80. pehotnemu polku, pešec Vid Forgione iz Avellina, ki ie bil uvrščen v dru^i bataljon straže albanskega zaledja, pešec Ivr.n Romano iz Averse pri Neaplju, ki je pripadal istemu oddelku, ter pešec Avguštin Manai iz Castelnuova pri Modeni, ki je pripadal 221. bataljonu T. M. — plemenit dar 200.000 lir. Nacionalna delovna banka je poklonila izreden pi~:-spevek 200.000 lir v prid materinskemu ter dečjemu domu. ki ga bodo zidali v Rimu in k? bo imenovan po novorojeni princesi Beatrici Savojski. — Nemški minister dr. Clodius predava v Milanu. Opolncmočeni minister za trgovsko izmenjavo v rajhu dr. Clodius je prispel v Milan, kjer so ga sprejeli na železniški postaji nemški generalni konzul Von Halem ter predstavniki narodno socialistične stranke in nemške trgov nske zbornice. Zatem se je podal minister dr Claudius v Nemški dom. kjer so ga sprejeli zaupnik narodno soc. stranke Rein-hard, ministrski svetnik Sussking, direktor Reichsbanke Caravias. predsednik nemške trgovske zbornice za Italijo Oto Weber, komercialni svetnik pri nemškem poslaništvu v Rimu dr. Graff, konzuli dr Weber, dr. Messner in Ditman ter komercialni ataše Tomicic. Po sprejemu je predaval minister čr. Clodius v dvorani milanskega Nemškega doma. ki so jo napolnili člani milanske nemške kolonije, o temi »Nemčija štiri leta v vojni« V izčrpnih, toda zgoščenih izvajanjih je prikazal vojne naloge, ki se porajajo na političnem, socialnem, gospodarskem in trgovskem torišču — Glasbene manifestacije v Veneziji. V dvorani gledališča Fenice v Bcnetka so bile svečano otvorjene glasbene manifestacije leta XXI s simfoničnim koncertom, ki ga je vodil nemški glasbenik Oto Matzerath Izvajali so Brahmsov koncert za violino in orkester, pri katerem je sodelovala kot solistknja odlična violinistka Gioconda De Vito. ter Beethovnovo znamenito tretjo simfonijo »Eroico« Otvoritveni glasbeni prireditve je prisostvovalo številno glasbeno čuteče občinstvo, ki je nagradilo vse sodelujoče z navdušenim oloskanjem —■ Usodna borba dveh ribičev z razburkanim morjem. Usodna nesreča se je pripetila, kakor poročajo iz Foggije v bližnj Manfredonije 70-letna ribiča Ksaverij Gueerra in Mihael Santovito sta zaplula na morje, da bi nalovila rib Med ribolovom pa je na?tal vihar morje se je vzbur-kalo. oba ribiča sta se obupno borila, da bi se rešila. Toda obupni borbi nista bila nesrečna starčka iomsla Niuna ribiSka Sistemi Šef velikega prevajalnega urada, simpatični gospod Julski je pazljivo poslušal pojasnila gospe Olge, potem se je pa začudil: — Da vam povem po pravici: Denarja nimam. Sai sami veste, da predujmov nikoli ne jemljem. Počitnice, pa naj bodo še tako skromne, bi me stale najmanj dva tisoč lir. Sami pa tudi veste, da je moj zaslužek pri vas zelo različen, ker se ravna po razmerah in poslu. — Res je Sicer pa lahko pogledam v blagajniško kniieo . da. zelo različen je vaš zaslužek Toda tu je pomoč kaj lahka .. Ce se ne motim, poučujete pole«? zaposlitve pr-' meni še tuje iez^ke . Torej bi vam ne bilo težko r>olož:ti v^ak mesec na stran en stotak V enaMih mesecih bi se nabralo t'eoč sto lir in to bi že bilo za skromne počitn:ce. — Sai res. to ie siiaina ideja! Le kako se nisem sama že prej domislila tega? O. hvala vam lepa. — Sistemi «o potrebni, draga moia, sistemi. V vsakem načrtu in namenu In 5e nekai: lcemlea volla ;n znački ie tud; potreben. Krepka volja, da se tistega siiO-taka za vse na sv«*ru ne boste dotaknili Ta p«*i*r»f*lc fond k^kor da ni vaš _ Seveda *Pnzpn čo bi c« nriDetPn kai povrem ner>ric?*Vnvaneea Sicer Da ce že £ovo**;v?i tako nr'^nfeli^ko bi vas rndn ne. kai nr©«*!«- VM b: me no botn-T nnrnect-'+i s cfnl^o n7»J*o* forn mi le mno^o ležeče 7nrod; honfoA~~f.+-- ^n »v hita zavaro- Vana 7-1 r>ol.-nin;r ~\rirn 7PV(vlU zavodom' v-»rm:t<* rt/-vrv>n t* rot-p srvincnin in izračunajte sami. Položite vsak mesec določeni znesek na stran naložite prihranke v solidno banko in čez trideset let boste imeli lasten pokojninski fond, kaptal ali hišico na periferiji mesta od katere boste lahko živeli. Pohištvo itak imate. — Ne. nimam ga Vzel mi ga je mož ob ločitvi Stanujem v opremlieni sobi — O. ubožica moja' Tn kdaj bi bili lahke že vse imeli' Seveda če ž;vi človek brez sistema! Sistem in značaj, vam pravim, to sta dva glavna pogoja zadovoljnega življenja. Čez dva meseca je go=pa Olga zbegano n sramežljivo stopila pred gospoda Jul--kega. — Gospod, zelo nerodno mi je. vendar vam