PRIMORSKI dnevnik 1~ 2a^el izhajati v Trstu nrani?1^3 1945' njegov nHpdrrk PARTIZANSKI bra^ift Pa 26' novem' Ca J943 V VaS' Zakr'Ž nad p:?, nirn- razmnožen na Od 5. do 17. sep-^mhra 1944 se je tjska| l|SKami »Doberdob« v £ovcu pri Gorenjj Trebu. dn i sePtembra 1944 .o, maja 1945 v tiskarni Janija« pod Vojskim idriji, d0 g. maja 1945 , v osvobojenem Trstu, ki rje i2šla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-zanski DNEVNIK v za-2nJeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 34 (13.864) Trst, nedelja, 10. februarja 1991 Prejšnjo noč je Irak izstrelil več raket na Tel Aviv, napad pa ni imel večjega učinka Zadnje priprave na kopenski spopad V sredo seja varnostnega sveta OZN Kljub visoki vojni tehnologiji bo kopenska akcija odvisna tudi od vremenskih razmer Bagdad se pritožuje nad bombardiranjem civilnih objektov v večini iraških mest i ■ Tajnik PSI počastil stoletnico Nennijevega rojstva FAENZA — Socialistični tajnik Bet-tino Craxi je včeraj v Faenzi počastil spomin na stoletnico rojstva enega od zgodovinskih socialističnih voditeljev Pietra Nennija. Ob tej priliki je Craxi spregovoril o povezavi med najpomembnejšimi dogodki iz Nennijevega življenja in izbirami socialistične stranke v zadnjih letih. Pri tem je tajnik italijanskih socialistov še posebej poudaril pomen mednarodnega socialističnega gibanja in veliko odgovornost PSI še posebej po krizi komunističnih režimov. Craxi je ponovno spregovoril o socialistični enotnosti, ki je »istočasno politični program in perspektiva«. Z željo po enotnosti pa se italijanski socialisti po Craxijevih besedah čutijo tudi Nennijevi dediči in izvajalci njegovih idej. »Socialistična enotnost in enotnost socialistov, ki izvirajo iz različnih političnih tradicij in izkušenj, je edina perspektiva, za katero si bomo še naprej prizadevali in to v trenutkih, ko se okrog nas pojavljajo dejavniki krize, zmede in tudi dezorientacije,« je v zaključku svojega posega včeraj poudaril socialistični tajnik. Po t,6, en° noč strahu; Irak je namreč % *®idnevnem zatišju spet izstrelil e na Tel Aviv, vendar so jih ■41st P^rioti prestregli. Med pre-p0vV°m ni bilo žrtev, škoda, ki so ( Ap rakete, pa je velika (sli- Vi *?Vo)’ saj so razbitine raket po-vo, rf . več hiš. Izraelski viri poro-%dara )e Pilo petindvajset ranjenih, Km..11* nihče v smrtni nevarnosti. !?acr°nalna vojaška sila pa je ji ost, ar°čno bombardirala južni Irak, Ntibg a pristaniško mesto Basro. v c,So Povzročile pravo uničenje if ^OrMpdadu (slika AP desno), zato radio tudi včeraj večkrat Mftu .Protest proti nediskriminira- i0t cjv..0rnbardiranju tako vojaških 3jo, niP objektov. Bagdadski viri C* 'ijjv.a So multinacionalna letala v OK^1 br,! n°Pr 250-krat bombardirala » Vsakega obzira do civilnih Cetit6ni . Sg^Zaj1 se je že začelo vzvratno v .ibuitj^Pansko ofenzivo, na katero h''bo vaacionalna sila pripravlja z i« se?,"!?' Kako bo Potekal spo-vf'! 0Pa?r. eca t V'0 tudi letalske sile in ai bi'i7ako da bo »učinek trojni«, S^bika yenadilo in dezorientiralo PtfA1 bgp' . zaledju pa bodo vzpos-bC? katera ien helikopterski most, Vj vse n ^a bodo četam na bojišču c*° rm.^1-6?110' oct zdravniške po-bioj ZatrjlJ;!llctje- General Schwarz-^ brT^bo i?a »ima vsak njegov ^iivabbseo .1?eeno nalogo in cilj, ki Ni ukaz?! tudi v primeru pomanj-Nih?,'Zbran; nadrejenih«. Med ugi-K civji strategiji in hvalnicami KrN le ne in vojaške oblasti pa N VaVai ^ e,?.0: kopenska ofenziva rtDtbr,Pt.0Žila ltlnacionalna sila jo bo >0. Ra/,^0 ne bo imela druge KS „eP,„d. V sVet? ®ed članinnn,; Hj ‘leij, z generalom Eisenho- 'v Nor^,56 i.e pripravljal na izkrca-Pok ibb „!!!a?biit' Tudi v tem primeru AC,ALjhvam ANjE NA 2. STRANI Članicami varnos-Pa je predsednik sredo pomemben Z Miloševicevo in Jovicevo politiko se sedaj strinja samo še Črna gora Nova ravnovesja v Jugoslaviji: Srbija in JLA vedno bolj sami BOGO SAMSA LJUBLJANA — Jugoslavija vedno hitreje, vedno bolj nepreklicno razpada. Kako bo ta razpad potekal, je težko reči. Dogovorjeno, tako da si bodo republike in narodi še lahko podajali roke in z nostalgijo obujali spomine na stare čase? Ali brutalno, s silo, morda celo s krvjo? Zadnja razširjena seja zveznega predsedstva, ki je uradno ni bilo, je tipičen dokaz za vedno nove in vedno ostrejše spore in razhajanja. Pred sejo je bil -očitno voden in načrtno organiziran - miting žensk z zvenečim nazivom za mir, kruh, za Jugoslavijo, dejansko pa je bil to najbolj brutalen napad na hrvaško vodstvo, na Tudjmana in Mesiča, pa še predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča povrh. Vsi so ustašoidni, fašisti in genocidneži, katere je treba zamenjati. To pa pomeni, da je treba s silo odstraniti legitimno hrvaško vodstvo, izvoljeno na demokratičnih volitvah. Niso se zaman čula gesla Živela JLA in JLA naj gre do kraja. Predstavnice teh žensk je sprejel zvezni predsednik Jovič, ki se jim je zahvalil za njihovo podporo predsedstvu, Jugoslaviji itd. V takih pogojih stvaren razgovor o sodelovanju in o bodočnosti Jugoslavije ni mogoč. To so ugotovili predstavniki Makedonije, Bosne in Hercegovine, Slovenije in Kosova, obratnega mnenja, da je treba govoriti in se dogovarjati, pa so bili oni, ki so za Jugoslavijo. Naj ostanejo oni, ki so za Jugoslavijo, oni, ki pa zanjo niso, naj gredo proč, je dejal Miloševič. Razmerje sil je bilo 3 proti štiri po našem računu in po računu nevtralnih opazovalcev, Jovič pa se je nekaj otepal, očitno mu ni šel v račun glas Albanca, pa tudi BiH bi rad povlekel v svoj tabor. Toda tudi on je bil prisiljen priznati, da uradne seje ni bilo. To pa ni samo formalna, temveč bistvena plat vprašanja. Predsednik Slovenije Milan Kučan je že napovedal, da se bo Slovenija razšla in da bo o tem razpravljal slovenski parlament. Ob tem je Makedonec Tupurkovski ugotovil: »V primeru, ko Jugoslavijo zapusti ena sama republika, SFRJ ne obstaja več, to je nova situacija.« Miloševič: »To je malo morgen.« Tupurkovski: »Malo ali več morgen, to je vseeno, dejstvo je dejstvo, to pa je "veliko morgen".« Jovič: »To stališče je smešno, kako je mogoče razpustiti državo, če gre nekdo ven.« V teh malce zapletenih dobesednih polemičnih praskah je najbrž dobršen del bistva spora. Srbi trdijo, da lahko gre ven, kdor hoče, ostanek pa je Jugoslavija in torej JNA, vse premoženje, mednarodne zveze in podobne stvari. Kučan pa govori o razdruževanju na enakopravne dele in torej zadeve postavlja na povsem drug način. Toda izjava Makedonca ni brez resnih posledic, saj napoveduje, da je celo Tupurkovski spremenil stališče v skladu z v makedonskem sobranju sprejeto deklaracijo o neodvisnosti. Makedonija je za Jugoslavijo, v kolikor pa bi se razšla, je za povsem neodvisno republiko Makedonijo. To je že prej predsednik Kiro Gligorov povedal slovenskim predstavnikom na uradnem obisku v Ljubljani. V kolikor se Slovenija loči, razveže, se bo torej tudi Makedonija, Hrvaška pa je že poluradno povedala nekaj podobnega. Če izstopi Slovenija ji bo sledila tudi Hrvaška, če ne bo že prej naredila nekaj takega in celo prehitela Slovenijo. Tuji tisk, razne agencije, so včeraj že napovedale novo fronto in novo razmerje sil: na eni strani so Slovenija, Hrvaška, Makedonija, Muslimani in Albanci, na drugi pa Srbija, Črna gora in JLA. Ista črta ločnica obravnava dve bistveni vprašanji: konfederalni, oziroma razdvojitveni koncept in unitarni in centralizirani, dosledno demokratično in tržno obnašanje; obnavljanje realsocializma in boljševiškega načina upravljanja na svojstven srbski način z uporabo organiziranih mitingov pritiska. Pred kratkim NADALJENANJE NA 2. STRANI Včeraj so brez kakršnega koli incidenta uspešno izvedli »protiustavni« referendum Litva je množično odločala o samostojnosti VILNIUS — Značilnost včerajšnjega dne »ljudskecja posvetovanja«, kot so v glavnem mestu Litve Vilniusu imenovali referendum za osamosvojitev, je bil visok odstotek volilcev, ki so izrekli svoje mnenje, in pa to, da je vse minilo brez kakršnega koli incidenta, ki bi lahko pokvaril ta važen litovski dan. Kljub izrecni prepovedi samega sovjetskega predsednika Gorbačova, ki je jasno dejal, da je ta referendum, ki ga je hotel in nato organiziral litovski parlament, protiustaven, je volilo skupno od 70 do 80 odstotkov volilnih upravičencev, glasovnice pa so v skrinjice ponekod spuščali otroci (na sliki AP). Prvi izidi bodo znani že danes dopoldne, vendar nihče ne dvomi, da bo premočno, z večino, ki naj bi bila preko 80-odstotna, zmagal »da« pri vpra- šanju: »Hočeš, da postane litovska država demokratična in samostojna republika?« V Litvi namreč živi 90 odstotkov Litovcev baltskega izvora, medtem ko je sovjetska manjšina, ki se je odločila, da bojkotira te volitve, povsem neznatna. Litovski parlament se je odločil za ta referendum o samostojnosti 16. januarja letos, torej dan po sovjetskem napadu na litovski parlament v Vilniusu, ki je zahteval 13 mrtvih. Vendar so v osrednjem sovjetu prepričani, da je ta referendum odgovor na napovedane vsesovjetske volitve, ki bodo 17. marca in na katerih bi se morali odločati o federativni sestavi enakopravnih in enakovrednih republik v okviru ene same države: Sovjetske zveze. V pribaltskih državah so se odločili, da tega dne ne bodo volili, saj se zavzemajo za samostojnost. Proti Zalivu vsaka ponesla 25 ton bomb Pet letečih trdnjav poletelo iz Anglije LONDON — Iz britanskega letalskega oporišča Fairford je včeraj poletelo pet letečih trdnjav B-52 (na sliki AP), od katerih je imela vsaka na krovu po sto letalskih bomb težkih 250 kilogramov. Gre za prvi javni polet teh bombnikov z britanskega ozemlja, dovoljenje za misijo pa so britanske oblasti izdale pred dvema tednoma. Končni cilj letečih trdnjav ni znan, vendar pa opazovalci domnevajo, da bodo svoj eksplozivni tovor odvrgle na položaje iraških enot ob kuvajtski meji, medtem ko naj bi jaguarji in tornadi bombardirali predvsem položaje iraške republikanske garde v Kuvajtu. Uporaba dodatnih B-52 naj bi imela za cilj vsaj 50-odstotno uničenje vojaških sposobnosti iraške vojske, preden bi se odločili za kopensko ofenzivo, do katere pa bi po pisanju angleškega časopisa Inde-pendent lahko prišlo na dan sv. Valentina. • Zadnje priprave NADALJEVANJE S 1. STRANI Do odločitve je prišlo potem ko sta proiraška Kuba in Jemen večkrat izrazila zahtevo po plodnejši razpravi o zalivski krizi. V OZN se po nedavnih polemikah stvari spet pomikajo v pravo smer, po svetu pa so najrazličnejši atentati že na dnevnem redu. Prejšnjo noč so se s to nevarnostjo soočali tudi v sicer nevtralni Avstriji. Atentatorji so močno poškodovali železniški tir na progi Dunaj-Innsbruck. Odgovornosti za dejanje sicer ni nihče prevzel, preiskovalci pa so ga že povezali z odločitvijo dunajske vlade, da dovoli tranzit po avstrijskem ozemlju 103 blindi-ranim vozilom, ki so namenjena v Zaliv. Iz Kaira pa je vest, da je egiptovska policija prestregla močno organizirano iraško teroristično skupino, ki naj bi sodelovala z Abu Nida-lom. Notranji minister Halim Mussa je povedal, da so v skupini večinoma Iračani in Palestinci. Hašemi Rafsandiani dobil odgovor Iraka TEHERAN — Iraški voditelj Sadam Husein je včeraj odgovoril na pismo z mirovnimi predlogi, ki mu ga je pred sedmimi, dnevi poslal iranski predsednik Rafsandžani. Izmenjava sporočil ni bila tako enostavna, saj je podpredsednik iraške vlade Sadun Hamadi skoraj skrivaj pripotoval v Teheran, prav tako skrivnostna pa je ostala vsebina obeh sporočil. Rafsandžani je namreč dejal, da bo svoje mirovne predloge objavil le v primeru, če bo Bagdad pokazal vsaj malo dobre volje in razpoložljivosti. Kaj je iranskemu predsedniku odgovoril Sadam Husein prav tako ni znano, obstaja pa prava paleta domnev. Tako je na primer v hipu dobila izred- no težo nedavna izjava iraškega veleposlanika v Kairu Nabila Negima Al Takritija, ki je med drugim tudi Huseinov sorodnik. Veleposlanik je dejal, da Husein ne govori več o Kuvajtu kot o devetnajsti iraški provinci, pač pa se sklicuje na težave na meji med Irakom in Kuvajtom, »ki bi jih lahko rešila mednarodna konferenca«. Prav tako pomembno pa je menda postalo tudi dejstvo, da se je iraški diktator v petek ponovno pokazal »v javnosti« po 28. januarju. Zasedanje iraškega vrhovnega varnostnega sveta je namreč delno in brez ozvočenja predvajala televizija. In končno, opazovalci ne izključujejo možnosti, da bo Rafsandžani v kratkem odpotoval v Bagdad. HDZ želi v evropsko demokrščansko zvezo TRST — Deželni odbor Krščanske demokracije je pred kratkim posredoval tiskovno sporočilo, v katerem poroča o namenu HDZ, da pristopi k Evropski zvezi krščanskode-mokratskih strank UEDC. To željo naj bi hrvaške oblasti izrazile med nedavnim obiskom delegacije omenjene zveze v Zagrebu. Predstavniki UEDC so se pogovarjali z najvišjimi voditelji HDZ in po mnenju demokrščanskih predstavnikov HDZ s svojo izrazito krščansko usmerjenostjo izpolnjuje vse pogoje za vstop v UEDC. V sporočilu deželne KD je tudi navedeno, da je na srečanju sodeloval tudi deželni demokristjanski tajnik Bruno Longo, v delegaciji, ki jo je vodil generalni sekretar UEDC Jansen, pa so bili še Leo Tončič Sorinj iz avstrijske Ljudske stranke, Theo Kralt in Branko Bošnjakovič iz Nizozemske in članica nemške CDU Doris Pack. Med bivanjem v Zagrebu se je predstavništvo UEDC sestalo tudi s kardinalom Franjam Kuharičem, ki je vse zaprosil, naj se zavzamejo za novorojeno hrvaško demokracijo. Sporočilo dežel- ne KD posebej omenja tudi srečanje s hrvaškim zunanjim ministrom Franom Golemom in predsednikom sabora Žarkom Domijanom, ki je gostom pojasnil tudi novosti hrvaške ustave, ki se je zgledovala po zahodnoevropskih in ameriški, v njej pa naj bi bile upoštevane vse mednarodne konvencije. Sporočilo KD še navaja, da so bili najbolj »vroči« pogovori o prihodnosti Jugoslavije. O tem so govorili na srečanju s hrvaškim predsednikom Franjam Tudjmanom, ki je goste seznanil, da se Hrvaška zavzema za »ohlapno« jugoslovansko konfederacijo med samostojnimi državami. Pri tem pa je Tudjman po navedbah deželne KD izrazil tudi močan strah, da bi z zadnjimi poskusi zveznih oblasti skušali obnoviti komunistično oblast. Tudjman naj bi s tem v zvezi še dejal, da se bo Hrvaška uprla centralistični oblasti, morebitnim posegom s silo pa naj bi se uprl tudi ves hrvaški narod. Razdružitev ali odcepitev Če bi Hrvaško in Srbijo vodila človeka, kakršna sta Kiro Gligorov in Milan Kučan, se mi zdi, da bi Jugoslavija lažje našla izhod iz sedanjega pat položaja, je vzdihnil zgovorni predsednik predsedstva republike Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič, ko so ga novinarji spraševali, kaj meni o svojih sogovornikih na medrepubliških pogajanjih o usodi Jugoslavije. Dr. Franjo Tudjman in Slobodan Miloševič se mu zdita premalo prožna, prav dogovor med njima pa bi lahko razrešil največ problemov. To res drži. Dva največja naroda Jugoslavije, Srbi in Hrvati, si danes stojita nasproti, kot da se bosta vsak hip spopadla. Nacionalne strasti so razgrete do vrelišča; kolikor je sploh bilo zaupanja med tema narodoma, se je sprevrglo v nezaupljivo iskanje zlih namer pri nasprotniku. Pri obeh narodih je tudi zmeraj več glasnih sanjačev, ki zarisujejo »zgodovinske meje svojega naroda«. Te meje pa vselej segajo v narodno ozemlje drugega naroda. Oba voditelja, Slobodan Miloševič in dr. Franjo Tudjman verno branita interese vsak svojega naroda. Zdi pa se, da sta si podobna tudi kot osebnosti. »Premalo sta prožna,« bi temu rekel Alija Izetbegovič. Kdor natančno spremlja sedanje dogajanje v Jugoslaviji, bi mu le težko oporekal. Toda makedonska predsednika Kita Gligorova in slovenskega predsednika Milana Kučana ni mogoče postaviti za hrvaškega in srbskega voditelja. Zato bodo nadaljnja pogajanja o usodi Jugoslavije precej težavna, čeprav posebnosti voditeljev zanesljivo ne bodo poglavitni razlog. Odnosi med Srbi in Hrvati so že dolgo do skrajnosti zapleteni in še tako prožni politiki ne bi mogli tega mednacionalnega problema čez noč spraviti iz začaranega kroga. To vedo Srbi in to vedo Hrvati. Ravnajo pa zelo različno. Srbi prisegajo, da bo njihov narod živel v eni državi. S tem hočejo reči, da meje med republikami ne bodo veljale, če se bo Hrvaška odcepila. Ker so jim zgodovinarji in politiki zmeraj dokazovali, da je Srbija v vojnah dobivala, v miru izgubljala, se ve, na kaj se pripravljajo. Upajo pa tudi, da bo armada na njihovi strani, saj pravi, da bo branila celovitost Jugoslavije. Hrvati v svoji želji, da ubranijo suverenost republike, ostajajo v mejah republike. Zavedajo pa se vseh nevarnosti, ki jim grozijo, zato se pri njih sliši čedalje več glasov, da je treba internacionalizirati jugoslovansko krizo. Spor z armado zaradi oboroževanja »paravojaških enot« jih je k temu samo še dodatno spodbudil. Evropo že opozarjajo, da se Jugoslavija libanonizira. Evropo pa očitno že resno skrbi, da se bo vnela na svojem južnem krilu. Zunanji ministri Evropske skupnosti so poslali, kot je znano, zvezni vladi in tudi vsem republiš- kim vladam sporočilo, v katerem izražajo upanje in pričakovanje, da se bodo republike v okviru zunanjih meja zvezne države zlepa dogovorile o novi Jugoslaviji, torej mirno in demokratično. Ameriška vlada je znova dala vedeti, da hoče na Balkanu enotno in demokratično Jugoslavijo. Ko so bili Pre“ dnevi v Beogradu izvedenci Mednarodnega denarnega sklada, vrhovnega čuvarja interesov kopita' la, so izrecno zahtevali, da mora imeti Jugoslavija še naprej samo eno emisijsko banko in od svojega direktorja očitno še niso dobili nikakršnih navodil, ki bi dala slutiti da je svetovnemu kapitalu vseeno, če Jugoslavija razpade. Vendar vse kaže, da postaja nacionalna volja močnejša od interesov velikih sil in kapitala. Hrvaška že kar naravnost govori, da se bo odcepila, če bo Slovenija odšla V zvezne države. Podobno pravijo v makedonskem vodstvu. Slovenija pa vidi za sebe samo en cilj zanj dve možni poti: ven iz sedanje zvezne države, če je le mogoča v obliki »razdružitve«, kar pomeni da se Jugoslavija kot zvezna država sporazumno legitimno razdei na dva ali več mednarodno priznanih subjektov, če pa takšnega sp0' razuma ne bo, pride v poštev en°S' transka odcepitev. Ta bi seveda bila dražja, toda ekonomski in ^ nančni ratio postajata manj P°_ membna kot nevarnost in negot° vost v sedanji dezintegrirani tod0 raciji. Tako so začeli razmišljati tu najbolj preudarni slovenski P0^ 1 ki. Od radikalov se razlikujejo po tem, da še vedno upajo v SP0/.