Glas zaveznikov Lelo I - St. 106 Informacijski dneonik A. I. S. Cena 2 liri TRST, ponedeljek 22. oktobra 1945 iJBjJJNISTVO : Via 8. Pellioo 8 - Telefon št. 93854 in 94448 OGLASI : Cena za milimeter viSine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 36), objave L. 9, finančni in pravni iglasi L. 12. V vsebini lista (tekstni ogl&st) L. 12. Davek bi vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. I„ Socletš. per la Pubbllclta. in Italia, Trst, via Silvio Pellico at. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. IZJAVA JOHNA VINCENTA * Ameriška politika »a Daljnem Vzhodu Za sodelovanje med Združenimi državami, Kitajsko ln Sovjetsko zvezo N«w York, 22. oktobra John Carter Vincent, ravnatelj jelka za zadeve Daljnega Vzho-,a je predlagal »politiko sodelovanja* a Kitajsko in Sovjetsko zvezo a vzdrževanje ravnotežja na Daljnem Vzhodu. Govoril je o položaju, ki je nastal v Francoski Indokini. Vlada v Washingtonu ne dvomi o francoskih pravicah in suverenosti na tem področju. Slično stališče zastopajo Združene države tudi v pogledu Nizozemske Indije. Vincent je spomnil na izjavo, ki jo je dal marca preteklega leta bivši zunanji minister Cordell Hull: »Neodvisni narodi imajo odgovornost do odvisnih, ki težijo po svobodi. Dolžnost držav, ki so politično povezane s temi narodi bi bila, da jim pomagajo pri njihovih težnjah materialnega in duhovnega značaja, da se tako pripravijo na naloge in odgovornosti, ki jih prinaša samovlada in dosežena svoboda.* OdnoAaji do Japonske in Koreje Ameriško politiko v pogledu Japonske — je nadaljeval Vincent. — »o natančno določili v izjavi, ki jo je izdala Bela hiša 22. septembra. V tej izjavi stoji, da bo Japonska popolnoma razorožena in demobilizirana in da bo japonski narod lahko izražal svoje želje po osebni svobodi in. spoštovanju osnovnih človeških pravic. O Koreji je Vincent dejal, da žele Združene države sodelovati s Sovjeti v severnem delu države. Z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem lahko rešimo mnoga vprašanja upravnega značaja. Upamo, da bo v deželi uvedena zaupna uprava, pri kateri bodo morali sodelovati zavezniki, ki so najbolj zainteresirani. Koreja — je pozneje izjavil Vincent — ni v stanju, da bi po tolikih letih japonskega gospodštva takoj izvedla obliko samovlade. Menimo, da je potrebna doba zaupne uprave, v kateri s* bodo Korejci lahko pripravili, da prevzamejo neodvisno upravo lastne države. Naša želja je, da postane Koreja člmpreje' neodvisna, cvetoca in demokratska država. «V pogledu Kitajske smo vodili in bomo vodili politiko, ki bodri in podpira, kolikor je mogoče, razvoj zedinjenega in močnega'naroda ter cigar vlada temelji na demokratičnih načelih in na suverenosti naroda. Podpora Kitajski S Kitajsko bomo pri reševanju njenih vprašanj sodelovali še naprej. Kar tiče pošiljanja ameriških mornariških strelcev v severno Kitajsko, je Vincent izjavil, da so jih poslali tja zaradi tega, da bi pcmagali Congkajšku pri razorože-vanju in repatriaciji japonskih čet v tem področju. Mornariški strelci se bodo vrnili domov, ko ne bo njihovo delo več potrebno in ko jih bodo lahko nadomestile čete kitajske vlade. Vincent je nato govoril tudi o Siamu, s katerim ni bila Amerika nikdar v vojnem stanju, čeprav je siamska vlada, ki so jo nadzorovali Japonci 1. 1942, napovedala vojno Združenim državam. Vincent je dejal: »Naša politika je v tem, da poglobimo prijateljske odnošaje, da podpiramo razvoj demokratičnih ustanov in zdravo gospodarstvo. Združene države zagovarjajo od-prto politiko. Aobene Oblasli S silo Volivni boj v Bolgariji Stališče britanske vlade do položaja v Grčiji * Anglija je moralno soodgovorna, pravi labnrist Wllkes Attlee o politiki laburistične stranke pelini, da se zavedate, da obstoji možnost neuspeha" London, 22, oktobra Angleški ministrski predsednik Clement. Attlee je v soboto na škotskem laburističnem kongresu izjavil: «Važen dogodek pri splošnih valitvah je bil ta, da je dobil socialistični program največ priznanj od vseh slojev naroda. Naš poziv j« šel preko tistih, ki prejemajo .