Leto XIV.
¥ Celju, due 30. septembra 1804. L
Štev. 76
lakaja dvakrat na teden, m sicer vsak torek in petek. — Dopisi na) se izvolijo poSiljat» uredništvu, in sicer fraakirano. — Rokopisi se nc vračaj« — Za inserate se plačili«
I krone temeljne pristojbine ter od vsake pettt-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se poiilja: Upravništvu ..Domovine" v Celju.
Slovensko in laško vseučilišče.
Ni še dolgo od tega, ko se je med Slovenci začelo močno gibanje za slovensko oziroma jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani. To naše gibanje so močno podpirali drugi Jugoslovani namreč Hrvatje in Srbi. Ne bomo naštevali, kaj smo vse storili, da svoj namen dosežemo, — le toliko lahko povdarjamo, da je bilo vse naše delo, ves napor, vsi ljudski shodi, vse peticije itd. — zastonj. Vse je bilo le vdarec po vodi; poznalo se je valovanje, ki je zašlo vedno dalje in zavzemalo vedno večje kroge — a končno se je voda umirila. In kaj je uspeh tega udarca: nič.
Čas, ko smo se začeli z vso silo poganjati za svoje vseučilišče, je bil jako ugoden za do sego namena. Spominjamo se še, kako so začeli Lahi zahtevati svoje visoke šole v Trstu, kako se je hitro vlada izrekla pripravljeno, kaj storiti, da se nenemškim narodom v Avstriji vrede vseučiliške študije. V sporedu z Lahi smo hoteli delovati, hoteč ravno s primero Lahov dokazati kako nujno so nam potrebne visoke šoie.
Kakšen uspeh imamo mi, kakšnega Lahi ?
Slovenci imajo letos kakor druga leta dvomljivo prijetnost, pohajati nemške visoke šole v Gradcu in na Dunaju, kjer se jih ne priznava enakopravnimi, nego jih potiska z divjo Nemcem lastno surovo silo iz poslopij vede. Kakor doslej, tako se bodo tudi v prihodnje morali slovenski sinovi — pretepati pustiti od nemških puršev, pretepati na poti — k nauku, ki ga morajo še drago plačevati. Zato, da pomagajo vzdrževati nemške, Slovanom sovražne profesorje, morajo naši dijaki prenašati — za-vratne nemške batine.
In Italijani? !
Ravno ta teden, t. j. 28^, septembra je prinesel uradni list „Wiener Zeitung" nekaj mi-
nistru za uk in bogočastje, s kojim se vrejuje visokošolski pouk za Italijane na vseučilišču v Inomostu. Po tem ukazu se bode ustanovila posebna pravoslovna fakulta za Lahe. Ta fakulta bo imela svoje posebne profesorje, svojega dekana, ki bo imel tudi pravice rektorja, sploh samostojno in neodvisno vredbo. Edino promocije se bodo vršile na nemškem vseučilišču.
Uradni list izjavlja, da so vse te naredbe samo začasne. To pa ni nikaka škoda za Lahe, kajti, kakor vedo dunajski časniki poročati, sta tako ministrski predsednik Körber kakor naučni minister obljubila, da bosta storila, kar je v njuni moči, da dosežeta od državnega zbora Lahom prejkoprej pravo vseučilišča z definitivnim značajem. Nemci se sicer te definitivnosti boje, toda ta strah jim ne bo mnogo pomagal, kajti avstrijska vlada je sklenila varovati koristi Nemcev samo proti Slovanom in ne tudi proti Lahom. Najbrže se boji tržaških bomb bolj kakor nemške opozicije in njenih groženj.
Tako smo zopet doživeli dokaz dvojne mere ! Kakor vedno, tafcc ■ imela je tudi glede vseučilišča dunajska vlada dvojno mero za Slovence in Italijane. Za nas palec, za Lahe seženj!
Kakšna krivica se nam godi, če se Lahom toliko dovoli, nam pa ničesar, to smo že svoj čas. ko smo začeli zahtevati vseučilišče, že dovolj objasnjevali. V naslednjem bodi opozorjeno samo na to: 1. da tvorimo Jugoslovani kompaktno maso in sicer Slovenci na Kranjskem, južnem Štajarskem in Koroškem, dalje na Go riškem, Tržaškem in v Istri, Hrvatje in Srbi pa v Istri in Dalmaciji, dočim imajo Lahi v posesti samo posamezna mesta v primorskih pokrajinah in pa nekaj kompaktne mase v južnih Tirolah; 2. da je Slovencev in Jugoslovanov v Avstriji vsaj petkrat toliko kakor Lahov; 3. da smo imeli neglede na Srbe in Hrvate, Slovenci sami že svojo pravno in medicinsko (kirurgično) fa-
kulteto, koji bi bilo samo oživiti, medtem ko Lahi tega niso imeli, vsaj oni Lahi ne, ki so sedaj pod avstrijsko vlado; 4, da sploh ni nikake potrebe osnovati za Lahe kako vseučilišče, kar imajo itak v Italiji dovolj svojih izobraževališč, ki njihovim kulturnim potrebam zadoščajo — Slovenci oziroma Jugoslovani pa morajo svoje vseučilišče imeti, kar smo opetovano dokazali s številkami in kar nam je vlada že priznala
Takih in enakih razlogov bi se dalo navesti še vsepolno zlasti okolnost, da so Lahi bili v Avstriji vedno element, ki je delal proti državi in dinastiji, — med tem ko so Slovenci opetovano pomagali Avstriji s svojimi vojaki iz marsikatere zadrege in sile.
Vprašati imamo, kje je iskati vzrokov za to dvojno mero, Najti jih je najprej v tem, da naše vlade vse po vrsti sovražijo najbolj Slovence, koje potiskajo vedno in povsod v ozadje. To je tako znano in tako jasno, da je škoda o tem sploh besedico zapisati.
Ne v zadnji vrsti je poiskati dvojne mere, tudi v dvojnem načinu nastopa naših in pa laških pr iancev. Poglejmo si, kako edini so laški po saci nasproti vladi, kadar stavijo nanjo narodnia ahtevkov! Sploh pa tvorijo tudi vsi laški poslanci v državnem zboru samo eden klub, čeprav so med poslanci tako duhovni, kakor pravi — pravcati tramaconi. Kaj takega o naših slovenskih poslancih misliti je nemogoče. Saj se spominjamo, da je rekel nek slovenski poslanec, da pri isti mizi s svojim kolegom noče sedeti, ker leta ni istega prepričanja. No, pa naj kedo zahteva od take vrste poslancev kahih uspehov.
Nismo Lahom nevošljivi — njihovega vseučilišča, nasprotno iz vsega srca ga njim privoščimo, — vse kar storimo, je samo zahteva, da se tudi nam da, kar je našega.
Naše poslance, ki mnogokrat trde, da nimajo v ljudstvu dovolj zaslombe, pa opozarjamo,
LISTEK.
Izgubljena sreča.
(Slika iz življenja na kmetih. Spisal Iv. Vuk.)
Ljuti jastreb može
razpršit golube al' nemože öinit, da se več neljube.
Stanko Vraz.
Večernice so končane. Ljudstvo se vsuje iz cerkve ter se porazgubi na vse strani. Le majhne gruče žensk je še opaziti pred cerkvo, da se kaj pomenijo. Saj se niso videle celi teden.
—	„Slivarjev je doma, praviš?" vpraša Cen čeva Ivanka Tončko deklo Slivarjevo, — Kdaj pa je prišel?
—	Predvčerajšnjem že. Nič ni pisal, kar tako nanagloma je prišel, odgovori Tončka, ki je imela to lastnost, da je vse hvalila in vse grajala. To pač v kaki družbi se je nahajala.
—	Lej, lej; torej je doma ta Stanislav. Kaj pa pravi Boštjanova Milica! Ali je vesela? Ta ošabnica si je nekaj domišljevala ! hitela je poizvedovati Uršika, ki je zastonj hrepenela po zakonskem stanu.
veliko govorila in ni navadno vedela, je li vredno o tem kaj govoriti ali ne.
—	Tebi seveda ni mar, kar te še ne pogleda. Je pa mar komu drugemu, dé zbadljivo Uršika.
—	Saj za teboj tudi ne hodi, Uršika, od vrne Micika pikro in se kislo nakremži.
—	Boštjanova bo pa zopet vihala nos reče Tončka.
—	Ali si jo videla danes? Č.sto novo obleko je imela. Kdo ji je neki šival? In svileno ruto je dela na glavo. Vse to pa za voljo Stanislava, poprime zopet Uršika besedo. — Kako se nosi! Hihi, kaj pa če bi ji spodletelo? In začela se je smejati ter si držala z roko usta Cenjeni bralec bo že slutil zakaj. Manjkal ji je že prednji zob in to je skrbno skrivala.
—	Ti prehudo sodiS, Uršika, odvrne Ivanka. — Zakaj bi ne oblekla nove obleke?! Bogataje in lep dan je tudi. Stanislav jo pa bo rad imel, če bo imela novo obleko ali ne.
—	No, no, saj že vidim, da si na njeni strani. Pa kaj za to. Za Slivarjem gleda, kakor bi hotela vanj zlesti. Saj sem to že prej večkrat videla. In, da on samo za njo hodi je tudi res. Saj še z nami ne govori veliko, le če nas slučajno sreča, klepetala je Uršika. — Še rad se bo pomenkoval z nami.
—	Drugim dekletom je menda že presedalo to govoričenje, ker jele so se razhajati. Cenčeva Ivanka pa je rekla:
—	Veš, Uršika! Tebi tako ni nič po volji. Kolikor je potrebno, že Stanislav z nami tudi govori. Da bi pa on gledal za katero, morda za teboj, to bi bilo tebi po godu!? Sicer se pa Stanislav ne bo jokal, če ga ti ogovarjaš. Zabave pa s teboj ne bo iskal, saj še ima mladih dovolj s katerimi se vsaj lahko pošteno zveseli.
Sedaj je bil ogenj v strehi. Da bi njej, Uršiki, kdo očital starost, ko pa se je še prištevala k mladim deklinam, to bi bilo že v nebo vpijoče. Kakor gad je začela sikati za Ivanko.
—	Saj tudi ti ne boš vedno mlada, le počakaj.
—	Ko bom dospela do tvojih let, bom menda postala tudi pametnejša, odzvala se je Ivanka in zginila za ovinkom.