pa moram povedati da vas prosim — Predujem bi rad'? Seveda Koliko Da želite? Toda rad bi vedel, zakai kar naenkrat? Ali se vam je pripetilo kaj izrednega? — Da. to je zaradi mojega značaja — Ne razumem vas. — S:stemi in značaj. Značai in sistemi so me ubili. Poslušala sem va£ nasvet in evo. izvolite oreč^tat: tale listek Gospod Julcki je vzel iz njene roke listek in prečital: »Fond za počitnice fond za Pokoimncki zavod, fond za nakun z;mcke«?a n^a^ča fond za nakun oofatž*va fonri ""»me^to t»-varovania nroti vlomu in Dnžaru Za vsako nocrfavko ie b'1 o-^ač^n tud; zne*&t — V;d;te. — ie nadaiievala ffosDa OT°a — kako vestno izDotniuiem va5 nasvH Sta^e zneske s**m naspala v fonde 'mam rud? knenko v^io in rnačat da ^e Hh ne dotaknem . . a zdai Vo «em v«e vpTačata n:mam ri'ti lirf» ne za cf^n^snie, ne za hrano 7ato vac nrns;m 7a nnvlujern za ta najpotrebnejši življenjski fond. ladja se je prekucnila. znr."n s4a se v morju, ki ju je zagrnilo. Njunih trupel morje še ni naplavilo. — Umetnina kiparja V. Cara.ia Španski Falangi. Odlični triestinski kipar U jo Cara je izročil te dni v dvoran; špai Falange v Triestu mode! doprsnega kipa generala Franca, ki je b:l vlit v bron ter poslan po triestinski Falangi Cau L Prisrčnemu slavju so prisostvovali številni predstavniki Falange v Triestu, katere vodja je sprejel iz rok kiparja Uga Car& doprsni kip. Prof. Jose Baro y Mas je izrazil priznanje in pohvalo kiparju Ugu Cara. ter naglasa] globoke vezi prijateljstva kulture ter umetnosti, ki družijo italijanski ter španski narod. — Iz umetnostne publicistike. Te dni je izšla nova štev. umetnostne revije »L* avte Mediterranea«, ki je med naio V. ":r italijanskimi umetnostnimi revijami. V tej štev. posveča uredništvo revije posebno pozornost DonateKovi kiparsk nagrad', k: si jo je priboril triestinski kipar Marcel Mascherini. Razpravo o omenjeni nagradi je napisal florent nski kritik Rafael Fran-rh'. ki zelo pozitivno ter pohvalno ocenjuje Mascherinijevo ob'ikovalno silo. Posebnega priznanja je bil deležen Mascherini tudi s povab'lom. ki ga je prejel cd ravnatelja rimske Quaddr*enna!e. Ciprijana Ef:z.i.ia Oppa. ki sporoča odličnemu t:-:o-stinskemu kiparju, da je že zagotovljena posebna soba za njegove umetnine, s kate. rinv se bo udeležil navedene razstave — T*mrl je znamenit italijanski anatom. V Pndobi je umrl prof. Ivan Cajgnetto, ki je predava^ anatomijo ter h'stoiogiio na medicinski fakulteti padovanske unverze Pokojnik je bil med najbolj uelednmii ter najbolj priznan;mi strokovnjaki patologije v Evropi. Zaslovel je po svoj*h številnih. tehtn:h znanstveno mod:ri"'k.ib n,iV>'!i-kaci^ah. D^ž:vel jo starost M let 1 ie na padovanski unlverzd kier ^ tudi p"o. moviral Nekai časa je b:l b^"n:5^:čn' -;_ mar:j v Rono^lmh. kier ie b:l roicn, n^kar ce je posvetil medicinsko zna^^tve^emu raziskovanju. Predaval ie naved°na pr*^l-meta v Sas^arrju in Caffl?ar!1u le4n tn°4 pa ie no^tal profesor modiem ke fakultete v Padovi, k^er ie sedaj no dolgoletnem nlnrtosnem de^ova^Tu tv*^,t*1 PokoinJk fe I b'1 član što-v;'n'h i'*-iv'--"~''-in r>g tudi ho-I zorn k:h akademii (*^< *vilTie '",<~iiir»o C' fe 1 ni*:don;i kot n"fr'"n'1'":1" itat1^,anc;ke zveze za proučevan je ter zdravljenje tvorov _ VO*n? ip Stf*'1 T r,'>r;"'Ornil Trr*f»r1i, Tenorist Lauri Voln: Je ^"or|;- zr'lfdu in znanemu poetivu Benjamina Otr*':^a \-: rta ie b'l naslov*! o a italijanske ^^^^."-v-r umetnike kot komisar nac sfnd'kata +o* je poklonil omori'o^f-mu sindikatu vsotr "0 000 lir za n^^mm' fr>r>^ v D^d oo+t-^v,. nim tovarišem gledališko umetnostne otroke — Jz ^Sliižb*»neora lic*a« ^Rhi^hon1 ''^1 za Ljubljansko nokn^nn« kos 14 7 17 februarja 1P43-XX1 objavlja na^odv Vi^ok^ga Komicaria^ Obveznost DOsekJ vzdolž zemljiškega pasu na r»7emlju nbčir Kostanievica—^f Ten^oi—Orehov1 ca m Rn.isnice: odločbe Vi^o^-o^a FCorr»?s»r?a ■ 7mena :zredoega kom*^arip P^^č^m križu v Liublian' in raTOUSl Te'esno-kn1 turnega društvaa »Atena« — Smrt pl«ate!fe in nov'rv»rta Ginr ^lerf |a-Cootri|a. V Viaroorrrj.j umrl znani italijansk- oisatoli K>zmn Giorc^er Pokojni grof Contr: ie b:i ro^r»n dno 16 av gusta 1S72 v mestu Lucca Po končan'b vseučili^kih študi'ab ie prom vtral v kn-ževn. strokj. nakar se je posvetil novinar stvu Najpreje je sodeloval pri Maraoccu pozneje pa pri raznih dru Tih dnevn k r Pr'speval je p- več ni novele in poučna čl^nk*1 Napisa' je več romanov ki so Ki' natisnjeni v več izda ah ra