ščlensko plačo. Laburistična stranica je danes odobrena od mož in žena, ki imajo inteligenco in do-oro voljo, ki pripadajo raznim slojem in ki v laburizmu vidijo upanje v bodočnost. Laburistična vlada 4n stranka sprejemata naloge, ki jih nalaga poslanska zbornica, z duhom vere in zaupanja. Nadeli smo si nalogo, do zgradimo novo družbo, družbo miru, svobode in socialne pravice. Moramo si pridobiti materialne elemente, da ohranimo svobodo in demokracijo na svetu. Laburistična stranka deluje za rešitev najnujnejših povojnih vprašanj: stavljamo na prvo mesto našega programa vprašanje podržavljanja Angleške banke in rudnikov. Naša stranka trdi, da je gospodarsko nadzorstvo življenske važnosti za bodoči življenski razvoj v naši državi. Izvajamo dolgotrajen program in se nočemo znajti v poznejših časih pred opozicijo, ki bi skušala ovirati naš napor. Povem vam, da delamo po programu in želim, da se zavedate, da obstoji nevarnost neuspeha. Stranka kot je naša, ki mnogo let ni imela vodilnih mest, mora zdaj rešiti vprašanja, ki so bila zanemarjena, treba pa Je določiti, katera vprašanja je treba najprej rešiti, Ako hočemo uresničiti glavne točke našega programa, moramo paziti, da ne polagamo preveč pažnje manjvrednim vprašanjem. GhmrchlHov govor Bivši ministrski predsednik Win-•don Churchill je ob priliki spre-Ama častnega meščanstva mesta Voodforda, ki ga je ponovno Izvolilo v parlament, izjavil: »Z mnogimi ljudni delim veliko Žnkov otlgoiH obisk Združenim državam Washington, 22. oktobra Bela hiba je sporočila, da je -larčal žnkov odgodil obisk druženim državam na prihod-•je leto. Neko pismo Zukova generalu isenhovverju, ki ga je ta podal lato predsedniku Trumanu, iz-aža iskreno zahvalo maršala ta povabilo predsednika za obisk združenih držav, žnkov dodaja, da je imel vedno upanje, da bo 'fiogel obiskati Združene države, zaradi svoje bolezni pa se ne ®oti dovolj močnega in zmožne-8a za tako potovanje. Maršal je tudi dejal, da potre-»ujejo vse njegove moŽi težki organizacijski problemi bodoče »ime. ‘ »Associated Press« poroča, da * maršal, Id je prebolel fieko oolezen v grlu, zdaj popolno- zaskrbljenost za bodočnost in mislim, da se bo v prihodnjih letih odločilo, kakšno mesto bomo zavzeli v svetu. Ce to mesto izgubimo, ga ne bomo mogli več pridobiti. Razpust koalicijske vlade je neizogibno dovedel do razcepitve našega naroda v nasprotujoče si stranke, kar se še ni zgodilo od časov pred prvo svetovno vojno. Žalostno bi bilo, če bi se razpoka, ki nas zdaj deli, izpremenila v prepad*. Aretacije v Beogradu Beograd, 22. oktobra V soboto so uradno objavil!, da so v Beogradu aretirali 24 oseb zaradi incidentov, ki so se dogodili prejšnjega dne, ko je neka skupina zažgala na javni ulici par stotin izvodov opozicijskega lista «Demokratja». Poročilo dodaja, da so to izvršili ljudje, ki so skušali na ta način povzročiti izgrede. Grško vlado 1 sestavlja Venizelos London, 22. oktobra Iz Egipta je prispel v Atene podpredsednik grške liberalne stranke polkovnik Sofokles Venizelos. Kot poroča radio Ankara, bo poizkusil do prihodnje srede sestaviti novo grško vlado. Dne 11. oktobra je Venizelos izjavil v Aleksandriji, da je nasprotoval predlogu šefa liberalne stranke Sophoulisa, naj bi bojkotirali grške volitve. Japonski socialisti odklonili enotno fronto s komunisti Tokio, 22. oktobra Socialistična stranka, ki se zdaj organizira, je odklonila predlog japonskih komunistov za ustanovitev enotne fronte proti sedanjemu go-spodučemu sloju na Japonskem. Komunisti so predlagali socialistični stranki, da ustanovi enotno fronto proti režimu ministrskega predsednika šidehare. Komunisti in socialisti so bili nekoč zagrizeni politični nasprotniki, toda komunistični voditelj Ošlo Siga je izrazil nrnenje, da bosta obe organizaciji morali sodelovati v enotnem delavskem sindikatu. London, 22. oktobra Podtajnik zunanjega ministrstva Hector McNeil je izjavil v parlamentu, da je Velika Britanija odlo. dno pokazala, da se bo uprla vsakemu poizkusu, da bi vzpostavili katero koti oblast v Grčiji s silo. Ta opomin velja — je dejal *— za stranke desnice in levice.