Godrnjačeva Micika in Uršika sta pa še nekoliko pretresli kosti temu in onemu, prere-Setali, kako se nosi ta, kako ona, kako sta se gledala Janez in Mimica, zakaj sta se sprla Franček in Trentka in kaj je enakega, da zanima take ljudi, ki radi vlečejo skozi zobe.
Med tem pa sta sedela na vrtni klopici pri Boštjanu Milica in Stanislav. Popoldanska sapica je pihljala in hladila vroči vzduh, igraje se z
[ velike gostilne, kjer se toči le pristno vino istih I zadrug. Največ teh zadrug obstoji na Nižje Avstrijskem, kjer udje takoj grozdje oddajo zadrugi, katera potem vsako grozdje posebej preša in na ta način doseže, da je kakovost vina dosti boljša. Na Nižjem Avstrijskem pa tudi ne toži vinogradnik, da ne more prodati vina; vso prodajo oskrbijo zadruge in največ nižje avstrijskega vina se popije v slavnoznani rotovški kleti na Dunaju. Mnogo kletarskih zadrug se nahaja tudi na Tirolskem, Moravskem, Primorskem in Štajarskem. Na Štajarskem se je ustanovila leta 1898. edina delujoča slovenska zadruga pod imenom „kle-tarsko društvo" v Ormožu, katera ima lastno hišo s kletjo in gostilno v Ormožu in več uzornih vinogradov. Naši spodnještajarski nemškutarji so izprevideli, da bi lahko ujeli marsikaterega slovenskega kmeta v svoje mreže z dobrotami, katére nudijo kletarske zadruge in so ustanovili leta 1899. kletarsko zadrugo v Št. Ilju v Slov. goricah, katera pa ima komaj 12 udov, ter leta 1901. kletarske zadruge v Ptuju in Mariboru. Obupne so razmere naših vinogradnikov, isti ne morejo izhajati, ker morajo po trtni uši uničene vinograde na novo nasajevati, drago plačevati delavce, ne morejo vina prodati, morajo isto mnogokrat leto dni kot kapital, ki ne nese no benih obresti, imeti v kleti ter na zadnje ne dobijo za isto niti toliko, kalikor znašajo stroški. Te razmere ao vzrok, da vinograd za vinogradom v ljutomerskih, radgonskih, slovenskih goricah ter Halozah prehaja iz rok Slovenca - kmeta v tujčeve roke. Naši rodoljubi se bodo morali resno pobrigati za ustanovitev kletarskih zadrug v Ljutomeru, Mariboru, Ptuju, Konjicah ter Brežicah, ker s tem bodo rešili propadajoči kmetski stan in izpodbili nakane naših nasprotnikov. Te kletarske zadruge bi potem vina svojih udov najboljše spravila v denar, če bi iste ustanovile vinarne ali gostilne, v katerih bi se točila samo pristna štajarska vina, in sicer v Mariboru, Celju, Ljubljani, Gorici, Trstu in Celovcu.
da je v vseučiliškem vprašanju slovensko ljudstvo storilo svojo dolžnost v polni meri, kar naj storé tudi njega zastopniki, in prepričani smo, da tudi naše vseučilišče ne bo daleč.
Gospodarsko zadružništvo.
II. Kmetijske ali prave gospodarske zadruge posredujejo prodajo pridelkov, katere proizvaja kmet, kakor raznih vrst žita, koruze, krompirja, lana, sadja, jajec, sena, mleka, vina, mošta, živine itd, ter nakup vseh onih potrebščin, katere rabi kmet pri kmetovanju, kakor nakup strojev, raznih semen, umetnih gnojil, žvepla, galice itd. Edino prodaja pridelkov in nakup potrebščin za kmetovanje, ne prodaja in nakup kolonijalnega blaga, to je blaga, ki se dobiva v špecerijskih, manufakturnih trgovinah, v trgovinah za železo, usnje, porcelan itd., spada v delokrog kmetijskih zadrug. Kmetijske zadruge so torej organizacije kmetov v dosego kolikor mogoče ugodne prodaje pridelkov in v svrho kolikor mogoče ugodnega nakupa potrebščin za kmetovanje. Edino potom kmetijskih zadrug je mogoče kmetu brez prekupcev prodajati svoje pridelke veletržcem in doseči na ta način najvišje cene in spet od veletržcev, iz tovarn itd. si nabavljati po najnižji ceni svoje potrebščine za kmetovanje; na ta način pride ves dobiček, katerega bi sicer napravili prekupci in trgovci, kmetom v prid. V tem tiči glavni dobiček, katerega imajo udje posameznih zadrug; v mnogo slučajih pa se imajo udje edinoma zahvaliti zadrugi, da so v slučaju, da je drevje bogato obrodilo ali da je bilo dobro vinsko leto itd., v obče prodali svoje pridelke in brez velikih stroškov še zelo ugodno, ker le zadruga, katera razpolaga s pridelki vseh svojih udov, more iste prodajati v daljne kraje, mnogokrat še celo izven Avstrije, kar posa meznik ne more.
V Avstriji so se začele ustanavljati kme tijske zadruge v dobi zadnjih 15 let in sedaj že štejemo mnogo vrst kmetijskih zadrug.
1. Mlekarne. Te so najstarejše in najštevilnejše, iste prevzemajo mleko od svojih udov, posestnikov in veleposestnikov, ter isto razpe-čavajo v mestih ali pa proizvajajo iz mleka sirovo maslo in sir. Velike centralne mlekarne se nahajajo na Dunaju, v Brnu, Gradcu, Celovcu in Inomostu. Najbolj razširjene so mlekarne na Gornje Avstrijskem, obstoje pa tudi na Tirolskem, Predarl8kem, Nižjem Avstrijskem, Češkem, Moravskem in v najnovejšem času na Štajarskem in Kranjskem. Na Štajarskem obstoji že od leta 1879. mlekarna v Gradcu, katera se krasno razvija in je preteklo leto prodala na Dunaju eden in pol milijona in v Gradcu dva in pol milijona litrov mleka. Na Spodnjem Štajarskem imamo pet zadružnih mlekarn in sicer v Hočah (7 nem čurskih rokah), v Središču, Cvenu pri Ljutomeru, Sv. Bolfenku v Slov. goricah in v Št. Ilju pod
listjem dreves. Sedela sta tik drug drugega in si zrla v oči, Pol leta se že nista videla in to je za ljubeča se človeka že cela večnost. Molče sta sedela. Roka se je oklenila roke in v sladki zamaknjenosti sta sanjala o sreči in blaženosti ... Tu pa tam je zagostolel kak ptiček, iskaje živeža.
In zrla sta si v oči . . . in usta so se strinile z ustmi v dolgi vroči poljub ... In zopet sta molčala. Le globok vzdihljaj, ki je vsplaval sedaj pa sedaj iz polnih prs je govoril . . . govoril jasneje in razločneje, kakor bi se moglo povedati z besedami.
—	Milica, pretrga zdajci Stanislav molk. — Povej mi še enkrat, ali me v resnici ljubiš?
—	Oh, Stanislav, de deklica in nasloni glavico na njegovo ramo. — Kako še moreš vprašati?! Saj veš, da te ljubim in te bom ljubila vedno.
On pa je prijel na to njeno glavico in jo privzdignil. Oh, kako lepe, jasne oči so ga gle dale in te oči so plavale v solzah sreče in radosti. In poljubil jo je na rdeče ustnice, ona se mu je ovila krog vratu.
—	Stanislav, ali me ne boš pozabil? Tako milo je donel njen glas in ustnice so ji drhtele.
—	Moj angel, nikdar, nikdar. Nobena sila me ne odtrga od tebe.
Turjakom; mlekarna v Hočah prodaja, ker je v bližini mesta Maribor, mleko in razun tega izdeluje sircvo maslo, ostale slovenske mlekarne izdelujejo sirovo maslu. Dočim kmet oddaljen od večjega mesta ne more mleka prodati in z istim potratno ravna, dobijo kmetje v krajih, kjer se nahajajo mlekarne, lepe stotake za mleko in ne morejo prehvaliti mlekarn.
2.	Skladišča. Kmet potrebuje denar in je prisiljen kmalu po žetvi svoje žito prodati; ker pa je o tem času cena žita vedno nizka, dobi kmet za žito komaj toliko, kolikor ga pridelovanje stanje, ne da bi dosegel kak dobiček. Dobiček bi dosegel le tedaj, ako bi čakal na ugodni trenotek, ko so cene žita zelo poskočile. To nalogo, čakati z žitom tako dolgo, dokler isto ne dobi primerno visoke cene in isto šele tedaj postaviti na trg, imajo skladišča. V ista pripelje kmet po žetvi svoje žito, katero se mu izplača po dnevni ceni; ob enem pa dobi kmet potrdilo, da je toliko in toliko centov žita oddal skladišču in, ko se je žito prodalo, dobi naznanilo, da naj pride po ostali denar, ker se žito, vsled raznih zvez, katere imajo skladišča z žitnim trgom, dražje proda, kakor proda žito posameznik, če tudi čaka, da cene poskočijo.
Akoravno je namen skladišč varovati kmeta pred raznimi prekupci in preskrbeti njegovim pridelkom boljše cene, vendar se ista zelo počasi razvijajo ; glavni vzrok je hud boj, katerega morajo biti z žitnimi trgovci, kateri vidijo, da bodo skladišča napravila konec izkoriščevanju ljudstva od Btrani žitnih trgovcev in pomanjkanje obratnega kapitala, katerega zlasti v začetku veliko potrebujejo. Dolžnost kmetskih poslancev je izposlovati kolikor mogoče velike podpore skladiščem od vlade in dežel, ker le s tem, da bo kmet glavne svoje pridelke dobro v denar spravil, mu bo največ pomagano. V Avstriji imamo do sedaj 47 skladišč in sicer 21 na Nižjem Avstrijskem, 18 na Češkem, 3 na Moravskem, 1 na Štajarskem in 3 na Koroškem. Slovenci imamo eno skladišče na Koroškem v Sinčivasi in eno (v obče edino) na Štajarskem v Slivnici pri Mariboru.
3.	Kletarske in vinarske zadruge. Vinogradniki v vseh vinorodnih krajih na Spodnjem Štajarskem vedno tožijo, da ni kupcev za vino in, če že kateri pridejo, nima vino nobene cene, tako, da se mnogokrat niti stroški pridelovanja ne poplačajo. Vzrok tem žalostnim razmeram je, da naši gostilničarji kupujejo narejena vina od raznih veletržcev z vinom, ali pa si naročujejo cena južna italijanska in dalmatinska ter zlasti ogrska vina. Kletarske in vinarske zadruge pa skrbijo s tem, da ljudi poučujejo, kako imajo ravnati z vinogradi, kako z vinom itd., za zboljšanje kakovosti vina in sprejemajo vino od svojih udov v svoje kleti ter ga prodajajo v velikih množinah v one kraje, kjer slovijo naša vina. Mnoge zadruge vzdržujejo v velikih mestih
Celjske in štajarske novice.