-zum med jugoslovanskimi repub kami morda o skupni varnos 1 trgu, carinski ali denarni un^v Zlasti preudarnejši del politik0 tudi opozarja, da Hrvaške ne smeli pustiti na cedilu. Vsebin^ zavezništva pa se bo gotovo spr menila, saj Slovenija nič več ^ govori o konfederaciji, Hrvati morajo, saj jih tamkajšnji Srbi dno priklepajo na Jugoslo.v‘1 Toda če bo v jugoslovanskem ' cu še naprej tako vrelo, lahko 0 nese pokrov in Hrvati bodo neP ^ de na morebiten spopad s Srbi šli iz Jugoslavije. Tedaj bo pa za Slovenijo še kako pomem ^ da je v razumno postavljenih nosih s svojo sosedo. . j0 Kdo bi lahko porekel, da le črn scenarij. Je, tako kot je črn n sii° narij, če bi recimo armada nu^ ^ Hrv ki, Bosni in Hercegovini, 010. ge »poenotila« Jugoslavijo, ali se srbski radikali razlili P° ^ tudi Makedoniji. Še kakšneg0 j dalo najti in dobro jih je imeti očmi, čeprav še vedno niso T .^j verjetni. Cinik pa bi ob tem n Igjti dejal, da bo razmišljanje o scenarijih še bolj poudarilo gS-politikov, če bodo pripeljali / = ^ lovanske narode iz krize, ne tekla kri. BOŽO KOVA • Nova ravnovesja v Jugoslaviji NADALJEVANJE S 1. STRANI so kričali Aretirajte in ubijte Vllasija, sedaj kričijo nekaj podobnega o Mesiču, Tudjmanu in Markoviču. Vse skupaj je izredno zapleteno z ostro gospodarsko in finančno krizo, ki jo še zlasti občuti Beograd in JLA. Republike so se uprle in zlasti obe severni nočeta več prispevati brez nadzora v zvezno blagajno. To pa pomeni, da ni več sredstev za zvezne institucije in ni več denarja za JLA. Zaradi tega takšna nuja z zasedanji predsednikov republiških vlad in zato pozivi, da naj prispevajo vsaj svoje kvote v korist JLA. V Beogradu so upokojenci že brez pokojnin, bodo brez plač ostali tudi oficirji JLA? Srbija lahko kriči in jim nudi verbalno podporo, toda nima prebite pare, z denarjem še vedno razpolagata samo Slovenija in Hrvaška. Položaj je naravnost tragikomično podoben onemu v Kninu in sorodnih občinah. Babiči in drugi prvaki srbsko-kninske avtonomne oblasti uveljavljajo popolno politično avtonomijo, se na vse uradne načine odcepljajo od Republike Hrvaške, istočasno pa pošiljajo račune za vse svoje potrebe v Zagreb, ker nimajo ničesar več. V tem kontekstu pa jih seveda denar tudi od fašistoidne oblasti ne bi prav nič motil, obratno na skrivaj in prikrito ga vztrajno zahtevajo. Pri vsem tem pa ostaja kot temačna senca še vedno politična odločitev in politične grožnje JLA. Formalno je v petek na zasedanju ni bilo, toda v sredini seje je Jovič zagrozil tudi z armado kot kohezijskim faktorjem in kot dejavnikom, ki mu ukazuje predsedstvo v onem sestavu, v katerem pač je. Predvsem pa se skuša iti mimo zloglasnega političnega poročila, ki naj bi bilo velika vojaška tajna. Zadnja številka »Narodne armije« celo piše, da gre za tajen dokument, ki jih logično sestavljajo vse armade po svetu, ki tudi odločajo kako bodo znotraj svoje države vplivale na politične dogodke, kdo je kriv in koga morajo sodno in policijsko preganjati. Slovensko vodstvo je torej prišlo do soglasnega zaključka, da v takih pogojih ni možen več konstruktiven razgovor o bodočnosti Jugoslavije kot zvezne ali tudi ohlapneje povezane države. V tem je skrivnost nove formule odcepljanja, razdelitve in ločevanja. Peterle pravi, da je ključno vprašanje gospodarsko, ker ne bo ne novih kapitelov, ne miru, ne gospodarskega in predvsem monetarnega reda v sedanjih 'jugoslovanskih pogojih. Zato tudi toliko govoric b novem že izdelanem zakonskem osnutku o Narodni banki Slovenije, ki naj bi bila prvi korak ustvarjanja lastnega monetarnega sistema. Zato pa tudi mrzlično iskanje podpore in razumevanja povsod po svetu, saj je jasno, da finančni, politični in drugi avtonomni slovenski sistemi težko zaživijo brez podpore ali vsaj priznanja tujine. Južnoafriška policija v obsežni akcij1 aretirala preko 11 tisoč prestopnikom - . «A JOHANNESBURG — V največji »preventiv«^ ^ ski akciji v zgodovini Južne Afrike, je včeraj P zjuh.^ j« rala skupno 11.361 oseb. Akcija se je začela vc®rt(! ak^Di)1 4. uri, zaključila pa se je deset ur kasneje. v jj k°‘.jfr bilo vpletenih 40 tisoč policijskih agentov, P® -^e P0;.a' »izkupiček« je bil, po trditvah glasnika južnoa ^ prebije, še kar uspešen: opravili naj bi mnogo olS n^er (na sliki AP), aretirali naj bi mnogo morilcev, P so cev, tatov in oseb, ki so vozile v vinjenem stanj jgnili p go Med akcijo je bilo ranjenih pet agentov, z H * z3-več kg mamil, 17 kg zlata, 110 ukradenih av.° gi. M® pušk in samokresov, ki jih lastniki niso Pr9alašnik0'^ se plenjenim orožjem je bilo precej avtomatov K ggjal. j^i" Minister za javno varnost Adriaan Vlok J tipa Nj# mora Južna Afrika dokončno otresti vsakršn ^ ;0bseZ ,0 s® nala, to pa naj bi bil šele začetek. Za eno Jptik0 v H’ policijskih akcij v zgodovini Južnoafriške r IgejahJ pf>' odločili tudi zato, ker je število kriminalni je tk0^ dnjih letih izredno hitro naraščalo, samo la ^ od®1 0A&' merjavi z letom 1989 naraslo za več kot o .n po Med temi dejanji so najpogostejše kra)e.°J.afričail0' tkih policije naj bi milijon in pol Južno doma tri milijone pušk in revolverjev. V Albaniji vojska ubila najmanj devet DRAČ — Včeraj,je avstrijska tiskovna agencija APA objavila vznemirljivo vest, da je policija med ljudskimi neredi v albanskem pristanišču Draču ubila najmanj devet oseb, kakih 50 pa jih je ranila. Novico je sporočil avstrijski novinar, ki je bil naključno prisoten pri teh neredih. Slednji je sporočil, da sta se vojska in policija zbirali že navsezgodaj, saj je več tisoč ljudi prišlo v Drač, ker se je razširila novica, da se bodo lahko Albanci izselili iz države tudi brez potnega lista in brez birokratskih komplikacij. Prav včeraj pa je iz Trsta priplul tudi trajekt, ki je čakal na pristaniškem privezu, ljudje pa so upali, o ^ je bilo v Draču v op0lda^ska Pa \e d° bližno 20 tisoč oseb, voj prjšlo J 0u- ‘ senatnih enkrat začela streljaj ^ splošne panike, saJistanišča lični spopadi iz P „ uiice- tnrii v notranje mestne Tržaški evroparlamentarec Giorgio Rossetti o ugovorih EGS Paket za Trst in Gorico ogrožen Kaj pa zakon o mejnih območjih? TRST — ob koncu tega meseca 0 Pristojna komisija Evropske s^fPodarske skupnosti sprejela “končno odločitev glede držav-zakona, ki ga poznamo kot de h6? za Trst in Gorico", ter gle-deželnega zakona za finansira-Jf. industrijskih podjetij v Furia-*Jl-Julijski krajini. Proti obema Ju Ze pred časom sprožila vrsto .^vorov, češ da deloma nasproti, evropski politiki o svobodni Konkurenci Da i sporočil tržaški evropski (Pnlanientarec Giorgio Rossetti ' US-SDL) po vrnitvi iz Bruslja s LJPombo, da ni vzdušje v tamkaj-pjjn krogih nič kaj spodbudno. kjroPska komisija dolži sedaj v letiK Italii°' da se ni držala spre-v *n obvez. Konec lanskega no-in t ra sta dosegli rimska vlada Zat ^omisi]a sporazum, da se oba tik °na Popravita v skladu s poli-Dioa o svobodni konkurenci; toda bor em k° je medministrski od-(ClDpZa 9osP°darsko načrtovanje Zak obvezo v zvezi z državnim (.Konom spoštoval, pa je osem nov (od skupnih deset) deželne- ga zakona navzkriž s sporazumom. To je Bruselj razjezilo, kot je dejal Rossetti, zato utegne biti njegovo ukrepanje še bolj drastično. Ob vsem tem pa se postavlja še eno zaskrbljujoče vprašanje; namreč to, da se bo komisija EGS v takšnem vzdušju lotila tudi proučevanja novega državnega zakona o obmejnih območjih. V resnici je obtožila Italiji, ker ji ni notificira-la že samega osnutka zakona, kakor to predvideva Rimska pogodba. Ne samo, zdaj pripravlja še en ugovorni postopek, ker ji Italija ni notificirala niti zakona kot takega, potem ko ga je že odobrila. Evropski komisarji imajo tudi že vrsto pomislekov v zvezi s finansiranjem nekaterih "sektorjev, centrov, inštitutov in območij", o katerih sevprašujejo, ali imajo sploh kaj opraviti z mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine. Evropski parlamentarec Giorgio Rossetti je naglasil, da pripada zdaj glavna poteza deželni upravi FJK, ki naj dokaže pravi čut odgovornosti. Giorgio Rossetti Prispevala naj bi k ponovnemu gospodarskemu vzponu Modighani optimist glede učinkov vojne RIM — Nobelov nagrajenec za ekonomijo Franco Modigliani ni tako pesimist kot predsednik ameriške centralne banke (FED) Alan Greenspan glede gospodarskih učinkov, ki jih bo imela kriza v Perzijskem zalivu. V intervjuju za prihodnjo številko italijanskega tednika L Espresso je mednarodno priznani gospodarski strokovnjak zatrdil, da nikakor ne soglaša z Greenspanovo trditvijo, češ da bi imela dolgotrajna vojna proti Iraku zelo negativen vpliv na pričakovanja potrošniških mas. Franco Modigliani je mišljenja, da vsa dosedanja dogajanja po izbruhu konflikta v Zalivu samo še potrjujejo hipotezo, po kateri se bodo cene nafte v primeru kratkotrajnega vojnega spopada občutno znižale, to pa naj bi prineslo izboljšanje tako na področju inflacijskih gibanj kakor tudi na področju plačilne bilance. Koristi od tega bodo imele po Modiglianijevih besedah vse države, ki uvažajo nafto, in med njimi seveda tudi Italija. O Italiji, ki jo prav dobro pozna, ni mogel sicer povedati nič kaj posebno novega: »Problem je že dolgo let eden in isti — ustaviti neprestano naraščanje državnega deficita oziroma javne zadolženosti. Kljub vsem dobrim namenom in kljub vsem obljubam ni to uspelo niti zakladnemu ministru Guidu Carliju...« V zvezi z ameriško gospodarsko recesijo in z nadaljnjim razvojem ameriške valutne politike je Franco Modigliani naglasil sledeče: »Vojna gor, vojna dol, recesija v Ameriki bo kratka in obrestne mere bodo začele vnovič rasti; danes so na izredno nizki ravni. To bo privedlo tudi do ponovne okrepitve dolarja.« Glede obrestne politike v Italiji pa je nobelovec Modigliani prepričan, da ni nobenega razloga za njihovo povišanje: »Italiji se ni treba zgledovati po Nemcih, kajti oni imajo problem, ki ga Italijani nimajo, namreč problem finansiranja investicij na Vzhodu.« osnutku ministra Carla Vizzinija V Italiji bomo imeli šest luških sistemov DRENOVA — Zakonski osnutek ministra za trgovsko Vj^fico Carla Vizzinija, ki ga proučuje parlament, pred-h^serT ® i*1 ne 8 luških sistemov, kot je pisalo sprva v Povpri U 0 re^ormi italijanske pristaniške dejavnosti. To je la, p a' včeraj resorni generalni direktor Giuseppe Giurgo-Pod ° niegovem je namen reforme ta, da se prvič postavi dj vPrašaj koncept tako imenovane rezerve luškega dela, tw revidirajo funkcije in naloge pristojnih ustanov, da se 'Pih u? ideja luškega sistema kot takega in da se progra- u aiaiciiia l La.ivc:y ci in u.u o c del; .Komplementarnost mecl pristanišči. Zakonski osnutek r:, ‘^Ujo na "dva nosilna pristaniščna sistema": na seve-iDdu “dni in na severozahodni sistem, ki bosta na uslugo dv^ lr.ijsko najbolj razvitim območjem države. Vsak od teh Ss$ts pStemov bo zajemal seveda več pristanišč, tako bodo ''Or,j Nala severozahodni sistem pristanišča v Genovi, Sapa J La Spezii in Livornu — alede sestave severovzhodne- nismo prejeli nobenega podatka. Vsak sistem bo *e9a pod upravo "sistemske ustanove", ki ji bo pover-id6(j ^'oga, da koordinira programacijsko delo, integracijo bQ , airn in izdelavo regulacijskih načrtov. Spremenila Pra^ tudi vloga pristaniških ustanov; te bodo izvajale pro-spev ® sistemske ustanove, h katere sestavi bodo tudi pri-Peij) e- Imele bodo status port-autority oziroma v juridič-PpSf^islu status javne gospodarske ustanove z dejansko H ‘vn° in finančno avtonomijo, ni pa več predvidena Ka udeležba pri kapitalu operativnih družb. ■pezii in Livornu — glede sestave severovzhodne- Če imaš kmečko hišo a nisi kmet, si dolžan plačati ustrezni davek RIM — Finančno ministrstvo bo stopilo na prste vsem tistim, ki so si lepo privoščili kmečko hišo in jo preuredili v razkošno vilo, niso pa za to plačali davka na nepremičnine, katerega so oproščena vsa poslopje, v katerih stanujejo pravi kmetje. Na podlagi nedavne norme, ki so jo vključili v državni finančni zakon, bodo zdaj popisali vse takšne hiše zapovrstjo, da bi ločili ljuljko od plevela. Za hišo, pa naj bo še tako sodobno opremljena, v kateri biva aktivni kmetovalec, ne bo treba plačevati omenjenega davka, toda lastnika vsake podobne stavbe — kmečke hiše, preurejene v luksuzno vilo ali uporabne kot počitniški dom — bodo lepo zašili. Za dokaz, da se ukvarjaš s kmečko dejavnostjo, seveda ne bo dovolj, da bodo v vili visele... vile. Kmečka poslopja, ki jih bodo popisali, so trojne vrste: tista, ki so že v zemljiškem katastru, taka, za katera je bilo naprošeno, da se opredelijo kot kmečka, pred uveljavitvijo teh novih predpisov, in novogradnje. Obenem so uvedli obveznost, da je potrebno najpozneje do 31. decembra 1993 prijaviti urbanističnemu gradbenemu katastru tudi vsa izrazito kmetijska poslopja. Ministrska okrožnica pojasnjuje, da bo šlo pri tem zgolj za popis kmečkega nepremičninskega premoženja, ki bo vsekakor ostalo še naprej oproščeno davka na nepremičnine. Kljub temu zagotovilu bodo kmetovalci seveda vseeno malce zaskrbljeni, saj nikoli ne veš, ali ti ne bodo morda že naslednjega dne naložili kakšno novo davščino, (fdg) Jugoslavija lansko leto več uvozila BEOGRAD — Vrednost blagovne menjave med Jugoslavijo in svetom je dosegla lansko leto 33 milijard dolarjev. Izvoz je zastal, uvoz pa narasel za 27,5%, zato se je trgovinski deficit vzpel na 4,563 milijarde dolarjev. To je povedal tajnik oddelka za odnose s tujino pri Gospodarski zbornici Jugoslavije Radivoje Andonovič s pripombo, da je bil trgovinski saldo negativen nasproti vsem celinam in da je odpadlo več kot 53% izvoza na Sovjetsko zvezo, Italijo in Nemčijo. Na ta neugoden razvoj so vplivali po Andonovičevem zatrdilu v prvi vrsti vznemirljiv notranjepolitični položaj, neustreznost kreditne politike, mehanizem subvencioniranja izvoznih podjetij, nerealen tečaj dinarja ter seveda učinki vojne v Perzijskem zalivu. Zaradi tega bo potrebno zdaj uvesti posebne oblike pomoči neto izvoznikom. Možnost novih Pošiljk opreme ^sebnim obrtnim ^dkam v matici 9a — Zaradi nezadostne- Utiqe *trukturno neustreznega kon-n0f , Za uvoz raznih vrst blaga ^9osl samostojnih obrtnikov v bora 2 V9' so se članI izvršnega od-Stv* veze samostojnih gospodar-°V ^ugoslavIie dogovorili za ^ dopolnilnega kontingenta. %j6v .Podpisi o uvozu opreme, 0 Proi?111 Vozil P° njih°vem zavira-cSh, za.V°dnjo v privatnih delavni-!0vtstne treha spremeniti pogoje rau3a uvoza in omogočiti uvoz pe 'ione opreme in vozil; opre-Pat iet ^me biti rabljena več kakor 1 Pri strojih pa ni omejitve. V Vidmu evrookence za FJK VIDEM — Predsednik deželne komisije za stike z Evropsko skupnostjo in notranje odnose Ugo Poli in člana te komisije Enrico Bulfone ter Carlo Vespasiano so s predsednikom Trgovske zbornice v Vidmu Giannijem Bravom preverili nove strukture, ki jih je uredila zbornica za uresničitev tako imenovanega evrookenca (Eurosportello). Gre za informatični sistem deželnega zadiha s sedežem v Vidmu, ki posreduje podjetnikom v realnem času podatke o tržnem razvoju in pojasnila o normativu Evropske gospodarske skupnosti. Videmsko središče je povezano prek telematske mreže z vsemi drugimi evrookenci na tujem, njegovo realizacijo pa sta na konzulenčni ravni podprla vsedržavna Zveza trgovskih zbornic in komisija ES. Videmsko evrookence je seveda s terminalom povezano tudi s pordenonsko, goriško in tržaško zbornico ter je vključeno v servisni center, ki zagotavlja zvezo z bankami podatkov, na podlagi katerih lahko podjetja bolje navezujejo stike s partnerji na evropskem vzhodu, v Aziji in v državah tretjega sveta. Kot je poudaril Ugo Poli, je to velika pridobitev v vidiku izzivov, ki jih predstavljata nastajajoče združeno evropsko tržišče in pospešeno tržno usmerjevanje v vzhodnoevropskih državah. Na sliki z leve: Ugo Poli in Gianni Bravo. travica do pokojnine zagotovljena vsem n6 ni tre,h Ita^ianskim državljanom .QvQnju a da bodo ob preraču-?QeUn D Vplačanih prispevkov na 1 vsep°ft°iulne nasankali. To velja t\a (Q. t‘ste, ki so tako med de-n°vir>i k°t med delom v do- hspev, uhraii dovoljšnji guorum /' ten) Y' kakor tudi za tiste, ki s Upofc JS0 usPeli. Ko bo napočil Dr kolj !!tVe' se lim bodo vsa, ka-n'hJeruo Stavljena službena leta, J/hovg.-,.