* Na vprašanje laburističnega poslanca Wilkeea, ki mu je podeljena poaegna vojaška misija v Grčiji, je McNeil odločno odgovoril, da bo britanska vojska nastopila s silo, če bi stranka desnice hotela s silo izvesti poizkus državnega udara, in to z isto odločnostjo, kot je to storila lanskega decembra, da bo ohranila svobodo političnega življenja. Wilkea za preložitev volitev V nadaljnji debati o položaju v Grčiji je potem Wilkes izjavil, da je po številkah iž verodostojnega vira danes v Grčiji 2000 političnih jetnikov več kot meseca avgusta. Amnestije niso zelo natančno izvedli. Wilkes je tudi nasvetoval, naj bi politične volitve v Grčiji preložili na mesec maj, ker bodo ceste januarja zamrznjene in vasi, v katerih je opozicija najmočnejša, bodo odrezane ter se zaradi prometnih težav ne bodo mogle udeležiti volitev. »Velika Britanija — je dodal Wil-kea — je moralno in politično zapletena v te dogodke. Pred očmi sveta ni za sedanji položaj odgovorna Grčija, marveč angleška ^vlada*. Podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Hector McNeil je dejal, da je takrat, ko je bil grški refcent v Veliki Britaniji, angleška vlada vztrajala pri svojih zahtevah, da Je treba proglasiti obširno amnestijo, ki pa se me bo nanašata na kolaboracioniste. Angleški zunanji minister je tozadevne zahteve osebno sporočil regentu in angleška vlada bo še na-prej pritiskala na Grčijo v tem smislu. «Nikakega dvoma ni — je dodal McNeil — da nam sedanja grška vlada hoče ustreči, pravi p«, da grško javno mnenje ne bi preneslo obširne amnestije za ljudi, ki so pobijali talce med civilno vojno. Ugotovitve o pobijanju teh talcev so še sporne, toda do 6. septembra so našli samo v Atenah in na Peloponezu 8752 trupel talcev. Izpuščeni zaporniki Število splošnih zločincev in članov EAM-a in ELAS-a, obtoženih zločinov med civilno vojno, znaša 11.500 in od tega je 8700 ljudi obtoženih umora. Vem, da njihova kazniva dejanja niso dokazana, toda grška vlada je na našo zahtevo ugovaljala, da bi nastala dolga doba nemirov, če bi vse spustili na svobodo, ker hoče grško ljudstvo samo izvršiti to, kar imenuje pra- vico, in kar je za nas osebno maščevanje*. Po poročilih, ki jih je dobil Mc Neil, so pri delni amnestiji spustili na svobodo 3700 zapornikov, med katerimi je bilo 90% članov EAM-a in ELAS-a. McNeil je dejal, da je Veljka Britanija pritiskala na nadškofa Damaskinosa, naj sprejme angleško ponudbo, da bi šla v Grčijo skupina pravnih strokovnjakov, ki bi temeljito preučila upravne metode grškega pravosodstva. Angleška vlada bo tudi preučila Wilkesov predlog, da bi poslali v Grčijo komisijo civilnih uradnikov, kar se vlada zaveda vznemirljivega gospodarskega položaja v Grčiji. Grški pravosodni minister Basile Kyrlacopulos je izjavil, da so v zadnjem času Izpustili 5535 političnih kaznjencev, ki so bili soudeleženi pri uporu preteklega decembra in ki riso bili obtoženi težkih dejanj. Minister je dodal, da so te odloke izdali ne oziraje se na politično mnenje posameznikov. Nadzorstvo nad volitvami Zunanji minister Byrnes je javil, da bo na čelu ameriškega odposlanstva, ki bo skupno z britanskimi in francoskimi odposlanci sodelovalo pri bodočih grških volitvah, Henrjr F. Grady, bivši pomožni zunanji minister za gospodarske zadeve. Grady bo prejel stopnjo veleposlanika. Georgljev pravi, da bi ponovna odgodltev volitev povzročila nevoljo - Dimitrov sprejel bolgarsko državljanstvo, da bo labko kandidiral Sofija, 22. oktobra Agencija »Associated Press* poroča, da Je zveza levičarskih strank, Ljudska fronta, pričela propaganr distični boj za volitve v narodno skupščino, ki bodo 18. novembra. Boj je pričel predsednik vlade, Kimon Georgljev, ki se je v svojem govoru ukvarjal s stališčem opozicije do volitev, ki se zaveda svoje nemoči in želi v tujini ustvariti videz, «da je Bolgarija nedemokratična država*. Sofijska radijska postaja Je Javila, da kažejo končnoveljavne kandidatne liste za bolgarske volitve, da Je vladna koalicija Ljudske fronte prijavila skupno listo z 226 kandidatov. Na tej listi so stranke zastopane takole: 94 komunistov z voditeljem Jurijem Dimitrovim, 94 članov poljedelske stranke, 45 članov stranke Zveno (ljudska zveza, ki Jo vodi predsednik vlade Geor-gijev), 31 socialdemokratov, 11 radikalov In l neodvisni. Georgijevova izjava Ministrski predsednik Georgljev je izjavil, kot pravi »United Press*, da bi ponovna odgodltev volitev, ki so bile prvotno določene za 26. avgusta, povzročila med Bolgari veliko nevoljo. Ministrski predsednik Je zagotovil, da je Bolgarija v prijateljskih od-nošajih z vsemi svojimi sosedi, razen z Grčijo, z državo, v kateri bi določeni krogi želeli oblatiti Bolgarijo. »United Press* poroča, da bo prišel v ponedeljek v glavno bolgarsko mesto Mark Etheridge, ameriški uradni poročevalec za balkanski polotok. Dimitrov se je vrnil Na zborovanju, s katerim so otvo-rili volivno borbo ljudske fronte, je komunist Vasil Kolarov sporočil, da se bo Jurij Dimitrov kmalu vrnil iz