—	Poziv. Poživljamo onega gospoda iz Ljubljane, ki je v Belemgradu pri tamošnjih slavnostih brez našega pooblastila zastopal naš list, da nam vsaj javi svoj naslov, da vemo od koga moremo terjati poročilo.
Uredništvo „Domovine".
—	Odhodnico je priredilo v sredo zvečer „Celjsko pevsko društvo" svojemu dosedanjemu tajniku gosp. Antonu Ekarju. Udeležba je bila prav dobra; velika gostilniška soba „Narodnega doma" je bila do zadnjega prostora zasedena. V imenu „Celjskega pevskega društva* poslovil se je od odhajajočega podpredsednik g. dr. Schwab, ki je v svojem govoru povdarjal, da je g. Ekar tekom svojega bivanja storil toliko za društvo, kakor le malokateri izmed članov društva. Ob-
In ona se ga je oklenila še tesneje.
Ali veš, kako me obrekuje Molkova Uršika?
—	Ni vredno, da bi upošteval njeno blebetanje. Človek, ki sam nima več dobrega imena, ga tudi ne more nikomur vzeti. Pusti jo, naj govori !
—	Oh, Stanislav, kako me je že počrnila?!
—	Naj te ne vznemirja. Saj ji nikdo ne verjame. In če bi ji tudi, jaz ji ne bom nikoli. Pač pa narobe. Čim bolj te bo obrekovala, tem rajši te bom imel. Tej klepetulji so vsi poštenjaki trn v peti.
Zadnji žarki zahajajočega solnca so se razlili po okolici in jelo se je mračiti. Še en objem, še en poljub in Stanislav je šel domov, kamor je imel četrt ure.
Tajni mir, ki je bil razlit po gozdiču, skozi katerega je korakal, je vplival na njega še bolj.
—	Ljubi me . . . ljubi . . . zašepetal je. Večerni vetrič, ki je tupatam zganil kako vejico, pa je odnašal te šepete dalje . . . dalje po neizmernem svetu.
—	Ljubi me . . . ljubi . . .
V njegovi duši so pa ustajali načrti eden za drugim, se povspenjali vedno višje in višje. In smoter vsemu je bila lepa slika, kakor fata morgana — Milica.
— Z njo bom srečen, z'nobeno drugo. Oj, kako si bova napravila življenje ugodno in srečno, pomagala z vdano ljubeznijo drug dru-gemu nositi življenja pezo.
In zopet je korakal dalje, počasi . . . enakomerno . . .
Njegovi koraki so odmevali in se izgubljali v daljavi, on pa je sanjal dalje. . .
Tam od grma se je slišala pesmica slavca, donela je tako milo in čarobno, kakor bi pel o nedolžni ljubezni in nje sreči. In Stanislav je poslušal mile zvoke pesmi pevca-slavca in srce mu je kipelo.
In zopet je korakal počasi . . . dalje . . dalje . . .
Siromak ! Samo migljaj usode in lepe sanje, vsa sreča, katero si je slikal ob strani ljubljenega dekleta, vsa sreča, ob kateri je drhtela Milica, se lahko vniči na mah. Nad glavo Milice in Stanislava so se jeli zbirati oblaki, temni in črni, kakor najtemnejša noč. Zbirali so se in pretili pokopati oba v neizmerno gorje, nepripravljena, snivajoča v sladkosti nedolžne, čiste ljubezni.
* » *
(Dalje prihodnjič.)
enem je izročil tajnik društva slavljencu krasno diplomo, res umetniško delo gosp. Benčana. — V imenu „Celjskega Sokola" se je poslovil od brata Ekarja načelnik brat Smertnik, izrazajoč željo, da bi brat Ekar na svojem novem mestu deloval kolikor mogoče za razvoj sokolske ideje. — Za „Slovensko delavsko podporno društvo" je izpregovoril g. Terček v slovo, povdarjajoč, da je bil slavljenec marljiv član „Slovenskega delavskega podpornega društva", posebno pa je mnogo žrtvoval za pevski zbor tega društva. 6. Ekar se je zahvalil v daljšem govoru, izrazajoč željo, da bi se razmere v Celju kolikor toliko izpremenile na boljše. — Ob pozni uri smo se potem razšli, želeč odhajajočemu gospodu Ekarju srečno pot in najboljše uspehe na njegovem novem mesta. Na zdar!
—	Odhodnioo priredi „Celjski Sokol" v soboto ob pol 9. uri zvečer v gostilniških prostorih „Narodnega doma" svojim odhajajočim zaslužnim članom, bratom Dergas, Hvalenc in Kukec. Vsi bratje Sokoli se vabijo, da se udeleže polno-številno odhodnice.	Odbor.
—	Za kovaòa-Slovenca ponuja se lepa pri ložnost za samostojno upravljanje dobro urejene in vrejene upeljane kovačnice v živahnem trgu na Spod. Štajarskem in eventualno prevzeti isto po kratkem času. Ponudbe na „Slov. obrtno društvo v Celju". Drugi slovenski časopisi so naprošeni za ponatis tega.
—	Celjske poštne razmere Nekateri gospodje na celjskem poštnem uradu še sedaj ne vedo, kje je .Šoštanj pri Celju". Dopisnica, naslovljena na g. Kocuvana v Šoštanju pri Celju, je najprej romala na Dobrno in od tam šele na svoj kraj. Skrajna nesramnost pa je, da se je od poštne strani prečrtal na dotični dopisnici „Šoštanj pri Celju" in da se je dostavilo nemško krajevno ime „Schönstein".
—	Zahvala. Gospica Marica Črček, učiteljica v Čadramu in gospica M. Janša, učiteljica na Stranicah storili ste za narodno stvar v slovenski vasi lepo, požrtvovalno delo. — Bodi jim na tem mestu izrečena prav iskrena zahvala.
—	Zahvala. Odbor učiteljskega društva za ormoški okraj se zahvaljuje vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je društveni koncert dne 8. t. m. v Ormožu tako krasno uspel. Največja hvala gre v prvi si. občinstvu, ki nas je v tako mnogobrojnem številu posetilo. Hvala bodi tudi vsem gospicam za prodajo šopkov in šaljive pošte, kakor cenjenim pev-kinjam in pevcem za ves trud. Živeli !
Za odbor:
Adolf Rosina	Anton Porekar
tajnik.	načelnik.
—	Iz Frankov ce pri Ormoža. Umrl je tukajšnji mnogospoštovani veleposestnik g. Martin Munda po kratki in zelo mučni bolezni v 65. letu tam pri Sv. Joštu na Kozjaku, kjer je zadnji čas živel pri blagem svojem sinu Jankotu, ta mošnjemu velezaslužnemu župniku. Rajni je bil vrl narodnjak, več let jako odločen občinski svetovalec, ud krajnega šolskega sveta na Humu ter bil tudi vrl odbornik v okrajnem zastopu ormoškem. Na svojem posestvu, katerega je prepustil sinu Martinu. Bil je vzoren in marljiv gospodar, skrben oče, ljubeznjiv, vesel mož stare korenine ter blag podpornik prijateljem kakor ubogim. Naj mu bode lahka slovenska zemlja tam gori na visokem Pohorju, ker mu je Bog tako odločil. Mi se ga bodemo tukaj V dolini vedno radostno spominjali.	rn.
—	Sv. Križ pri Ljutomern. V zadnjih številkah „Domovine" predbaciva nam nek „žalosten" dopisnik zaspanost. Ali ve ali pa noče znati (!), da je naša neznatna vas sedež „šestero" narodnih društev, ki so dosedaj svojo nalogo na krščansko-narodni podlagi še dokaj dobro izvräevala. Kaj misli „žalosten" dopisnik o našem bralnem društvu, kmetijski zadrugi, pevskem društvu, posojilnici, požarnem društvu in veteranskem društvu? — In ravno „bralno" in „pevsko" društvo, ki sta baš zadnja leta za probujo naše mladine (obojega spola) mnogo storili, zlasti pa letos, ko sta ae bili na Svečnico in na Velikonočni ponedeljek priredili imenitni veselici — kakor še nikdar poprej! — in pri kojih so vse točke bogatih sporedov, zvrševali le kmetski fantje in dekleta! Priporočamo do.
pisniku, naj bi v svojem kraju in okolici za probujo resnejše deloval — ne samo pri glažeku rujnega; strmimo nad nazadnjaštvom ! — Tudi kvasi obenem v zadnjem dopisu šolske razmere! Gotovo mu je dobro znano, da tukajšnja šola vsako leto nekaj učencev — letos 6 — pošilja naravnost v srednje šole v Maribor in Celje. In radi vsega tega je dopisnik tako „žalosten" ! — Kar pa zadeva zgradbo nove šole v Volčji-vasi ali Bučečovcih, ve dopisnik sam najbolje, da so zanjo v Volčji vasi „trije" posestniki, v Bučečovcih pa — eden! — dobro vedoč, da „Hiša razdeljéaa, razpada ko zapuščena 1"
—	Nemci proti Slovencem. Kakor kaže poročilo Štajerskega deželnega odbora, se je deželni odbor izrekel proti predlogu, katerega je lani stavil poslanec Vošnjak za ustanovitev gospodarske šole s slovenskim učnim jezikom.
—	Radgona. Tu smo imeli 27. t. m. velik vihar, ki je trajal od 12. do 3. ure. V raznih občinah so bile povodnje.
—	Vabilo na drugo vinsko trgatev s plesnim venčkom in šaljivo pošto ter raznovrstnimi zabavami, katero priredi slovensko kršč. društvo „Domovina" v Gradcu v nedeljo, dne 16. vinotoka 1904 ob 4 uri popoldne v dvorani gostilne M. Pšeničnika „pri Avstrijskem dvoru" („zum Oesterreich. Hof" Georgigasse na voglu Annen8trasse). Vstopnina pri blagajni 60 vin., v predkupu 40 vin. Vstopnice se dobijo v društvenih prostorih Stigergasae štev. 2,1, nadstropje. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
Druge slovenske novice.