“Popevala. Tako piše v .W0hci okrožnici skrbstvenega li n 'h Dneii ki navaja, da je tak-obnih primerov med ita-bfPY Posleri; aW/ani še vebko, saj Z* leti *ca dejstva, da so morali 'lO^.Ua tule0?1 s trebuhom za kru-■ ZQ dpi A i!er so bde pač prilož-keilžSeI/evoi boljše: po eni strani so Mio in b Pretežno v Nemčijo, roncija, po drugi strani pa v Argentino, Brazilijo in Združene države Amerike. V trenutku, ko bo treba zaprositi za pokojnino, se bosta pojavili dve možnosti. Prva zadeva italijanske državljane, ki so si zagotovili v vseh državah, v katerih so delali, takšno minimalno število letnih prispevkov na račun pokojnine, kakršnega predvideva zakonodaja te ali one države. Primer: dotični je bil uslužben 15 let v Italiji, potem pa se je preselil v Nemčijo, kjer je služboval nadaljnjih 15 let; ker je tako v Italiji kakor v Nemčiji dosegel minimalni guorum prispevkov, ki daje pravico do starostne pokojnine, bo zaprosil za penzijo v eni in drugi državi obenem, kajti obe mu jo bosta izplačali avtonomno. Drugačen bo primer italijanskega državljana, ki ni dosegel v nobeni državi, v kateri je bil zaposlen, najnižjega števila prispevkov, ki mu daje pravico do pokojnine. Če si na primer delal 10 let v Italiji in 7 let v Nemčiji, ne bi smel imeti pravice do pokojnine ne v Italiji (kjer je potrebnih za to vsaj 15 letnih prispevkov) in niti ne v Nemčiji (kjer je za to potrebnih 20 let prispevkov). Takšnih primerov je več, da pa zaradi tega ne bi ostal dotični brez penzije, mu pojdejo na roko poseben pravilnik Evropske gospodarske skupnosti in ustrezni mednarodni sporazumi, ki jih je podpisala Italija z državami, ki niso članice dvanajsterice. Tako pravilnik EGS kakor dvostranske meddržavne konvencije omogočajo, da se pravica do pokojnine določa na podlagi seštevka domnevnih službenih dob v različnih državah, kot da bi bile opravljene v eni in isti državi. Glede višine pokojnine pa velja, da jo vsaka posamezna država, v kateri je dotični delal, izračunava sorazmerno s številom prispevkov, vplačanih v državi, ki bo penzijo plačevala. V našem drugem primeru (10 let dela v Italiji in 7 v Nemčiji) bo imela potemtakem zainteresirana oseba pravico do penzije na podlagi skupnih 17 službenih let, vendar mu bo plačala Italija takšen delež, ki je v skladu z 10-letnim delovnim obdobjem, Nemčija pa delež, ki bo sorazmeren s 7 leti prispevkov na račun pokojnine. Za vnovčenje penzije bo moral dotični vložiti prošnjo skrbstvenemu zavodu tiste države, v kateri ima stalno bivališče, ta pa bo stopil v stik z ustreznimi ustanovami v drugih državah, ki dolgujejo upokojencu vsaka en delež penzije. m KAERTNER SPARKASSE (ena najpomembnejših kreditnih ustanov na avstrijskem Koroškem) je odprla predstavništvo v Ljubljani. Sedež ima v poslopju Smelta, vodi pa ga dipl. trg. Marko Povalej. Spočetka bo poslovalnica delovala predvsem v korist malih in srednjih podjetij, pozneje pa naj bi izdajala kratkoročne kredite privatnikom, sicer pa bo seveda širila in krepila stike med koroškimi hranilnicami in jugoslovanskimi bankami. ■ MADE IN SLOVENIA? Gorenjski sejem bo septembra letos predvidoma priredil prvi slovenski sejem "Made in Slovenia". Sejem naj bi enkrat letno prikazal izvirne slovenske izdelke. Prireditev (poslovnega in informativnega značaja) bo namenjena — poleg domačim — predvsem tujim poslovnežem. Kakor je pojasnil direktor PPG Gorenjski sejem Franci Ekar, so idejo o novem sejmu prvič iznesli 16. januarja letos na razširjenem sestanku programskega sveta za sejemsko dejavnost v Kranju, na katerem so bili tudi člani slovenske vlade in republiškega predsedstva. Pri organizaciji sejma naj bi sodelovala Gospodarska zbornica Slovenije. ■ POLJAKI ZAOSTAJAJO za drugimi vzhodnimi Evropejci glede odpiranja mešanih podjetij s tujim kapitalom. Konec leta 1990 je poslovalo na Poljskem 1.950 joint-ventures (začetna skupna vrednost 544 milijonov dolarjev, od tega 347 mil. dol. tujega kapitala). Največ mešanih podjetij so odprli z Nemci (981 ali 35% vseh), sledile so Švedska (256 — 9%), ZDA (214 7,6%), Avstrija (200 — 7,1%), Vel. Britanija (145 — 5%) in Italija (137 -4,9%). V letu dni se je tuji kapital na Madžarskem potrojil in na češkoslovaškem početveril, medtem ko je na Poljskem narasel samo za 262%. ■ Z NAZIVOM TAYLOR'S so odprli v Italiji prvo dražbarsko hišo za nepremičnine. Sedež ima v Turinu in Milanu, čez čas pa bo raztegnila delokrog v tujino. Na dražbi bodo nepremičnine izjemne kulturne in arhitektonske vrednosti. Taylor's bo uveljavlja rezervno ceno, kar pomeni, da bo mogoče ponudbo umakniti, če bi bila odkupna cena prenizka. Kupec bo sestavil notarski akt neposredno z lastnikom nepremičnine. ■ ŽIVLJENJSKI STROŠKI povprečnega jugoslovanskega državljana so bili januarja letos za 68,7% večji kot januarja 1990. Nadrobne cene so narasle za 66%, cene kmetijskih pridelkov za 136,5%, cene industrijskega blaga pa za 51,7% nasproti lanskemu januarju, ko je zvezna vlada napovedala kvečjemu 13-odstotno inflacijo. Cene storitev in jestvin so se povišale v enem letu kar za 131,7%. ■ DRUŽBA MENNEA BARLETTA in kragujevški "22. december" ustanavljata mešano podjetje za izdelovanje in prodajo športne konfekcije, v katerega bosta vložila vsak pol kapitala in ki bo zaposlovalo spočetka okoli 50 oseb. Cene bodo za 30% nižje: dizajn bo prispeval italijanski partner, delovna sila pa bo seveda domača. ■ FURLANSKI PZ GROUP bo zgradil v mestu Mariupol v Ukrajini tovarno kuhinjskega pohištva. Vrednost naročila, ki ga je s furlanskim podjetjem podpisal predsednik moskovskega Machinoexporta, znaša približno 20 milijard lir. Na Deželi o Sloveniji in Hrvaški TRST — Deželni svet Furla-nije-Julijske krajine se bo ponovno sestal v torek. Seja skupščine se bo začela s poročilom predsednika deželne vlade o političnem položaju v Sloveniji in Hrvaški. O tem vprašanju bi moral deželni svet naše dežele razpravljati že na zadnji seji, zaradi od-stotnosti številnih svetovalcev (istega dne je bil v polnem teku vsedržavni kongres bivše KPI, sedanje Demokratične stranke prenove) je bila razprava odložena na torkovo sejo. Deželni svet bo nato razpravljal o dveh resolucijah v baltskih deželah: prvo je predložila misovska svetovalska skupina, drugo pa skupini zelene liste in zelenih mavrice. Sledila bo razprava o zakonskem osnutku, ki zadeva delovanje deželnega komiteja za radiotelevizijske službe ter nato še o osnutku, ki urejuje dostop motornih vozil na področja, ki so podvržena hidro-geološki vinkulaciji. Na dnevnem redu je tudi razprava o zakonskem osnutku glede osebja KZE, ki ga je vlada zavrnila. Kljub zagotovilom o alternativni zaposlitvi Rabelj: rudarji vztrajajo že štiri dni v mrzlih rovih Skupina rudarjev, ki je od srede v rovih rabeljskega rudnika TRBIŽ — Okrog petdeset rudarjev, ki je v sredo ob šestih zjutraj »zasedlo« rabeljski rudnik, še vedno vztraja v rovih 500 metrov globoko. Včeraj je potekel že četrti dan njihovega dramatičnega boja, da bi si ohranili delovno mesto, potem ko je bilo že sklenjeno, da bodo rabeljski rudnik zaprli 30. junija. V petek se je za te delavce odprlo majhno upanje, saj je Dežela zagotovila, da jim bo nudila alternativna mesta. Rudarji so,vest sprejeli z zadovoljstvom, vendar pa so sklenili, da bodo nadaljevali z »zasedbo« rudnika, dokler ne bodo prejeli konkretnih in otipljivih garancij. Odločilnega pomena bo srečanje v sredo, na katerem se bodo sestali predstavniki deželne uprave, sindikatov in družbe, ki upravlja rudnike. Pri vsem tem pa se postavlja vprašanje rudarjev z onstran meje, ki so zaposleni v rabeljskem rudniku, ki po novem italijanskem zakonu o imigraciji (tako imenovanem zakonu Mar-telli) nimajo pravice do zaposlitve, če nimajo stalnega bivališča na italijanskih tleh. Posvetovanje deželnega vodstva PSI s slovenskimi predstavniki stranke VIDEM — Vprašanja, ki so vezana na slovensko narodnostno skupnost, na položaj v Sloveniji in Jugoslaviji ter na dejavnost deželne komisije slovenskih socialistov so bila na dnevnem redu srečanja, ki ga je deželno vodstvo PSI pripravilo v Vidmu. Ob tajniku Pieru Zanfagniniju, njegovem namestniku Colauttiju in nekaterih članih deželnega vodstva so se srečanja udeležili tudi socialistični poslanci iz naše dežele Gabriele Renzulli, Roberta Breda in Francesco de. Carli, predstavniki PSI v deželnem svetu (podpredsednik Francescutto, odbornica Mattiolijeva ter načelnik svetovalske skupine PSI Tersar), strankina pokrajinska tajnika iz Vidma Sante Biasutti in Gorice Luciano Pini ter številno zastopstvo slovenskih socialistov iz vseh treh pokrajin. Uvodno poročilo na zasedanju v Vidmu je imela načelnica slovenske deželne komisije Laura Bergnach, ki je podčrtala pomembno vlogo, ki jo ima slovenska narodnostna skupnost tako v deželni stvarnosti kakor tudi v odnosu do Slovenije. V tej optiki pa imajo prav slovenski socialisti svojo posebno vlogo, ki jo je treba ovrednotiti tudi s premostitvijo sedanjega položaja v nekaterih večjih organizacijah same narodnostne skupnosti, kjer so predstavniki te stranke postavljeni nekje v osenčje. Bipolarni sistem, ki je vse do danes obveljal kot nenapisano pravilo, nima več tiste učinkovitosti in rezultati zadnjih volitev so to le potrdili. Tudi slovenski volilci so namreč ubrali pot modernizacije in s svojo opredelitvijo za širši krog strank in gibanj delno ovrgli etnično-nacionalni faktor, ki je doslej polariziral večino glasov okoli dveh strank: KPI in SSk. Dejstvo je, je v svojem ekspozeju povedala Laura Bergnach, da je danes nemogoče doseči določen politični rezultat, ki je vezan na obstoj in razvoj naše skupnosti, ne da bi se zanj potegovale tudi tiste stranke, ki imajo svojo odločilno težo v sami vladi. Le ob njihovi pomoči - in med temi je prispevek PSI bistvene važnosti - se bodo lahko uresničile zakonske in reformistične težnje naše skupnosti. Na podlagi gornjih ugotovitev je povsem utemeljena večja prisotnost slovenskih socialistov v življenju slovenske narodnostne skupnosti. Predvsem je potrebna njihova večja prisotnost v gospodarskih in družbenih stvarnostih in to tudi v perspektivi večjega sodelovanja s Slovenijo in drugimi vzhodnimi državami. Obenem je povsem nujna redifinicija sedanje politike, ki je vezana na sredstva javnega obveščanja, predvsem na Primorski dnevnik in Radio Trst A. O zapleteni in zaskrbljujoči stvarnosti v Sloveniji in Jugoslaviji je na videmskem zasedanju spregovoril Bogo Samsa, ki je dokaj podrobno razčlenil položaj v sosednji državi. V razpravi so se izostrile nekatere tematike, ki so zadevale predvsem notranjo organizacijo slovenskih socialistov, njihov odnos do stranke ter politično nujnost, da je njihova prisotnost v laično-levičarski stvarnosti postavljena na povsem novi podlagi. Deželni tajnik PSI Piero Zanfagnini je v svojem zaključnem posegu podčrtal pomembnost tem, ki so bile iznešene, in zagotovil, da gre za probleme, ki prvenstveno zanimajo slovenske socialiste, so pa bistvenega pomena za celotno stranko. O njih naj bi torej razpravljali v samem deželnem vodstvu kakor tudi v pogovorih, ki jih bodo imeli tako s strankami kakor tudi s predstavniki civilnih organizacij z obeh strani meje. Trubarjevi Rašici slednjič treba priznati vseslovenski simbolni pomen LJUBLJANA — »Naša komuna«, glasilo ljubljanske občine Vič-Rudnik objavlja v zadnji številki odprto pismo Kulturno-umetniškega društva »Primož Trubar« iz Velikih Lašč (podpisan je predsednik društva Janez Gruden; kraj spada v občino Ljubljana Vič-rudnik), v katerem predlaga vsem, ki jim je pri srcu Trubarjeva Rašica, da podprejo njihov alternativni predlog, po katerem naj bi v javnih zadevah Republike Slovenije ta kraj dobil simbolni pomen. Kako je pravzaprav prišlo do tega predloga iz Velikih Lašč, ki jim številni Slovenci pravijo tudi »slovenske Atene«, saj so se v Laščah in njeni bližnji okolici rodili nekateri pomembni slovenski možje-Pri-mož Trubar, Fran Levstik, Josip Stritar in Jože Javoršek? Pobuda je prišla le nekaj tednov potem, ko so krajani Velikih Lašč konec lanskega leta (29. dec. 1990) v ljubljanskem Delu prebrali vest, da so poslanci litijske občine (občina Litija) sprejeli predlog za razglasitev geometričnega središča Slovenije (GEOSS) v Spodnji Slivni pri Vačah za protokolarni objekt Republike Slovenije z utemelitvijo, da ima GEOSS veliko državnotvornih elementov. To pobudo naj bi posredovali tudi poslancem slovenskega parlamenta. Po mnenju Li-tijanov Slovenija praktično nima stalnega objekta oziroma območja, kjer bi njeni gostje lahko opravljali določena simbolična dejanja. V geometričnem središču Slovenije bi, tako sodijo poslanci litijske občinske skupščine, občasno organizirali tudi javna zasedanja republiškega parlamenta, proslave, sprejeme, množične prireditve, simbolična dejanja, državne promocije, politična zborovanja in javne tribune. To bi omogočala dolinica v neposredni bližini GEOSSA, ki je nekakšen naravni amfiteater. Pobudo Litijanov je že lani podprl tudi minister v Peterletovi vladi Miha Jazbinšek. Tako so svoj predlog, da bi GEOSS postal v prihodnje protokolarni objekt Republike Slovenije, pojasnili poslanci litijske občinske skupščine. Kaj pa k njihovemu predlogu pravijo krajani Velikih Lašč? »Ob vsem spoštovanju, ki ga izražamo pobudnikom takšne zamisli, se nam zdi poudarjanje državnotvornosti geometričnega središča Slovenije malo prepričljivo. Pri stvari gre namreč za tehnični podatek, ki nujno ostaja hladen, ki ne more delovati čustveno, ne vzpodbujati in ne navduševati. V našem društvu mislimo, da se je potrebno pri iskanju nacionalne identitete, opreti na ljudi, ki so s svo- jim delom vplivali na narodn1 razvoj. V mislih imamo seveda Primoža Trubarja in njegov0 delo pri oblikovanju slovenstva«. V odprtem pismu KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč je še zap1' sano, da sta delo Primoža Trubarja in njegova človeška podoba lahko navdihujoča tudi za sedanje generacije Slovencev, predvsem zaradi talenta, moralne p0' končnosti, upornosti, rodoljubja. evropske duhovne širine in njegovega prepričanja o prevladujočem pomenu kulture v življenj naroda. Obnovljena Trubarjev domačija na Rašici omogoča sku paj z okolico vse oblike manifeS' tacij, ki jih predvidevajo za OSS Litijani, pri čemer ima neka' tere nesporne prednosti, in sme zaradi bližine Ljubljane, dobri prometnih zvez, mikrolokacij-' možnosti za gostinsko ponim0 in obstoječih objektov, ki 5 vključeni v kulturni spornem Trubarjevega rojstnega kraja. Litijani so že spomladi 1990 iz razili željo, da bi nova repubhs skupščina sprejela prip°roC* stare in da bi ob granitnem °p, lisku v Spodnji Slivni pri ^aC, oživili obred ustoličevanja s* venskih knezov z Gosposvetsk ga polja. Seveda ne v nekdafT temveč v posodobljeni obliki' kateri pa bi se morali natanc^ dogovoriti še zgodovinarji, ti in poznavalci narodopisja-kakor pa niso mislili v geom rično središče Slovenijew Pren ai ti knežjega kamna iz Koroške, starega obreda ne bi več pon ^ Ijali. Osrednja pozornost nal veljala predvsem simboliki m udarjanju slovenske samobitn ter narodnega ponosa. Ustm^, vanje, takšno, kakršno je bilo 1 ^ kdaj, pa bi lahko uprizorili^ predvečer vsakokratne s\eC^e-razglasitve slovenskega drža ga predsednika. ^ Postavlja se torej vprašanj6' bo GEOSS poslej tudi uran protokolarni objekt Repu ,.aj Slovenije, ali pa bo predlog krajanjov in članov Primož Trubar iz Velikih «j. po katerem ima Trubarjeva p0 ca več prednosti za državo središče Slovenije kot k° Slivna pri Litiji, sicer slov a geometrično središče. Že z je očitno spoznanje, da hod jani Velikih Lašč in okoh. DeiH trajali pri svojem alterna i.^ z3-predlogu, torej, da bi v jayn devah Republike SloveniJ^^jja barjeva Rašica slednjič le vseslovenski simbolni P -gd-Dokončna odločitev o o^6 a p°' logih bo bržčas PrePu^c.ene, slancem slovenske skupsm IVAN VIR*1* Kmečka kuhinja v Senožečah SEŽANA — Čeprav je treba v Senožečah obleči eno suknjo več, kot pravi pregovor in Kraševci, je v tej zimi tudi tu prijetno toplo. Za dobro počutje in okrepčilo sta tudi letos z mesecem kmečke kuhinje poskrbela marljiva gostilničarja Marta in Marijan Sotlar. V gostišču Stari grad sta v februarju pripravila tradicionalno kmečko kulinariko. Gostje lahko od predjedi izbirajo kmečki narezek, kuhan pršut s hrenom, domačo žolco ali pa joto in zasukan močnik. Od glavnih jedi ponujajo krvavice s kislo repo, domače pečenice s kislim zeljem, prekajena svinjska rebra s kislim zeljem, svinjsko prato s slanim krompirjem, puranji zrezek z mlinci in kmečko pojedino. Vse to si lahko privoščimo ob kruhu iz domače pekarne. Sladokusci se bodo razveselili sladkih sirovih štrukljev in pehtanove in orehove potice. Ob otvoritvi letošnje kmečke kuhinje so gostje zasukali pete ob veseli domači glasbi Veselih Kraševcev. Gostišče Stari grad v Senožečah lahko sprejme približno 100 gostov. S stalno razstavo slikarja Lojzeta Perka, ki se predstavlja v tehniki olja, poskrbijo tudi za kulturno ponudbo in popestritev. Gostišče Stari grad je odprto vsak dan, razen ob torkih in sredah. „1,, Konec meseca bodo v Izoli začeli graditi marino IZOLA — Konec tega meseca bodo gradbinci Gradisa in Stavbenika začeli z gradnjo izolskega jahtnega pristanišča, projekta, ki je dejansko uresničitev dočakal po sedemnajstih letih snovanj in načrtovanj. V zalivu, ki ga obkroža kopno od Simonovega zaliva do ribiškega pomola naj bi že do leta 1992 uredili priveze za približno 900 turističnih plovil dolžine od 6 do 25 metrov. Tako so na današnji predstavitvi začetka gradnje zagotovili predstavniki mešane družbe Marinvest, kateri je izolska občina zaupala izpeljavo gradnje marine. Po sprejetju zazidalnega načrta Marina, v decembru 1989 so številni pričakovali, da se bo gradnja jahtnega pristanišča začela že veliko prej. Investitorjev (tako domačih kot tujih) za gradnjo je bilo precej, vendar so zaradi gospodarske in politične situacije začeli obupavati. Med drugim so se ustrašili tudi ogromnega začetnega stroška za ureditev potrebne mestne komunalne infrastrukture, ki pomeni osnovni pogoj sploh za začetek gradnje jahtnega pristanišča. Pri Marinvestu, ki je v letu od sprejetja zazidalnega načrta pripravil vso potrebno gradbeno dokumentacijo in iskal potencialne investitorje, so prepričani, da je samo v Sloveniji dovolj podjetij in zasebnikov, ki so pripravljeni vlagati denar v gradnjo jahtnega pristanišča. »Tipanje trga je pokazalo, da se zanimajo za vlaganje seli čedalje bolj proti severu. Začetni kapital bomo tako pridobili s prodajo privezov vnaprej in sicer z možnostjo zakupa privezov od pet do deset let. Prodajno akcijo privezov bo Marinvest speljal skupaj z zavarovalno delniško družbo Adriatic, pri čemer se Adriatic obvezuje, da bi v primeru, če potencialni kupec priveza ne bi dobil v dogovorjenem roku, izplača - računano v markah, seveda - vplačano kupnino s pripadajočimi letnimi obrestmi. V Sloveniji se za nakup po deset in več privezov zanima že na desetine podjetij, za posamezne priveze pa lastniki potovalnih jadrnic,« je dejal v.d. direktorja Marinvesta Bogdan Orel. Bojan Grom iz Galebovega infrastrukture in objektov " ;e rt>‘.r trebnih za najnujnejše d® ^v-jgld3' ne (recepcije, poslovnega pri^r nitarij...) izključno gradnjo jrJ si v no 23 hektarih morskega o« ^0 __________________ . poH,0:Ce gradnjo treh valobranov 1 jadd1 9j za 900 privezov za P°t°va priv®2' ;ef od 6 do 25 metrov dol21”,) pri ^e„il3 bi bili končani v letu I9 ' vt^1 rese bodo med kopalno sez 0pili dela v morskem delu- . 