Sovjetske zveze v Bolgarijo. Vodja bolgarske komunistične stranke Dimitrov je postal znan zaradi svoje obrambe v procesu, ki se je vršil zaradi požiga Reichsta-ga leta 1933. Sodišče ga je oprostilo. Kmalu potem je sprejel sovjetsko državljanstvo. Zdaj je ponovno sprejel bolgarsko, da se bo lahko udeležil volitev. Po poročilih »United Press* je bolgarska vlada izpustila 1.400 političnih jetnikov ln s tem izpolnila obljubo, ki jo Je dala opozicio-nalnim strankam. Poročilo dodaja, da so skupine opozicije vse eno izjavile, da se ne morejo udeležiti volivne borbe, ki jo je pred tremi dnevi napovedala vlada. Uporniki so obvladali položaj v Venezueli Tojaško-soeiallstlčna vlada • Napoved volitev Caracas, 22. oktobra Uradno so priznali začasno vlado republike Venezuele, ki so jo postavili v četrtek po kratki revoluciji. Javili so, da bo vladala, dokler ne bodo izvolili novega predsednika. Kot i—roča agencija »International News Service*, so boji v prestolnici in v glavnih notranjih mestih končani. Novo vlado sestavljata dva častnika uporniške vojske in pet civilistov. Po »Reuterjevem* poročilu so to: socialistični vodja Romul Betancouvt, K! je Istočasno predsednik vlade, Gonzalo Barrios, Paul Leoni in Louis Beltram Prieto. Vsi so člani socialnodemokratske delavske stranke. Peti civilni član vlade je neodvisen. Kot poroča »Reuter* iz Bogote, so v neki radijski oddaji lz Caracasa javili, da želi nova vlada obdržati prlateljske odnošaje z vsemi demokratičnimi državami. Agencija »United Press* poroča, da so voditelji vojaškega upora izjavili, da je Medina odredil vladnim silam, da prenehajo z odporom, nato pa je podal ostavko. V soboto pozno popoldne je nekaj letal bombardiralo Caracas. Uporniška radijska postaja je javila, da so napadli predale, kjer so še vedno pristaši odstavljenega predsednika Medine. Ponoči so bili hudi boji po ulicah prestolnice in uporniški odbor Je javil, da so proti vladnim silam uporabili tanke in topništvo. Štiridesetletni Romul Betancourt, predsednik socialistov in gospodarstvenik, je včeraj prisegel kot predsednik začasnega odbora in je Izjavil, da bo po 50 letih Venezuela mogla pri bodočih volitvah prvič svobodno Izbrati obliko vlade, ki jo želi. BraHanu o položaju v Romuniji Bukarešta, 22. oktobra V govoru, ki ga je imel v petek vodja romunske narodne liberalne stranke Konstantin Bratianu, je izjavil, da je odstop vlade edina rešitev položaja, ki je nastal v Romuniji, kjer je odpor proti totalitarni in diktatorski vladi predsednika Groze enodušen in odločen. Dejal je: »Kralj Mihael ni v svojih zadnjih dejanjih proti Grozovi vladi deloval pod vplivom voditeljev starih strank, temveč je to storil za lastno pobudo«. Aretacija Tisa New York, 22. oktobra Na ameriškem zasedbenem področju so aretirali predsednika bivše slovaške vlade Josipa Tiso In njegovega brata Stefana. Predali Jih bodo češkoslovaškim oblastem. Kanada odobrila listino Združenih narodov Ottawa, 22. oktobra Kanadska poslanska zbornica je soglasno odobrila listino Združenih narodov in udeležbo Kanade pri organizaciji mendnarodn« varnosti. Uradno priznanje začasne Rennerjeve vlade Dunaj, 22. oktobra Posebni do-pisnik agencije »Reuter« poroča z Dunaja, da je m et štirih zavezniških velesil za Avstrijo Uradno priznal začasno Rennerjevo vlado. Oblast Rennerjeve vlade bo obsegala vso Avstrijo, ni pa še znano, kakšno oblast bo imel nadzorstveni svet. Doslej je bila oblast Rennerjeve vlade priznana le v sovjetskem zasedbenem področju. Začasna Rennerjeva vlada je bila sestavljena 29. aprila 1.1. Pomilostitev španskih ll’|,z političnih zločincev Vladna seja - PomiloSčenci se morajo v šestih mesecih vrralti domov Madrid, 22 oktobra Petkova seja španske vlade pod predsedstvom generala Franca se Je končala pozno ponoči. Uradno poročilo o seji govori skoro izključno o upravnih vprašanjih. V zvezi z zunanjo politiko pravi poročilo, da Je minister Martin Artajo «po- Pesimisti niso imeli prav! AngleSki državnik Disraeli (pozneje lord Beaconsrield) je leta 1849 zapisal: ■ V industriji, trgovini in poljedelstvu ne vidim izhoda». Wellington leta 1852: «Hvalim Boga, da ne bom doHvel končnega poloma, ki nam pretih Sheiburne: «Ko se bo Amerika osamosvojila, io zvezda Anglije zatonila sa vedno». (Zbral rev. W. R. INGE) ročal o mednarodnem' položaju ta o glavnih smernicah španske zunanje politike*, v podrobnosti pa se ne spušča. Po seji so objavili podelitev pogojne svobode 460 političnim jetnikom. Amnestija Uradni list- je objavil uredbo, ki »jo je izdalo špansko ministrstvo na svoji seji 12. oktobra. S to uredbo bodo pomiloščeni vsi španski politični zločinci, ki so zdaj v pre- •—.t- -- • ••••-•- vino v teku šestih mesecev. Uredba, ki se nanaša na vse politične zločine v Španiji da 1. aprila 1939, pravi med drugim: «Pomiloščenl bodo vsi oni, ki so odgovorni za dejanja vojaškega upora proti notranji varnosti in Javnemu redu v državi, če je bila izrečena obsodba ali ne, in če niso krivi tudi drugih kaznivih dajanj.