tud' pesmi n veseloigre Iz franc ščine je prevaial razo« pomembnejše pesnitve Njegova književna dela »o bila deležna razn:h nagrad ter pr znanj. — Rimsko lice skori stoletja Pod tem geslom je bila crgan zira.na po przadeun nju Kr zavoda za rimske študije posebna umetn stna razstava ki ima namen prikazati v razstavnih presledk:b zgodov n^ki. ir umetnostno lice Rima Pm/3 razstava te v-rste je posvečena slavnemu rimskerm trgu Navona k- je naibol-1 znan rimsk tr^ Razstava ima dva oddelka V prvem s' zbrani osnutki slike ter nanisi na zgodo-vinsk:h spmen:kih omenjenee-a trga pa rudi dokazi o znamenitih narodn h prDS'a-vah ki so se vršile na tem trgu V drugrm razstavnem oddeTku pa so nameščeni umet. n^stnl. zgodovinski in bibHografsk; pred n.et;. k; vzbujajo zan:m3nie preFu£tolovrU; ob delavn kih ob 16.30 in v nedeljo ob 14.30, 10.30 in IS.30 »Ii.rvu.va obzorja« 'y Jp-'j.^^t'^O^Ct ^aPota kriminalna % ~ * zgodba z varijetej- Krvava c t z o t j a skimi točkami, glasbo in plesom. — Ca-mffia H :ru. Ita Rinu, Ivan Petrovič NajsonzacijonalnejSi fiim sezon?! — L.:ii-sa Ferlda v vlogi boljševiške komisar-ke Darje! — O,Najde Val« nti, Kr.:f Vs'p.nka, Valentin Cortcse. — Režijska in igralski umetnina .w%v> si.Oii \ — rdJCFOM Ravnokar iz^la novost za Ljubljano v filma Fircpcve^sssa glssfca Ea: Iton Tito Gobbi, Muria Mt-rcrtder, Loroilai-.u Carlo Honumo Predstave od l-t.30 ure dalje Konec ob 20.15 tvINO UNION — TELEFON ZZ-tl Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega igralca !It inricha (leorgea Ura sreče H z Mario Tasnadv, Karlo Kustom in Pavlom Ilichterjem 3 Predstave: ob nedavnikih ob 16. in H 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob : 10.30, 14.30. 16.30, in 18.30 uri pe d versnillskegn. miru. Razčlenil je vzro- i:o. k: so nujno vodli v drugo svetovno vojno^ ter predcčll razvoj narodnega socializma v Nemčiji ter faiizma v Italiji. Nie_ sovo predavanje je deblo poseben pomen z navzočnostjo številn h diplomatičiiih predstavnikov, ki so pcsetJIi njegovo predavanje, mod drugim nemški veleposlanik v Rimu von APckensen. op lnomočeni ;apon-Bkj minister Kas:, cpolnomocena mm stra Rum unije in g.'.ovašlce. zastopn:ki ostalih držav, ki so v pri atrijskih oclnošajib ^ C3jo ter številni predstavn ki rimskih ustanev, organizacij ter t*ska. — Smrt odličnega praATiika med nogo_ metno tekmo. V Sieni je bila nogometna tekma, ki ij ie pris-stvoval tudi predsednik s enakega sodišča comm. dr. Alojz Orl. Po-z rno je sled 1 razvoju tekme, ko se je ne-nadema zgrudil na tla. V bližin' stoječi gledale) bo priskrCili da bi mu pomagali. Bil je negiben. Kmalu zatem je izd hnil. — Zdravnik c ugotov;l, da je umrl zaradi srčne kapi. — Nov] ambulatoriij Italijanskega Rclo-6ega križa na Korz;ki. Te dni so b li otvoreni po prizadevanju Italijanskega Rdečega ki ža v mestih Bastja P rtovec, Alerija n Vic o na Korziki št rje ambulateriji ki ne bodo na rnzpolag-o samo italijanskim vojrkonf amnak ^udi korziakemn civilneniu preb'valstvu. Ambulatoriji so opremljeni z sem p trobi m zdrav, tvenim materijaic-m, e potreben za učinkovito zdravstveno >moč. V ambulatorijih 5>odelujejo tudi £te-v-lni zdravnik spedalistL IZ LJUDLJAKE -1, l/.h■'l'van.je vrc».nena nam je napeve-ial barometer že včeraj, vendar je ostalo še obl ftno. Oblaki ^e s;cer redčijo, vendar qj zanesljvo da se bo zjasnilo Piha Malen sever ZraČn: tlak je narasel na 771.2 mm Včeraj popoldne je b^lo hladneje k*»-kor pre;šn;e dni ker n b:l- svinca in ker ni več piho.l ug; najvišja temperatura je znašala 3.50 Minimalna temperatura davi ^e pa znašala 0 8o. —lj \ III simfonični koncert letošnje se-sone ped vedstv m d rigenti Dras:a Ma-ria ai^nra bo imel naslednji spored- We-ber- Eurvanthe predigra Liszt: Prvi koncert za klavir m orke ter v Es-duru. ^uecini Intermezzo iz opere > Manon Le-r ut- Fihicli podvečer -'dila De M cheli: Tutro ?e prebuja glasbena s'ika. ča kovski: Rajanje cvetk baletna erlasba LisztOv nrskj kor.cert b °b tej pril k; izvaial s -preml]evr>.niem orkestra znsm, mladi pia_ n st R-'ian Adamič Opozarjamo da bo zadetek točno ob pol 7 urv Predprodaja stopnic v Knj;s:arni Glasbene Matice. —1, Jutrišnji klov'rsk: koncert bosta iz- ajali dve 1rmač; umetniri crdč Silva Hra-I vec in ga Mnrta B ziak Eno 'n drugo me je že neka- znano v na Sem koncertnem Si vi Jen Ju F3 J Stg obe umetnici priredil %e več zelo lepo uspelfb kone^rtov na d\reh klavirjih znani pa sta tudi kot odlični