0vred”°teg3 nah je prva faza gracinl® rk, od jji-na okoli 32 milijonov . jgunal11 nov bodo samo za ureditev ^jlij frastrukture porabili se a mark. , . ie nadrffaii 1« V izolski marini, ki J opta^a ^0 kot mestna marina, do xne^1 ijaojp manjša servisna popra 1 0prav 1 val- je spuščanje j."'» Sl* dtP d®f 23 večjih servisev, popr^-nih del predvideno n delnice 2. oktober. . inier -gi Posameznik bi na P.0iski ih8 pgM' letni zakup PrlTezildštel P?' 13-metrsko jahto o s pgM, k pU5t za petletni zakup 1 'dstotni P ever meni 40 oziroma ^ rjveza glede na cene letnega P nojadranskih 1”arinah' zt0K Pogovor z županom Rezije Luigijem Palettijem o stanju in perspektivah doline Nad Rezijo zavel svež veter TRST — Župan je približno osem ®esecev. Izvoljen je bil na napredni “tinski listi, ki je po dolgih letih 2Podrinila stranko krščanske demok-acije iz občinske uprave. Za seboj je Pustila veliko odprtih problemov, od gospodarskih pa do kulturnih in na-odnostnih, ki so za Rezijo nenado-juestljivi pogoj za obstoj in razvoj nje-"e9a prebivalstva. LUIGI PALETTI, Poznani kulturni in politični delavec v uoline, je vlogo prvega občana pre-. z®| z velikim čutom odgovornosti in zki® bremenom na na ramenih. Z , 0v° občinsko upravo si je zavihal ro-dVe. ker želi spremeniti življenjske Pogoje tamkajšnjega prebivalstva in Ustaviti propadanje doline. Pred (Uovi je bil v delegaciji predstavniš-a Slovencev iz vseh treh pokrajin aše dežele, ki se je srečala s predsed-^ Kom slovenske vlade Peterletom. Iz-^ smo priložnost in mu zastavili kaj vprašanj, na katera je rade volje Ogovoril. katere so trenutno največje teža-,' s katerimi se ubada nova občin-uprava v Reziji? ki Pr°blemi 50 resnično zelo veli-sk ^u^ujamo se v težkem gospodar-si Ju Položaju. Zakoni za odpravo pose dlC Potresa niso več v veljavi, ker 2 A® ta faza drugod v deželi skoraj že Kgučila, Pri nas pa ni tako. Imamo še 110 poslopij, ki jih moramo obnoviti, dela so potrebna tudi na nekaterih javnih strukturah. Drugi problem predstavlja vprašanje prihodnosti mladih. Zadržati jih moramo v Reziji s tem, da jim zagotovimo delovna mesta. Na mlade gledamo z veliko pozornostjo. Ne smemo pozabiti, da se je prebivalstvo v Reziji v zadnjih 30 letih zmanjšalo za okrog 60 odstotkov. Ta osip moramo preprečiti, sicer bo dolina izumrla. Kako mislite zaustaviti to izseljevanje? To ni lahko. Z velikim pričakovanjem gledamo na zakon o zaščiti slovenske in drugih manjšin. Ne smemo pozabiti, da v naši dolini je 80 odstotkov prebivalcev, ki govori slovensko narečje, 90 odstotkov pa ga razume. Imamo torej vse pogoje, da smo vključeni v ta zakon, pa čeprav je predsednik Dežele želel to spremeniti. Sestali so se duhovniki, predstavniki kulture in ta bojazen je odpadla. Kaj pa pričakujete od tega zakona? Od tega zakona pričakujemo predvsem to, da prizna našo prisotnost in kulturo. Želimo pa tudi, da nam prinese gospodarske koristi, saj je splošno znano, da manjšine ni mogoče zaščititi, če si ji ne nudijo ustrezni ekonomski pogoji za obstoj in razvoj. V zadnjem času večkrat beremo o tej ali oni skupini ali pa pevskem zboru, ki nastopajo na raznih prireditvah. Kakšna je vaša kulturna "ponudba", če lahko tako imenujemo vaše kulturno delovanje? Imamo folklorno skupino, ki ima zelo bogato tradicijo. Ustanovljena je bila pred 150 leti in svoje delo skoraj nepretrgoma nadaljevala. S tem je pripomogla, da so se nekatere naše tradicije ohranile. Imamo tudi dva kulturna krožka in en pevski zbor. Vsi ti delujejo z namenom, da se naše tradicije in kultura ohranijo. Imamo pa tudi več kulturnih ustvarjalcev, ki so s svojimi deli ponesli ime Rezije daleč naokrog. Kaj pa dela občinska uprava na tem področju? Kot občinska uprava smo našo pozornost namenili šolski problematiki. Na šolskega skrbnika smo se obrnili s prošnjo, da bi v šoli lahko poučevali tudi našo kulturo in govorili o naših tradicijah. To je šolski skrbnik sprejel, kar nam je v veliko zadoščenje. To pa je le začetek, da bi v naslednji fazi Pogled na Kaninsko pogorje iz Rezije (Foto A. Tomšič) šolski pouk vključili tudi poučevanje rezijanščine in nato slovenščine. Kakšno pa je stanje na gospodarskem področju? Trenutno imamo štiri gospodarske pobude, med katerimi je najvažnejše podjetje MIR. Zraslo je na voljo Rezijanov in Slovenske kulturno gospodarske zveze. V vseh teh štirih podjetjih je trenutno zaposlenih okrog petdeset oseb. Naš načrt pa je, da bi v manjših podjetjih zaposlili vsaj 150 oseb. Kako Rezijani gledajo na zaščito manjšine? V preteklosti je glede tega vprašanja- vladala velika dezinformacija. Občino je upravljala krščanska demokracija, ki ni imela interesa do tega problema. Sedaj pa se nekaj premika. "Predramili" so se predvsem mladi, ki se za ta problem zanimajo. Kot občinska uprava izdajamo bilten, ki izhaja vsake štiri mesece, in na njegovih straneh govorimo javno o vseh teh problemih. S katerim problemom se trenutno še ubada vaša občinska uprava? Sedaj si prizadevamo, da bi bil mejni prehod na Učeji vedno odprt, ker ima sedaj le omejen urnik. Želimo, da bi bil stalno odprt za stalno povezavo z našimi prijatelji onstran meje. Imeli smo stike z občinskimi upravitelji iz Barda in Tipane, da bi skupno rešili ta problem. Izglasovane so bile razne resolucije v tem smislu. Oblasti so nam odgovorile, da bodo zadevo proučile, vendar pravijo, da obstaja problem zaradi pomanjkanja osebja in da je na jugoslovanski strani še del neasfaltira-ne ceste. Takoj smo posegli pri tolminskem županu, ki nam je zagotovil, da jo bodo že spomladi asfaltirali. Vsekakor trdno upamo, da bo prišlo do te povezave z našimi prijatelji iz Tolminskega. ALEKSANDER SIRK ^ slovenskem kulturnem prazniku na Ljubljanskem gradu Uspelo »Srečanje s Krasom« feng6 jSevdnik skupščine mesta Ljub- Strgar je skupaj s podjetji Ca v 0,as m Kras Sežana ter KTC Lipi-SlnVlru Prireditev mesta Ljubljana kulturnem prazniku ItetkiA1 Srečanje s Krasom«. Na Ljub- i vsliLrn 9fadu se je srečanja udeleži-vi°)?e p° °biskovalcev, med njimi tudi . ^dt, teterle, predsednik slovenske i °i?e j 9° Paš, minister za turizem, l0,Cifii anko, minister za zakonoda-A^stvg . bec, član slovenskega predla Muhv11 Predsednik skupščine mes-,avci. j^^a s svojimi najožjimi sode- Poslovnih sistemov Emone, ABC, družbene in zaseb- M ^bnih^li niso predstavniki po- J P°Slovnih sistpmnv F.mnne. ' znani in ugledni gostinci fn0tlPrli Uubljane. Ni s1 s° razstavo W Prw P^uta, programa Evropske 4Qlt0r 1,1 V0Nije, ......... ,Nprjf Nbljane. Ost, so razstavo kraških poseb-Predstavitvijo kraških vin, ;ke-Li- Jan!,11 ^amnoseške umetnosti moj- Nrjsteka Tavčarja. fiT pr6ci„e najprej pozdravil Jože Str-5,, A in ec*nik skupščine mesta Ljub-K »i SDr0Udaril' da ljubljanski grad PivNevejel ta*co reprezentančnih ’ UIL so zato upoštevali dejstvo, da ^ odstotkov celotne vsote vsekakor pr pada Trgovinski zbornici, in so za preostali del ponovno razdelili P° 0 0 stoikih. Iz tega so sestavili načrt, P katerem naj bi Trgovinska zborni® namenila 30 odstotkov preostale vso ^ ustanovi EAPT, 30 odstotkov EZI in 30 odstotkov Centru za raziska^ vendar izključno za servis, ki ga nU,ne jo podjetjem in razvoju raziskoval^, dejavnosti, kar pomeni, da bi 11101 s. črtati prispevke za upravne dejavn ti. Preostalih 10 odstotkov bi m°r nakazati Zavodu za ljudske gt' adnie IACP, ki naj bi jih izkoristil za gra^e bene. posege dveh vrst, za popravila obstoječih struktur ter za odpravo hitektonskih pregrad. . e Predsednik Trgovinske zborni^ Tombesi je dokaj pozitivno °ce predloge sindikalnih organizacij in ob tem dodal, da bi morali o vprašaj prispevkov, ki jih omogoča kontin9 v neobdavčenega bencina, razpravlja . tesnejšem sodelovanju s krajev ^ političnimi silami. Samo Pot;e?1jjtvi mogoče konkretno odločati o °e rav denarja, vendar je obljubil, da bo P takrat podprl prizadevanja sindika organizacij. • Borruso in Colom obiskala podtajnik3 za univerze Sapofl*3 Rektor tržaške univerze <“’ia0, t; 0 Rajanje v Domu A. Sirka v Kri-■ lotR-i® ŠD Mladina-Resco pripravili1 v to 0 ln vabi tudi odrasle. Danes “loij^ bo otroško rajanje z ansam-?torih £0Inlad in Vrtnica tudi v pro-^°v>in , Venturini pri Domju, lut-sa bo JPodališče Papilu iz Ankarana d ai>cln ■nes nastopilo v dvorani v Ul. rt ?lonfla za otroke od Sv. Ivana in leria: Prva predstava bo ob 11., ,14 boa °b uri- Otroška pustova-U , ,v torek še v SKD Barkovlje s°tlaj0 Uri) in v KD Grbec (ob 16. uri) s animatork ZSKD. (ni) jetniki PD odpotovali v ZDA ot:>. 8-50 je z zagrebškega letališča odpotovala v Združene države K:,tega sKupina 24 izletnikov Primorskega dnevnika. Na potovanju jo za teh-jSs p °r9anizatorja izleta, tržaško potovalno agencijo Aurora, spremlja Edi 0'Am ° Predvidenem tehničnem postanku v Frankfurtu so izletniki z letalom rj^Ub ^daljevali let čez Atlantik, iz ZDA pa se bodo vrnili 22. t.m. Glede t'jih vJ6? izletov PD (v Maroko in na Sicilijo) ni nobenih sprememb, če pa bi Pdslo, bosta PD in Aurora izletnike obvestila pravočasno. Sinoči drzen rop v zlatarni tj^4 v'J?,nec z zakrinkanim obrazom je sinoči okrog 19.40 oropal zlatarno v cavana 4. Lastnica Rosina Poropat je pravkar nameravala zapre- nj ?’ ko je vstopil zakrinkani moški in jo s topim predmetom udaril in v.0 si le nabral zlata in dragocenosti, ki jih preiskovalci še niso Ma ’ ki zbežal iz trgovine. Ko si je opomogla, je lastnica poklicala karabi- j, So jo pospremili po zdravniško pomoč na Katinaro. Od posledic ,skaVo J^dravela v petnajstih dneh, karabinjerji pa so seveda odprli Študentski predstavniki tudi v dveh novih telesih Sredi marca bodo študentske volitve na tržaški univerzi Rektor tržaške univerze Giacomo Borruso sporoča, da bodo 13. in 14. marca 1991 študentske volitve z nekaterimi pomembnimi novostmi. Na njih bodo študentje obnovili svoja predstavništva v upravnem svetu, v odboru za šport, koordinacijskem odboru za glavno knjižnico, v fakultetnih in raznih visokošolskih svetih in v nadzornih komisijah za fakultetne knjižnice. Poleg tega pa bodo volili svoje predstavnike tudi v upravni svet novoustanovljene Deželne ustanove za pravico do študija ter v razširjeni akademski senat, kar predstavlja novost. Deželna ustanova za pravico do študija bo zamenjala dosedanjo univerzitetno podporno ustanovo (Opera uni-versitaria). Ustanovljena je bila na osnovi deželnega zakona št. 55 z dne 17. decembra 1990, v njenem upravnem svetu pa bodo poleg petih predstavnikov deželne uprave, rektorja in treh predstavnikov docentov sedeli tudi štirje predstavniki študentov. Razširjeni akademski senat pa je telo, ki ga predvideva reforma italijanskega univerzitetnega sistema za oblikovanje in odobritev statutov univerz. V razširjenem senatu bodo zastopane vse komponente vseučilišča, od učnega in neučnega osebja do študentov. Le-ti bodo imeli deset predstavnikov. V°' ^ bi izsledili Sia tega krimrnarnega dejanja. n POHIŠTVO UL. FLAVIA 53 PROMOCIJSKA PRODAJA : KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE S POPUSTI OD 20% do 50% v Trstu 3.000 m' razstavišča in lastno parkirišče ClLo Na OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC Volilna udeležba je bila na dosedanjih študentskih volitvah vedno nizka. Zadnjič se jih je na tržaški univerzi udeležilo okrog 11,5 odstotka volilnih upravičencev. Tokrat bo volilnih upravičencev približno 18 tisoč. Kandidatne liste bo mogoče predložiti pri univerzitetnem notarju dr. Lucianu Ouercighu do 13. ure dne 21. t. m. Volišča bodo na glavnem sedežu univerze v Trstu in v bivšem semenišču v Gorici. Študentje se bodo morali predstaviti z osebnim dokumentom, po možnosti z univerzitetno knjižico. Aretirali roparja ki ga iščejo Nemci Na mejnem prehodu na Fernetičih so policijski agenti včeraj aretirali 38-letnega Jugoslovana Ekrema Besiča, za katerim so v Nemčiji odredili pregon zaradi poskusa umora in ropa, izsiljevanja in povzročitve telesnih poškodb. Po informacijah, ki jih je italijanska policija prejela od nemških oblasti, je bil Besič član neke tolpe, ki so jo sestavljali njegovi sodržavljani in ki se je med vdori v stanovanja »posvečala« ropom, trpinčenjem in nasilju. Besiča so zaprli v Koronej, kjer bo moral počakati na ekstradicijo. Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona Gabriela Savi Briscik Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Pepi, hči Anica, vnuka Alessandra in Dante skupno s sorodstvom in prijatelji. Trst, 10. februarja 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) Moje sestre Xenije Martelanc ni več. Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalostno vest naznanjajo užaloščena sestra Laura in sorodniki. Trst, 10. februarja 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) 10. 2. 1988 10. 2. 1991 Ob tretji obletnici smrti dragega in nepozabnega Viktorja Mahniča se ga z ljubeznijo spominjajo žena Mira, sestri in drugi sorodniki. Dolina, 10. februarja 1991 Dne 7. februarja nas je zapus-I tila naša draga Patrizia Modic Pogreb bo jutri, 11. februarja, v Idriji v družinskem krogu. Žalostno vest sporočajo mama Marinka, sestra Katarina, Leo, Babi, teta Nuša in ostalo sorodstvo. Trst, Ljubljana, Matena, Tomišelj, Koper, Idrija, Bad Diirkheim, 10. februarja 1991 Zbogom Patrizia, Dimitrij, Marko, Sandro, Silvana, Silvi, Tanja, Anamarija, Cinzia, Dunja, Erika C., Erika V., Iris, Melita, Jelka in Stanka. Ob težki izgubi hčerke Patrizie z velikim sočustvovanjem izrekata sožalje gospe Marinki Modic Boris Kuret in Aldo Cunja Ob nenadni izgubi Patrizie tiho žalujejo in izrekajo občuteno sožalje družini igralke in igralci, člani, trenerji in odborniki ŠZ Sloga. Žalovanju družine Modic ob smrti drage Patrizie se pridružujeta Mira Hreščak in Tanja Neubauer z družino. Ob težki izgubi hčerke se žalovanju družine pridružujejo Marko in Marisa Hreščak-Coppa, Elisabetta in Paolo. Alma in Alberto Zandomeni izrekata sožalje družini Modic ob izgubi hčerke Patrizie. Ob izgubi hčerke Patrizie Modic se izrazom sožalja pridružujejo Sonja Požar, Sergej in Aleks Požar z družinama ter Valdo Lizver. Ob težki izgubi hčerke se žalovanju družine Modic pridružujeta Neva in Joško Lukeš. Ob bridki izgubi nepozabne Patrizie Modic iskreno sočustvujemo z Marinko in Katarino Sonja, Vanja, Veronika in Barbara ZAHVALA Svojci pokojne Marije Sancin vd. Korošec se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala župniku Francu Vončini, cerkvenim pevkam, Zboru upokojencev z Brega ter nosilcem krste in cvetja. Boljunec, 10. februarja 1991 ZAHVALA Vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin moje drage tete Kristine Merlak roj. Krajnc se najlepše in iskreno zahvaljujem. Mira Sancin Skedenj, 10. februarja 1991 ZAHVALA Svojci MARIE DUŠE SANCIN vd. CORETTI se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Trst, 10. februarja 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Dne 8. t. m. nas je zapustil naš dragi dr. inž. Boris Bezenšek Pogreb bo v torek, 12. t. m., ob 12.15 iz barkovljanske cerkve sv. Bartolo-meja na pokopališče Sv. Ane, kjer bo začasno počival do dokončnega pokopa v družinski grobnici v Sežani. Žalostno vest sporočajo žena Ada, sinova Marko in Jurij, snaha Sonja, vnuka Matej in Kristina, sestra Nada in ostalo sorodstvo. Prisrčna zahvala prijatelju in doktorju Marku Jevnikarju, ki mu je do konca plemenito in požrtvovalno stal ob strani. Namesto cvetja se zahvaljujemo za prispevke v dobrodelne namene. Trst, 10. februarja 1991 Ob izgubi dragega dr. inž. Borisa Bezenška izrekata svojcem iskreno sožalje družini Terzoni in Pertot. Ob težki izgubi dragega strica Borisa občuteno sočustvujemo s prizadeto Ado in vsemi njenimi Lea, Breda in Sonja z družinama. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Ludvik Križmančič Pogreb bo v torek, 12. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Dolino. Žalostno vest sporočajo sin Edvin z Mauro, Tjašo in Markom, sestra Marija ter ostalo sorodstvo. Prebeneg, Bazovica, 10. februarja 1991 Ob nenadni smrti dragega Ludvika Križmančiča izrekajo sinu Edvinu ter Mauri, Tjaši in Marku iskreno sožalje prijatelji Claudio Ota, Clau-dio Bratos, Doljan, Fredi, Giuseppe, Miran, Paulo, Robi, Sandi in Sasa z družinami. Ob težki izgubi dragega očeta Ludvika Križmančiča izreka globoko sožalje svojemu članu Edvinu in družini ansambel Lojzeta Furlana z družinami. Svojemu dolgoletnemu članu Edvinu in družini izreka globoko sožalje ob izgubi očeta TFS Stu ledi ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ljube Lovriha por. Žerjal se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami na kakršenkoli način sočustvovali. DRUŽINA Boljunec, 10. februarja 1991 Pogovor z Mibšem Budinom in Stojanom Spetičem po kongresu KPI v Riminiju in rojstvu DSL Levica med soočanjem in dialogom Rojstvo nove Demokratične stranke levice, ki je privekala na italijansko politično sceno ob istočasnem razpustu KPI, je vneslo v italijansko in tukajšnjo politično stvarnost vrsto novosti. Sicer ne nepredvidljivih, saj je enoletna predkongresna razprava v komunistični partiji že nakazala nekatere smernice in možnosti, končno rojstvo DSL ob istočasni smrti KPI pa je procese, ki so se začeli že prej, pospešilo. Novosti so bile zlasti občutene na Tržaškem, kjer je tako imenovana fonta za Ne lahko računala na skoraj polovico članstva KPI. Kako pa bodo novosti vsedržavne in krajevne politične scene vplivale na slovensko okolje? Kakšne posledice bodo imele na odnose med tistimi, ki so bili še do predvčerajšnjim slovenski komunisti, danes pa so delno v Demokratični stranki levice, delno pa se opredeljujejo za gibanje za komunistično prenovo? O teh vprašanjih smo se pogovarjali s senatorjem Stojanom Spetičem, ki zaenkrat še ni pristopil k DSL in se je angažiral v gibanju za komunistično prenovo, ter deželnim svetovalcem Milošem Budinom, ki pa je med zagovorniki oblikovanja nove levičarske politične formacije. Preden smo šli »in medias res« pa smo oba sogovornika vprašali za strnjeno oceno kongresa v Riminiju. SPETIČ: Ob korenitih spremembah v Evropi in v svetu so bile nujne spremembe tudi pri nas. Največ novosti je na levici in zdi se mi pozitivno dejstvo, da je levica prva reagirala, manj pozitivno pa je, kako je reagirala. Osebno sem kritičen do rušenja italijanske komunistične identitete, ki je ni mogoče primerjati s komunističnimi identitetami v Evropi. Kar se je zgodilo v teh dneh je nedorečeno: italijanska levica je sedaj pluralna v svoji razčlembi in vprašanje je, kako še dati na stvarnost bolj realistično. Mislim tudi, da federacija levih strank ne bi bila dobra rešitev, ker zmagaš lahko le z močno stranko. Mi se zavzemamo za alternativo oblasti krščanske demokracije, za uresničitev tega načrta pa je potrebno soglasje čimvečjega števila volilcev in so seveda potrebna tudi zavezništva. Bistvena razlika med NE in DA je bila ravno v tem: ali naj bo stranka večno v opoziciji ali pa se ustvarijo pogoji alternative