Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Zrn celo leto predplačan lb gld., »a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji projoman velja: Z* telo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., » jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
i
lgld. f
Naročnino in oznanila (i n s e r p. t e) vsprejema upramlStvo ln ekspedleija v
,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenskih nlleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednistva telofon-Stov. 74.

V Ljubljani, v ponedeljek 6. marca 1899. l^etuilc XXVII
Katoliško gibanje na jugu.
Iz Zagreba, 26. februvarija.
Odkar so prigodom zadnjih saborskih volitev prišli v hrvatski sabor zastopniki koalirane opozicije v tolikem številu, kolikoršnega se protiv-niki katoliškega hrvatskega naroda niso nadejali, začela se je borba proti njim na celej črti pro-tivnega tabora. Znano je, da so se koaliranci poleg strogo narodnega programa oklenili tudi verskega, to je, da so sklenili braniti pravice katoliške cerkve na Hrvatskem proti vsakemu, kdorkoli bi jo hotel zatirati potom zakonodavstva, kakor se jc to zgodilo na Ogerskem. To so privrženci koalirane opozicije še prod volitvami po celem Hrvatskem razglasili ter pozvali vse prave rodoljube, da delajo v tem duhu za volitve. Naravna je stvar, da so bili prvi med poborniki za koalirane kandidate katoliški duhovniki, ki so radi tega pretrpeli le preveč preganjanja od političnih oblasti. Toda delovanje njihovo ni bilo brez vspeha. 25 odličnih a tudi odločnih svojih somišljenikov so spravili v hrvatski sabor. Da so vsi ti poslanci razven Davida Starčevica, ki se je koaliciji izneveril, na svojem mestu, pokazale so dosedanje razprave v hrvatskem saboru. Kjer je treba braniti čast in dostojanstvo hrvatskega naroda, njegovo vero in njegove gmotne zadeve, povsodi so pripravni povzdigniti svoj glas ter povedati resnico brez vsakega straha. Kdor je pozorno sledil dosedanjim razpravam v hrvatskem saboru, moral se je prepričati, kakšni pritlikovci so mažaroni naproti tem poslancem. Na maža-ronskej strani ni niti sposobnosti, niti znanja, niti duhovitosti, a najmanje še odušcvljenosti, saj so
hr
L iS
Sodnji dan.
Spisal J. Joergensen.
XIII.
Kam, Niels Graff?
Gospa Lily Linden ga je ustavila pred kolodvorom. In bilo jo vlažno, solnčno pomladansko predpoldnc, bliščeč, mfegleno nadalmjen zrak, in ceste se blestele kakor v srebru.
In v tej blesteči in lesketajoči in meglo menjajoči se svetlobi se je prikazala gospa Lily v lahni pomladni obleki.
Kam, Niels Graff?
Odkril se je znanki in ji dal roko.
Kam ? Ven, v pomladansko naravo. Ali greste z menoj ?
Pojdem, je rekla takoj. In stopil je k blagajni in kupil dva potna listka.
V kupeju je sedla njemu nasproti. Prvo zelenje na polju in prvo cvetje po travnikih jc hitelo mimo. In pogledala je z očmi, ki so bile danes podobne vijolicam.
Ah, da bi sedela zdaj v vozu, ki pelje na konec sveta, in da bi bili Vi mož, s katerim bi se peljala na konec sveto.
se neki člani te stranke sami izjavili, da se ne treba oduševljevati niti za verske, niti za narodne ideale, njim je ves ideal tako zvana nagodba med Ogersko in Hrvatsko. Kar presega meje te na-godbe, to je vse nepotrebno po njihovem mišljenju. Za celokupnost hrvatskega naroda nimajo smisla, češ, to je proti nagodbi, pač pa se ozirajo za takozvanimi cerkveno - političnimi postavami, kajti Ogerska jih ima, zakaj jih ne bi imela tudi Hrvatska, saj je Hrvatska po nagodbi tudi jeden del Ogerske. Kaj njim mar, če ogromna katoliška večina hrvatskega naroda noče nič vedeti o takih postavah.