—	Slovenske abiturijente opozarjamo 'v njih lastnem interesu, naj se pravočasno preskrbe z vsemi potrebnimi tiskovinami in dokumenti, katere rabijo pri vpisovanju na raznih univerzah. Za dunajsko univerzo daje potrebna pojasnila in ima na razpolago tudi tiskovine phil. A. Robida, Ljubljana, Breg št. 4.
—	Sadna rastava v Radovljici postaja od dne do dne lepša in zanimivejša. Vsaki dan namreč dohaja veliko krasnega sadja iz cele Kranjske in celo iz sosednih kronovin. Obiskovalci razstave se kar načuditi ne morejo dejstvu, da naša lepa domovina tako vrlo napreduje v 8adjereji, Želeti bi bilo, da si čim več Slovencev ogleda to zanimivo razstavo.
—	Ponarejeni dvajsetkronski bankovci krožijo po Dolenjskem, so posebno rdeče barve, obrazi angeljev so slabo izdelani, pod št. 20 pride pri ponarejenih ogrski napis pod rob, v tem ko je na pravem bankovcu vsporedno s spodnjim robom številke. Pri napisu „SZAM" je nad A akcent od leve proti desni strani obrnjen, ko je na pravem bankovcu od desne proti levi. Številka pri napisu „Serie" je pri ponarejenem bankovcu nižja kot beseda.
—	Narodni dom v Podgradu. V nedeljo, dne 18. t. m. so v Podgradu biagoslovili „Na rodni dom". Čitalnioa se je že preselila vanj, kmalu se tudi preseli posojilnica. V „Narodnem domu" bo tudi hotel, v katerem bo dobro preskrbljeno za jed in pijačo; na razpolago bo tudi 15 večjih in manjših sob ter mrzla in topla kopelj v hiši.
—	Celovec. Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo odslej vsako sredo ob polu 8. uri zvečer v gostilnici g. Cavsnika „pri zlatem studencu", Lidmansky - jeve ulice, kjer imajo odmenjeno svojo „klubovo sobo". Poseben vhod iz dvorišča na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli !
—	Nemška narodna nestrpnost. „Villacher Zeitung" je uprizorila veliko gonjo proti slovenskim dijakom na beljaški gimnaziji. To glasilo nemške kulture kliče vsem beljaškim družinam, naj odreko slovenskim dijakom vse podpore. Odreko naj kosila, instrukcije itd. „nehvalež-nežem". In zakaj? Zato, ker slovenski dijaki govore med seboj v maternem jeziku slovenskem in ker doma ljudstvo izobražujejo, v kolikor jim je to seveda mogoče. In zato so „nehvaležni", zato se jim mora odreči vsaka podpora. Da, terorizem teh ljudi sega že predaleč. Najbolje bi bilo za te preganjane slovenske dijake, da za-
puste „gostoljubno nemško mesto Beljak" ter pridejo študirat na kranjsko gimnazijo, kjer se jim ne bo treba bati govoriti slovenski. Kulturi pa, ki poganja take cvetove narodne nestrpnosti, naše najglobokejše pomilovanje!
— Znani tržaški namestnik. Včerajšnji „Sole" je priobčil vest, da je imenovanje kneza Konrada Hohenlohe tržaškim namestnikom de-finitivno določeno, ter da se objavi v nekoliko dneh. Mi beležimo to vest po dolžnosti kronistov.
Dopisi.
Fonikva ob južni železnici. — Dne
20. septembra — na dan deželnozborskih volitev — so zopet pokazali nekateri nezadovoljneži na na Ponikvi, da nimajo nobenega smisla za narodov blagor. Dotičneži se menda ne čutijo za druzega poklicani, kot da delajo med slovensko javnostjo zgol zgago. Že malo dni pred volitvami se je sumilo, da bodo ti gospodje-klobasarji pekli svojo posebno klobaso. In res! Na dan deželnozborskih volitev so to svojo klobaso privlekli na dan misleč, da bodo volilci kar slepi drli za njimi. Pa so se ušteli! Zavedni volilci so tem novodobnim klobasarjem takoj ob nastopu pokazali hrbet in s tem pokazali, da obsojajo njih politično taktiko. Vendar da ostanemo nepristranski, lojalno priznavamo, da jim je šlo mnogo nerazsodne mase in drugih neznačajnežev — duševnih režev — kakor je n. pr. znani „Odebov Martin" — za goljaž in pivo na lim. Kdor količkaj pozna značaj ponikarskih volilcev, ta se ne bode čudil našim kričečim razmeram. Saj je splošno znano, da se dobijo tukaj taki možje, ki prodajo svoj značaj za par desetič če treba desetkrat; a to ne morda kaki reveži, ampak oni, ki razpolagajo z znatnim kapitalom. Res prava sramota za celi okraj ! Tak možak je tudi „liberalni kmet" Jože Zdolšek (Kristan) iz Ho-tunja. Tudi ta menjava svoj značaj liki neči-merna ženska svoje krilo. Nekdaj je v župnišču s klerikalci „kanjuha" obiral in vmes tudi lo-putal po liberalcih. In danes ga že imamo na površju kot pristnega liberalca. No, kdo nam je porok, da jo ne smukne kedaj k nemčurski propagandi, kar bi bilo ravno ugodno njegovi ko-ristolovni k v]i. Pa saj ga je svoječasno tudi nemškutara* u cunja „Štajerc" zagovarjal. Torej pozor pred takimi ljudmi!
Slovenski volilci! Takega moža so vam postavili kot kandidata znani ponikarski narodnjaki, kakor polic, svetnik Podgoršek, falirani agent Jamniker in znane „šviga švage" Jož. Korže in občinski redar Petek. Naravnost smešno je bilo videti g. polic. svet. Podgoršeka, kako je letal za volilci ter jim obetal zlate gradove, ako volijo edino zveličanega Kristana. Kot desna roka mu je bil falirani agent in znani „Hail-ovec" Jamniker. O tem človeku bi bilo tukaj odveč govoriti, kajti on spada sploh med iste, ki so že premnogokrat „ričet" pihali. Kaj pa hočemo reči o Koržetu in občinskemu redarju Petku? Da sta znana nemčurska podrepnika, da prodasta svoj značaj za liter piva in porcijo guljaža, če treba desetkrat Taka hočeta biti „moža".
Volitve so bile slabo obiskane. Izmed 515 volilcev oddalo jih je svoje glasove le 112. Od teh je bilo oddanih 54 glasov za Ploja in ravno-toliko za Kristana ; trije so bili pomotoma oddani dragim gospodom nekandidatom; ena glasovnica je bila prazna.
Iz Loč. — Učitelj izdajalec — blamiran od lastne mladine. „Veš li, kaj bi moral ti ostati
—	ostati do hladne jame, ker te je rodila slovenska mati?" ...
Da Slovenec, Slovenec bi moral ostati, dokler biva duša v tvojem telesu, dokler ti ne zastane kri v najmanjši, najneznatnejši žilici tvojega telesa... Slovenec -— vedno Slovenec bi moral ostati, ker te je rodila, pestovala, zibala
—	te učila govoriti in moliti — ti pela pesmi
—	ti rezala prvi kruhek — slovenska, prava slovenska mati, mati, kateri je Bog ustvaril slo vensko srce in ji dahnil slovensko dušo — v krepko slovensko telo... In vse je dala tebi, vse to je posvetila tebi — sinu svojemu, detetu svojemu — in ti si ji zatajil, — sramoval si se njenega jezika... sovražil si ga, preganjal si Slovence... rodne svoje brate... Da to je storil
učitelj jsuplent S.., ki je ravnokar pobral šile in kopita ter jih odnesel začasno v nemčursko gnezdo — v Loče, kjer bode mogoče pri svojih pobratimih — Judežih našel za se primernejši
—	okužen zrak, kakor je bil v narodnih Žičah. Tukaj ni maral zanj prav nikdo. — V celi vasi ni bilo hiše, kjer bi ga bili v istini spoštovali, kakcr je neobhodno potrebno za učitelja, ki hoče kot vzgojitelj izročene mu dece dosoči svojo nalogo. Se tam, kjer si je začapno priboril malenkostno zaslombo, so ga bili takoj siti. Zakaj?!
—	On ve to prav dobro, — pa tudi mi vemo vse do najmanjše podrobnosti, ampak o drugih točkah rajše nič! Samo jedno upoštevajmo. Glavna ovira, da ga niso marali prav nikjer, je bila med drugim tudi dejstvo, ker ao videli v njem nemčurja v pravem pomenu besede. Hotel je kar na mah potujčiti slovenske otroke, katerim je imel drznost reči, da je slovenščina, malo vreden jezik; hotel je uvesti nemški očenaš ter obljubljal, da bo učil vse bolj nemško .., Kratko malo postavil se je v službo narodnega izdajal-stva ravno tako, kakor to delajo koroški njegovi, ki pomore leto za letom tisoče in tisoče slovenske ! dece svojemu narodu ter jo prodajo pruskemu volku . . . Takih brezvestnih kruhoborcev je v tužni, bratski nam deželi Koroški čez 99% in radi tega se krči tamkaj število našincev, kakor sad plodovskega polja pod nebrojem gladnih kobilic. Pri zadnjem ljudskem štetju so v nekterih krajih, kjer prej ni bilo prav nobenega „Nemca" po zasramovanju slovenskega jezika od stranij nemčurskih (torej rodom slovenskih) učiteljev, prebivalce toliko premotili, da se ni dal nobeden zapisati za Siovenca. Učitelju pomaga še političen uradnik, ki je na Koroškem tudi mnogokrat nemčurski in skupno potem fabricirata „Nemce." Pfuj takim beštijam ! Cigan, ki sebe in svoje preživi celo življenje s tatvino, se ponaša s svojim rodom, Slovenec pa, ki je študiral cela leta in ve kakšna podla duša je zasramovalec svetinj, katere se dajo človeku na pot skoz živ Ijenje, t. j. med drugim materin jezik — ta pade tako daleč ! ! ! Efijalti ostudni ! Tako čioveče je toraj bil tudi naš suplent v Žičah; ampak tu ni bilo pravih tal zanj. Doživel je že med šolskim letom pri svojih otrocih blamaže. Dečki so nosili sloenske trakove na klobukih, risali slovenska znamenje na zvezke ter ga dražili z narodnimi barvami. Vsa njegova jeza ni prav nič pomagala. Pred Iškarjotom slovenski otroci niso mogli imeti rešpekta. Prišel je slednjič od cele vasi toliko zaželjeni konec leta. Zasluženo plačilo ni moglo izostati ! Otroci so takoj po razdelitvi spričeval in zvezkov zagnali grozen trušč pred stanovanjem nemčurskega suplenta. Živijo klice, vriskanje in glasen zasmeh, namenjen Efìjaltu, se je slišalo po vasi. Nemške zvezke, spričevala pisana v nemškem jeziku (na čisto slov. šoli) so trgali otroci, da je bila cela cesta kar na debelo posuta žnjimi! V tem pride suplent g. S. mimo dece... Hotel se je prepričati, če v istini mislijo tako resno z demonstracijo „mladi junaki!" In glejte čudo! Slovenska mladina, sicer tako krotka, ubogljiva in ponižna je tukaj pokazala, da izdajalcev lastnega naroda, ne more in neče spo štovati... Prav nihče ni dvignil klobuka! To je bila manifestacija proti učitelju, kakoršne še morda ni doživel prav nihče od strani sloven skega ljudstva. Tu je pokazala šolska deca brez vsake inicijative od kakoršnekoli strani Judežu vrata iz narodne hiše. Njeni živijo klici, trganje nemških papirjev, zlasti spričeval so dovolj glasni svedoki, da ga je ona sama obsodila. Isti otroci, kateri bi morali častiti svojega učitelja skoro kot vzvišeno, nadnaravno bitje, izrekli ao tukaj izdajalcu svoje zaničevanje, iz katerega z mo gočnim glasom zveni obsojajoči klic:
Beži, beži, izdajalec domovine slovenske —
beži — beži — beži — beži Iškarjot!