demokr-ščanski oblasti. Če hočemo spremeniti sedanji sistem, če ga hočemo deblokirati, moramo imeti močno stranko, v kateri velja večinsko pravilo: politika stranke je tista, za katero se opredeli večina. Kar seveda ne pomeni, da mora manjšina užaljeno oditi in ustanoviti novo stranko. PRIMORSKI DNEVNIK: Nekateri primerjajo današnji položaj na Tržaškem s tistim v letu 1948. Najbrž ni tako, ker so zgodovinske okoliščine povsem različne. Kljub temu pa je med člani občutiti veliko zmedenost. Kako ocenjujeta to razčlembo tudi glede na položaj v tržaški federaciji? SPETIČ: Vsaka primerjava z letom 1948 je površna in tudi negativna, saj je bil leta '48 spopad na povsem ideološki podlagi ob mednarodnih pogojevanjih, medtem ko danes tega ni. Seveda med Slovenci, sicer pa tudi med drugimi, vlada določena zmedenost, vendar je to posledica vsega dogajanja v svetu in spremembe vseh miselnih koordinat. Meni se zdi nekaj normalnega, da je sedaj ob vseh teh izzivih neka kriza rasti, gorje nam pa, če bi jo izkoriščali za kakršno koli medsebojno obračunavanje. Tudi med Slovenci moramo jemati na znanje, da obstaja različnost mnenj tudi na levica. Kljub različni oceni nekega dogodka, ne moremo pa trditi, da je vsaka Deželni svetovalec Miloš Budin (Foto Magajna) dodatno razčleniti to pluralnost, obenem pa ohraniti čimvečjo enotnost v vsakdanji praksi. Osebno sem zagovarjal federativno razčlembo. V DSL sedaj vlada močna »sredinska in desna koalicija« z »levico« v opoziciji. Zunaj pa ostajajo skupine komunistov, ki mislijo, da je potrebna drugačna prenova in se zanjo zavzemajo, čeprav ne nameravajo ustanoviti nove stranke. Mislim, da sedanja konfiguracija ni definitivna in ta scenarij se bo izredno naglo razvijal, ker so predpostavke, na katerih je Occchetto gradil svoj predlog, sedaj že presežene. Na kongresu v Riminiju je razprava o vojni in miru zasenčila druga, bistvena vprašanja, o katerih se debatira sedaj. BUDIN: Ustanovitev Demokratične stranke levice ocenjujem pozitivno in ne dramatiziram dejstva, da je v Italiji ostala zunaj stranke manjša skupina pripadnikov dosedanje KPI, saj mislim, da bo v prihodnje to gibanje pristopilo k novi stranki. Ustanovitev DSL pomeni odstop od ideološkega pojmovanja politike in uvajanje bolj realističnega pristopa k politiki. Mislim, da je to tudi kriterij ocenjevanja pluralnosti levice, saj je tudi v tem okviru nek program verodostojen, samo če je uresničljiv v praksi. Seveda nočem reči, da je treba odpraviti ideale, hočem le poudariti, da je treba gle- izbira definitivna - sam sem na primer med kongresom poudaril, da zaenkrat ne nameravam pristopiti k DSL in da se glede na razmere lahko zbližamo ali oddaljimo. V praktičnih stvareh, ki nas družijo, zlasti v boju za pravice slovenske manjšine pa se ne sme nič spremeniti. In še nekaj bi rad rekel: leta 1948 so se razbijale družine, prijateljski vezi... danes to ne bo več mogoče, kajti krožki, ki jih nameravamo ustanoviti v okviru gibanja, bodo odprti vsem komunistom, tudi tistim, ki so v SDL... PRIMORSKI DNEVNIK: Ali to ni že zametek nove stranke... SPETIČ: Ne, ker ustanavljamo krožke, ki imajo sicer neko svojo politično pobudo, vendar hočejo združevati tiste, ki so v stranki, in tiste, ki so izven nje. Duh tega je povsem drugačen. BUDIN: Mislim, da so okoliščine današnjih razlikovanj povsem drugačne kot leta 1948, kljub temu pa primerjava s tistim letom ne sme postati neka tabu tema. Leta 1948 se je delavsko gibanje dejansko razbilo, svet je komaj premostil drugo svetovno vojno, politično delovanje je bilo idealistično, strastno, bolj podobno športnemu navijanju kot pa trezni politiki. Danes je povsem drugače, čeprav ne smemo hliniti, da se ni nič zgodilo. Mislim pa, da bomo znali v okviru levice ohraniti glede problemov manjšine oblike sodelovanja in da ne bo nihče prekoračil meje, ki bi onemogočila nadaljnje sodelovanje. Nedvomno so pristopi do splošnih političnih vprašanj različni, vendar ostajajo stališča do manjšinskega vprašanja podobna. SPETIČ: S tej zvezi bi rekel, da je še čas, da uresničimo tisto, o čemer smo se pogovarjali že pred kongresom in sicer o samostojni organizaciji slovenske levice, ki bi sklenila politično pogodbo z DSL. V tej pogodbi bi poudarili trdno zavezanost pravicam slovenske manjšine. V taki samostojni organizaciji bi lahko sodelovali člani nove stranke in tudi tisti, ki k DSL niso pristopili. To je model, ki so ga uresničili že na Južnem Tirolskem in za katerega sem se ogreval. Take rešitve so še možne in o njih je treba še razmišljati, da se ohrani vloga subjekta slovenske narodnostne skupnosti. Nekateri zametki so že, kot je na primer kljub slovenskih levičarskih izvoljenih predstavnikov. Zato poudarjam, da v tej smeri lahko še iščemo. V tem okviru bi rad tudi poudaril, da kot senator ne želim predstavljati v parlamentu ene same skupine pač pa vse komponente, tiste, ki so me volili, in tiste, ki me niso. BUDIN: Ko govorim o oblikah sodelovanja med slovenskimi tovariši, ne mislim točno na to, kar pravi Spetič. Te oblike morajo upoštevati, da se je nekaj zgodilo, eni v DSL niso, drugi pa smo in mi se ne moremo odpovedati pripadnosti stranki. V statutu in pravilih DSL bo avtonomna organiziranost Slovencev dobila svoje mesto... SPETIČ: Ti se odrekaš južnotirol-skemu modelu? BUDIN: Tvoj predlog je nekoliko različen od južnotirolskega modela. Morda je tvoj predlog očarljiv, vendar je manj učinkovit od mojega, ki pomeni avtonomijo znotraj stranke z zagotovljenim odstotkom predstavnikov v raznih telesih, obenem pa sodelovanje znotraj stranke z italijanskimi tovariši, od česar je odvisna učinkovitost boja za pravice manjšine. Tudi v DSL se mora poznati, da je stranka, v kateri sta dve narodnostni komponenti. Seveda pa to ne preprečuje možnosti sodelovanja, nasprotno nam daje še večje možnosti tako v klubu izvoljenih kot tudi v drugačnim oblikah sodelovanja. PRIMORSKI DNEVNIK: V tem okviru bi postavili še eno težko vprašanje: v zastopništvu Slovencev je doslej eden zastopal KPI. Kako bo odslej? Ali sedaj lahko Spetič zastopa tudi Budina in obratno, Budin Spetiča? BUDIN: Dosedanje stališče KPI in kar se me tiče stališče DSL odslej je, da mora imeti manjšina dostojno skupno predstavništvo, ki ga danes ni. To, kar smo imeli do danes, je nekaj, vendar premalo. Mi smo dali svoj predlog o skupnem predstavništvu, v katerem naj bi bil strankarsko-politič-ni del zastopan na osnovi izvoljenih predstavnikov. SPETIČ: Doslej smo v tem skupnem predstavništvu zastopali nekaj širšega, kot je bila sama slovenska komponen- ta KPI. Mislim, da je bilo v vseh teh fazah v ospredju vprašanje vsebine. Zato se mi zdi, da me Budin ali kdo drugi od tovarišev lahko zastopa. Upam, da kot v preteklosti tudi sedaj ne bomo izpostavljali interesov stranke ali gibanja, pač pa predvsem interese slovenske manjšine. Sam imam tudi institucionalno vlogo parlamentarca in, kot sem že rekel, bi rad zastopal celotno slovensko manjšino. Na primer v ožjem odboru senatne ustavne komisije mislim nadaljevati z delom kot doslej, PRIMORSKI DNEVNIK: S tem v zvezi: v odnosu KPI do slovenske narodnostne skupnosti je bila ena od glavnih točk prav dejstvo, da je vselej izvolila slovenskega predstavnika v italijanski parlament. Ali bo v BUDIN: Soglašam s Spetičem- ° Slovenci enotno določimo kandi in nato kar najbolj enotno glasu]6 zanj. Toda samo slovenski 9^as0V:a!i-zadostujejo, potrebni so tudi itaW , ski. Mislim, da je polovica rešitvfjjari' venskega vprašanja v rokah Ral J ^ ske večine. Zato se mi zdi važn°'traj ostanemo, sicer avtonomni, za°ega stranke, ker je v tem naša moč. ^ za, * r-i *-l 4 4 1 4-r-v-k /-1 o 4/-k tar~kr~kTJ 3 ^ r , S te9a vidika mislim, da je pogodbena z ^ o kateri je bil prej govor, možna volilna zveza, ne pa v trajnem P0^ v nem delu, ker je moč predvsem močni stranki. j[ije PRIMORSKI DNEVNIK: Se zau vprašanje. V teh dneh bo vellK e jja vora o razčlembi. Mislimo, e tjO primer glede ljudskih domov z nič spremenilo. A kaj bo na pr* dosedanjim glasilom KPI Delom iirisl Senator Stojan Spetič prihodnje še možno izvoliti slovenskega parlamentraca? SPETIČ: Upam, da bo to mogoče in želim, da bi bilo Slovencem omogočeno, da v bodoče enotno izvolijo svoje predstavnike v parlament in jih tudi enotno izberejo. Temu je treba podrediti vse ostalo. V preteklosti je bila izvolitev pod vprašajem, saj sem bil na zadnjih volitvah izvoljen za las. Prevečkrat je izvolitev Slovenca odvisna od volilnih premikov, zato je treba omogočiti Slovencem, da glasujejo enotno. V tem okviru je treba doseči vse potrebne sporazume predvsem med Slovenci, nato pa tudi na levici. Rekel bi še, da bi morala morebitna volilna reforma predvidevati prav predstavništvo manjšine. V bitki za spremembo volilnega sistema bi ta element moral biti izredno poudarjen. ^ skaP(1t SPETIČ: Mišim, da je vse bolj ambicija, da bi duo ^ soO^ fr doslej prostor ustvarjalne^^. ^ slovenskih in drugih boi**0 bomo uresničili to arnbic* ^p[ kazali zrelost. . ajasil0 - BUDIN: Delo >> in bo postalo časopis s ^pj. ^ ne samo dosedanjih tudi iz Dela mora biti r ^ je nekaj spremenilo- dom0v s® j SPETIČ: In tudi gle?e variši ^ L zdi, da vse, kar so naš* to; za SKUP ustvarili, mora biti p sodelovanje. „ik so vi(,ca*1' Za Primorski dnevn* )e voru sodelovali pu dOr_.Te")o La ) J' 1 tern pa se še zabod kem prime-- -boga izgubljena valce, z njo pa je za odšl° U Lero pa se še zabode. I/, | l i(f ^aij ®be idolu. tisti pa, ki blagostanje^ in bjjej015o J. C') Mk,'ktirj ®V?1„ ne obstanek. Če ; ^ 9 aSl za kralja Bili so gotovi, da j. J/ pJ^Uinljivo, da So kralji, leni cilj m se j J/ .. t>o p^jem se ubiti ali so bm nostim, če k oVo J kjVj11 »čjp dol°čenega števila m prenesi 1 9na 00 .j, . » \1 h® k < z vsemi privilegiji še v polni ' iflf ts Urpr Jsne9a namestnika, ki vega naslednik 50 iOf ^ ^ namesto njih. Take- Nekatera J dokaZ° \fjZi11 h\ ^tJ^arji m 1posluževali Pred-zato ne manjka a ^ po al» %. tih p Malabara v Indiji. V znamenja os.la^velfl ^ i ^sL^i m ]6 tako vladar P° ranja pri nt za vSb d^J1: 'H Vk^o ob] ei)esel celovito izvr-prev,t nev. n» k »» M». »orod- Ni dvoma, da lahko običaj usmrtitve Pusta oziroma kralja-karnevala na Slovenskem povezujemo s tradicionalnim umorom kralj a-boga med primitivnimi ljudstvi. Pust mora prav tako umreti na višku svojih moči, kar je tesno povezano s primitivno mislijo o neurmljivem duhu kralja-boga, ki se s smrtjo kralja ponovno reinkarnira v mladem in zdravem telesu. James George Frazer poroča, da v okolici Rima in Neaplja v Italiji zadnji dan pustnega karnevala izpolnjuje praznovanje, ki ga imenujejo Radiča. Nekako ob štirih popoldne mestni orkester, ki ga spremlja velika množica, igra vesele melodije. Sprevod od-dide na glavni mestni trg. V sprevodu je voz, na njem pa velikanski stol, na katerem sedi veličastna figura karnevala, človeka iz mavca in voska, veselega in nasmejanega obraza. Posebnost tega praznovanja je v tem, da mora vsak od prisotnih nositi v rokah tako imenovano radico (koren). To je velik list aloje ali agave. Kdor si drzne prisostvovati brez takšnega lista, bi ga takoj nagnali. Ostal bi lahko le, če bi namesto lista nosil veliko zeljnato glavo, nabito na pali- Zf„rein ^ 'na tč' !greb-Panz) netk6_wkf-Milan-Turin in Be-^dan-Genova-Ventimi- Velja od 30. septembra 1990 do 1. junija 1991 glia (spalniki in pogradi 2. raz. T rst-Ventimiglia) 23.00 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim) Prihodi v Trst 0.10 E Benetke 2.12 H Benetke 6.50 K Portogruaro § (1) 7.15 H Turin-Milan-Benetke in Ven-timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst) 7.45 H Portogruaro (1) 8.10 E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst) 8.45 E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb) 9.25 K Benetke § 10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst) 11.05 K/H Benetke 13.00 H Benetke 14.15 H Benetke 14.50 K Portogruaro § (1) 15.15 H Benetke 16.15 H Benetke § 18.10 K/H Benetke 19.00 H Benetke 19.50 K Benetke § 20.15 H (Benetke Express) Benetke 20.40 IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre* 22.08 IC (Tergeste) Turin-Milan-Me- . •» stre 23.17 K Benetke 23.25 IC (Svevo) Milan-Mestre* * - samo 1. razred z dodatkom za br- zovlak in obvezno rezervacijo - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak § - samo 2, razred (1) - ne vozi ob praznikih TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 9.15 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpeš ta-Varšava-Moskva (spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah) 13.40 E Opčine-Ljubljana § (1) 18.38 H Opčine-Ljubljana § (1) 20.45 H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene) Prihodi v Trst 7.30 E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljub-Ijana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke) 9.40 H Ljubljana-Opčine § (1) 16.28 H Ljubljana-Opčine § (1) 20.00 E (Simplon Express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih) § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah, 1. in 3. 11.; 8., 25. in 26. 12.; 1. 1.; 1. in 25. 4.; 1. 5. TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta 5.56 H Videm-Trbiž § 7.00 H Videm 8.10 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj 10.15 K Videm § 12.20 H Videm-Trbiž 13.10 K Videm 14.10 H Videm (1) 14.35 K Videm § 16.40 H Videm (1) H - hitri vlak K - krajevni vlak E - ekspresni vlak IC - Inter City 17.16 K Videm § 17.50 H Videm (1) 18.25 H Videm § 19.20 H Videm § 21.15 H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj -Miinchen 23.25 K Videm § Prihodi v Tjst 0.28 K Videm § 6.25 K Gorica § (1) 7.05 K Videm § 7.50 H Benetke-Videm (1) 8.40 K/H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm 9.35 K Videm (1) 10.50 H Videm 14.22 H Videm (1) 15.05 K Videm § 15.45 H Videm § (1) 16.40 H Videm 18.18 K Videm § 19.07 K Videm § 19.42 H Trbiž-Videm 21.10 K Videm § 22.20 H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih stran lO □ PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 10. decembra 1990 ■ ::: - ::::: nedeljski televizijski in radijski sporedi n bai i______________________ 7.00 Film: Bulldog Dmmmond in Africa (krim., ZDA 1938, r. Louis King, i. John Howard, Heather Angel) 8.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Afriška odisejada 9.00 Otroški variete: Disney Club 10.00 Zelena linija: Magazine 10.50 Maša 11.45 Nabožna oddaja 11.55 Papežev blagoslov 12.15 Zelena linija 13.00 Tednik: TG 1'una 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in... 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.10 Pregled: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: 1 misteri della giungla nera (pust., It. 1990, r. Kevin Connor, i. Kabir Bedi, Virna Lisi, Stacy Keach, 2. del) 22.20 Športna nedelja (vodi Tito Stagno) 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Teniški turnir ATP (prenos iz Milana) HC RA12 7.00 Risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Praznični dan: Od primitivnih sandalov do visokih pet 11.05 Srečanje s cirkusom - Cirkus zvezd (1. del) 12.00 Variete: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete: Ricomincio da due (vodi Raffaella Carra) 16.50 Raziskava: Tutti i barabini... di Comencini 18.00 Športna rubrika: Studio Stadio - smučarski skoki (120 m) in nogomet A lige 19.45 Dnevnik in vreme 20.00 Šport: Domenica sprint 21.05 Nadaljevanka: Beautiful 22.15 Variete: Scrupoli (vodi Enza Sampo) 23.15 Dnevnik - nocoj 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Izobraževalna oddaja: Siena, la faziosa armonia 0.50 Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe: Rock, pop, jazz 1.25 Nanizanka: Jackie and Mike ^ RAI 3__________________ 10.25 SP v smučanju: tek 10 km ženske, 12.10 moški superveleslalom 13.00 Drobci 13.30 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: Mystery Train (glas., ZDA 1989, r. Jim Jarmush, i. Vouki Kudoh, Masatoshi Nagase, Nico-letta Braschi) 16.05 Aktualno: Karneval v New Orleansu 16.30 Film: Capitolo secondo (kom., ZDA 1989, r. Robert Moore, i. James Caan, Marsha Mason) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Drobci 20.30 Aktualno: Chi 1'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.15 Nočni dnevnik On the road ali TG 3 v premikanju 23.35 Filmske novosti 23.45 Deželna nogometna prvenstva [ fr" TV Slovenija 1 8.45 Video strani 8.55 Otroška matineja: Živ Žav, 9.45 nanizanka Pasja pripoved 10.15 Druga godba 10.45 Nanizanka: Mati in sin 11.10 Ansambel Toneta Kmetca 11.35 Nabožna oddaja: Obzorja duha 12.00 Dokumentarec: Bourville - Salva smeha 13.00 Show Rudija Carrella 14.35 Nad.: Saga o Forsytih 15.25 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Film: Ko zvonijo zvonovi (glas., ZDA 1960, r. Vincente Minnelli, i. Judy Holliday, Dean Martin, Fred Clark) 19.05 Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka (3. del) 21.20 Zdravo 22.40 Dnevnik, šport in vreme 23.00 Nočni program Sova, vmes nanizanki Spet ti? in Mama Lucija 0.10 Video strani fHP| TV Koper 15.00 Prešernova proslava v Trstu (posnetek) 16.00 Športni pregled 18.00 Video glasba: Tutti frutti 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magica in risanka L incre-dibile Hulk 20.00 Film: Attimi di paura (ZDA 1987, r. C. Vincent, i. Jane Hamilton) 21.30 Aktualno: Svet na ekranu 22.00 TVD Novice ‘ 22.10 Športna oddaja | TV Slovenija 2 10.00 SP v smučanju: ženski veleslalom (1. tek), 12.05 moški superveleslalom, 13.00 ženski veleslalom (2. tek), 13.45 ženski tek 10 km, 14.25 skoki 120 m 19.00 Dok.: Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.00 Reportaža: Drugačne zvezde 20.30 TV film: Memento mori 20.45 Dok.: Drežniški pustovi 21.05 SP v smučanju (posnetki) 22.50 Športni pregled CANALES________________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: ArcadiNoe 9.45 Film: I diavoli volanti (kom., ZDA 1939, r. Edvvard Sutherland, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 11.30 Aktualnosti: Nonsolomo-da, 12.00 Cerco e offro 12.30 Variete: Anteprima 12.55 Canale5News 13.00 Superclassifica Show 14.15 Variete: Rivediamoli 15.00 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bamin risanke 18.00 Kviza: O.K. II prezzo č giu-sto!, 19.45 La mota della fortuna, vmes (8.40) Canale 5News 20.30 Aktualno: Controcorrente 20.35 Variete: Una sera c'incon-trammo... 