Spočetka so tajili take svojo nakane ter koa-lirano opozicijo hudo napadali, češ, da je razširjala krive vesti v tem oziru le zato, da more pri volitvah lažje prodreti. Zdaj pa klika žene taji nič več svojega mnenja, marveč je burno odobravala ba-nove izjave glede tega vprašanja v zadnjem sa-borskem zasedanju, dočim se je koalirana opozicija, zvesta si svojih nučel, odločno izjavila, rla bode branila z vsemi dovoljenimi sredstvi vsako spremembo cerkvenih postav na škodo katoliške cerkve. Tako je prišla mažaronska stranka do razpotja, da je morala zdaj javno priznati, kar je do zdaj tajila, namreč da se pripravljajo tudi za Hrvatsko nekake cerkveno politične postave.
In ravno iz istega sabora, ki je čisto zavzet za borbo proti katoliški cerkvi ter v zadnjem zasedanju tudi dejanjsko pokazal po svojem poslancu Popoviču, se sedaj trobi v nekih člankih v židovsko mažarskem »Pester Lloydu«, da se je zasnovala zveza katoliške propagande m ed Ljub 1 j ano, Zagrebom, Djakovom in Sarajevom, in da preti zatreti vsak svo-
bodomiselni pokret na slovanskem jugu. Ta tudi v drugih stvareh prav nezanesljivi poročevalec seveda ne more za to navesti nobenega dokaza, ker ga sploh ni, toda za neuke ljudi je dobra tudi laž, samo da se stvari škodi. Tako so delali in še vedno delajo takozvani liberalci, povsodi jednaki protivniki katoliške cerkve. Da sede na škofovskih stolicah v omenjenih mestih sedaj štirje v vsakem pogledu vrli duhovni poglavarji, to peče vso protivnike katoliške vere, a tudi slovanske narodnosti, ker omenjeni škofje niso samo vrli duhovniki, nego tudi odločni narodnjaki. In ker jc katoliško gibanje na Slovenskem in v Bosni brez dvoma prebudilo tudi katolike na Hrvatskem k živahnejemu življenju, sklepajo protivniki že o ne-kakšnej zvezi, ki bi mogla škoditi njihovim nakanam.
Po nazorih teh lažiliberalcev se ne bi smeli katoliki ni makniti, nego prepustiti, da morejo protivniki njihovi kovati brez vsakega odpora postave proti katoliškej veri. To pa ne pomislijo, da so katoliki na Slovenskem in Hrvatskem v ogromnej večini in da imajo prvo btsedo glede svoje vere in ne kakšni umišljeni lažiliberalni za-konodavci, ki sede v hrvatskem saboru, izvoljeni po poznatih volilnih praktikah, kakor so opisano v glasovitej adresi koalirane opozicije. Kako važno je katoliško gibanje na slovanskem jugu, dokazuje ravno to vpitje njegovih protivnikov. Bojo se ti lažiliberalci in protivniki Slovanstva, da jim bode to gibanje vzelo vso vlast iz njihovih rok, kajti v verskem in narodnem duhu probujeni narod ne bode slepo veroval vsakemu, ki mu obeta cvetočo prihodnjost, saj je že dozdaj doživel le preveč prevar, nego se bode držal onih poštenih
—•.. —%...-----------------—
Torej nisem, gospa Lily!
Ne, je rekla in se nasmejala, toda rada Vas
imam.
Ko bi vedeli, je odgovoril, kako neizrečeno, goreče sem bil vesel, ko som danes zjutraj vstal in videl modro nebo in pomladne oblake. Čutil sem se tako mladega, tako močnega, zdelo se mi je tedaj, kakor da moram izplavati.