spremljevalk1 naš b solistov. Jutri bo nastopila vsaka samost jno. in sicer bo OOr gralti p;an'?tkn Hrašovčeva prvi del. pospa Bizjakova pa druwi koncertnega sporeda Vsak del 'utršnječra koncerta tvori zagroženo celeto. ki obseora nairazličnejša lela np.o'sano za Klavir -d raznih przna-a:h mojstrov Prepričam smo da bodeta umetnici sijajno izvedli vsaka svoj program kakor amo to do sedaj od njih nasajeni in smo vedno cd nnh tudi pr čak'--T*ali znto opoz^riamo na koncert domačih umetne k; bo notri v pet^k. dne 19. t. m ob pol 7 ur' zvečer v mali filharmoničnj dt-oram Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. —1h Umetn stna razstava arh. Inž. Mitje ^viedia v K^sovem salonu v prehodu Nebotičnika bo odprta samo še štiri dni Opozarjamo ljubitelje unodabliajoče umet-noefti, ki si zan!m;ve razstave še niso ogledali, naj z :£ledom pohite. — lj Instrukcije in nriprava za privatne ;znite Novi (Turjaški) trg 5/III Diplomirani filozofi nudijo dijakom pomoč v vseh -redniešolsk'h predmetih: matematiki, la-t'nščni. italiia^žčini itd. in dnevno pr5-oravo za ?oTo v«-ak dan dopoldne od 8. do 11. ure prnoMne od 3. do S. ure. Pr prava *udi za privatne izpite čez dva razreda. Prijave dnevno od 8 do 11. ure in od 15 do IR ure- Novi (Turjaški) trg 5III. Instrukcije. Psravnaite «5?m orej zaostalo naračnino! GLEDALIŠČE D R A M A Četrtek. 18. februarja ob 17 "0: V Ljubljano jo dajmo! Premiera. Red Premierski. Petek. 19. februarja, ob 14.30: Primer dr. llima. Izven. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17 30: Veliki mož. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Sobota. 20. februarja ob 17.30: Mlranđollna. Izven. Cene od 20 lir navzdol. ] i. februarja, eb 14.: Deseti brat. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: V Uubljano jo dajmo! I/v en. Cent cd 20 lir navzdol. Josip Ofline: >V IJub'Janu io dajmo!« VeseCo c:a v treh dejanjih, ki jo Igrajo *e desetletja vsi nr>; odri, bo prUla danes v predelavi in režiji Milana Skrb-inska na odar. gesedba vlofl |e bledeča: Srebrin — Cesar, PiOtija. njegova lana — P« Juvano-va, Mar ca Levarjevm, Cena — Starčeva, dr. Snrj — Drcnovco. Pavle, hlapec — Pecek, Neža. dekla — Rakarjeva, notar — KoSuta. Scenofjral inž. E. Franz. D^ma vpri7cri v petek 19. t. m. dve predstavi Popoldne ob 14.30 bo po zelo znižan h cenah cd 12 lir ravi'dol iirraoa I Alessija, »Trimer dr. Ilirna«, i aflrn Danilovo t regorbioin 'n .T^iom v glavnin Vlogah, ob 17.30 pa ponovi izredno u^n^io komedijo dr. Ljube Prcnnerjevc* »Veliki r.icž«. Vstotsnice so v pred prodaji v opernem gledališču. OPB1 A Cetitck. 18. februarja ob 17: »Ecg iz aacs> ja. Red Cetitek. i Petek. 10. februarja: ESprtO. (Ceneralkal. Sobota. 20. februarja oh 17: ifaaiks in Metka. Piemiera. Red Premierski. Nedelja. 21. februarja, ob 16.^ Thais. Izven. Cene od 28 Ur navzdol. W. A. Mozart: v treh dejanjih. »Bf!» iz scra.ia«. Opera Osebe- Selim, pu^a — AnŽlovar, Konstanca — Tvančičcva. Blon-cla, njena sp'et:čna — Polajnarjev:). Del-monte — LipuŠček, Podrillo — Banovee, Osmin, evnuh — Betetto, vod'a straže — Kos. Dirigent: A. Neffat, reĆseff C. De-bevec. E. Humperdiiuk: »Janko in Metka«. Libreto Adelheid VVette. Prevod: Tvko Stri* iof. Humperdinck ie v Pvojem dejstvovanj« skladate]} wan;neri.ian.-ke smeri. TTed nemškimi skladatelji zavzema BoUdno mesto. Najbolj mana je njesova opati iJanko in Metka«, zlo/ena po motivih znane prav« Ijice za otroke. Vendar je kljub izrazito naivn: prav!irčni vsebini muzilcalno tehtam, da nudi pr^dvpem odraslim velik DflUZikal. ri užitek. Tri glavne partije: Janko — Qo- lobova, Metka — M'ejnikova in čarovnica — Karlovčeva 50 i^ral^ko In pevsko nenavadno zahtevne. Nadalje pojejo še: oče — Janko, mati — Polajnarjeva, Trosi-mc — Barbičeva in Roai-možek — Urbančf-eeva. Dirigent: N:ko Stiitof, re:-i-er in -n-scenator: C. Debevei-. zborovodja; R. Bi-moniti. koreograf ?n>. P. Golo\ in, načrt! za kostume: J. Vilfanova. peti roman „Dzhre knirge" Februarski zvezek DK prinaša Jack Londonov eksotični roman »JERRY Z STOKOV« Naročniki DK dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni. ki prihajajo po knjige sami v upravo naših listov, lahko dvignejo od dane« naprej tudi to februarski roman. V podrobni prodaji se dobi »Jerry z otokov« v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 10 lir, vezana In na trpežnejšem papirju tiskana pa 25 1L Radio Lfr>b?icna PETEK 19 FEBRUARJA I*43-XX1 7.30: Pcsm; m napcvi. 