22.25 Variete: 10 e lode 23.05 Aktualno: Nonsolomoda 23.35 Italija sprašuje 24.00 Canale 5 News 0.35 Nanizanka: Marcus Welby M. D. - Ritorno a časa 1.35 Aktualno: Controcorrente 1.40 Nan.: Operazione ladro RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nad.: Marilena, 10.00 Pic-cola Cenerentola 11.30 Aktualno: Ciak 12.20 Vesti iz parlamenta 13.00 Nanizanka: Love Boat 14.00 Nedelja v kinu 14.15 Film: Peccato sia una ca-naglia (kom., It. 1954, r. Alessandro Blasetti, i. So-fia Loren, Marcello Ma-stroianni) 16.30 Nadaljevanki: La mia pic-cola solitudine, 17.30 Seno-ra 19.30 Aktualno: Linea continua, 19.40 Kronika (vodi Emilio Fede) 20.35 Kviz: II ficcanaso (vodi Fla-vio Andreini) 22.00 Nanizanka: Le inchieste di padre Dowling - Indizi ine-sistenti 23.35 Koncert v Scali: Myung Whun Chung dirigira skladbe iz Romea in Julije (Prokofjev) 0.15 Film: Bersagli (srh., ZDA 1968, r. Peter Bogdanovich, i. Boris Karloff, James Brown) 1.50 Nanizanka: Bonanza ITALIA i________________ 6.45 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.00 Odprti studio 10.30 Film: Ciclone sulla Gia-maica (pust., ZDA 1965, r. Alexander Mackendrick, i. Anthony Ouinn) 12.15 Odprti studio 12.30 Vodič za prvenstvo 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Aktualnosti: Be Bop a Lula, 14.45 Domenica Zip, vmes Buzz 16.00 Film: I ragazzi della 56. strada (dram., ZDA 1983, r. Francis Ford Coppola, i. Matt Dillon, Diane Lane) 17.30 Odprti studio 18.00 Nanizanka: Giustiziere della strada 19.00 Risanke 20.30 Nan.: I vicini di časa - La lepre in tuta rossa 21.00 Rubrika: Pressing 23.00 Odprti studio 23.05 Variete: Mai dire gol (z Giallapa's Bandom) 23.35 Rock opolnoči 0.35 Odprti studio 1.35 Nanizanki: Kung Fu, 2.05 Samurai ODEOM___________________ 13.00 Nanizanki: Capitan Power, 13.30 Supercarrier 14.30 Film: Valanga (dram., ZDA 1978, i. Rock Hudson) 16.00 Film: L'ostaggio (vestern, It., r. Luigi Valanzano) 17.30 Film: II suo nome era Pot, ma lo chiamavano Allegria (vestern, It. 1971, r. Dennis Ford) 19.J0 Nanizanka: Supercarrier 20.30 Film: Una su 13/12 + 1 (kom., It. 1969, r. Nicholas Gessner, i. Vittorio Gas-sman, Sharon Tate) 22.30 Nan.: Bollicine 23.00 Film: Una giomata spesa bene (dram., 1972, r. Jean-Louis Trintignant, i. Jac-gues Dufilho) 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC, vmes moški superveleslalom 14.00 Film: SOS - II triangolo delle Bermude (pust., ZDA 1975, r. William Graham, i. Fred MacMurray) 16.00 SP v smučanju: skoki 120 m 17.25 Motociklizem - pokal Alp 19.00 Nanizanka: Automan 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Galagoal 22.30 Glasba: Rock in Rio 2 0.30 Film: Indagine sulla vita privata della moglie di un poliziotto (dra., ZDA 1980, r. Jerold Freedman, i. Fre-derick Forrest) TELEFRIULI ____________ 12.30 Vesti 13.00 Športne napovedi 13.30 Furlanske zgodbe 14.00 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Lettere a uno scono-sciuto (krim., VB-Fr. 1985, r. Peter Duffell, i. Cherie Lunghi) 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Pozabljeni zaklad; 10.30 Soh mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ona + jaz = oba (S-Verč-B. Kobal); 14.40 Country glasba; 15.00 Orkestri; 17.30 Proslava ob dnevu slovenske kulture v Trstu (posnetek); 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo,- 12.00 N® današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13-2U Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Naši poslušalci čestitajo; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Radijska igra; 18.25 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Rad* 1]' ski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in Iju0' je: pozdrav, na današnji dan, reportaž®, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubi. 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno-Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedn . 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v nate ^ ju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ri tem; 15.30 Radio Koper na obisku; In- ^ Lestvica popevk Radia Koper: Daj_rn naši; 18.30 Nedeljska humoreska; 1" Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30. 1330, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasb|f| 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovin* utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 cd ska glasba; 8.00 Ustavil bi čas; 8.25 R pevka tedna; 9.00 Avtorska popevka; y-Mixage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; D-^ Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po žel) . in. čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 *P° , p pregled in glasba; 18.00 Lestvica plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Nedeljski spu tni pregled; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Ju^ nji nedeljski val; 13.00 Glasba po ze J ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi i rai i_______________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.00 Jutranji dnevnik 10.10 Variete: Occhio al bigliet-to 10.25 SP v smučanju: tek 10 km moški 11.55 Vreme in vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Kvarkov svet 14.30 Sedem dni v parlamentu 15.00 Ponedeljkov šport 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nad.: Medicina amara 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 Film: Per gualche dollaro in piu (vestern, It.-Nem,-Šp. 1965, r. Sergio Leone, i. Clint Eastwood, Lee Van Cleef) 22.50 Filmske novosti 23.00 Dnevnik 23.10 Verdi Festival '90 (1. del) 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.20 Danes v parlamentu 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintomi % RAI 2___________________ 7.00 Risanke in otroški variete 8.30 Nanizanka: Una detective in gamba 9.30 Aktualno: Radio anch io 9.50 Rubrika o židovski kulturi 10.20 Umetnost slikanih oken 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 TV film: Roanoak (pust., ZDA 1986, r. Jan Egleson, i. Victor Garber, 1. del) 17.00 Vesti in Videocomic 17.45 Nani.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanki: LTspettore Derrick 21.35 Aktualnosti: Mixer 23.15 Dnevnik - Pegaz in Dosje 24.00 Vreme in horoskop 0.10 Ciklus posvečen Mozartu (dir. Čakarov in Harnon-court, igrajo VViener Phil-harmoniker) 1.15 Nanizanka: Jackie e Mike RAI3_______________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Delavnica zgodovine in TV antologija 14.00 Deželne vesti 14.30 Mali nogomet 14.55 Nogometni turnir v Via-reggiu 16.45 Nogomet: A tutta B 17.40 Nanizanka: Vita da strega - Antipatico per magia 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.20 Una cartolina spedita da Andrea Barba-to 20.30 Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Film: Appuntamento con 1'assassino (krim., Fr. 1975, r. Gerard Piros, i. Catheri-ne Deneuve, Jean-Louis Trintignant, Milena Vu-kotič) 0.15 Nočni dnevnik [ & TV Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Oddaja za otroke: Aliča v deželi risb, 9.15 Ciciban, dober dan 9.25 Mozaik. Dok. oddaja Da ne bi bolelo, 9.50 glasba s skupino Stribor, 10.20 Utrip, 10.35 Zrcalo tedna, 10.50 TV mernik 11.05 Video strani 15.30 Video strani 15.40 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik: Zdravo (pon.) 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček - Gnezdo, 18.50 nan. Alf 19.15 Risanka in TV dkno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Komdija: Sumljiva oseba (Branislav Nušič, r. Arse-nije Miloševič, i. Ivan Bekjarev) 21.45 Oddaja o kulturi: Osmi dan 22.30 Dnevnik in vreme 22.55 400 let slovenske glasbe 23.25 Sova, vmes nanizanka Avtostopar in nadaljevanka Mama Lucija (2. del) 0.45 Video strani |HP) TV Koper 16.00 Športni pregled 18.00 Dokumentarec: Nati per vivere 18.30 Oddaja v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magica, nanizanka Barba-gianni e pavoncelle in risanka L'incredibile Hulk 20.00 Glasbena oddaja z Ireno Grafenauer (2. del) 20.30 Rubrika: Ponedeljkov šport 21.00 Športni dokumentarec 21.30 TVD Novice 21.45 O zamejskem športu: 6. krog | TV Slovenija 2 10.25 SP v smučanju: tek 10 km moški, 16.45 posnetki 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.45 Dok.: Po sledeh napredka 21.10 Športna oddaja: Sedma steza 21.30 Rezervirano za šanson: Francija v šansonu 22.00 Satelitski prenosi, Yutel CANALE 5_________________ 8.00 Nan. La famiglia Brady 8.30 Film: Sette giorni di fifa (kom., ZDA 1966, r. Allan Rafkin, i. Don Knotts) 10.25 Aktualno: Gente comune 11.45 Kviza: II pranzo e servito, 12.35 Tris 12.55 Canale 5 News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto!, II gioco delle coppie 15.00 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale 5 News 18.45 Kviz: II gioco dei nove, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Aktualnosti: Radio Londra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Una poltrona per due (kom., ZDA 1983, r. John Landis, i. Eddie Murphy) 22.55 Nanizanka: Časa Vianello 23.25 Variete: Maurizio Costan-zo Show 24.00 Canale 5 News 1.30 Striscia la notizia 1.45 Radio Londra (pon.) 1.55 Nan.: Marcus Welby, 2.55 Operazione ladro RETE 4 8.30 Nadaljevanke: Aspettando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Elisa, 11.00 Senora, 12.00 Topazio 13.00 Variete: Buon pomeriggio (vodi Patrizia Rossetti) 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Feb-bre d’amore 18.15 Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbare-schi) 19.30 Aktualno: Linea continua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.40 Nad.: Marilena (i. Hilda Abrahamz) 20.35 Nadaljevanka: La donna del mistero (i. Luisa Kuli-ok, Jorge Martinez) 22.35 Linea continua (2. del) 23.40 Variete: Una sera c incon-trammo (voditelj Lino Ban-fi, pon.) 1.40 Nanizanka: Bonanza -Doppio gioco ITALIA 1 j 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja Ciao ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Califomia 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker -Prima pagina, 13.00 Happy Days - Un viaggio nel West 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al Colle-ge, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Simon & Simon - Una vacanza al club degli assassini 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanke: Mai dire si, 19.00 MacGyver, 20.00 Cri Cri - Un metodo infallibile 20.30 Aktualno: L istruttoria 22.45 Studio aperto 23.00 Ekološka oddaja: Gaia 23.35 Film: Nudo e crudo (kom., ZDA 1987, r. Robert Tow-send, i. Eddie Murphy) 1.10 Nanizanka: Kung Fu, 2.10 Samurai OPEON__________________ 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: E Beatrice sta a guar-dare (dram., It., r. Michael Lang, i. Umberto Orsini) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Bersaglio altezza uomo (krim., It. 1979, r. Guido Zurli, i. Luc Meren-da, Ornella Villoresi) 22.30 Tednik: Contintasca 23.00 Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, r. G. Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Raimondo Vianello) 10.30 Nadaljevanki: Tris di cuo-ri, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Jimmy e Andrea (dram., ZDA 1980, r. Guy Green, i. Alex Karras) 16.50 Ženska TV 18.10 Nan.: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il prezzo della pas-sione (dram., ZDA 1986, r. Larry Elikan, i. Richard Crenna, Karen Young) 22.25 Variete: Ladies and Gen-tlemen 23.00 Nočne vesti 23.20 Mednarodni prenos 0.30 Film: Storia di tre donne (dram., ZDA 1983, r. Mirra Bank-Ellen Houde) TBLEFBIULI 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Ponedeljkova košarka 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A fl 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.0°, 1 'o 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro juti ^ naše; 8.10 Življenje onkraj življenj3- e. Valčki in polke; 9.10 Solisti; 9.30 ^ P po teklosti v sedanjost; 9.40 PotPurl; pnef" Pregled tiska; 10.10 S koncertnega P ^ toarja; 11.30 Roman: Doktor ŽivaS.^O del); 12.00 Utrip mesta; 12.20 Soliš«! ij; Primorska poje: Dekliški zbor iz J u.oO 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarstvo; ^ Deželna kronika; 14.10 Otroški ^50 sejem; 14.30 Pandorina skrinjica; jora; Evergreeni; 15.30 Južnoameriška kr0pi- 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna * ji ka; 17.10 Aladinova svetilka; 17-4 val: Kinotto; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA ^ 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10-00' 2l.00- 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19VP' .utro; 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 DobI 40 P«5' 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; H ,arStv0 mica; 9.05 Matineja; 10.00 G°S *P apsa10 * *' in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12-111 ala&t bli; 12.30 Kmetijski nasveti; l2-^ , 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta sni - l5.3U Mladi glasbeniki; 14.40 Merkuice ,-j.oe Dogodki in odmevi; 16.00 Mel° J ' j si? V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zv° studi“ nali; 19.35 Lahko noč otroci; 19;* 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaple5lte tf.lP 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mele0 J Literarni nokturno; 23.15 Glas RADIO KOPER (slovenski P«g^J x6,3oK 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, M.3«: dan, bV ročila; 6.00 Glasba, Na današnp ces -Vreme in promet; 6.30 y.35 b.r; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska^ turni servis; 13.00 Na valuJlcPni 1 13.15 V podaljšku; 14-35. 15.30 Dogodki in odmevi; 1* po željah; 17.30 Primorski dne p0 Interna 52; 18.35 Glasbene ze J ija. fonu; 19.00 Prenos Radia Slo RADIO KOPER (italijanski programi le-t 1.15, 8.30, 9.30, 10.30, ^014.30' ;30, )' 13'-3 12.3O'„„V0- 10 18.30 Poročila;'7.l5.133Vzgf35 50 Dnevnik; 6.07 Alman ■ zVezd' j. ski utrinki; 7.00 Simfon 1 peSein ^ 35 ipaj; 8.00 Razglednica; 8^ CliCi n, 8.40 Vsega po neka], prvi Mpi® jevka po želji; jl.OO ^Ja i11 3 Družinsko vesolje; Jg^Gla^gdig rosti; 11.30 Italiana; M l445 ja; i tke; 14.40 Pesem tedna^ sreC iy; etti; 15.00 Glasba, _.,0nir lletti; 15.00 '-“‘-“v,' souve111 ha 10 Naša glasba; 18-32„o n0 Glasba' 10 Kotiček za flavto; 20- RADIO 0?^ ^<1; .30, 13.30, JADIU < n flO 30, 13.30, 17-30^rSČoaovorzbdš n horoskop; 12-08 * ® ); l8 00 1 in Ostali Jopera-0 Gledališče; 20.30 Op -etn’; Svetovno smučarsko prvenstvo v nordijskih disciplinah v polnem razmahu Dvoranska atletika v ZDA Dan Norveške - Dahlie in Lundberg zlata 1 I*' T? C ^ NT a f T T 4" T T _ _ TESERO — Na svetovnem prven-tvu v klasičnih smučarskih panogah t°k ■ lijani v teku na 15 km z drsalno ehniko dalj časa upali na kolajno, ob °ncu pa je bil kljub manj vidnemu uspehu njihov izkupiček vsega spošto-a[ija vreden. Preizkušnjo je v svojo korist odločil orvežan Bjorn Dahlie z dokaj skrom-0 prednostjo 8 sekund nad Švedom vanom in 10 nad Smirnovom iz SZ. Razlike med temi tremi tekači so se malenkostnimi vrednostmi ustvarile ®. Po poldrugem kilometru teka. Pozi-1* se med progo niso več spreminja-■ te da se je rahlo večal časovni raz-oai ^seRaR:or ie Dahlie veliko tve-zaii ^er.te začel nekoliko prezgodaj Ključni finiš in je startno črto prešel t °raj onemogel. Svan je bil z razple-m vidno razočaran, navidezno sre-n pa je bil Smirnov. italijani so dosegli četrto mesto z azetto, ki je za las prehitel super .merana Da Zolta (41 let), na še boljši Kupitgk pa so upali po polovici teka, te bil odlično postavljen tudi Bar- KOLAJNE Norveška 2 11 |ov. zveza 111 fvedska 1 1 o Avstrija 0 1 1 'talija 0 0 1 co, ki je nato drago plačal prehiter začetek in je zdrknil na 10. mesto. S tremi tekači v prvi deseterici so »azzurri« postavili resno kandidaturo za eno od kolajn v štafeti. Startajo lahko tudi za zlato. Včerajšnji tek z drsalno tehniko je na samem vrhu ovrednotil dva tekača, ki sta se odlično izkazala tudi v klasičnem slogu. Svan in Smirnov sta namreč obakrat osvojila kolajni. Za Dah-lieja je šlo za prvo veliko zmago, čeprav je bil Norvežan letos že večkrat na boljših mestih, kar dokazuje tudi njegovo drugo mesto na začasni lestvici za svetovni pokal. VRSTNI RED TEKA NA 15 KM (drsalna tehnika): 1. Dahlie (Norv.) 36'57"2; 2. Svan (Šve.) po 8"4; 3. Smirnov (SZ) po 10"6| 4. Vanzetta (It.) po 34 T; 5. Da Zolt (It.) po 35''6; 6. Ottons-son (Šve.) po 57"6; 7. Skjeldal (Norv.) po 58"8,- 8. Plaksunov (SZ) in Mogren (Šve.) po T02"4; 10. Barco (It.) po 1'05"4. LESTVICA ZA SP: 1. Smirnov (SZ) 130 točk; 2. Dahlie (Norv.) 83; 3. Mogren (Šve.) 64; 4. Albarello (It.) in Ul-vang (Nor.) 58; 6. Svan (Šve.) 54. LESTVICA ZA POKAL NARODOV: 1. SZ 790 točk; 2. Norveška 763; 3. Švedska 664; 4. Italija 581; 5. Nemčija 234. V manj odmevni nordijski kombinaciji je norveški uspeh dopolnil Fred Borre Lundberg, ki je prehitel Avstrijca Sulzenbacherja in Ofnerja. Prvenstvo bo danes še razširilo svojo ponudbo z izvedbo skokov na 120-metrski skakalnici. V krog tistih, ki upajo na kolajne, stopajo s preizkušnjo na veliki skakalnici tudi Jugoslovani s Francijem Petkom na čelu. Sicer svojih ambicij ne skrivajo niti Italijani s Ceconom, logični favoriti pa so iz vrst Avstrijcev (Felder), Nemcev (Weis-sflog) in Fincev (Nykanen, Puikonen, Nikkola). Zadnje vesti pravijo, da so Weissfloga v zadnjem hipu »popravili« zdravniki iz Miinchna. V teku na 10 km za ženske (drsalna tehnika) naj bi SZ ponovila uspeh. Na krajši progi bi morala imeti več možnosti Italijanka Belmondo, startala pa bo tudi Karnijka Manuela Di Centa, čeprav njen sijaj počasi ugaša. Val d’Aosta hoče zimske Ol AOSTA — Tehnična komisija MOO je obiskala naprave, ki naj bi služile OI ob morebitni dodelitvi organizacije Aosti za leto 1998. Mnenje izvedencev je bilo pozitivno, omenjene pa so bile tudi kandidature drugih. Za te OI se potegujejo Soči (SZ), Nagano (Japonska), Salt Lake City (ZDA), Oestersund (Švedska) in Jaca (Španija). Skupina »zelenih« je komisiji izročila spomenico proti organizaciji OI. Podobne ima MOO tudi iz Nagana in Jace. Giorgio Vanzetta Alžirec Morceli znova odličen EAST RUTHERFORD — Na dvoranskem atletskem mitingu je ponovno zablestel mladi alžirski srednjep-rogaš Nuredin Morceli, ki je milijo pretekel v 3'50"81, le sekundo počasneje od svetovnega