* V primerih, v katerih se sodišče ne bo moglo odločiti, bo izrečena začasna oprostitev obtožencev tako, da se v 30- ih dneh javijo preikoval-nemu sodniku. Politični zločinci v pregnanstvu, ki morejo dokazati španskim oblastem v tujini, da se ne morejo povrniti v Španijo v teku šestih mesecev, smejo podaljšati svoj izostanek za nadaljnih šest mesecev. Pomilostitev se ne nanaša na manj važne kazni. Churchillova izjava London, 22. oktobra Bivši ministrski predsednik Churchill je izjavil, «da se bo konservativna stranka odločno uprla vsakemu poskusu zmanjšanja osebnih svoboščin ali vsiljeni uvedbi prevelike državne oblasti, naj se krije pod katero koli obliko. V brzojavki, ki jo je poslal konservativnemu kandidatu pri dopolnilnih volitvah v Gallesu, je Churchill dejal, da se je laburistična vlada obvezala, da bo izvedla-socialne in politične re-torme, ki bodo pomenile doslej nadzorstvo gradbenega udejstvo-najDoli radikalni odklon od tra- vanja v Sloveniji. Osnovna glavnica načina angleškega j znaša io milijonov dinarjev, ki jih Pritožbe zaradi slabe organizacije propagande ob zbiranju starega kavčuka prinaša »Ljudaka pravica*, ki pravi, da listi »Mladina*, »Polet*, »Delavska enotnost*, »Vestnik*, »Nova pota* in »Primorska berba* niso ničesar storili. Krivdo za to pripisuje zastopniku glavnega odbora ZMS v indiciativnem odboru, ki ni dostavil na pristojna mesta propagandni material, četudi je to obljubil storiti. Stenski časopisi, oglasne deske itd. po ullči-nlh vogalih zevajo prazne. Nabiranje železa v mesecu avgustu je imelo takšen uspeh, da bo železarska industrija izplačala sanj 2-3 milijone dinarjev, katere bodo uporabili za podpiranje osirotele dece. »Navod* je objavil ustanove, katerim je poveril prevzem letošnjega pridelka fižola, krompirja in žita v Sloveniji. V Ljubljanskem okrožju so med 22 ustanovami tri zasebne tvrdke, v mariborskem okrožju med 39 ustanovami 16 zasebnik tvrdk (Maribor-desni breg 1 (od 6), okraj Gornja Radgona 4 (od 6), okraj Murska sobota 6 (od 7), okraj Dolnja Lendava 5 (vsi zasebniki): v celjskem okrožju izmed 20 ustanov 6 zasebnikov ta v novomeškem med 28 ustanovami 3 zasebniki. Po tem razglasu bo vsak pridelovalec v Sloveniji vedel, komu sme prodajati krompir, žito ta fižol. Direktni prevoz potnikov in prtljage Je bil obnovljen dne 15. oktobra med jugoslovanskimi železniškimi postajami ln postajami v področju A in B na Slovenskem Primorju. S tem ni bila ukinjena potreba po potnih dovolivnicah, ki jih Izdaja Poveljstvo Narodne obrambe v Ljubljani. Grrtrtfoeno direkcijo Slovenije (Gradis) je ustanovila Narodna vlada za Slovenijo za vodstvo in RAZPRAVA V NURNBERGU Proces, na katerem bodo sodili nemškemu nacizmu Jackson je podpisal obtožnico ■ pridržkom - Moskovska vlada je zahtevala spremembo besedila o nemikem napadu na Sovjetsko zvezo Berlin, 22. oktobra Tiskovne brzojavke poročajo, da je sodnik Robert H. Jackson, glavni tožilec Združenih držav za nacistične vojne Zločince, podpisal obtožnico s pridržkom, da to ne bo vplivalo na priznanje sovjetskih zahtev s strani Združenih držav, in sicer za baltske države in nekatera druga ozemlja, ki jih navaja obtožnica kot last Sovjetske zveze. Pretekli petek so izvedeli, da je poslal Jackson tožilcem Sovjetske zveze, Francije ta Velike Britanije naslednje pismo: »V obtožnici proti nemškim vojnim zločincem, ki sem jo danes podpisal, so omenjene Litva, Le-tonska, Estonska in nekatera druga ozemlja kot ozemlja, vključena v SSSR. To označbo je predlagala Sovjetska zveza ta so jo sprejeli, da preprečijo zakesnltev, če bi vztrajali na popravku besedila. Obtožnica Je bila podpisana s tem pridržkom. Nisem niti pooblaščen priznati niti zanikati sovjetskih zahtev po suverenosti nad tem ozemljem. Obtožnica ne vsebuje ničesar, kar bi se lahko tolmačilo