Rudolf Vrabl.
Nova cerkev pri Ptuju. V občini Nova cerkev je bil izid volitev 20. septembra t, 1. prav po voljen; kajti od 127 volilcev se je ude ležilo volitve 102. Od teh je dobil dr. Ploj 99, Wratschko 2 in Thaler 1 glas. Vrlo se je držala tudi sosedna občina Sedlašek. Tukaj so oddali volilci dr. Ploju 100, Wratschku 26 in Vidmarju 1 glas. V ostalih štirih občinah naše prostrane župnije Sv. Trojice stoji razmerje med oddanimi
glasovi za našega in nasprotnega kandidata nekaj slabše, da deloma prav slabo. — V občini Sv. Trojica je oddanih 39 glasov za Ploja in 47 za Wratscha. V občini Gruškovje 50 glasov za dr. Ploja 66 za Wratschka, v občini Lehnik 31 glasov za dr. Ploja in 54 za Wratschka in v občini Dolena je samo 14 glasov za dr. Ploja ter 74 za Wratschka.
Občini Lehnik in Dolena ste tedaj najmanj zavedno volili. V prvi so povzročili ta slab izid največ uslužbenci graške hranilnice, kateri so se trudili na vse mogoče načine, da bi občane zaslepili. Mnogo krivde pa nosi tudi poštar v Lehniku. Oa ima uplivno besedo v občini, a ni hotel dati ljudem nobenega pojasnila, oziroma pouka glede volitev, ampak rekel je nekje : volite, kogar hočete. Bal se je zamere pri hranilnič-neaiu oskrbniku. Iz tega vzroka menda tudi ni volil in ni ugovarjal, ko j« eden od omenjenih uslužbencev pribil na njegovo hišo reklamo za Wratschkota.
V DoSeni, kjer je podružnica Sv. Duh in dvorazredna šola, so nam vzroki slabega, da najslabšega izida volitev za našo stran v naši fari, tudi prav dobro znani, a danes molčimo s podrobnostmi — s temi pridemo drugokrat. — Omenimo samo, da se nekje menda misli, da se vzgojevaino postopa, ako se nezavedno ljudstvo pušča v temi nevede in zmot. Mogoče se še šteje na istem mestu v posebno čast, ako je moči izrabljati ljudstvo vsled njegove nerazsodnosti, ali pa se misli dobiti, če že ne kaj drugega, vsaj lovorjev venec za zasluge pri ugo nabijanju naroda imajoč prav toliko pravic do bistvovanja, do izobraževanja in napredovanja, kakor kateri drugi narod. Menim, da se razumemo.
Vrlima občinama Nova cerkev in Sedlašek pa kličemo krepki „živeli", za njuni možati nastop na dan 20. septembra. Držite se tudi v bodoče od vsakih prilikah enako trdno in zvesto narodne stvari, ter ostanite za zmeraj zanesljivi naroden kažipot za ostale štiri občine naše fare-Te pa se vzgledujte na njih in jih posnemajte! Občani pa, ki ste poklicani, ali se čutite zmožne, delujte po mogočnosti, za blagor in napredek ljudstva, za čast občin! Komur pa to ni mar, naj odide in ide tja, kamur ga vleče njegovo nenasitno srce.
Malanedelja. Naši štajerčijanci so se prav marljive agitatorje pri zadnji volitvi za orehov skega preroka Bračka izkazali. Posebno odlikovala sta se Malonedeljski in Radoslavski „rihtar" prvi Miklu, drugi Rakoša ali „Šebjanov Vanek." Ta dva politična figuranta, sta na vse kriplje delala, lagala in obrekovala poslanca dr. Ploja, češ, kako veliko dačo da bomo imeli, ako bo Ploj izvoljen; če pa volimo Bračka, bodo naenkrat vsi uradniki dobili manjše plače, kakor, tudi seve, da bodo izgubili svoje penzijone; kmetom pa, o, sreča velika, ne bo treba več otrok v šolo po šiljati, marveč lahko je bodo pridržali celo leto doma pri paši krav in svinj ! Oh res, zlata doba bi napočila našim kmetom, če bi ta Bračko priplezal na poslanski stolec. Toda, ljudje obračajo, Bog pa obrne! Ugodno priliko za svoje agitatorične namene imela sta baš sedaj, ko pridejo kmetovalci na obč. urad naznanjat davka prosto žganje. Posebno Ridoslavski Šebjanek, ki je bil baje nekje tam gori v nemškem Štrodnu v svoji mladosti; hudomušni ljudje trde, da za gosjega pastirja, kar se ve njemu ni po volji, tam se je naučil te imenitne nemške „pildunge" tako izvrstno, da sedaj kot župan piše take živinske potne liste, da si včaai žandarji na sejmih glave belijo, ter se ne morejo spoznati prav, ali je krava prignala gospodarja, ali gospodar kravo na sejm! Ta pristni german, ta nemčuski „Šeb janek," ki tako srdito preklinja ob vsaki priliki Slovence, „pope" in doktorje je vedno rad rabil, celo leto slovenskega odvetnika, da mu je pral njegovo umazano perilo, ter je pri tem svojega ubogega soseda do cela jna beraško palico pognal, ter stem pet ali šest oseb naši občini v oskrbovanje naprtal. Zakaj, povej nam, ti, ki te je sama ljubezen do kmetskega stanu, zakaj pa nisi imel toliko ljubezni do svojega ubogega soseda, da si ga šel takoj k „prekletim slovenskim doktorjem" težit ? Aha, aosed je siromak, nima konjev nima „bagrlna" kakor ti, toraj v tvojih bahaatih očeh ni kmet; on je siromak „želar" in „želar" ni
človek! Naš Malonedeljski „rihtar" Miklu razprostrl je v svoji veži „Štajerca" iz katerega so si potem volilci po komandi večnega Ahasverusa vice doktorja Drakovskega Kramarja izpisevali Bračka na volilne liste.
Mi bi se usojali dotična g. župana opozoriti na njune zanemarjene ceste, ki so v takem stanu da še Hantbal na potu iz Španske čez Alpe in Pirineje ni slabših naletel, ter, da se že nekteri posestniki po svojih odvetnikih poslužujejo pomoči, da jo nemarni župani dajo »popraviti.
Razun gori imenovana župana in Kramarja odlikovali so se posebno pri tem agitatoričnem poslu, narodni gostilničar v Radoslavcih Franc Marinič, kateri ima na svoji gostilni „Sokola" s slovensko trobojnico v hiši na mizi pa „Štajerca". No, le Marinič, odkritosrčno bolje je odkrit nasprotnik, kakor hinavski prijatelj ! Sokola dol, pa Bračka gor! Ivan Megla, črevljar v Radoslavcih, ki se v Ljutomeru štuli za narodnjaka je volil Bračka in zabaval čez doktorje, dasiravno je njegov sin dobil prvi zaslužek pri slov. odvetniku. Oba Drakovska Gašparsča sta gorela polna ljubezni do Bračka, ter sta istega volila Dalje narodni trgovec Jakcb Korošak ki je obenem gostilničar v Pecetincih, bil je seve tudi med „brlačkarji" in poslal še je svojega vedno pijanega hlapca „Jutršovega Tomažeka" na volišče! Tudi Ostršev Lujz, ki ima slavnoznaao preteklost iz „senčnate pecetinske šume," za ktere voljo je prišel z žandarmariio v neljub kocflikt, da se je tri dni v koruzi na njivi skrival, prašal je volino komisijo, se piše Bračko z začetno črko „B ali W." Mizar Sodeč, seve, oddal je glas Bračku.
Za Malonedeljsko župnijo izpale so te volitve sramotno, kar je zakrivilo največ nevednost ljudstva, deloma Ornikov Štajerc pa tudi brez krbnost naših narodnjakov, ki so se preveč zanašali na narodno probujenost občinstva. Bil je res sklican političen shod pri Malinedelji, pa ravno pri tem političnem shodu se je grešilo. Gosp. okrajni načelnik napovedal je isto nedeljo po rani maši gospodarsko predavanje, popoldne ob 4 uri pa je bil napovedan političen shod. Posledica temu bila ie ta, da sta bila oba shoda pičlo od občinstva udeležena. Kdo bo pa od rane maše, do večernic čakal pri cerkvi.
Ali bi se ne dalo to tako ukreniiti, da bi bilo gospodarsko in politično predavanje obenem? Dalje so od volitve izostali čg. župnik in čg-kaplan, Štajerc bo njima za to hvalo pel! — Narodni trgovec Senčan, Šek ; gostilničarja, Rantaša in Miklu, narodni fant Benko Matija tudi niso imeli časa priti k volitvi, kar pomeni to liko kakor da bi Bračka volili. No, bomo si jih zapomnili. Izdajstvo je najgrša in najčrnejša hudobija! — Kako grdo je če že prijatelj prijatelja izda, kako gnusno srce pa še mora imeti človek, ki izda domovino, svoj rod svoj materni jezik v kterem se je učil prvo moliti. Neka hrvatska pesem pravi: „Svemu, svemu j' opro-štenu, samo nije izdajici" in Slovenski verz se glasi: „Grom iz neba naj ošine, izdajalca domovine!"