rekorda, ki je last Irca Coghlana. Morceli je bil že lani med najbolj uspešnimi na atletskem »cirkusu«, ki je poleti krožil po Evropi, dokaj očitno pa je bilo, da je v rokah nestrokovnih ljudi, ki so vse pregosto terjali od njega tudi zahtevne teke. V tem Alžircu so mnogi že našli novega Aouito, vprašanje pa je, koliko časa bo zdržal. Kot se večkrat dogaja, morajo afriški atleti tekmovati predvsem zato, da služijo vsakdanji kruh in jih vrednote daljnosežnih načrtov večkrat ne utegnejo zanimati. Na istem tekmovanju je bilo še nekaj dobrih izidov. Madžar Bagyula je zmagal v skoku s palico s 5,80 m. Američan Conway je v višini dosegel 233 cm in premagal svetovnega rekorderja Sotomayora s Kube (230 cm). Slednji je še enkrat potrdil, da ga ostra konkurenca vznemirja. Ženska konkurenca ni dala posebno dobrih rezultatov, ker velikih imen ni bilo na startu. Romunka »sta-kanovistka« Doina Melinte je vnovčila še nekaj dolarjev s časom 4'28’T1 v teku na miljo. Na včerajšnjih tekmah za svetovni smučarski pokal Moške ustavil snežni metež Francozinji Merlovi superG '«111 SU^ ^al dTseru so tekmovalci (na sliki AP Italijan Christian Ghedina) mucmi na rami, saj je snežni metež znova preprečil izvedbo smuka T^Al d'LNt1 VsplTiP3 9a bodo spravili pod loi h1* Premi 1 °I P9 Progo v Val d'Ise-vSe a je i?ri^rRilr: o njej sicer pravi-^ftik^Vef J™0 tehnična, vendar jo fraufA Čifn uP°rabna le z lepim vre- ^feniv^eb° Prekrije' Pr°9e se včeraj preizkusile f0S|C*sch-pa Perve!eslalomu sezone v ^0rj40vane t,enkirchnu. Odsotnost Sr,’^a Fra!jron.bergerjeve je tokrat še bnl,c0zinia Merlova, ki je z v "Olajne na svetovnem aalbachu, Avstrijka Ulri- ke Maier, ki je bila skromna dvanajsta. S tekmami za svetovni pokal bodo dekleta nadaljevala danes v kraju Zweisel blizu češkoslovaške meje, kjer bo veleslalom. Vrstni red superveleslaloma: 1. Merle (Fr.) 1'26"14; 2. Dedler (Nem.) 1'26"67; 3. Gerg (Nem.) 1'26"80; 4. Bou-vier (Fr.) 1'27"07; 5. Seizinger (Nem.) T27"14; 6. Ginther (Av.) 1'27"20; 7. Ha-echer (Nem.) 1'27"22; 8. Wachter (Av.) r27"35; 9. Moesenlechner (Nem.) f27"42; 10. Lee-Gartner (Kan.) 1'27"43; 11. Zurbriggen (Švi.) 1'27"57; 12. Bour-nissen (Švi.) in Maier (Av.) 1'27"60; 14. Gladišiva (SZ) 1'27"77; 15. Zelenskaja (SZ) 1'27"78. Skupni vrstni red za SP: 1. Kron-berger (Av.) 276 točk; 2. Merle (Fr.) 13; 3. Bournissen (Švi.) 101; 4. Ginther (Av.) 96; 5. Gutensohn-Knopf (Nem.) 87; 6. Gerg (Nem.) 82; 7. Schneider (Švi.) 72; 8. Wiberg (Šve.) 69; 9. Salven-moser (Av.) 68; 10. Wachter (Av.) 67; 11. Masnada (Fr.) 66; 12. Fernandez-Ochoa (Šp.) 63; 13. Maierhofer (Av.) 62; 14. Dedler (Nem.) 60; 15. Lee-Gartner (Kan.) 55. V Padovi (15.00) drugoligaško srečanje jalovih napadov Triestina z jeklenko kisika Današnje kolo nogometne B lige bo za Triestino izredno kočljivo, ker je Padova le malo izven nevarnega območja. Morebitni uspeh Tržačanov bi pomenil zato bistven skok na poti k morebitni rešitvi, poraz pa bi še bolj odprl bolečo rano. Med obema mož-nostima je neodločen izid najbolj jasen cilj trenerja Venerande, ki še vedno čaka na odločilni preobrat pri storilnosti tržaškega ligaša. V tržaški ekipi ne bo izključenega Scarafonija, manjkala pa bosta tudi Terraciano in Trombetta. Libero Con-sagra bo v startni ekipi, ki bo zalaganje napada zaupala Urbanu. Rotella in Marino bi morala v željah Venerande popraviti katastrofalni izkupiček napada Triestine, ki je doslej dosegel le 10 golov. Tudi Padova se ne more ponašati z uspešnim napadom, saj je v 21 tekmah le 13-krat zatresla mrežo. V pričakovanju »zaostrenega ozračja« je nogometna zveza zaupala tekmo mednarodnemu sodniku Pairettu iz Turina. Slabo vreme bo verjetno okrnilo obisk navijačev Triestine. DANAŠNJI SPORED (ob 15. uri): Barletta - Avellino, Brescia - Foggia, Cosenza - Ascoli, Cremonese - Reggi-na, Lucchese - Ancona, Messina - Mo-dena, Padova - Triestina, Pescara - Verona, Reggiana - Taranto, Udinese -Salernitana. Priložnost za Juventus Tretje povratno kolo prvoligašev obeta najlažje delo Juventusu, ki bo doma igral proti že skoraj obsojeni Ceseni. Uspeh Turinčanom ne bi smel uiti. Tri vodilne enajsterice bodo igrale delno na tujem, Inter pa doma proti sedaj zelo dobremu Torinu. Precejšnje je pričakovanje za tekmo Napoli - Parma. Po eni strani je neko- Maradona trdo trenira? Kje pa. V slovitega Argentinca preoblečeni In-cocciati (na sliki AP) se je pošalil in marsikoga prinesel naokrog liko skopnela ostrina Parme, po drugi pa se Napoli bori za življenje ob robu nevarnega območja. Maradona, vedno bolj nogometni »san Gennaro«, je najavljen v moštvu državnih prvakov. DANAŠNJI SPORED (ob 15. uri): Bologna - Sampdoria, Cagliari - Ata-lanta, Fiorentina - Milan, Genoa -Piša, Inter - Torino, Juventus - Cese-na, Lazio - Lecce, Napoli - Parma. Malta - Portugalska 0:1 LA VALLETTA — V kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo je Portugalska na tujem premagala Malto z golom Futreja v 26. minuti. Po tej tekmi je lestvica 6. skupine naslednja: Portugalska 5 točk (4 tekme); Nizozemska in Grčija 4 (3), Finska 2 (2), Malta 1 (4). Zavrnjen priziv Vucova ŽENEVA — Pri UEFA so potrdili, da bo selektor bolgarske nogometne reprezentance izključen za tri leta. Vucova krivijo, da je pljunil v sodnika, ki ga je izključil med srečanjem Škotska - Bolgarija. Tekma je bila 14. novembra lani. UEFA je nadalje zavrnila priziv Fe-rencvaroša, kateremu so naložili 45 tisoč švicarskih frankov globe (okrog 40 milijonov lir). Kazen so Ferencvarošu naložili zaradi izgredov igralcev in navijačev na pokalni tekmi z Broend-byjem. Baskom so kopje vzeli iz rok... V dobi skrajnega tehničnega izpopolnjevanja je pogled v bolj romantično dobo lahko tudi zadoščenje zgodovinskega značaja. Pod drobnogled smo tokrat postavili met kopja, posebno dogodek, ki je pred 35 leti buril atlete iz ZDA in Skandinavije, katerih premoč so tedaj nenadoma ogrozili Spanci, leta 1956 brez dvoma pripadniki (atletskega) tretjega sveta. O slogu metanja, ki je prinesel korenito daljše razdalje, ni posebno natančnih opisov, še manj pa filmskih posnetkov. Izhajal je iz obdelave načina metanja španskega droga (barra espanola), ki je bil posebno razširjen med Baski, le malo manj pa v obmejnih pokrajinah in v Kataloniji. Sredstvo za zelo priljubljena tekmovanja (tudi poklicnih izvajalcev) je bil poldrugi meter dolg železen drog z debelejšim prednjim delom (glavo). Prijem takoj po tej glavi je dajal ravnovesje med glavo in repom. Orodje je tehtalo 3,5 kg. Ob zaletu je metalec startal z drogom v vodoravni legi in s sproščeno roko. Med zaletom se je enkrat zavrtel, kar je orodju močno povečalo hitrost, nakar je z zadnjim zamahom drog zalučal. Met je bil veljaven, če ni bilo prestopa in če je drog dosegel tla najprej z glavo, kar je bilo zaradi večje teže prednjega dela sko raj neizbežno. Velika razširjenost panoge na ozemlju Španije je prispevala, da so »barro« vnesli v program tamkašnje atletske zveze, dokaj redno izvajali državna prvenstva in vodili tudi rekorde. Usodno leto te panoge je bilo 1956, ko je bil »plusmarguista« (rekorder) Juan Antonio Inguaran z rezultatom 50,63 m. Ker so se bližale OI v Melbournu, se je pri Baskih zbudila želja po senzacionalni uveljavitvi. Zamisel je dal tedaj 49-letni Felix Erauzguin, bolj strokovno pa jo je obdelal Inguaran. Oba sta »barro« zamenjala z klasičnim kopjem (teža 800 gramov) in ga začela metati po zaletu z vmesnim obratom. Točnih obrisov dogajanja niso zabeležili, iz neznanih razlogov pa je prišlo do dejanja, katerega bi lahko imeli za... izdajo. Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Parizu 23. 9. 56 je Miguel de la Ouadra Salcedo kopje metal z novim slogom in dosegel uglednih 66,25 m, kar je bilo za skromnega metalca kladiva in diska približno 20 m več, kot je občasno zmogel s kopjem. V hitrem zaporedju so nato dosegli še naslednje rezultate: Inguaran 77,23 m, Erauzguin 83,40 m in Manuel Clavaro 89,66 m in 83,66 m tedanjega uradnega svetovnega rekorda. Vest s podrobnostmi je že krožila po Evropi in z novim slogom so se ukvarjali tudi drugi. Nepomembni finski atlet Mikkela je tako dosegel 86,70 m, kasnejši olimpijski zmagovalec in svetovni rekorder Danielsen (Norveška) pa celo 90,70 m. Naneslo je, da je isti dan Clavero v Barceloni dosegel 90,30 m. Mednarodna atletska zveza IAAF je konec oktobra določila, da novi slog ne bo sprejet zaradi nevarnosti morebitno podivjanega kopja. Navajeni na 3,5 kg težko »barro« so španski metalci med obratom z lahkim kopjem v roki včasih izgubili ravnotežje in kopje zagnali v nepravilno smer. Sicer je bila »barra« na domačih tleh dokaj varna, saj so vaška tekntovanja redno izvajali na trgih ob prisotnosti številnih gledalcev. Izpad Selceda v Parizu je bil usoden za novi slog, katerega bi morda tudi kasneje prepovedali, krstni nastop na OI in ob izpiljeni tehniki tudi možen uspeh pa bi tedaj pomenila zmago, ker se je način metanja držal pravila, da mora metalec držati kopje za ročaj. Pri metanju prave »barre« so po pravilniku tekmovalci lahko prijem namilili ali namazali z oljem, da se jim je orodje ob izmetu z lahkoto izmuznilo. Po nepreverjenih vesteh so se takih sredstev posluževali tudi za metanje kopja. To pa ne bo držalo, ker je ročaj kopja iz vrvice in na njem roka ne more drseti. Do so španski metalci kopja prijeli za ročaj, so preverili tudi sodniki IAAF, ki so imeli nalogo, da povedo odločujoče mnenje. Občasni pisci so milo in olje vnesli verjetno zaradi nepoučenosti in poenostavljanja. O španskem načinu metanja se je občasno govorilo še leto kasneje, ko se nekateri zelo dobri metalci dosegli tudi po 106 in 107 metrov, torej še nekaj več kot znaša najdaljši uradni met (starega) kopja 104,80 m. Približno 100 metrov naj bi dosegel tudi Italijan Consolini, svoj čas svetovni rekorder v metu diska. Prav metu diska je bil namreč podoben tudi španski način. IAAF je kasneje dopolnila pravila o metanju kopja in uzakonila nujo, da se zamah izvede nad višino ramena. BRUNO KRIŽMAN Sinoči v Trstu v košarkarskem prvenstvu C lige V slovenskih derbijih promocijske lige Neroden poraz jadranovcev JADRAN TKB - BASSANO 84:91 (41:46) JADRAN TKB: Crisma 6 (2:2), Čuk 33 (11:16), Pregare 20, Stanissa, Sosič 6 (2:2), Pertot, Merlin, Paulina 3 (1:2), Škrk 12 (2:4), Smotlak 4. BASSANO: Seno 14 (3:5), Bergamo, Rossato 18 (2:6), Bizzotto 7 (1:2), Gregor! 16 (6:7), Bianchi, De Benedetti 6 (2:2), Stopiglia 18 (4:6), Barbiero 12 (3:3). SODNIKA: Fasson in Parisi iz Padove. ON: Jadran 23, Bassano 27. PM: Jadran 18:26, Bassano 21:31. TRI TOČKE: Seno 1, Stopiglia 2, Barbiero 1. PON: De Benedetti (36), Paulina (38), Gregori (40). V tekmi, ki je bila neke vrste repriza prvega srečanja v Bassanu, so modri bojevniki klonili pred gostujočim moštvom, potem ko je že vse kazalo, da bodo točki osvojili in da bodo tako nadaljevali pozitivno serijo nastopov. Jadranovi košarkarji so sinoči začeli srečanje z dokaj neobičajno postavo. Poškodovanega Oberdana je v prvi peterki zamenjal Riki Škrk, ki je popolnoma upravičil zaupanje trenerja Vatovca ter v desetih minutah, kolikor je trajalo njegovo prvo obdobje igre, dosegel šest košev in zadovoljivo opravil tudi zadatke v obrambi. Gostje iz Bassana pa so na igrišču potrdili svoje bojevito razpoloženje. Igrali so zelo gibljivo v napadu in vsisili igri neobičajno visok ritem, ki so mu bili jadranovci le s težavo kos. Obe postavi sta vztrajali pri osebni obrambi. Gostitelji pa so že spet bili v zadregi pri preprečevanju nasprotnikovih prodorov. Prvi polčas je potekal v znamenju absolutnega ravnovesja, vse do 15. minute, ko so si varovanci trenerja Badi-nottija po zaslugi solidnih Stopiglie in Gregorija priigrali pet točk prednosti, s katerimi so šli na odmor. V drugem delu tekme sta ekipi ostali pri obrambnih razvrstitvah mož-moža. Modri pa so bili neprestano v stiku z nasprotnikom, pri katerem se je v drugem delu razigral Rossato, ki je s svojimi posegi pod košem našim povzročil dokajšnjo škodo in zmedo. »Bojevniki« so z vrnitvijo Škrka na igrišče poskrbeli za delni preobrat v svojo korist. V eni minuti od 7. do 8. minute drugega polčasa so nasprotnikom zadali delni izid 12:1 in prvič povedli (62:57), predvsem po zaslugi raz- položenih Pregarca in Škrka, ki sta razvila niz hitrih in uspešnih protinapadov. Kazalo je že, da bodo domači strli odpor nasprotnika, ki pa se ni predal, izkoristil nekaj naivnih napak domačega moštva in izenačil v 16. minuti drugega polčasa (76:76). Gostje so v 50 sekundah zadali Jadranu delni izid 9:2. To pa je negativno vplivalo tudi na razpoloženje domačih košarkarjev. V zadnjih in odločilnih štirih minutah so spet prišle do izraza kronične pomanjkljivosti in stare hibe jadranovcev v skoku, tudi obramba pa je delovala počasno in neuglašeno, tako da so gostje iz Veneta pridobili nekoliko izgubljene in povešene samozavesti in se opogumili ravno v odločilnih in presodnih fazah srečanja. Ohranili so potrebno hladnokrvnost za osvojitev zmage in ob koncu zasluženo slavili. Tekma jadranovcev je bila tokrat dvolična, saj so si v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi nastopi s petimi minutami neracionalne ih stihijske igre zapravili vse, kar so dobrega storili v prvih 35 minutah igre. Sedaj se je treba pač sprijazniti z dejstvom poraza in se optimalno pripraviti na zahtevno gostovanje v Sole-sinu, kjer je domače moštvo Di Lenar-do trd oreh za vsakogar. (Cancia) Kontovel in Cicibona Prod Conadu nova prestižna zmaga odbojkaric Sloge Koimpex Tie break v rokah Mire in Martine Si-OGA KOIMPEK - CONAD 3:2 (15:12, 14:16, 10:15, 15:10, 15:5) SLOGA KOIMPEJC: Ukmar, Grgič, Milkovič, Fabrizi, Škerk, Miot, Sosič, Žbogar, Lupine, Pertot, Marucelli. Slogašice so sinoči na Opčinah prekinile negativno miniserijo dveh porazov proti pripadnicam »vodilne osmerice« v ligi (Sarmeola, Latisa-na) in dosegle nadvse prestižno zmago proti mladim igralkam Conada, ki so pred to tekmo imele dve točki več. Po tem uspehu slogašice ostajajo v visokih sferah prvenstvene lestvice, tik pod vrhom, čakajoč v preži na morebitne spodrsljaje ta čas bolje uvrščenih šesterk. Varovanke trenerja Peterlina (tokrat ga je na klopi zaradi diskvalifikacije zamenjal Dušan Bla-huta) so letos na Opčinah že igrale bolje kot sinoči, vseeno pa jih velja pohvaliti, saj so znale v ključnem trenutku tekme po vodstvu Conada v nizih 2:1 s požrtvovalno igro preusmeriti tok dogodkov sebi v prid. »Proti ekipi s tako hitrim konceptom igre bi bili morali že od vsega začetka bolje servirati, ta element pa smo izboljšali šele v četrtem in petem nizu, izstopala pa je tudi Ukmarjeva, čeprav med tednom zaradi gripe ni trenirala,« je po tekmi preobrat obrazložil Blahuta. In res sta si bili ekipi sinoči v vseh ostalih elementih precej enakovredni. Obe sta odlično ščitili polje, obe sta napadali s spremenljivim učinkom (Conad zaradi nizke rasti svojih igralk, Sloga pa zaradi nekonstantnosti svojih visokih tolkačic), enakovredni sta si bili tudi po številu napak, nad vsemi pa sta blesteli podajačici, komaj 16-letna igralka Conada in pa neuničljiva Mira Grgič. Hitra igra mladih odbojkaric iz okolice Trevi-sa je povzročala slogašicam nemalo težav, čeprav se je prvi niz odvijal v znamenju rahlega, a stalnega vodstva slovenskih odbojkaric, ki so razmeroma brez težav niz osvojile, kljub temu da je Conad dosegel 12 točk. A povsem drugačna pesem je bila v nadaljevanju, ko so gostje iz Veneta pokazale večjo ag- resivnost, gostiteljice pa so nekoliko popustile. Conad je povedel z 11:5, nato je Sloga Koimpex dosegla štiri zaporedne točke, a nasprotnice so spet potegnile in povedle s 14:10, vendar seta še ni bilo konec. Slogašice so izenačile pri štirinaj-stici, zgrešile servis in dovolile Conadu, da je z napadom in servisom dosegel še dve odločilni točki. Tudi v tretjem nizu je Conad dobro začel, gostiteljice pa so reagirale šele pri rezultatu 3:7. Sloga Koimpex je nasprotnice nato dohitela pri deveti točki, finiš, in to silovit, pa je znova pripadel Conadu. V četrtem nizu so se slogašice predramile, visoko povedle z 10:3, nato pa dovolile Conadu, da se jim je nevarno približal do rezultata 10:8. Martina Ukmar in Alenka Sosič sta s serijo dobrih servisov nalet Conada prekinili in slogašice so nato izbojevale tie break. V odločilnem nizu so domače odbojkarice resnično navdušile svoje številne privržence, saj so povedle z 11:0, kar je za tie break res nenavadno in priča o izredno učinkoviti igri gostiteljic, v vrstah katerih sta v tem delu izstopali izkušeni Grgičeva in Ukmarjeva. Vseh prvih enajst točk so namreč slogašice dosegle z Grgičevo na servisu. Mira je nasprotnikovo polje najprej zrahljaja z nekaterimi »strupenimi« servisi, nato pa je v ospredje stopil dotlej deficitarni Slo-gin blok in mlade nasprotnice so bile popolnoma zmedene. Dokončno jih je dotolkla Ukmarjeva s serijo izredno močnih udarcev, ki so spravili publiko na noge. ‘ Trener Conada Renucci je po tekmi športno priznal poraz: »Nastopili smo brez dveh standardnih igralk in poškodovano podajačico, vendar pa naj to ne zveni kot opravičevanje. Vprašujete, zakaj smo naposled popustili? Če v tie breaku izgubljaš z 11:0 pomeni, da z ekipo nekaj ni v redu na mentalni ravni. Slogašicam čestitam, ker so dobra ekipa z izvrstno obrambo.