Vlak je obstal. Stopila sta doli in šla v gozd. In gozd je bil svetel, kakor je le v prvi pomladi, in bil je miloben v solnčnem svitu in velik in tih. In stopala sta med sivimi debli in po rumenih presekah hodila sta po šumečem listju in veliki trat i, in po tej težki preprogi se ni čula nobena stopinja. In gozd je bil velik in svetel in bilo je gorko in mirno tiho.
In čim dalje sta šla, tem bolj sta molčala. In nevede sta se držala za roki. Sla sta in šla, in gozd je bil svetel in bilo je gorko in mirno tiho.
Kakor bi hodila po novi zemlji. Hodila sta po tokavah, hodila sta čez hribe in po dolinah. Za njima ni bilo ljudij, med njima ni bilo Boga v svetlih nebesih. Sama sta bila, le ona in on, in pomladno izobilje in mladeniška moč. In gozd je bil samoten in topel in velik in čudo miren.
XIV.
Povest o nezvestobi je tako vsakdanja in tako jednolična — in vendar svet o tem rad vedno in vedno čuje.
Povesti o Niels Graflu in gospej Lily Linden ne bodem pripovedoval. Bog je dal strupenim cveticam, da šo lepe. Prepovedano rože diše, da človeka dostikrat omamijo, in zidovje okrog laž-njivega raja, kjer zorijo sodomska jabolka, je nizko.
Pripovedoval pa bodem o jedru pikrega, grenkega prahu, ki je bil najti v rudečih sadovih na drevesu spoznanja.
Najprej nekaj o gospej Niels Graffovi — o samotnih nočeh v domu, kamor njen mož skoro nikoli ni prišel. Povem naj, kako je čakala in čakala dolge večere, kako srečna je bila, kadar so se odprla vrtna vrata, in kako bridko je bila pre-varjena, ko je začula korake in ko ti koraki niso bili koraki njenega moža. Konečno je prišel po-strešček — postrešček, katerega je naposled že sovražila — in prinesel par naglo napisanih vrstic, katere so ji povedale, da bode tudi nocoj sama. Ali pa sploh ni bilo nobenega postreščka. Niels si je naposled prihranil tudi to uljudnost — kar bilo ga ni in prišel je šele proti jutru domu. Žena ga ni spraševala — toda dišal je po vinu, obleka njegova je smrdela po smodkah in tujem parfumu.	(Dalje sledi.)
mož, ki ž njim zajedno trpe za svoja načela, do katerih pa slednjič s svojo vztrajnostjo vendar le priti morajo.
Katoliško gibanje na slovanskem jugu ven dar pa š_> ni na onej stopinji, na katerej bi moralo biti, da zamore vspešno odbijati vse protivne napade. Slovenci so v tem pogledu mnogo na-predneji od Hrvatov. Na Hrvatskem še ni prave katoliške organizacije, ali mi se nadejamo, da se osnuje v kratkem, ker to je neobhodno potrebno, da se o tem katoliškem gibanju poduči tudi narod. Zato bi se moral izdajati za narod prav poljudno pisan časopis s strogo katoliškimi nazori. Ko bode večina naroda prešinjena tudi v verskem pogledu z idejami današnje koalirane opozicije, potem mora pri bodočih volitvah število opozicijonalnih poslancev narasti v tolikej meri, da potisnejo današnjo lažiliberalno večino na stran ter prevzamejo sami vodstvo hrvatskega naroda, kije poklican, da na jugu prevzame važno nalogo, ki ga še brez dvoma čaka v razvitku slovanstva na jugu in da oživotvori ono zvezo od Ljubljane do Sarajeva, katere se naši verski in narodni protiv-niki tako boje.__
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. marca.