Ali ste res kmeti volilci, tako zabiti, da verjamete, da vam poslanci diktirajo dače, kakor to trdijo razni „berlačkarji." Če že'kmet za obstoj svojega gospodarstva, občina za svojo samoupravo treba denarja, koliko več treba toraj denarja dobro urejena država. Pomislite koliko miljonov stane naše vojaštvo njegova oprava, orožje itd. Kje se pa vzame ta denar, menda ga ne da Ornik ali Bračko. Ne! — Iz dače! — Pa še je kdo med vami tako neumen, da verjame, če bi bil Bračko zvoljen poslancem o dež. zbor, da bi naenkrat vojaška uprava njemu na ljubo spustila vojaštvo domov. Ras ao hudi časi za kmeta, pa kmet, ki računi samo na to, da mu bodo le poslanci zboljšaii njegovo gmotno stanje, se vara! Kmet sovraži šolo, ki mu je potrebna; norčuje se navadno iz kmetijskih šol, katere, bi ga naučila umnega in pametnega gospodarstva in bi ga 8 časom pripeljal do gospodarskega blagostanja. Dokler pa tega kmet ne bo sprevidel, bo zmiraj revež, podlaga tujčevi peti, to naj si dobro zapomnijo naši „brlačkarji."
Število glasov, pa, ki jih je dobil narodni kandidat dr. Ploj pa naj pouči naše „Šeibjaneke" „Fižoleke" in „Jüreke", da še samo orni ne re-prezentirajo kmetskega stanu, da so še po drugih
krajih tudi samostalni in narodni kmetje ne samo v Drakovcih in Sitarovcih, kakor se to našim „brlačkarjem" dozdeva. In takim narodnim vo-lilcem čast in slava, vsem nemčurskim brlač karjem pa trikratni „pfuj in sram jih naj bo!
Politični pregled.
—	Deželni zbor.. Gradec, 27. septembra. Vse točke dnevnega reda so sa izročile po prvem branju dotičmm odsekom. Potem so se vršile volitve v odseke, Izmed Slovencev so bili izvoljeni : v finančni odsek dr. Ploj in Ž čkar, v naučni odsek dr. Dečko, v peticijski odsek Roškar, v deželnokuiturni odsek dr. Jurtela in Roš, v cdsek za občinske zadeve dr. Hrašovec in v posebni odsek za železniške zadele Vošnjak. Nato je deželni glavar naznanil, da je dal prevesti slovensko interpelacijo posi. Roškarja ter je podeiil Roškarju besedo, da prečita slovensko interpelacijo. Večina, nemških poslancev je odšla iz zbornice. — Poslanca Rasel in dr. Schacberl sta predlagala spremembo deželnozborskega volilnega reda na temelju splošne, enake, tajne in i direktne volitve. — Posi Zičkar je vložil nujni ; predlog za podporo vsled toče prizadetim po- j sestnikom v kozjanskem okraju. — Poslanec Roškar je predlagal enake podpore v mariborskem okraju.	j
—	Belgrad. Zasluženo kazen prejel je te dni v Balgradu St. Popov e, hrvatski izdajica, i ki je bil svoje dni desna roka Khuen-H^dervary-jeva in je še sedaj podpredsednik hrvatskega sabora. Mož je, akoravno po rodu hrvatski Srb, j vse svoje življenje zatiral in preganjal svoje rojake. Minoli teden zbrali so se jugoslovanski akademiki v gostilni pri „Ruskem carju" v j Belgradu, kar zapazijo Hrvati v dvorani Pope- ! vica. Vse dijaštvo se vzdigne in burnim ploskanjem in žvižganjem ter gromovitimi „živijo" ki.ci je moral zapustiti dvorano.
—	Razpor med Turčijo in Rusijo Pred 14 dnevi je oddelek ruskih kozakov prekoračil turško mejo. Turški vojaki so mislili, da imajo opraviti z armenskimi vataši in so napadli ko zake. V spopadu je bilo ubitih 7 Rusov. Rusko poslaništvo zahteva, da turška vlada kaznuje krivce. Nadalje pa Rusija tudi tirja turško vlado, da naj izplača ostanek vojne odškodnine katerega še Turčija dolguje Rusiji. Diplomatični krogi se boje, da nastopi Rusija proti Turčiji tako, kakor je nastopila svoječasno Francoska.
Rusko-japonska vojna.
Petrograd, 27. septembra. Gen. poročnik Saharov brzojavlja generalnemu štabu od včeraj: Čete sovražne predstraže, močne 1 bataljon in 2 eskadrona, so 25. t. m. najbrže na rekegno-sciranju, prodirale na prostoru mad mandarinsko cesto in med višavami pri vasi Tumince Prodiranje so naše čete ustavile ter vrgle sovražnika na celi črti nazaj, nakar ga je zasledovala naša konjiča. Severno od Davana sovražnik na levem bregu reke Ljao ne prodira, pač pa je opaziti pojačenje njegovih čet v okolici Čjantav ; opaziti je bilo tudi sovražno konjico v dolini reke Hunho. Japonci so prekoračili Hunho 75 vrst od Mukdena. Poizvedovanje Mščenkovo pjoti Tentaru je dognalo, da ima sovražnik ondi le slabe sile. Vedno je jasnejše, da sovražnik podstavlja svojo glavno moč proti vzhodu. Zdravnik, ki je došel iz Hajčena, poroča, da ondotna garnizija dela priprave za zimski tabor.
London, 27. septembra. V Sangaju sma trajo položaj ruskega brodovja kot žalosten, ker so baje ladje poškodovave od japonskih projek-tilov. Tudi govore, da so Japonci zasedli zopet dve utrdbi. Poročila, ki jih je včeraj dobilo ita lijansko mornariško ministrstvo iz C fua, zagotavljajo. da je bil japonski glavni naskok, ki bi se imel vršiti preteklo soboto, odpoden vsled viharnega vremena. Japonci še nadalje bombardirajo utrdbe. Med pasom notranjih utrdb so odkrili Japonci nove utrdbe, ki so bile postavljene že po začetku obleganja. Italjansko ministrstvo je izvedelo, da so vojne ladje v Port Arturju še nepoškodovane, ter da je še dovolj živil v Port Arturju, pač pa manjka vode. Japonska blokada trdnjavo tako tesno oklepa, da o zadnjih napadih ni došlo v javnost nič poročil. Niti običajna pripovedovanja beguncev in
Kitajcev niso došla v Čifu. Navezano je torej vse le na japonska poročila. Iz gromenja topov, ki se sliši daleč na okoli, je sklepati, da se vrše živahni boji. V Č;fu jako nestrpno čakajo na izid; ker pa rusko brodovje še ai udrlo iz luke, so mnenja, da je položaj za Rase še ugoden. Vse zaupanje stavijo v novega ruskega admirala Virena, ki ima nalogo, v danem momentu prodreti v Vladivostok ali poginiti.
Petrograd, 27. septembra. Rusijo velja vojska vsak dan 2 in pol milijona rubljev (1 rubelj velja 3 81 K avstr. veljave) torej stane vojska vsak dan 9 in pol milijona kron
London, 28. septembra. „Daily Telegraf" prijavlja obširno poročilo o pozicijah ruske armade pri Mukdenu, Rusi so na severni strani reke Hua napravili jako močne utrdbe in po-stirali tam 260 topov. Japonci stoje dva dni hoda na jugu ruskih pozicij.
London, 29 septembra. „Express" javlja, da je nastala na Japonskem velika nevolja, ker Port Artur še jni zavzet. Razni listi poživljajo japonske generale, ki vodijo obleganje, naj se sami usmrte.
London, 29. septembra. Japonska vlada, ki je doslej vedno zatrjevala, da ima dovolj denarja za vojno, se pripravlja za najetje novega posojila v zaesku 120 milijonov kron.
London, 29. septembra Dne 19. t. m. od se severa in vzhoda začeti naskok Japoncev na Port Artur je bil v ponedeljek ob 4. uri popoldne končan s tem, da so Rusi skoro vse od Japoncev že zavzete pozicije dobili nazaj in ja j ponski napad sijajno odbili. Japonci so ohranili le še utrdbe 4, 5 in 6 Japonci so morali opu stiti svoje poizkuse, priti pred utrdbe s pomočjo podzemskih rovov in potem razstreliti utrdbe v zrak, ker je Steselj dal napraviti protirove, katere je podminiral in tako med japoskimi pi- , jonirji z razstrelbami povzročil strašne izgube. Pri zgoraj omenjenem odbitem napadu Japoncev na Port Artur se ceni, da imajo Japonci 7000 mrtvih in ranjenih, Rusi pa le nekaj sto. Pri zgradbi piotirovov je zadel Steselj na od Ki tajcev zgradena bogato založena skladišča streljiva.
London, 29. septembra. Vésti iz Č fua potrjujejo, da je bil novi japonski napad odbit in da so mine Japoncem povzročile velikanske izgube.
Narodno-gospodarske novice.
SoČivje, kako naj se za zimo shrani?
Nič |ni bolj veselega, ako v kruti zimi j dobiš prijeten prigrizek zelenjadi, katera te nekako spominja še na minilo poletje. Obenem pa tudi nič za marljivega kmeta ni bolj otožnega v tej zadevi, ako vidi, da so mu s težavo vzgojeni in a trudom shranjeni pridelki zelenjadi se spridili, to pa zategadel, ker niso bili pravilno shranjeni. Da se to ne zgodi, naj povem nekaj nasvetov.
1.	Naj se pomisli, da ima vsaka zelenjad veliko vode v sebi. In od te izvira kmalo gaji-loba, katera začeta, se širi kaj naglo. Da se to ne povzroči, treba je spravljati sadeže ob suhem vremenu. Pri spravljanju naj se pazi, da se od stranijo vsa segnjila peresa in od perja sadežev tudi vaaka prst, da se ona ne napije vlage in mokra potem postane središče — gnjilobe. Prav priporočati je zategadel, da se nekateri boljši sadeži najprej proti otresajo, nato pa vsaj za nekaj časa obesijo narobe kam na suh kraj, da se mokrota iz njih izteče. Sa le na to se pospravijo na stalno mesto za zimovanje.