kot priznanje take suverenosti s strani Združenih držav, niti ne navaja stališča Zdru-Ženih držav ali drugih podpisnikov do zahteve po priznanju te suverenosti*. Zanimanje Berlinskega tlaka Berlinskim listom, ki so objavili celotno besedilo obtožnice zavezniških oblasti proti M glavnim na-im vojnim zločincem, so mo- rali preskrbeti izredne dodatke papirja. Izvlečke iz obtožnice so nabili tudi na zidove ln razširili z letaki. «Neue Zeitung*, glasilo krščansko-demokratske stranke, pravi v svojem uvodniku, da goji upanje, da bo sodba v Niirnbergu vsaj nekoliko razpršila sovraštvo proti Nemčiji. Po njegovem menju bi morali priti pred sodišče še drugi ljudje za dejanja, ki so jih zagrešili proti posameznim državam. List nadalje pripominja: «Danes razdvajajo narode strašne obtožbe, upamo pa, da bo izrek sodbe postopoma, čeprav počasi, zabrisal prepad, ki sta ga ustvarila nezaupanje in strast. Sovraštvo med narodi sveta ne more biti večno. Živo upamo, da bo obsodba, ki jo bodo izrekli sodniki, istočasno končala vojno stanje med strastmi ta pametjo. Po spravi bo potem spet lahko vzpostaviti mir.* »Tagliche Rundschau* pravi, da mora biti nemški militarizem v interesu vseh narodov sveta brez usmiljenja iztrebljen. Nurnberški proces bo prvi važen korak v tem pravcu. List piše v uvodniku, da so nemški vojni zločinci po prvi vojni takoj šli na delo za pripravljanje načrtov za drugo vojno, tokrat pa bo zadeva nekoliko drugačna. Po neki brzojavki današnjega «New York Timesa« se je objava obtožnice proti 24 nacističnim vojnim zločincem za nekaj dni zakasnila, ker je moskovska vlada zahtevala spremembo besedila, nanašajočega se na nemšv* napad na Sovjetsko zvezo. Ta sprememba se nanaša na neko mesto v originalnem besedilu, ki se glasi: »Napadalna vojna proti SSSR, ki je kr. šila pakt o nenapadanju, ki je veljal od avgusta 1939 do junija 1941». Moskva je zahtevala, da je treba napis in celotno poglavje, nanašajoče se na nemški napad kot izdajalsko kršitev pogodbe, izločiti ter nadomestiti s popolnejšo navedbo zločinov, ki so jih izvršili Nemci v škodo Sovjetske zveze. Še dva bodoča procesa »United Press* poroča, da se bo prihodnji mesec pričela razprava proti 50 Nemcem, ki so krivi, da so povzročili smrt tisocev oeeb v znanem taborišču Dachau blizu Monakovega. Do zdaj so bili zaslišani višji uradniki taborišča, medtem ko bodo ostale zaslišali pozneje. Razprava se bo vršila v taborišču Dachau. To je najvažnejša razprava proti vojnim zločincem, ki jo vodijo zavezniki in prva, na kateri bodo nemški državljani obtoženi, da so ubijali svoje sonarodnjake. »Reuter* poroča, da se bo v Ruhru pričela razprava proti 25 članom nemške tajne službe. Obtoženi so, da so mučili britanske pilote. Na razpravi, ki se bo pričela čez nekaj tednov, bodo odkrili doživljaje britanskih pilotov, ki so pošiljali v vroče celice, dokler niso popadali v nezavest. Piloti, ki so jih mučili, bodo nastopili na raz-oravi kot priče. V teku vojne sta se torej, kot omenjeno, na Srednjem Vzhodu pojavila dva nova politična čindtelja: Arabska liga in židovsko podtaln. gibanje. Ustanovitev Arabske ligt pomeni velik uspeh britanske pol; tike in dobrodošel korak k splošnemu političnemu in gospodarskem: zbližanju vseh dežel Srednjegr. Vzhoda. Ce pa gledamo Iz Evrope bi brzino tega procesa ta obse skupnih koristi ali celo skupno: pogledov arabskih držav lahko pre cenjevali: Kadar usmerjajo napredni Angle ži svojo pozornost na arabski sve: bi podzavestno morda hoteli videt ideje kontinentalne federacije, k so tako žalostno propadle v Evrop: uresničene vsaj v nekem drugen delu sveta. Poleg tega pa se skuša jo tudi izogniti dejstvu, da so raz like v politični, venski in gospodar ski izgraAaji, recimo med Libano nom in Saudovo Arabijo mnogi večje, kot n. pr. med Nemčijo ir Francijo. Nasprotja med rodovi verstvi in dinastijami so v Orientu celo mnogo bolj zagrizena in fa natična kot pa v Evropi. Arabsk: liga se je zaradi tega bolj ukvarjr. la s tradicionalno zgovornostjo ko pa s pripravi Jen Jem konstruktivni nažrtov. Arabska zveza v smisli carinske unije, enotnosti valute Ir osredotočene politične in vojaške akcije, bo v bodoče gotovo ostvar jena. Danes pa Je glavna, če ne celo edina združevalna sila v tej ligi vkoreninjeno in tradicionalni-, sovraštvo, ki ga kažejo z ozirom na okoliščine včasi proti Francozom Britancem ali Zidom. Sedanji arabski nameni