Pogajanja z italijanskimi tirolskimi deželnimi poslanci. Poročali smo že, da je nemški tirolski poslanec in načelnik katoliške ljudske stranke opetovano potoval v prestolnico tirolskih Lahov Trident in nastopal tam kot posredovalec mej vlado oziroma nemškimi poslanci ter Italijani. Pogajanja imajo namen, pregovoriti italijanske poslance, da se zopet vdeleže zasedanja tirolskega deželnega zbora, ki se v kratkem prične. V soboto se je posl. dr. Kathrein zopet napotil v Trident, da nadaljuje svoje delo. Dosedaj se ni pokazal še nikak vspeh, vendar pa goje gotovi krogi precej nade, da pride do sporazumljenja. Zahteve italijanskih poslancev so večinoma že znane. Ti možje, na čelu jim Salvadori, ki je so-stavil tudi znano spomenico na ministerskega predsednika, zahtevajo pred vsem, da se na korist italijanske stranke preosnuje volilni red za deželni zbor. Po njih želji naj bi se pomnožilo število deželnozborskih mandatov in ustvarili dve narodni kuriji, katera vsaka zase voli predsednika. Deželni zbor naj bi zboroval tudi nadalje se v Ino-mostu, nasprotno pa zahtevajo Italijani, da je sedež za italijansko kurijo deželnega odbora v Tri-dentu. Cel deželni odbor naj bi štel deset mesto šest članov. Nadalje navajajo Italijani še nekaj točk glede delokroga obeh deželnih zastopov ter glede deželne uprave. Vlada, oziroma nemški zastopniki se dosedaj niso strinjali s temi zahtevami, ker vztrajajo pri načelu, da mora v deželi odločevati nemška večina, vendar kompromis ni do cela nemogoč, posebno v novejšem času, ako vsaka stranka nekoliko odneha od svojih zahtev. Grof Thun želi, da se pogajanja srečno dovrše.
Predsednikom francoskega senata je bil izvoljen mož, na katerega so politični krogi najmanj računali. Propadla sta resna kandidata Constans in Franck - Chueveau, izvoljen pa je bil 58 letni senator Fallieres, ki je bil že osemkrat minister in okoli 1. 1888 celo ministerski predsednik.
Mlnisterska kriza v Španiji je že rešena. Ministerskim predsednikom je imenovan senator Silvela, ki je ob jednem prevzel tudi portfelj za zunanje zadeve, notranje stvari je poverila kraljica Datu, finance Vilaverdi, pravosodje Duranu, vojno Polavieji, javna dela markiju Pidaliju, mornarico pa Camari. Vsi novi možje so konservativnega mišljenja in toraj velik trn v očeh nasprotne liberalne klike. Novi kabinetni načelnik je bil že dvakrat minister. V kabinetu maršala Martinez Camposa v 1. 1879 in v Canovasovem ministerstvu je bil notranji minister. Nasprotniki mu očitajo, da zna »delati« volitve in da je »ultramontanec« prve vrste. Marki Pidal, svojedobni naučni minister ter zbornični pred sednik, in general Polavieja, glavni guverner na Kubi in poznejši filipinski guverner, sta v očeh židovskih liberalcev še bolj »črna«, kakor ministerski predsednik. Novi finančni minister Villa-verde je bil pod Canovasom notranji in pravosodni minister. Admiral Camara je znan izza zadnje vojske, ko je skoro dva meseca po velikem oce-
anu zaman iskal nasprotnika in potem odrinil proti Filipinom, a se je moral že pri Suezu vrniti v domovino, ker je vlada uvideia, da je ves trud brezvspešen. Ostali možje so sami novinci. Dobro znamenje za novo vlado je pač splošna mržnja liberalne klike, ki je dosodaj samooblastno gospodarila in privedla deželo v položaj, iz katerega se ne bo tako kmalu rešila. — Z ministersko krizo pa še ni rešena splošna kriza. Vlada uvidi, da s sedanjim parlamentom ni mogoče delati in zato bo morda že danes razpustila parlament in razpisala splošne volitve za mesec april. Ravno tako treba nadomestiti razne prefekte in druge uradnike z novimi možmi, ker so dosedanji brezpogojno trobili v vladin liberalen rog. Do zopetne otvoritve državnega zbora, ki se snide v prvih dneh meseca maja, bo kraljica sama odobrila mirovno pogodbo, katero predloži vlada šele potem v naknadno odobrenje.