8.1KI: Napoved Boja« poročila v italijanščini 1220: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.-45: Operna plasba. I^.(H): Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrho\ncea poveljstva Oboro* zenih sil v slovenščini 13 12: Radijske pesmi, orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 1145: Operna glasba 14.00: Poročila v italijanšč ni. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi diri-cent D M Šijanec. Glasba za godala. 14.40: Pisana glasba 15.00. Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17 15; Prenos za Hrvatsko. 17.45: Komori.1 glasba na ploščah 19.(X): »Govorimo italijan« sko«. poučuje prof dr Stanko Lcben. 1°.30: Poročila v slovenščini 19.4v Lahka ilatba. 20.00: Naptjved časa; Poročila v italijan čni. 20.20: Komentar dnevnh dogodkof v sloven-ščni. 2030: Enrico Caruso na plu-čah. 20.45: Simfonični koncert, vodi dirigent Bctg v.Tornc. V odmoru: Predavanje v slo\ en '-čini. 22.15: Orkester pesrni, vodi dirigent Angelini. 2245: Poročila v italijanščini. ZAGOVORNIK Mož prilomasti pozno ponoči domov. Z njim je Se nekdo. 2ena se prebudi in za-kriči: — Ali si znorel! Kog-a si ml pa privlekel ob tej pozni uri? — T t t to je moj Dr.---prijatelj. On je a---advokat... Mo--mo- I ra me z — zdaj br — — braniti ... MALI OGLASI KLOBUKAKNA »PAJK« vam strokovno osnaži preobiika in prebarva vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov. — Se priporoča Rudolf Pajk. Ljublja na. Sv. Petra cesta 3S Miklošičeva cesta 12 (nasproti hotela Union). SENO IN SLAMO kupuje - Gospodarska zveza — LJubljana, Blelvvelsova cesta 29. POMARANČE IN sme GOBE prodaja Gospodarska zveza — Ljubljana, BleJweiso\'a cesta 20 INSERIR/ J Ko so na mejaft razkuževali celo puške Kako so se varovali pred kužnimi a hz leni i v starih časih Ljubljana. 18. februarja Zdravstvo je menda v zadnjem stoletju najbolj napredovalo, kar ?mo skušali dokazati že v ćl'inku o epidemiji kclere pred st: leti. V prejšnjem stoletju je bilo nim- reč v nekem pegledu celo na srednjeveški stopnji. To dokazuje o prvi ukrepi proti kug- iz srednjega veka. Isti pravi'n'k oroti koleri kakor kuli K- se je v pre"?n;em stoletju začela siriti kolera iz, Rusrje r>r~ti Avatr j . je to Vzbudil v evT^ppk:h državah velik '-zne-mJrjenje, prav: prenl^h tudi med oh1 astmi. N o vedel , kako se no i p"?tav'ji po robu strašni bolezni. V z^č^tku so up°.Ii, da bod ep;dem:io preprnč:1; z v^mostnmi ukrerv. ki So velvil* v star h cas h za ku- gc. Znrn v.ctveni pravilnik pTV»tl Kus^i i. 1770, a se pa e nj h stveno razi"ko- val od prvege pravilnfke N'< ta prervm k so sc tud" na Janjili zdr0vstven" oredpisi iz 1. 1831. ko so ae skupili z njimi zavarovati pred ep idem* jo kolere. Foi dtoV kugi 2e v t st4h er;?ih. v 17 st"letlu so poznali » teon'•im"C alj l'iranfeno. K~ je t>:-derr.'i'' kuere p r* bi i žal a deželi, so postavili na d-?.oIn; mei; ki!antensko kel'be. Potnike so p.i zadržavali v kol n->n tud: pred večjimi mesti. Me"a je bil-- Skoraj bolje zastražena kakoi eb nretečl vojni nevarnost1. Mej s straži!i vojaki ter tako OStvarT nek:rk^on zdnv^tvcn1 korMn. Str°ž->riev ;i vendar ni b:1o toliko da bi lahko fca'tražili vse prehode, zato Je b:lo stro«ro prepoved0 n- h «1 i t i čez meio no gr>rsk;h in samntn h st^znh Kjer ko*^ ic b'lo m<">-ral nastaniti v kolibi, k^er je ostal Best tednov, preden s" era pustiV nanrej življenje v tnkšn h kel'bah pa ni b;lo p^s^b-no prrctno. Seveda se je tudi večkrat z? -d:lo. da je kdo v kol'b! oboVl za kuero Ka ko je to prestrašilo »sostanovalce* s»1 lahko mislim?. Boln'ka so s»cer odnelalt v boln:sn;co. k; pa nI bila posebno oddal i*ma; navadno je bila v SOSeSCfn1 ^k^ntumaea« V načelu so bili zdravstveni ukrepi pra-vino zarmStiprii: vedeli »o že tedaj, oa je ku^a nalezljiva bolezen ter da se ie treba varovati stika z bolnik1 *n predmet' k' «*o lahko pr-Sh v st k z bolnimi T<"da bistva bo!ezii; n'so poz al' r niso nič vedeli o po-vzr'Č'teltu bolp-rm Zate pa tudi nis^ r>y-7nali d^^M uč nkovitih razkužil Vendar so razk "ž^val1 po^fbno vneto vse Kir *zi primerno razkužiti. Tako je b'lo prepovedano uvažati živalske kože kožuhov.no tn >plahte« Razkuževali so tud- denar. Teda; še n' bilo papirnatega denaria zate sc pa tem bclj vneto drgnT kovance z m- om in col jo. Mislili so, da se z denarjem naj« laže prenaša bolezen ter da je zato najbolj nevaren. Kako siln; so se bali cku?en]i, sprevidjmo že iz, tega, da so na meji ruz-kuževal* celo puške, a no zs^'lj zunaj, temveč tudi zpotra:. M sili so. da je bolezen moL č,- pren sti tudi v puSkini cev: ali ~a-mer.i naboju, t-*: o so na meji pu^ke iz. tre- ni. :o razkužil pulkino cev Pr^rl stoletje^] ni b!!a dm1iČ3..