Ta ugotovitev pa ne zasluži toliko graje, kot bi se morda zdelo. V teku zgodovine so bila namreč za vezništva med heterogenimi par: nerji večinoma naperjena proti tre tji stranki. Pozitivni postopek poe notenja in stapljanja se je često začel z negativnimi (obramba al napad) koristmi. Sedanjo arabske, politiko obvladuje želja, da doseže čim višjo stopnjo imunitete pred evropskim vmešavanjem s tem, de vodi politiko čim najmanjšega odpora to se pravi s tem, da izrablja pretekle in sedanje ljubosumje ter interesna nasprotja med evropskim; g-e les ilami. V tej smeri je deloval tu di mufti, ki Je krepil svojo politiko ? Berlinom, Jo nadaljeval z napove djo svete vojne zaveznikom v času Rašid Alijevega iraškega upora leta 1941, jo vodil tudi pri nekaterih notranjih zmedah v Egiptu med in po kritičnih dneh pri El Alameinu in jo zaključil z zadnji- • mi dogodki v Siriji. Naslednje pi sanje nekega arabskega letaka, ki so ga razdeljevali ob zadnjih nemi rih v Damasku, značilno kaže ču stvene tendence, ki so na delu: L tak pravi: , »Ce se hočete izogniti nadaljnjin nesrečam in če vam v prsih bije plemenit/, arabsko srce, po žilah pa polje sve ža arabska kri in če se bojite storiti svojo dolžnost do svoje dežele, potem se ravnajte po Sledečih nasvetih: Nikoli več »bon Jours, »bon soir» «au revoir* ali »pardon*; nikoli ve< nobenega francoskega časopisa, re vije in kulture, nobenega francoskega blaga* Palestina je samo eden izmed či •niteljev arabske politike, ta sicei činitelj, katerega pomembnost prav za prav pretiravajo. Bilo bi sicer preveč, če bi se izražali tako, kot pravi neka v Kairu krožeča šala: »Ce na Srednjem Vzhodu ne bi bilo Zidov, bi Jih marala Arabska liga iznajti«, vendar pa je smešno stati na stališču, da so »Židje edini kamen spotike na poti anglo-arab-skega sporazuma*. Vzhodnjaški politiki so imeli vedno na pretek raz nih pasti in kamnov spotike. Tudi če bi 600.000 palestinskih Zidov na kakšen koli naravni ali pa umetrv način izginilo, bi politična demago gija kmalu spet našla kakšnega ko njlčka. (Konec) Sovjetske posadke na Polita Pariz, 22. oktobra Poljski veleposlanik Stanislav Skrozerewski je izjavil na nek tiskovni konferenci, da so sklenili pogodbo za razmestitev sovjetskih posadk v vsako glavno mesto poljskih pokrajin z namenom, da končno preprečijo ropanje sov jetskih vojakov na Poljskem. Skrozerewskl je pripomnil, da so te tatvine delo sovjetskih vojakov, ki so se odtegnili vojaški disciplini. Med drugim je dejal, da bi mogla enostranska akcija poljskih oblasti proti tem tolpam povzročiti neug odne zapletjaje. , Križarka „Sirius“ y Hajfl Hajfa, 22. oktobra Križarka »Sirius* je iz Aleksandrije prispela v Hajfo. S prihodom križarke se je žtevilo vojnih ladji - palestinski luki povišalo na tr' lakaj so ss Japonci predali Vat £iait*lj«v j* K”1*81* ■*' ni railoj pa ja bil K vanakih državljanov na oaem-lj« Julijska krajine in na pazljivo«*, ki bo potrebna pri izdajanju oaMrnih iRkoonic« Med različnimi razgovori, ja juh Gandusio isjavH, da je prejel atr gotovilo, da bedo prostori Univerze ha S k valu, kar je bilo predme* predloga, ki ga je stavil prof. Col-lotti, dani na razpolago rektoratu univeras. Isjavh je tudi, da »e Je zanimal aa dvorano, kjer naj bi bili prihodnji sestanki Pokrajinskega sveta, katerim bo prisostvovalo tudi prebivalstvo. Dr. Bugatto Je predeči! »vetu resen poiošaj občine Gradeč v prehranjevalnem pogledu, kakor tudi prometnih zvez. Priporočil J«, naj se vprašanje občine Omdei predloži Zavezniški vojaški upravi. Dr. Buda je opozoril Svet na potrebo, da podpre prizadevanja ustanov, ki ss bavljo S prehrano kot: Seprai, Delavska konzumna društva, Kmetijska družba, Pokrajinski svet in občinski svet ter naj sa ustanovi komisija aa prehrano. Rasen tega je dr. Buda, zaradi pomanjkanja prevosnlh sredstev opozoril Svet o potrebi ustanovitve prevozne družbe, ki naj M jo uprav jata ali občina ali pokrajina ln ki M delovala, ne da bi imela pri tem sama dobiček. Svetnik g. Plrlni je opoaorli vet o pritožbah prehranjevanja prebivalstva občine Milje ln Je aebteval naj razdeljujejo živita v omenjen! občini, kakor Jih razdeljujejo v Trstu. Na koncu seje >e pi-odlgal odvetnik Plccoll, naj predložijo Zavezniški vojaški upravi prošnjo, da bi lahko uporabili, zdaj dokler • — Ce bi bili v»i teko zdravi, kot ste vi, gospodična, potem zdravniški stan ne bi bil potreben. Hvaležno se mu Je nasmehnila. Ko je hotela plačati, je denar odklonil. 