2.	Treba je poskrbeti pripraven kraj za shrambo zelenjadi. Za to je najboljše primerno gorka, pa suha klet, katera pa mora imeti vsaj včasih po nekaj svetlobe Zlasti ako želimo, da se zelenjad obrani in nekatera še celo raste sveža v hram, neobhodno je ji zato potreba tudi svetlobe. Najboljše je, da se zelenjad kakor korenje, zelje, redkev, pesa itd. posadi v suho, peščeno prst, istotako tudi endivija, med tem ko se hren do cela zakoplje v prst, katera naj bode sveža, pa ne mokra.
Pomniti nam je še nekaj. Navada namreč je, da se pred spravljanjem v klet poreže trava
od sadeža, to pa se marsikje ne vrši pravilno. Odreže se namreč repi in korenju trava globoko v meso, s čimer se pa sadež močno rani. Vsled tega se začne gnjiloba, katera se potem širi naglo na okoli. To se prepreči stem, da se trava odreže vsaj za dober prst nad sadežem, da ostane ta potem nepokvarjen.
Kakor je potrebno, da ostane zelenjad na suhem postoru in v primerni gorkoti, še bolj je to treba za sadje, n. pr. jabolka. Ta vsled svoje siabe kože še prej zmrznejo, nego sočivje. Najboljši prostor za nje je v kleti, kjer se jim pod obokom napravijo nekake police, postlane s senom aii slamo. Tudi se shranjujejo v žitnicah, pomešana med zrnje, najrajši med oves, ječmen ali ajdo. V pšenici ali rži prej zmrznejo. Seveda se mora škrinja dobro zapreti, da ne more mrzel veter vanjo. Še bolje nego med zrnje, shraniti je sadje med pleve, samo da se preveč debelo ne smejo nasuti.
Paziti je pri vsem tem shranjevanju treba vselej, da se ne uselijo v take shrambe miši ali podgana, katera golazen nam z žretjem in nesnago lahko vse pokvari. Zato je treba take shrambe pogosto pregledati in če se kaj opazi, z mačko ali pestmi golazen poloviti.
Ječmen, kot krma za svinje.
V	Ameriki so razni živinorejci napravljali razne poskuse z ječmenom, kot hrano za svinje. Prepričali so se naslednje:
Porabi se 4Va kg ječmena, da vzraste od tega na 60—70 kg težkih praaetih za 1 kg mesa. Tega so se prepričali na mnogih krajih severoameriških in tudi kanadskih. „Bušel" ječmena (35 lit.) napravi toraj 5 kg. svinjetine. Ako ja 1 hl ječmena težak 66Va kg stori to za 20 kg. mesa. Ča atane 4Va kg ječmena po 14 vin. vkup 63 vinarjev, 1 kg mesa pa 1 K 20 v razvidno je iz tega, da se krmljenje svinj z ječmenom dvojno izplača. To se doseže seveda bolj pri mladih, nego pa starih živalih. Seveda je tudi napredek različen. Tako se je porabilo v enem slučaju za 1 kg prirastka samo 3 6 kg ječmena, dočim se je drugje pri 150 kg težkih svinjah porabilo doati nad 5 kg ječmena za eno kilo mesa.
V	Ameriki ae ječmen ceni kot krma svinjam doati nad koruzo, V Minesoti je bil učinek ječmena takšen, da je s 100 kg dosegel toliko, nego 12 kg koruze. Samo pri starih svinjah izdala je koruza več, nego ječmen. Ječmen žro praaeta kaj rada. Skušnje ao pokazale, da je on neka naravna hrana za avinje, naj ae že daje sam, ali kot primes k drugi krmi. Pač pa se ne priporoča dajati samega, zato ker se večkrat slabo pre-žveka in tako celi koščeki neprebavljeni gredo skozi čreva. Bolje ga je površno semleti, kakor droben zdrob za konje. Ako pa napravimo iz njega moko, treba jo je namočiti v vodi, katere se vzame za 1 liter moke 3 litre vode.
Želeti bi bilo, da bi o teh izkušnjah ameri-kanskih preskušali tudi naši živinorejci, kar bi jim pri sedanji draginji meaa gotovo ne bilo v škodo.
Tako piše češki liat. Mi pa dostavimo še eno skušnjo. Ako praseta nočejo žreti, naj se jim napravi ta le prigrizek. V bokal velik lonec se vsuje 1 liter ječmena, doda za žlico soli in pnlije mlačne vode, da stoji nad zrnjem. To se pusti stati kakih 12 ur, da je zrnje že vso vodo popilo. Sedaj se prascem korito čedno izprazne in po en ali dvakrat na dan da za pest tega ječmena na eno prase. Kmalu se bodo tega pri boljška privadili, obenem pa tudi drugo hrano raje žrli.
Kako se da preskusiti, jeli voda pitna ali ne ?
Večkrat pride človek v drugi kraj, kjer sam ne ve, ali je voda ondi zdrava za piti, ali ne Da se tega prepriča, naj vzame čisto snažno steklenico, nalije do 2l3 z vodo, katero hoče preiskati. Zatem se doda za 2 tretjini četrt litra vode pol kavine žlice rsfiniranega sladkorja, zatakne s snažnim zamaškom in postavi za 2—3 dni na gorko mesto. Ako se voda v tem času skali ali dobi mlečnato barvo, ni zdrava, nasproti pa, ako ostane čista, je dobra in velja za rabo.
Pohorski.
1 par
težkih konj se kupi takoj. (428) i P. PELLE
spedicijski in komisijski zavod, Celje.
Vabilo.
Ker se na dne 10. septembra 1.1, sklicanega občnega zbora ni udeležilo za spremembo pravil potrebno število ustanovnih društveni-kov, zato se naznanja, da se isti občni zbor s tem sklicuje v drugič
na dne 7. oktobra 1904
ob 8. uri zjutraj v posojilniško pisarno na Ljubnem s sledečim sporedom:
1. Sprememba društvenih pravil.
P. n. ustanovni društveniki se k temu zboru vabijo s pristavkom, da bo taisti po § 82 c) pravil sklepčen pri vsakršnem številu navzočih ustanovnih društvenikov.
Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, vpisano društvo z neomejenim poroštvom, dne 22. septembra 1904. (426)	Ravnatelj: IG. FLUDERNIK.
Nove patentirane šolske table
ki so jako praktične in pripravne pri učenju šolske mladine, priporoča gospodom učiteljem
Anton Betz v Celju.
Pohvalna pisma so na razpolaga.	(4.-53) 1
Išče se črez 24 let star
priporoča tiskarna Dragotin Hribarja v Celju.
.-•••v r~
K-:* i
m
♦ Vožnje karte in tovorni listi ¥
AMERIKO
Kralj, belgijski poštni parnik.
m
m
m-
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. Wienergürtel 20 ali pa
Resman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. 41, druga hiša na levo.

trgovski pomočnik
Slovenec, za špecerijsko stroko v Novem mestu na Dolenjskem. — Naslov pove upravništvo lista.
(411) 3-3
(429) 3-2 J)va učenca
poštenih staršev s potrebno šolsko izobrazbo se takoj sprejmeta v trgovino z manufakturnim blagom pri J. Šketu v Ilirski Bistrici (Kranjsko).
Lep vinograd
10 minut od postaje Videm-Krsko, se proda s
trgatvijo ali brez trgatve. — Natančen naslov
se pove v upravništvu „Domovine". (387j 8-8
Oddaj atelj veliko visokosti.

Iz prve roke, t. j. od pridelovalca
Oddajatelj vlč. duhovščine Id samostanov.
»»' f. MC
torej popolno jamstvo za naravno
nepopačeno kavo. PO NAJNIŽJIH CENAH.
Naša pridelitev kave in čaja na otoku Java se obdeluje jako umno. — Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in okusna, pa jako izdatna. Javaflor imenuje se naša zavarovana znamka.
Kava, :
Pošilja se 5 kg vrečica, colnine prosto in franko, brez stroškov na vsako pošto. — Javaflor najfinejša gld. 665; Javaflor zelen, fin gld. 620; Javabraz i
fina družinska mešanica gld. 5 75. (250) 12-12	čaj:	„
1 kilo gld. 2 80, gld. 4 —, gld. 5 50. - Cenik brezplačno in franko. _.
TÜRK in DRUG
veleposestnik na Javi. --— Pošiljatve in skladišča v luki.-
TRST, Via dell acquedotto 62.
Ravnokar je izšla
v zalogi
r J. Blasnika nasi, v Ljubljani ,,
VELIKA
PRATIKA
za navadno leto
1905,
ki ima 365 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba.
.„lili/!,.
Prodajalna
klobukov
Blasnlkova „Velika Pratlka", ktero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „Pratlka", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potijeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo „Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo 11 !
„M Pratlka" stasa 24 v.
m
„Vel. Pratika" stane 24 v.
ki že skoz 40 let na istem mestu na najbolj obiskani cesti kraja obstoji, se z vsem dobro sortiranim blagom zaracli bolezni v obitelji
takoj za lOOO goldinarjev proda. — Več pove^
M. Mayer
klobučarica v Ptuju
<432) 1 Štajarsko.
Pisarniškega praktikanta
s primerno šolsko naobrazbo, sprejme takoj trgovina z železnino „Merkur", P. Majdič, Celje. (427) 3-3
mmmmmmmm.
Gustav Stiger Viktor Woge A. Walland nasi. Teppei Milan Hočevar Josip Matič Anton Ferjen Fran Zangger Ferd. Jakowitsch Frid. Jakowitcsh Anton Ko lene Frane Pečnik. M. Rauscher lekarna
Calle: Ivan Ravnikar
„ Oto SchwarzI lekarna , Josip Srimz , Anton Topolak W. Wratsehko Dobrna: Jos. Sikošen Braslovče : Ant. Plaskan
, Josip Pauer Gomilsko: Fran Cukala
(215)10-10
I Ljubno:
Hrastnik: Alojzija Bauerheim , Konsumno društvo Josip Wouk Fr. X. Petek Janez Filipič Sevnica : Anton Verbič S. F. Schalk , Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič Konlice; Fr. Kupnik	115
Mozirje: Leopold Vukič
Andrej Elsbacher „ Karl Hermann Planina:Lud. Sch scherko
, F. Wamb rechtsammer Gornjigrad: Jakob Božič
Franc Scharb Poljéane Ferd. Ivanus ,,	A. P. Krautsdorfer
„	Anton Schweiz
»	Karol Sima
„	Franc Kavčič |
Zalec : St-'jurlj:
Fran Franc Varlec Janez Pinterič Uršič db Lipej Albert Geiss Jakob & Marija Janič Fran Kartin
Velenje: Karl Tischler Josef Wutti
Videm: Vltanle: Velenje :
Vojnik :
Konsumno društvo Anton Krammer Jos. Mahkovec Janez Müller sen. Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Ulrih Lager Josip Wutti Fr. Zottl
LJUDEVIT BOROVNIK
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsako-vrsinih piišk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokrese, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene pre-(213) skušene. — Uustrovani ceniki zastonj. 20-17
Hmelj, suhe gobe,
malisno štupo, suhe črešnje, vsakovrstno sveže sadje, žito, sploh vse deželne pridelke kupi	(350) 8—
Anton Koleno,
trgovec v Celju.