- K j« avstrijskim deželam 1. 1531 grozila kolera, niso na mejah ravnali drugjče kaker v 17 st letju v °br mhi pred K1!^^. Cr-t }e ponovno stroc: ukazat, da se mo-r- j v^s. t 5no držati pravPn"ka pr ti kugi. Da sg se bo "eval: prrti koleri en.i':o kak r nek.daj proti kugi. sprevidlmo tudi 7 ni vod 1 7.- cbme n~> zdravstveno stražo na aystri;*3ko-bavarski m^j: l. 1S31. Pot- n:koT>i in ž \-in -'e bil prehod čez mejo tfc- voljen le na nekaterih za to dol čenih krajih. Prav take n po smel prevažati blaga čez mejo k^er k olj. Prehod in uvoz na obmejnih prehod h ;e pa b"i do vol en le ^e so bi' p;tn:ki in bl"go opremljeni s pred-p san mi l;st'nami Prtnkl. živina in b'aq:o S" morali ostat-* v k^raotan" 20 dni. p-.ed-ptaano je bio: »Kdor hoče spravit. *ez mejo perje, ščetme ž:mo. lan konoplje, surove kože in kožuhe, usnje in kožuhov - ne. platno vrv . bombaž in pedobn blago, kJ se vanj rad vlov: ko'crni strup, ce trora ;zk->zr.ti Še s pesebnim oblart-im sp-'č--*-vralom, da je blago bilo na mej razkuženo.« Na kranjski meji Na Krm skem sta bila le dva glavna obmejna prehoda ali cestni pregradi, n sicer v Mctlik- jn na Jesenicah. Prekri i po uredil; na ukaz iirske zdravstvena ko-mis je juH;'a 1831. Zdravstvena komisija je delovala v Ljubljani in predsedoval j' je deželn" guverner. Poslovala je na magi- stratu. Obmejni promet je b'i precej 2a-vahen. S Hrvaškega so gonili mnogo živine, zato -»o meli v Meti Ki precej dela. Živin; so »razkuževali« na meji tako, 'ia so jo p'gnal v precej globoko vodo, preden je prestopila meja. Voda je morala živali segati do glave, sicer ni bilo dov.lj »razkužena«. Na kranjsko-hrvatsk' meji so b tj celo bolj strogi kaker na drugih de-n h me^ah. Iz seznama blaga je razvidno, da 1. 1831 niso smeli uvažati marsičesa, kar pač ni moglo biti okužen:. Posebno nevarno blago se j"m je zdelo celo apno. ki ga dandanes uporabljamo orav za razkuževanje v mnog h primerih. ''Prav tako *nevarno* blag- je b lo: ba1zam. cimet, citrone. čebula, češplje. čokeltida, dati ji. di-manti in sploh žlahtni kamni, na-grobn4 kamni (!), minski kamni, Kava, kemjkal je, drva, fižol (tudi bob). gx>ba. jejca. kadilo, kremen, marmor, maslo v*5.eh vrst, mast, med, me'one. mes:. sveže in preka;eno, orehi, crod e ih orožje (!) vsake vrste> ostrige, panji, p:pe, pločo v na, prtljaga, puške. raki. rbe, sadje, smokve, semena, sir. sladkor, slama, smodnik ('), salata, stekH>, steklen ce, razni strupi (!), biuše, ure vino, vitlic 1, zelje, železo, Ž-to, žganje . . . Potemtakem je bio lahko nevarno vse blago kakrSne koli vrste. Seveda se jim je zdel posebno nevaren tud; denar in kdor je kaj plačeval, je morai novce vreči od daleč v p sodo, napolnjeno z razkužilo, navadno z octom. Pred stoletjem so poznali tudi že pap rnat: denar čez mejo so ga tedaj izročili s palice, v precepu. Preden so ga sprejeli, s- ga dobro prekadik. »Razkuževanje« je bilo na sreča vs3j brezplačno, da ni budilo še posebne nejevolje. Pozne;"e bom videli, da vsi ti ukrep' niso mogli ustaviti kolere na*nje_ nem mor lskem poh du. Potem so zdali drugačne ukrepe, vendar belezni niso m g-li do živega, dokler niso spoznali njenega bistva. --------- r-TiMi.^Kss^ Pasji kiton'teu pofićlu, Prebivalci Nove Gvineje ne poznajo ženitve v našem smislu, temveč žene kupujejo. Ne plačujejo iih pa z denarjem, temveč s pastmi kočn ki. k: so tam glavno plačilno sredstvo Kot plačilno sredstvo zelo priljubljeni so tud' zakrivljeni merjascev; okli Iz niih izdelujejo tudi obročke in jih uporabljajo kot plačilno sredstvo. Med divjimi plemeni je že mnor?o rakih, ki n:majo poima o našem kovanem in papirnatem denariu. vendar pa imajo svojo trgovino in tudi svoja plačilna sredstva, samo da se b:stveno razlikujejo od naših Na mno£*h otokih služijo prebivalcem za plačilno sredstvo razni polž-ki. posebno manjše vrste Najbolj priljubljeni so polžki z zelo r-dimi belimi hšiosmi Prvotno so služili taki po7žki ljudem za okraske in v pradavnih čas;h so prišli kot taki tudi v Evropo Zda i pa nadome^tiiieio prebTva!oem m^o^'h otokov v plačilnem prometu drob:ž Od 14 stoletia so pol7k' nlaeino sredstvo tudi v mnoeih krai;h Afrike. Polasoma pa izpodrivalo v Afriki to