7/elel ji je srečen zakon In obilo otrok. — Čudnega pacienta sem imel, je pripovedoval svoj ženi. V ordinacijo je priila popolnoma adrava gospodična. Im« ji Je Lldya Choiz in prosila me Je, da Jo pre* Iščem. Hotela ee Je prepričaU, čs je adrava, kar ae namerava poročiti. NJe*0V6 ga je malo čudno , Irt postrani — Kaj me tako gledaš? — Starava žena te Js prišla obiskat? — Miillm, da je to pametne; hotela ae Je prepričati, če je popolnoma adrava. preden stopi ▼ zakon. — Misliš, da je to Ml res edini varok, da je prišla? — Seveda. Ca ae bo poročita, bo vse v redu, js zamišljeno pr,pomnita. Predlagal je, da gresta kam plesat ln tako je rešil neprijetni pogovor. Sta ata na ples, kjer sta se dobro zabavala. Na nevesto sta po- | polnoma pozabila. O zadevi nista več govorita, dokler ni čez tri dni zvečer zazvonil telefon. • * • Dr. Alphonse Badaui pri telefonu? — Dr. Alphonse Bedault. Kdo govori? \ — Gospa Choiz. Gotovo s® is spominjate moje hčerk«. Bita je pri vas pred tremi dnavl. Prosim, pridite takoj k nam, ker je Lidya resno obolela. UUoe'Chateaubriand 16 je naš naslov. — Položil je slušalko na vilic«. r- Bdaj je zares obolel adAvi pacient, ki me je pred dnavl obiskal, Je dejal svoji Ženi. — Zbolela je. Kako žalostno. Mislila »srn. da t» vabi n» poroko. Je ironične dejale gožpa Bedaul-tovn. ' Lydijina mati je zdravniku kratko opisala, kako je prišlo do bolezni. Z bodečim možem, je Lidija šla na izlet Začelo Je deževati. Bita Je lahko oblečena ta v najhujši plohi je hitela domov, kjer z« ni takoj preoblekla. Zvečer je bila ie prehlajena. Močno je kašljata. Dobita Je tako visoko vročino, da je morata v posteljo. Zdravnik je stopil v njeno sobo. Spala je. Mrzlica jo je stresata in na čelu se Ji je zbiral pot I Zdravnik jo je pregledal. Bita je nevarna infuenca, ki se bo mogoče ‘ razvil* v pljučnico. Gospej Je dal navodila, kako naj ravna ln je obljubil, da bo prišel »pet prihodnji dan »Jutraj. ; \ * • * Doma ga je čakala šeaa. — Kako JI gre? —Nevarna etvar, Je »»mišljeno dajal. — Revica. — Poslušaj, zdaj ml j« še dovolj tega neumnega čvekanja. Bodi vendar pametna. — Čvekanja? Pametna nem, mogoče Še prave«, ta tak« «M vidim in razumem. — Kaj pa tl je vendar? Začel« ja Jokati, Jokala j« skoraj vso poč tn se premetavala v postelji, Ljubosumnost jo je mučila, popolnoma neutemeljen " ljubo- j sumnost. Njen mož »e je jezil in ni vedpl, kaj naj bi storil. Prihodnji dan je bil spet zjutraj ln opoldne pri Lydiji Choiz. Bolezen. se je vidno poslabšala. Svetoval je. da pokltfejo še enega zdravnika — specialista. Skupaj »ta ae posvetovala, kaj bi bilo najboljše ukreniti. ; Ko je prišel dr. Bedault domov, ga j« čakata žena zelo tlabe volje in ves dan nista »pregovorita besede. Sete preden »e Je »pet napotil k bolnici, je dejal: — Zvečer moram spet iti k gospodični Lydlji Choiz; etvar Je zelo nevarna; malo upanja Je in ne vem, kdaj »e bom lahko vrnil domov. Za vaak primer me ni treba čakati. — Popolnoma razumem. Saj Je bolezen mogoče že tako huda, da boS moral tam tudi prenočiti. Mogoče bi bilo dobro, če bi vzel s teboj Mazlne in odeje? ga Je strupeno vprašala. * * * Ob treh zjutraj ss jo dr. Alphonse Bedault, vrnil domov. Previdno je odprl vrata spalnice, da ns hi zbudil žena Vtagel »o je v posteljo braa vsakega šuma. Zena je prižgala luž aa *očoi omarici, . — Kako sl ae zabaval? Ničesar ni odgovoril. Pogledala j* na uro iti nadalje* V«In : — Tri je že ura Bolete« je re* zelo nevarna. Spet ji ni odgovoril. — Zakaj molčiš? Kdaj bo* »pet »el na oblek k tej svoji pacientki? Jutri zjutraj najbrž. In potem »pet popoldne ta potem zvečer. In do treh zjutraj, kako dolgo bo šc trajata ta njena skrivnostna bolesen? — Tiho bodi! je dejal, ne da bi okrenil. v — S* tiho M morate biti!: Nesramneži — Nikdar, več ne bo» šel k njej [ Je začel mirno govoriti. Ona | me n« rabi vsč, j* mitu« dejal. — Kaj govoriš — Ne rabi me vsi, sem rekf. Mrtvi ne rabil« adravnlka. — Kaj umrl* je? g* jt vprašata. _ pred eno Uro. Nekaj čas* ga je gledala, potein se mu je privila in *e začela opra vlčevati. Se vedno j« težal • hrbton’ obrnjen proti njej. Ona pa mv je ovita roke okoli vratu In na dal jev*la: — Pozabiva n* ™- Oproe« m' ta to bo pokopal mojo ljubozum' nost Verjemi, to je najboljša w»»' tev. . Poljubila ta J«- Hladno Je aprej*' 'poljub ta 31 O« to ^ , najboljše rešitev. '