« (ak) OSTALI IZIDI: Sarmeola - Montecchio 3:0, Kennedy - Latisana 2:3, Vicenza - Tregarofani 2:3, Dolo - Fincantieri 3:1, Ausa - Ghemar 0:3. Tudi uporni Gamatex plen zelo razpoloženih borovk GAMATEK - BOR ELPRO CUNJA 0:3 (9:15, 9:15, 9:15) BOR ELPRO CUNJA: Vitez, Nacinovi, Maver, Grbec, Stoper, Traettino, Fučka, Venier in Vidali. POJANA MAGGIORE — »Odigrali smo eno svojih letos najboljših tekem proti nasprotniku, ki je tokrat bil mnogo boljši kot v prvi tekmi v Trstu,« je po sinočnji osmi zaporedni zmagi na gostovanjih (in sedmi zaporedni sploh) Borovih odbojkaric dejal presrečni trener Kalc, ki je bil z nastopom svojih varovank tokrat docela zadovoljen. Plavim je na igrišču ekipe, ki si na vse kriplje prizadeva ostati zunaj kalnih voda dna lestvice, uspelo celo pridobiti glasno domačo publiko, ki je sprva bodrila svoje igralke, nato pa »skoraj« navijala za borovke. Gamatex, ki je sinoči za razliko od tekme v Trstu v svojih vrstah imel tudi močno napadalko Curtijevo, je doslej na domačih tleh premagal vse slabše šesterke v ligi, z vsemi boljšimi pa je izgubil, vendar nikoli tako gladko kot sinoči. Na začetku srečanja (pravzaprav pa na začetku vseh treh nizov) so gostiteljice s lorsiranimi servisi in požrtvovalno obrambo nekoliko spravile v zagato plave, ki pa so kmalu uredile svoj sprejem in na servisu vrnile nasprotnicam milo za drago. Vsekakor je sinoči prišla na dan predvsem kolektivna igra borovk, ki so pod taktirko razpoložene poda-jačice Vitezove (z raznoliko distribucijo podaj) vse po vrsti igrale resnično tako kot zmorejo in znova pokazale, da se po obdobju napornejšega treniranja njihova forma zdaj spet vzpenja. Borovke so tako na najboljši način sklenile niz petih lažjih tekem in utrdile svoje vodstvo na začasni lestvici. Že v soboto pa jih čaka začetek neposrednih spopadov za napredovanje, ko bo v Trst prišla ekipa Vicenza Tre. (Igor) Namiznoteniška ženska B liga Kras Corium tokrat zlahka Z izidom 5:1 so Krasove namiznoteniške igralke odpravile ekipo Cardano al Čampo v 12. kolu ženske B lige. Igra je potekala brez večjih zapletljajev, le Simonetova je v prvem srečanju odigrala tri sete z najboljšo gostjo, Speltovo, ki je svojo edino točko "zaslužila" z Radovičevo, vendar tudi z njo v treh nizih. Biserka Simoneta in Tanja Ravbar sta prispevali k zmagi Krasa Corium z dvema točkama, Monika Radovič z eno. Nove točke gredo torej Krasu Corium, medtem ko gostjam bije zadnja plat zvona med drugoligašicami. Krasovke so pokazale lepo igro in se niso dale izzvati od pikrih in neutemeljenih ukazov sodnika. Njegove pripombe so bile edina razburljiva plat srečanja v zgoniški telovadnici, kajti igralke Krasa Corium so bile vsekakor glavne protagonistke za zeleno mizo. KRAS CORIUM - CARDANO AL ČAMPO 5:1 Simoneta - Spelta 2:1 (22:20, 18:21, 21:17), Radovič - Aliverti 2:0 (21:10, 21:7), Ravbar - Bassanini 2:0 (21:15, 21:12), Radovič - Spelta 1:2 (16:21, 21:16, 10:21), Simoneta - Bassanini 2:0 (21:12, 21:9), Ravbar - Aliverti 2:0 (21:6, 21:7). (J. J.) Po tekmi med predvidoma najmočnejšima v L moški diviziji na Tržaškem Kljub porazu slogaši še upajo SLOGA - SANTANDREA 1:3 (10:15, 12:15, 15:12, 16:17) SLOGA: Betocchi, Božič, Kerpan, David in Marko Kralj, Andrej in Martin Maver, Pahor, Riolino, Rupel, Štrajn. V drugem kolu so slogaši klonili na domačem igrišču proti ekipi, ki je vsaj po prvih izidih sodeč najresnejši tekmec v boju na napredovanje. Žal so naši fantje imeli včeraj slab dan, naleteli so pa na izredno razpoloženega nasprotnika. Slogaši so začeli izredno živčno, igrali so vse premalo konstantno, tako da so lepim akcijam sledile naravnost nerazumljive napake. V tretjem nizu so svoje vrste nekoliko uredili, set osvojili, in po sicer slabem začetku četrtega zaostanek nadoknadili in tudi povedli s 17:10. Tedaj se je vnel ogorčen boj za vsako žogo, prednost naših je počasi kopnela in v razburljivem finišu sta set in s tem tekma pripadla gostom. 'Kljub porazu imajo seveda slogaši še vedno odprte vse možnosti za osvojitev prvega mesta, vendar bo treba v preostalih tekmah igrati res odločneje. (Inka) 1. ŽENSKA DIVIZIJA BREG - BOR FRIULEKPORT 1:3 (15:7,14:16, 8:15, 6:15) ALTURA - SLOGA SAGOR 3:0 (15:12, 15:12, 15:8) DEKLICE SKUPINA A BOR FRIULEKPORT A - SLOGA B 3:0 (15:0, 15:1, 15:0) BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Vitez, Vodopivec, Neubauer, Legovich, Čok, Flego, Faimann. Že pred tekmo je bilo pričakovati, da se bo srečanje med neenakima nasprotnikoma končala z gladko zmago borovk. Vrh tega so se slogašice na 1. maju predstavile le v šestih in močno okrnjene, tako da niso bile zmožne nuditi vodilnemu na lestvici skupine A nikakega odpora, o čemer še najbolje pričajo delni izidi posameznih nizov. (Igor) SKUPINA B CUS B - KONTOVEL 0:3 (6:15, 9:15, 2:15) KONTOVEL: Bezin, Bogateč, Kralj, Mamolo, Doglia, Milič in Husu Kljub temu da so Kontovelke nastopile zelo okrnjene, so slabe nasprotnice premagale dokaj prepričljivo. Omeniti moramo, da so bile tudi gostiteljice okrnjene, saj so se zbrale na igrišču v šestih le tik pred iztekom predpisanih 30 minut čakanja na tekmeca. Pri Kontovelu so tokrat igrale od samega začetka pa do konca tudi Doglia, Husu in Mamolo, ki so povsem zadovoljile. (N. R.) NARAŠČAJNIKI PALLAVOLO - SLOGA 0:2 (4:15, 7:15) SLOGA: Antonič, Čuk, Germani, Kralj, Marc, Micalessi, Plesničar, Vidali, Volčič. Včeraj so z nastopi začeli tudi Slogini najmlajsi, ki so že v prvi tekmi upravičili vlogo favorita. Na igrišče so sicer stopili z veliko mero treme pred krstnim nastopom, a so jo kmalu premostili in suvereno osvojili prvi točki. K zmagi Slogine ekipe je pripomoglo vseh devet igralcev, ki so v celoti izpolnili trenerjeva pričakovanja. (INKA) Na DP za invalide Križmančič med prvimi V kraju Ronzana v zgornjem delu Doline Non na Tridentinskem je bilo v soboto in nedeljo 3. državno smučarsko prvenstvo za invalide. Nastopilo je več kot 50 tekmovalcev iz Italije, v dokaz, da se smučarski šport vse bolj uvelja med han-dikapiranci. Organizator pa je povabil še predstavnike iz Avstrije, Nemčije, Švice m Norveške. S to potezo je hotel navezati prijateljske stike tudi z drugimi državami, v katerih so zimski športi zelo razviti. Na prvenstvu, na katerem so se pomerili v nordijskih in alpskih disciplinah, je nastopil tudi Pavel Križmančič s Padrič. Nastopil je v nordijskih disciplinah, in sicer v teku na 5 km, v katerem je zasedel 4. mesto, in v teku na 10 km, kjer je bil tretji. Pred njim so se uvrstili predstavniki iz Južne Tirolske. BOR RADENSKA - KONTOVEL 70:?5 (33:42) BOR RADENSKA: Barini 7 (1:3), Kovačič, Perčič 10, Jogan, Debeljuh, France chin 10, Smotlak 15 (4:5), Furlan 2, Korošec 8 (4:5), Pieri 18 (5:6). KONTOVEL: Daneu, Grilanc 9 Gulič 16 (2:4), Rupel, P. Sterni 9 Pahor 2, Starc 11 (2:5), Civardi 19 Štoka 7 (3:8), A. Sterni. SODNIKA: Kirchmayr in Forza. P ' Bor 14:19; Kontovel 14:29. ON: Bor / Kontovel 20. PON: P. Sterni. TRI KE: Pieri 1, Smotlak 1; Gulič 2, Starc GLEDALCEV: 150. Kontovelci, ki vodijo na lestvici pr° mocijskega prenstva na Tržaškem, s0^{ pričakovanju premagali borovce . tako vknjižili novi in zelo pome®, točki. Njihova zmaga pa nikakor n) lahka. Nasprotno: borovci so nudih 9 tom močan odpor in bi jih presenetili, ko bi si v sredini drug polčasa ne prislužili nekaj tehničnin ._ pak, ki so, po našem, tudi bistveno P^ pomogle k sicer tesnemu porazu do činov. ka- že sam uvod srečanja je jasno P zal, da Kontovelci niso dovolj zbrano čeli tekme, medtem ko so se borov s nosno vrgli v boj. Po vodstvu <3°.s 6:2, so gostitelji nekajkrat prevzeli r v vodstvo. Kaj kmalu pa je je ospredje razpoloženi Igor Civardi, g v tem delu dal kar 10 točk in P precej odbitih žog. Kontovelci so 5 priigrali vodstvo osmih-desetih nC. čeprav njihov bekovski par (fjrjrUgi Gulič) tokrat ni igral najbolje. po rgse-strani je v Borovih vrstah ugodno P rj netil Perčič, ki je bil zelo Pr*se Pi naskoku pod košem in je tudi doseg kaj lepih košev. ^koj zlli' V nadaljevanju so gostitelji tas J na. žali razliko na same tri točke toč' kar se je bil izenačen boj za vsa* jci le ko. Kazalo je že, da bodo Konto ^ si uspeli streti odpor borovcev, .j-edaj pa so Sancinov! varovanci z do*“J nejc3j sivno obrambo prestregli g°.st0 izkuše' priigrali prednost 10 točk (60:50K agre- gOStOfl žog ih se jim nevarno približali- '"g osnemu Guliču in sogiralcem Pa L0st i*1 pelo ohraniti minimalno pre tako zmagati. nadeh8^ Poleg Perčiča bi pri Boru pd omenili še živahnega Smot Kontovelu pa ob zelo solidnem ju tudi Petra Sternija. (bi) g.49) SOKOL - CICIBONA barija 17 (1:3), Pupis 11, Deveta Sedmak 2, Ušaj 21 (1:1). ^ gfif' CICIBONA: Bogateč 2, Bi®onLippO^ don 6, Turk, M. Pertot 16 (6;jU (l?:1-1 20 (6:10), Cupin 8 (2:2), L Ba]c (2;6). B. Pertot 13 (5:6), Colognello /o 1 pgrtl,i TRI TOČKE: Ušaj 4, Pupis L Terč0, 2, I. Bajc 1. PON: Klanjšček (^n r (33), Busan (39), Velussi (39), B ^ oznem jgoS'^ ? st«nJ nakar so cicibonaši rea9i.r®,1ii z agref' izenačili. Domačini so skus aoS Po izenačenem in nerv- rt.„. si gostitelji priigrali ram. .n sta 7 . naDade Osebno obrambo zaustaviti n P ilne o« ž. pri tem pa so si prislužili j* ta]c0 ®). ne napake, gostje pa so 1IT1 oVečab nost, da so s prostimi meti p v sivo. „ je pon0''1 ji 'i Skoraj enaka slika se J cjCib°n re-drugem polčasu, ko so 0 . ujali z jta-vodstvu, gostitelji P^.s0NeSsM°^ati^ sivno obrambo in tudi s p seveabona nje nadoknaditi. PriieItl ^ in ^lCaaala' brali precej osebnih naP 201 -nia' je to izkoristila in tudi vm t pri 2 ifl Od posameznikov bi £0iogneki je govitem moštvu P0Bva Da Ušaj8' Ivana Bajca, pri So.^0ier£ona- c) dal kar štiri trojke, e ^ Če^Jja Na sliki: s prvenstveneg Sokol - Bor Radenska. Italijansko košarkarsko prvenstvo v A-l in A-2 ligi V16. kolu L jugoslovanske košarkarske lige Za Stefanel korak h končnici? Tržaški Stefanel bo skušal danes v Turinu ustvariti trdne temelje svojemu nastopanju v končnici prvenstva. Nocojšnji nasprotniki Auxiliuma so v uobri formi, vendar je Stefanel objek-Wno zmožen tudi polnega uspeha. Tanjevič nima posebnih problemov ^ Postavo. Na razpolago bo tudi Can-tarello, čeprav ima običajne težave z Svežnjem. Auxilium je zelo odvisen od obeh Američanov. Kopicki je tretji najboljši grelec prvenstva, Darryl Dawkins pa J® prava velesila pri odbitih žogah. Nasprotniki morajo predvsem skrbeti, ta Američan ne pride do žoge. >>Play« Turinčanov Della Valle pa je Slavni dobavitelj žog centrom in ena Jjajvažnejših nalog gostov je prav ta, 'i® ga zaustavijo. današnji spored (ob is. uri): n- vmmo - Ranger, Sidis - Clear, Filodoro jjmonola, Panasonic - Knorr, Firenze -Messaggero, Stefanel - Auxilium, Sca-°lini - Philips, Benetton - Filanto. ^ A-2 ligi ima videmski Emmezeta aetnogoče kolo z nastopom proti vo-mineinu Glaxu v Veroni. Predviden poraz bo verjetno pomenil za dve mesti nižjo uvrstitev na skupni lestvici. DANAŠNJI SPORED: Turboair - Livorno, Banco Sardegna - Teorematur, Lotus - Kleenex, Glaxo - Emmezeta, Ticino - Telemarket, Fernet Branca -Cremona, Aprimatic - Birra Messina. V televizijskem uvodu je sinoči Bil-ly premagal Reyer iz Benetk s 101:92 (47:41). V B-l ligi se obeta zelo težko kolo tudi za goriško Diano, ki bo gostovala na Siciliji pri ekipi Banca Popolare. Slednja ima na lestvici 22 točk, dve več kot Goričani. Marko Lokar in vojna Bivši košarkar Jadrana in sedaj član Stefanela se je na študijsko-košarkar-skem bivanju v ZDA znašel pred težko izbiro. Pri moštvu Seton Hall, za katerega igra, so namreč sklenili, da bi iz solidarnosti do vojakov v Zalivu prišili na drese ameriške zastavice. Lokar se s tem ni strinjal s pripombo, da so v Zalivu tudi vojaki drugih držav. Po pisanju italijanskega ne-wyorškega časopisa »America oggi« naj bi Lokar tudi izjavil: »Sem proti nepravičnemu spopadu... tudi mladi Iračani so človeška bitja.« Pri ameriški ekipi niso komentirali Lokarjevega stališča. Njegova poprečna minutaža pa se je na zadnjih tekmah s poprečnih 25 znižala na 6 minut. Za Kukoča nudijo 28 milijonov dolarjev LJUBLJANA — Po pisanju jugoslovanske agencije Tanjug je ameriška profesionalna ekipa Chicago Bulls pripravljena za petletno pogodbo z jugoslovanskim asom Tonijem Kukočem izplačati kar 28 milijonov dolarjev. Kukoč "bi bil v tem primeru najbolje plačan košarkar na svetu. Odločitev naj bi padla v četrtek, ko naj bi se igralec in njegov menežer sestala z menežerom ameriških profesionalcev. Vsekakor kaže, da Kukoč ne kaže prevelike želje za prestop v NBA. Noče namreč tvegati, da bi sedel na klopi, zato terja zagotovilo, da lahko igra vsaj 30 minut na tekmo. Po mnenju njegovega menežerja, Italijana Ca-picchionija, ni veliko možnosti, da bo Spličan odšel v Ameriko: v prvi vrsti naj bi bili v igri italijanski klubi iz Trevisa in Bologne, zanimanje so pokazali tudi v Milanu in Rimu, do konkretnih pogovorov pa ni prišlo. Turnir v Viareggiu VIAREGGIO — Milan, Napoli, Fio-rentina in Roma so polfinalisti na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu. Rezultati četrtfinala so naslednji: Fiorentina - Bari 5:3 po 11-metrov-kah (tekma se je končala z izidom 1:1); Milan - Torino 5:3 po 11-metrovkah (1:1); Napoli - Bologna 5:4 po 11-metrovkah (1:1); Roma - Atalanta 6:5 po 11-metrovkah (2:2). SPORERD POLFINALA (jutri); Milan - Napoli, Fiorentina - Roma. Na mednarodnem teniškem turnirju v Milanu Finale Caratti (It.) - Volkov (SZ) ASSAGO (Milan) — Italijan Cristia-0 Caratti se je prebil do svojega pr-e9a finala na kakem turnirju ATP in 9®trdil, da je v res odlični formi. V uerajšnjem polfinalu je odpravil - |mca Carla Uweja Steeba s 7:6 (8:6), •'(5:7), 6:3 v 2.50'. . Caratti je 1. niz osvojil pri tie-brea-]C'.V 2. pa si je zapravil dve meč žogi, al_ le že vodil s 6:5. Zatem je v tie-bre- y h povedel s 4:0, a niz je šel Steebu. p^'odločilnem setu pa Caratti ni do-,SC1, da bi prišlo do presenečenja. finalu se bo Italijan pomeril s S v 111 : °vietom Aleksandrom Volkovom, ki čm? Veliko lahkoto odpravil Švicarja skoslovaškega porekla Jakoba Hla- seka s 6:4, 6:3. Volkov je trenutno na 23. mestu svetovne lestvice, v finalu turnirja v Milanu pa je igral predlanskim, ko se je srečal z Beckerjem, ki pa mu je prepustil le tri igre. V finale dvojic sta se uvrstila Italijan Camporese in Jugoslovan Ivaniševič, ki sta s 7:6 (8:6), 7:5 premagala No-vaceka in Šmida (CSFR). Reggijeva v finalu OSLO — Z zmago s 7:5, 6:1 proti Paradisovi (Fr.) si je Italijanka Raffaella Reggi zagotovila uvrstitev v finale teniškega turnirja v Oslu. V finalu se bo srečala s Švedinjo Lindguistovo. Ljubljančani zlahka BUDUČNOST - SMELT OLIMPIJA 59:73 (29:38) BUDUČNOST: Antič 10, Bojanič, B. Pajovič, Lovrič 2, Pajovič 10, Peko-vič 3, Radunovič 18, Ivanovič 8, Mila-tovič 8, Bulatovič. SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Daneu 2, Zdovc 13, Bačar, Virant, Hauptman 16, Trknič, Čurčič 12, Kotnik 22, Djurišič 8. SODNIKA: Radič (Šibenik) in Di-mitrijevič (Beograd); GLEDALCEV: približno 1.500. TITOGRAD — Domače moštvo je igralo zelo nervozno, slabo in nenatančno, saj je bilo obremenjeno z nujnostjo zmage, ki bi mu nudila večje možnosti v borbi za obstanek. Tako je bilo lahek plen objektivno kvalitetnejše ekipe iz Ljubljane, ki je bila boljša v vseh elementih igre, še zlasti v borbi pod košema. Ljubljančani so povedli od vsega začetka in vodstva vse do konca niso spustili iz rok. V 14. minuti so imeli največjo prednost v prvem polčasu (J8:27) in so jo brez prevelikega napora tudi ubranili. V drugem polčasu je še bolj prišla do izraza večja kvaliteta gostov. Titograjčani so se sicer trudili, tri minute pred koncem so za- ostanek znižali na 7 točk, več pa niso zmogli. Ostali sinočnji izidi: Šibenka - Partizan 89:100 (46:54); Čelik - Bosna 81:79 (72:72, 36:34); Crvena zvezda -Zadar 111:99 (55:43); Cibona - IMT 98:82 (39:31). Tekmo Vojvodina - POP 84 bodo odigrali danes. Nova zmaga Salonita Odbojkarji kanalskega Salonita so v odločilni tekmi za obstanek v A-2 ligi po odlični igri, posebno v prvem nizu, premagali ekipo Prve petoletke kar s 3:0 (15:5, 15:11, 15:7). S to zmago so si dve koli pred koncem že zagotovili obstanek v tej ligi, kar je izjemen uspeh, še posebno po slabem štartu in vseh težavah s poškodbami. Šuligoj tretji Mladi novogoriški smučar Tomaž Šuligoj se je odlično odrezal na veleslalomu za republiško prvenstvo za starejše pionirje, ki je bilo včeraj na Kob-li. Zasedel je 3. mesto in s tem še enkrat potrdil, da sodi v sam vrh slovenskega smučanja v tej starostni kategoriji. (E. Čurlič) DANES NEDELJA, 10. FEBRUARJA 1991 ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Marianu, Ul. Cavour: Intrepida - Naš prapor; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Altura 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Bor Friulexport DEKLICE 9.00 na Opčinah: Sloga B - SanfAn-drea; 9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS A - Breg; 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friu-lexport B - OMA KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Plumbers - Prosek DEČKI 9.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Bor; 10.30 v Nabrežini: Sokol - Stefanel PROPAGANDA 9.30 v Gorici, telovadnica CONI: Gori-ziana - Dom; 11.30 v Trstu, Ul. Frescobal-di: Orient Express - Breg ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - San Dona J7 prvi moški košarkarski diviziji na Tržaškem (v skupini A in B) Brežani in poletovci zopet uspešni Bfitr, SKUPINA A Aw A.DRIATHERM A -£MATORI BASKET 107:71 (48:38) ADRIATHERM A: Corbatti 25 berili Žerjal 8, T. Slavec, Trevisan 7, B. 10 (2:2), M. Slavec 20, Kneipp 30 TrijCanciani 3 (1:3), Vascotto 4. L*1 TOČKE: Trevisan 1. Sfativ e zmage v prejšnjih kolih so ne-9 vplivale na pristop naših k igri. spro3n' so začeli nezbrano, kar je na-s° 'zboristi! in takoj povedel. Naši s° kni* ovafi gostem do 17. minute, ko £ili ni1 .n° zaigrali bolj zbrano in zaklju-yP*vi polčas v vodstvu. Boljjj^daljevanju 50 bili na^i odločno j-' Pjedvsem v napadu. Med posa-zniki se je odlikoval Bruno Kneipp. (L. Koren) i>0t j,,. SKUPINA B , PoiVHAMMA 76:66 (37:28) Mau3tT: Granier 16 (8:10), Fabi 20 (6:8), i^ni J1 8 (0:2), Baitz, Škerlavaj 13 (1:5), Ci so v drugem kolu tega pr-frotj j3 osvojili zelo pomembno zmago m0,tlocr , Fiammi, ki je še lani igrala v r 4vPih f em prvenstvu in je tudi eden C.9osh tavoritov za zmago v tej skupini. r4! sq j , s° tudi začeli v velikem slogu, ?ll° st» koi Povedli z 12:2, v 10. min. je . >°ietov(?ie še 20:12 za goste, nakar so ‘doL ®1 uredili svoje vrste in predvsem ,2?:24 °bramob v 15. min. celo povedli tp^i' ^na tzU 'iru9e9a polčasa so naši po znašala (60:41). Gos- H'iBovat.^55, v 30. min. pa je ? so rednost kar 19 točk (60:^,. tJraviii ®"Oliko reagirali, niso pa naših •lra- Poletovci so nadaljevali s Rigali 1®ro in tudi povsem zasluženo i!> Vs«P?£en?bno zmago je treba pohvali-0i prišlo vsaj do premirja v Zalivu. Vnovič kaže opozoriti, so domala vse države na Bližnjem vzhodu članice gibam neuvrščenih. Kakorkoli, določen realizem le prodira na srednje-^ hodnem prizorišču. Zaenkrat ni pretirano otipljiv, lahko P pomeni izhodišče za pogovore. Sliši se, da se zanje dom la javno ogreva Egipt med arabskimi deželami, ki sode , jejo v večnacionalni koaliciji, naklonjen pa je bržčas de j mo Maroko med državami, ki pa jih je zadnje dni za