plačTno ?red=tvo rnT-ni menjalni predmeti evropskega porekla Severoameriška indijanska plemena tutictmi biseri In ksnmi Kct imajo tudi svoj denar, takozvani vanpun To so vrvi s ploščicami neke rastline, prepleteni in povezani pogosto v obliki pasov. Pirzl čna vrednost je odvisna od bele aLi rdečkaste barve ploščic. V vsem uvžncmrrskem področju je razširjena D:wrrra nazvana na Birmarcovem otočju tambu. To so h:šice poižkov, nan;zanm po več sto in tisoč na vrvicah, nazvan h lo^i. V Afriki pa tudi v Južrri in vzhodni Aziji imaio "nanosa plemena ?a p'ačino sredstvo bisere. To pa niso pravi biseri, temveč brušenj iz stekla a\i krmna. in več'^oma izvirajoči iz pradavnih časov. V Melaneziji. zlasti na otoku Santa Cruz in v Po'i^eziji. je bila do noveiš^a ča^n kot plačilno sredstvo v rabi perje. Ponekod služijo za plači'no sred-tvo tud: gumbi. K.mčno je treba omeniti še kamne kot plačilno sredstvo Na oteku Jno v T;h^m orea^u služijo ljudem za p'ačilno sredstvo preluScnjpni kamni rr>zl čno velikosti od naimani-e*?a do velikosti mlinskega Kamne dobivajo iz 500 km oddaljenih otokov Pa'au, kjer so po -*bn: kamnolom i. Kdor sklene velko kunčiio, oritrk^o k prodajalcu kamen v veliko?:: mlinskega. Zanlmivcsti V letih 1909 do 1913 je bilo v Evropi zasejanega z oljaricami 825 000 ha polja Po. vpreček je znašal v letih 1935 do 1937 okrog I 1.5 milijona ha. leta 1938 — 1.73. leta 1939 pa 1 7 milijona Novi oljarici, ki ju Evropa prej m poznala, sta seja in ricinus. S sojo *e bilo leta 1939 zasejanega 130.000 na, z ricinusom pa 17 000 Koruza uma mnogo več redih snovi kakor ječmen in oves. Na metrski stot odpade pri koruzi 81.5 kg redilnih snovi, pri ječmenu 67 9. pri ovsu pa 59.7. Na enaki pc-vrš-nj nam vrže koruza dvakrat toliko k: me h kor ječmen ali oves, poleg tega je pa še ueprimemo boJj redilna. število živalskih škodljivcev, ki ogiaž.ijc rastline, je izredno veliko 21 vrst žita m Krmiinih rastlin ima 558 škodljivcev. 160 ^rst sadja pa nad 1.600 Se več je goz :nir škodljivcev 14 različnih vrst dreves ima >krog 4600 škodljivcev. Rumunija ima d< slej najmanjši pov7-znajo jo še na Koroškem. 51 turšk; gospo* dar 52. Pckojn.nski zavod. 53. predlog 5*5. oseba iz opere »Ero iz onega syeta«. 5G. domača žival. 58 arabska država ob Per-z >kem zalivu 59. nepokr ta, brez p kri-vala. Navpično: 1, izvlečki ;z listnic, 2 Mojzesov brat. 3 okrajšane moško ime, 4 p~»l ikTe, 5. o^ebnj salmek, 6 še, premalo 7. ognjevitost zanos 8 vi darski naslov, 12. pustno peciv., 15 tri (t.) 16. utežne enots, IS naraščajoče merje, 19 žensko ime, 21. sloga soglasje, spe razum, 24. bola ^mo'.a, k; jo pridobivajo v Az ji in uporabljajo v industrij streliva in v medicin . 26 doba, 27 narava. 28 muzi Ijub&vDill pesmj 29. pramati človeštva, 33 pesmi. 37 znamka mila. sredstva za pranje las :n drugih koz-metičn h preparat v. 39. delež k: odpade na posameznika 41 trdnjava v stan Gr<* ji ki se je dolgo usp.-šn branila pred napadi Špartancev. 42 grška črka. 44. država v USA 46 število. 47 z?smeh zafrkljivost, 50 vrv kovbojev. 52 dobro, v redu, 54 rastlina zelišče 55 žensko ime 57. 'talijanski spoln k. 58 glej 49. vodoravno. Rešitev križanke fit. 31. Vodoravno: 1. Akon, 5. Nen, 7. tip, 11. loj, 12 saje. 14 osel. 16. Raba, 18. ar, 19 zabava 20 ol. 21. Jalen. 22 bor. 24. pega 25 zbor 27 Bela. 28 Atos, 29. lo, 30 Slovak 31 ti. 32 mak, 33 rado, 35 Oton. 36 raca. 38. anali, 39 ara, 40 ano 41 Er. Navpično: 1. Alabama, 2 Korotan, 3 oj, 4 zabela 5 Neva 6 no. 7 Telovo, 8 d, 9 paleta. 10 mana 12. Sap, 13 jaguda, 15 sobota. 16 Rob 17 belice. 23 roka, 25 zlo. 26 rana 33 n 34 Or, 36 ro. 37 ar. GEORGES OHNET: 9 @ PRODAJALEC rjb STRUPOV ROMAN Oznanjali so prodajo milijonov litrov letno. A Ma-reuil je bil napravil bajno reklamo za ta glavni proizvod podjetja: nazval ga je laičen liker. In prav nekaj takega je bilo po voiji vsem demokratom, ki niso več hoteli piti likerjev, izdelanih po redovnikih v samostanih in razpošiljanih v steklenicah s križem. 