IMIoric IRa/u-cii
trgovina s steklom in barvami Celje, JRoto-v-ška izlioa št. 4, Celje priporoča
svojo bogato zalogo najboljšega in trpežnega
laka za tla
s kojim si lahko vsakdo sam tla pobarva. — Cena škatlje (1 kilogr.) v štirih različnih barvah
1 K 80 v (90 kr.). (382) 12-6
Lepa prilika
za trgovce!
Prodajalna in gostilna, na dobrem prostoru, v majhnem trgu, lepa dvonadstropna hiša, hlev in kegljišče, vse skoro novo, prodajalna skoraj brez konkurence, se proda pod jako ugodnimi pogoji radi družinskih razmer.
Vpraša se naj pod „št. 100" v upravni-
ništvu „Domovine".
(412) 4-4
S parno silo obratovana
tovarna za glinske izdelke v Račju
priporoča svojo veliko zalogo vsega v njeno stroko spadajočega blaga, kaltor:
zidne opeke, izdelane z roko ali pa na strojih, votle zidne opeke, opeke na oboke, lončenih cevi za drenažo, na strojih izdelane strešne opeke, patentirane za-rezne opeke, plošč za tla-kanje itd.	(255) ìe-ie
Blago izvrstno, ker napravljeno iz najboljše, s stroji obdelane gline; cene nizke.
Zavedaj se svojega rodu ter zahtevaj vselej in povsod (353) 8—
— Cirilovo cikorjo =
torej slovensko, katera je najbolja in v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
JOSIP T/VB O p
tvornica cementnih izdelkov
Špitalske ulice št. 12 CELJE Špitalske ulice št. 12, Izdelovanje z roko delanih in stisnjenih cementnih mozaik-plošč
v različnih barvah, gladkih ali robatih, za tlakovanje cerkev, kopališč, kuhinj, vež, hodnikov, stranišč, tratoarjev i. t. d.
Nadalje izdelujem	_ konjske napajalnike, krmilnike, vaze,
garantirano izborno blago iz najboljšega betona iz portlandskega cementa
kakor: prosto noseče umetno käme-nene stopnjice, razkave ali brušene, oltarske stopnjice po meri in načrtu, obode na vratih in oknih, vodne s prejemalnike pri vodnjakih,

.A.
Ü ♦«J«!
mmzmmmm
olepševalne krogle, balustrade, balkonske ploče, okrajnike, mejnike, kilometerske kamne, postamente, stebre
nagrobne kamne
nagrobne ograje, banje itd. itd.

Nadalje imam vedno v zalogi
npni j7 tnlrPTlPda hpfnna v vseh velikostiht ki se odlikujejo 8 kolosalno WJII 1L lUlUCllCga UGIUIML vzdržnostjo, znotraj gladko in čedno izdelane, pripravne posebno za cestne prehode, vodovode, stranišča, dimnike in žične pra-vlake ter mnogo boljše, cenejše in trpežnejše kakor dosedanji zidani kanali.
Obodi za vodnjake iz betona s pokrovom.
Vsi v to svrho spadajoči predmeti posebnih oblik ir. dimenzij ali po risbah se izdelujejo solidno in najcenejše.
Vedno se bom trudil, da postrežem cenjenim naročnikom z najreelnejšimi, najsolidnejšimi in kolikor mogoče nizkimi cenami.
(217) 12—12	Z odličnim spoštovanjem
«Josip Tabor tvorničar cementnih izdelkov v Celju.
Proračun stroškov brezplačno.
I	UPisa_l:rii stroji-
i.vS.i.v


P. n.
Slavnim uradom, pisarnam, odvetnikom, notarjem, podjetnikom in trgovcem vljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo za Spodnje-Stajarsko in Kranjsko
Remington Sholes pisalnih strojev
ter da imam v zalogi vse potrebščine za pisalne stroje kakor raznovrstni kancelijski in pismeni papir, barvani papir (Kohlenpapier), barvane trakove raznih znamk, za kopiranje in navadno pisavo v vseh barvah, razne barve za pisalni stroj, blazinice za barvo, priprave za zbiranje pisem itd. po originalnih tovarniških cenah proti gotovini ali po povzetju zneska. Vsa naročila za. te kraje izvršuje samo moja trgovina.

Cv.vv.v.




Ker sem z navedenimi • predmeti vedno bogato založen, lahko cenjenim odjemalcem vsikdar točno postrežem.
Z odličnim spoštovanjem
D. Hribar
trgovina knjig, papirja in pisalnih potrebščin
Celje
Sta. j arsko.
K®«
kam mm
v.v.v.V
gv:;-:-;-:-:
S:«-:
JSvv

! ! POZOR ! !
Vsem, kateri bolehajo na želodcu
daje gotovo pomoč in po7.ača izgubljeno zdravje
in težki prebavi
edino prava
Germanova zdravilna življenska esenea
katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi
Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa!
Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso.
Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati.
Cena steklenici 1 K 40"v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo
K, GERMANA lekarna ,pri črnem orlu'
v Belovaru, Hrvatsko.
•W" V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljoltarna, le „oinom orlu" Germana u. Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi d.uga, za katero bi 83 trdilo, da je boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš.	(43) 12
St. 34.471.	(419) 3-3
RAZGLAS.
Iz deželne sadjerejske šole v G-leisdorfu se bodo oddala v jeseni 1904, oziroma spomladi 1905 spodaj označena jabolčna in hruševa drevesca v približni množini okrog 24.500 komadov samo štajarskim kmetski m posestnikom po znižani ceni po 70 vinarjev za komad (stroški za zamot in pošiljatev niso vračunjeni).
Na Gornje Štajarsko se bodo oddajala izmed jabolk samo vrste pod 1, 2, 4, 11 in 12, hruške pa pod 1, 2, 3 in 9.
Naročila naj sepošiljajodokonca decembra 1904 deželnemu odboru in morajo imeti županova potrdila, da je naročnik kmetski posestnik v dotični občini. Ako se rabijo drevesca za jesensko saditev 1904, se mora to v prošnji izrecno pripomniti in se mora naročilo priposlati do konca oktobra 1904. Naročila se bodo izvrševala dokler bo kaj zaloge in sicer po času sprejema istih.
Več ko 120 komadov se ne odda enemu posestniku in je dotičnik zavezan, sprejeta dre vesca nasaditi na lastnem zemljišču. Drevesa se oddajajo le proti gotovemu plačilu.
Seznamek
jabolčnih in hruševih drevesc, dilni dobi 1904/05 oddala iz v Gleisdorfu.
ki se bodo v sa sadjerejske šole
l
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
1 2
3
4
5
6
7
8 9
10 11
L Jabolčna drevesca
I1 z visok, tlehlom
Šarlamovski kardinal grafenštajnsko Ribstonov pepinek rumeni belflér (belorožnik) kanada-rajneta (rambur) Baumanova rajneta cesarjevič Rudolf London pepinek ananas-rajneta renski bob štajarski mošancelj Huberjevo moštno Damason
II. Hruševa drevesca
Žlahtna Lojzika Liegelova maslenka Dielova maslenka Sterkmanova maslenka postrvinka Josipina
Hardenpontova zimska maslenka zimska tehantovka Weilerjeva moštna jelenovka moštna rumelter
320 275 235 160 1415 650 90 565 243 1050 1115 2195 355 1000
45 35 50 50 75 8 20 30 150 25 95
srednje visoka
170 140
200 50 460 3130
405 665 950 1000 2620 500 315
350 215 315 100 70 40 75 730 825 140 35
pritlikava
80
175
375 475
40 160 365
105
165 60 250 80 116 120 460 205
GRADEC, dne 8* septembra 1904.
Štajarski deželni odbor.
* Razglas nam je bil priposlan šele 19. septembra.
Upravništvo.
POSOJILNICA V CELJU
razpisuje
službo uradnika.
Prošnje s potrebnimi spričevali naj se ji predložijo do 8. oktobra t. I.	(430) 2-2
SLOVENSKA TVRDKA.
SLOVENSKA TVRDKA.
v
Vincenc Camernik, kamnoseški mojster
I\Tova ulica 11. CELJE UST o v a -ulioa 11.
grobnih spomenikov
priporoča svojo do 200 komadov brojeeo zalogo
iz različnih mramorjev, granita in sijenita od preprostega do najfinejšega izdelka, po konkurenčnih cenah.
Priporoča se tudi preč. duhovščini zaizdelo vanj e umetnih cerkvenih,

v to stroko spadajočih del, kakor oltarjev, prižnic, obbajilnih miz itd. Izvršuje tudi vsa stavbena dela.
Priznano točna in solidna postrežba.
(341) 15-10
II * Iii
* Il
u o
N
O fr
<D
O CD
03
>N «i—i
Ö
N
*
U O
o fr
Najprimernejša birmanska darila.
RAFAEL SALMIC
prva narodna in največja trgovina
z urami, zlatnino in
optičnimi predmeti
v Jlrr. domu v Celju.
KlTJ.pu.jem stare tolarje UVLarije Terezije, Isirižavoe i. d.r.
Kdor si hoče nabaviti uro,
zlatnino ali srebrnino, naj zahteva moj novi, bogato ilustrovani
CENIK
katerega razpošiljam brezplačno in
poštnine prosto. * Vsa v mojo stroko
spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. Za dobrodelo garantiram.
Postrežba točna in poštena.
o
N
O
*
N
P
ts< ftj
o
O
<t> p
p *
o
N
O
*
II * II
Slav. občinstvu
priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih peči in štedilnikov, raznovrstne posode, kotlov za kuhinje in za žganje kuhati. Velika izber nagrobnih križev.
Raznovrstni poljedelski stroji posebno pa slamoreznice.
Za jesensko gnojenje priporočam Tomaževo žlindro.
Navodila zastonj!
Trgovina z železnino, lil er kur, P. JTlajdie.