165
Nekaj od Serbije
iz gosp. Jovan - Gabriloviceviga  deržavniga besednjaka.
Serbija ima 1000 štirjaških milj v sebi. Razdeljena je v 17 okrožij — kresij, — okrožja v sreze — srenje, — kterih je 54. — Zemlja je gornata; naj veči berda so na jugu, ktere se z Balkanam vkup derže. Naj višji hribi so: Kopavnik — Kopalnik, — Ploča, Željin, Stol, Rtan. — Veči reke so: Donava, Sava, Morava, Drinja, Timok, in druge manjši.
Dežela je v prijetnim podnebji. Naj lepši sta mesca kimovec in kozopersk, naj toplejši je rožni cvet. Žetva se začne v rožnim cvetu, in dožanje se v malim ser parni. Vinogradi se oberajo večkrat v začetku, navadno pa okoli srede ki m o ve a. — Zima je voljna, v južnih 'krajih pa, ki so višji od družili, je ojstra  in dolgo terpi.
Serbija ima obilno blazih rud v svojih berdih; pšenice, in druziga žita, pitanih in divjih zveri, celo kak šakal se kterikrat v rudniške planine zaleti. Ptice so tiste, ki žive navadno pod srednjim nebnim pašam. Reke gomize od rib. Gojzdov ima dežela silo, vse berda so obrašene; more se reči, de je skorej tretjina zemlje se v gojzdih. — Stanovnikov je v Serbii 849,286; med temi je 825,783 Serbija nov, kterim so tudi Vlahi prišteti; 15,161 Turkov; 1.368 Judov; 900 tujcov stanovitno v deželi prebivajočih; in 6,074 Ciganov. Tako v Serbii na štirivogeljni milji še 900 ljudi ne živi. — Serbljanje žive v 1170 občinah, 34 mestih, 201S selih — vaseh, — 193 zaselcih , in v 126,7S9 hišah. Naj glavniši mesta so: Beligrad, Požarevac, Smederevo, Jagodina, Šabac,Negodin in Para-čin. — Turki žive po nekaj v 16 mestih, in imajo 2649 hiš v deželi. Judje imajo stanovitno prebivanje le v Beli m gradu; to velja tudi od tujcov. Ciganje nimajo stanovitniga prebivanja v deželi; priklatijo se iz družin krajev v Serbijo, in se ravno tako vernejo, ter gredo čez mejo.
V deželi se izdelujejo mnogotere rokodelstva. Pe vaseh žene sukno pripravljajo, s kterim se obadva spola oblačita; tudi veliko platna žene izdelajo. To je res vse pohvale vredno nad Serbljani, de se z domačimi pridelki oblačijo, ne pa tako kakor so Slovenci začeli, ki jih le to veseli, kar iz tujih dežela pride. Pametin mož je tisti, ki se iz tega živi in oblači, kar mu domačija da; zijaki pa, ki s tujšino bahajo, so opicam (merkelcam) podobni, ki vse posnemajo, kar nad drugimi vidijo neumniga in napačniga.
Pri Ja goditi i imajo steklenico (glažuto). Papa ali potašel se pripravlja v krajih preko Morave. — Kupčijo imajo v rokah Serbljanje sami, Turki, Judje, in tujci. Poglavitne reči, ki jih Serbija v druge turške kraje razpošilja, so: voli, konji, krave, svinje, ovce, koze, različne ribe, nezdelana zida in volna. — Naj imeuitniši tergovske mesta so: Beligrad, Jagodina, Sabac in Ne god in. — Vsi Serbljanje, to je, kteri so serbskiga rodu, so star o ver ci. Metropolit se imenuje ;,Arhi-episkopBeligradški in metropolit cele Ser bije." Metropolit in episkopi se zbirajo od naroda in kneza. — Serbija je  razdeljena  v   štiri  eparhije:   beligraško,
užiško, šabaško in timoško; eparhije pa se dele v protopopjate in namestništva. Kolikor je zmed tujcov katoljških, imajo stransko (privatno) božjo služba pri avstrijanskim konzulatu; drugi tujci nimajo nič božje službe, razun Turkov, ki imajo svoje medšite (mošee), in razun Judov, ki imajo svojo snidnico (sinagogo). Za omikanje naroda je v Beligradu visoka šola (liceum) z modrovskim in bogoslovskim razdelkam, in gimnazjam, (kar mi pravimo: latinske šole); tri polgimnazje zu-nej Beligrada; obertno-kupčovska šola v Beligradu; gerška šola ravno ondi; in 232 malih šol po mestih in vaseh. Vsih učeneov je 6,766. — V Beligradu je tudi družtvo serbskiga slovstva (literature).
Serbsko vladanje je ustavljeno z ustavo mesca grudna 1838 na svitlo dano, v svečanu 1839 razkli-cano. Oblasti zakonodaj avne, zakonospolnovav-ne, in sodniške so po namenu imenovane ustave razstavljene. Zakonodajavno oblast ima knez sam s sovetam (s svetovavskim zboram), izpolnovavno ima knez sam. — Knežeska čast je zborna. Pravico kneza zbirati ima serbski narod, kteri ga v zbirališu zbira. — Letnih pri-neskov cele Serbje je 900,000 tolarjev; s ti ni se vsi troški odrivajo. — Bojna moč ob času mira obstoji le iz redniga garnizona ali stražarstva, ki se derži zavolj notranjiga reda, ob času sile in potrebe je pa vsak Serbljan vojak, in je dolžan z lastnim orožjem, in ob lastnim živežu se vojskovati; samo smodnika, in svinca mu vladarstvo da. — Serbska knežija plača vsako leto turškima cesarju 2.300,000 serbskih grošev ali 197,666 gold. in 40 krajcarjev davka. Belogradški paša je sultanov namestnik v Serbii, in vsi Turki, kar jih je v Serbii, so pod njegovo oblastjo. Ce Serbljan Turka toži, se zgodi pred turškim sodnikam; če pa Turk Serblja-na, pred serbljanskim. Tujci so pod oblastjo konzulov ali poslanikov, ki so štirje v Serbii: avstrijanski, ru-sovski, angležki in francozki. — Dalje sledi v letim vse hvale vrednim besednjaku tudi kratka zgodovina serb-ske semlje.                                                                 j.