2e v treh mesecih je dražestna Etiennetta dosegla, da ji je Kristijan podpisal menico za dvesto tisoč frankov. Poleg tega se je pa do ušes zaljubila vanj, kar je bilo mnogo bolj presenetljivo. Prvič v svojem življenju je spoznala, kaj oomeni ljubezen Pri tem pa ni prav nič prikrivala svojih ^motn h koristi in zahtev. Sklenila je ljub;ti ga. nikakor se pa ni hotela sprijazniti z mislijo, da bi bila njena ljubezen zastonj. Vemierov oče se je pa tako razjezil, ko so mu I predložili sinove menice, da je dosegel odmev nje- j gove jeze celo njegovo ženo Madame Veraier se za | denarne zadeve sploh ni zanimala in denar je cenila samo toliko, kolikor je mosel zadosf.ti njenim željam. Zato je hotela iz moževih ust slišati, kaj ie na stvari. In lahko si mislimo Vernierovo presenečenje in celo ogorčenje, ko se je potegnila za sina — Povejte mi. prosm. čemu vam je vse vaše bogastvo, — je dejala svojemu možu, — ko toliko tarnate kakor skop branjevec in sicer samo zato ker je vaš sin malo povesel.iačil. Poskusite vendar nastopati tako. kakor se spodobi možu vašega družabnega položaja. Kristijan je vaš sin. To je reka j Čisto drugega kakor biti sin vašega očeta. On ima svoje navade, svoje potrebe in svoje misli, ki jih vi seveda ne morete imeti in zato jih tudi ne razumete .Ve smeli bi ga zmerjati zato. ker zapravlja vaše srebrnike. To bi vas moralo celo veseliti. Njegova radodarnost je vam samo v čast, saj dokazuje, da je že plemič. Kot vaš sin more pripadati samo denarnemu plemstvu. Mar hočete, da se bo v njegovih očeh poniževal s skopuštvom? Mar naj Vernier-Mareuilovega sina njegov oče preklinja samo zato. ker je zašel v dolgove zavoljo lene žene? Za*-es srospod prizanesite si s tak*mi smešnostmi. In nikar ne upajte, da bom v teh zadevah na vaši strani Ponižujete me, vaše ravnanje kaže malenkostnega človeka. In da vam povem po pravici, iz vašega početja gleda človek praznih žepov. — Eh! S praznimi žepi sem začel, nočem pa s praznimi končati' — je kričal Vernier ves iz sebe od jeze da je naletel na odpor tam. kjer je pričakoval soglasja in vzpodbude ... — Ta fant b* me spravil na beraško palico, če bi mu dovolil početi, kar hoče. — Nikar ne govorite takih neumnosti. Sami dobro veste, da to ni mogoče. Saj bi še sami radi vzdrževali Etiennetto Dhartelovo — to bi vas stalo mnogo več nego Kristijana — pa bi še davno ne zapravili vsega, kar imate. Sicer pa. ona je dražestna, to dekle ... Vaš sin ima dober okus in lahko ste kar ponosni nanj. — Od kod jo pa poznate? — je zagodrnjal Vernier. — Kako bi je ne poznala. Saj imava skupno mo-distko. Srečujem jo v gozdiču, gledal šču, na konjskih dirkah. Letos je bila v Deauviile In tam se je Kristijan seznanil z njo. Clamiron mu jo je predstavil in v družbi je bilo še nekaj mladenieev njegove vrste .. . — Ta pustolovec? — Da. Tlakoljub, kakor mu pravijo, ker je njegov oče gradil ceste. Zanj je bila Etiennetta Dharie-lova predraga. Odstopil jo je Kristijanu ... In pravi, da se je do ušes zaljubila vanj. — Ta tepec, zakaj jo torej vzdržuje? — Mar želite, da bi ona vzdrževala njega? — Zares se mi zdi, da je v vaših očeh vse to čisto naravno. — Jaz ne vidim v tem nič posebnega Sinove muhe morajo biti vendar v pravem razmerju z očetovim premoženjem. — Vaša moralna načela so naravnost neznosna Ce imate res take nazore, potem se ne ćud'm da . . Emmel na ni dovolila da bi Vernier izgovoril svojo misel. Prekinila ga je z zaničljivo kretnjo in odgovorila z izredno suhim glasom: — Kar se mene tiče. bi vam bila zelo hvaležna, če bi se ničemur ne čudih . Tudi jaz vam darujem svoje začudenje in sicer vsakodnevno in nanaša se na vsakovrstne zadeve. Ne prihajam k vam vsak hip, da bi vam povedal, kadarkoli si mislim to, da ste grobi, da ste okorni, da ste topi in .., — Ah! Prosim - prosim — jo je prekinil Veinier in vsa kri mu je udarila v glavo. — Ne! Izredno prizaneslj va sem z vami. Trdno sem sklenila zatisniti oči nad vsemi vašimi napakami in nerodnostmi. .. Vem. da mi za te niste hvaležni in sicer zato ne, ker tega ne razumete Ne bodite torej vsaj predrzni. Tega bi nikakor ne megla trpeti — Draga moja, — je zajecljal Vernier, potrt po tem nepričakovanem preokretu razgovora. — Ne, vi ste ljudje neznosnih manir. Ljubit« samo to. kar je grobega in prostaškega. bahate se, da vam denar žvenklja v žepih kadar bi ga pa morali šteti, se delate, da ne razumete . . .. — Toda končno... je vzkliknil Vernier v želji, da bi se že rešil iz tega precepa, — kaj mi pa svetujete storiti? — Eh, naj vam govorim o tem že ce1© uro: plačajte' In kar je glavno — plačajte takoj in brez ugovora. — Pa menda vendar ne pričakujete od mene da bom plačal za tega falota dvesto ti?oč frankov, ne ne da bi črhnil le besedico'1 Saj bi začel znova, 'akoj prihodnji mesec. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inse ratni del lil ta: Ljubomu Volčič — Vsi ? Ljubljani