Cerkveni letopis.
Ave Leo!
(Dalje.)
3. Leon XIII. je tudi — veliki duhovnik. On podaja po vzoru Kristusovem ne le resnico, temveč tudi miloBt, katero je Kristus zapustil svoji cerkvi. Kakor je Kristus darovalec in daritev obenem, tako je Leon oboje. Kristus je delal čudeže: mrtve obujal, lačne nasičeval, a vendar mu niso verovali Ko pa je visel na križu kot »sra motilo ljudij in izvržek človeštva« (Ps. 21. 7.), tedaj so se trdovratneži skesano trkali na prsi in stotnik je priznal: »Resnično, ta je bil Sin božji!« (Mat. 27. 54.)
Papež Leon je tudi ponižen: — jetnik v Vatikanu, obdan od besnih sovražnikov. A uprav v tem ponižanju ga ljudstvo tem bolj slavi in časti, tem presrčneje se ga oklepa. In marsikak zagrizen njegov sovražnik je že spoznal svojo krivdo ter s stotnikom zaklical: »Resnično, ta je oče krščanstva, pravi namestnik Kristusov!« To so priznali, če ne z besedo, pa tem sijajneje z dejanjem vsi vladarji, poklanjajoč mu opetovano svoje darove.
Tako nam je veliki duhovnik Leon XIII. najlepši vzor požrtvovalnega življenja. Da, žrtev! kakor težka je, tako se neizprosno od nas tirja. Leta 1873. je govoril nadškof kardinal Rauscher svojim duhovnikom: »Čas je, da sami na-se pozabimo in na nič druzega ne mislimo, nego da delamo za božjo čast! Zakaj žrtvovanje samega sebe je pečat in poskusilo ljubezni, katero Križani zahteva kot plačilo za Bvojo ljubezen, in čim bolj smo oddaljeni od moči in iskrenosti te ljubezni, tem manj smemo upati, da bo naša molitev prodrla nebesa in naša beseda prošinila srca.«
Vse delovanje Leonovo je neprestana žrtev. Verniki pa mu to vračajo z zvestobo in z res požrtvovalnim podpiranjem misijonov, ki so za Le onove vlade krasno napredovali. Ustanovil je dva nova patrijarhata, 13 nadškofij na novo, 17 škofij pa je povišal v nadškofije; dalje je ustanovil 100 škofij, dve samostojni opatiji, dve apostolski delegaciji, 49 apostolskih vikarijatov, 30 prefektur in 12 apostolskih prefektur je povišal v vikarijate.
Leon XIII. — veliki duhovniki Duhovnikova dolžnost je darovati in — moliti. Sicer se rado poudarja, da je on »socijalni papež«, da je velel: »Ven iz zakristije!« A značilno je to, da uprav ta papež zopet in zopet tako zelo priporoča molitev, kakor ne kmalu kateri njegovih prednikov. On pač dobro ve, da v vseh teh bojih, ki človeštvo pretresajo in begajo, se mora iskati go nilna sila v duševnih potencah protikrščanskega tabora, ki se od časa do časa dvignejo do satanskega nasilja. Časi so vedno hujši, ker se jeza božja z grehi vsak dan izziva, tako sodi Leon XIII. sam. Zoper take sile in rane pa je naj izdatnejše sredstvo molitev. Zato je papež ukazal, naj se po sv. maši opravljajo posebne molitve. V in-vokaciji sv. Mihaela molimo med drugim: »In ti prvak nebeške vojne, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, z močjo božjo v peklensko brezno pahni!« Molitev sv. rožnega venca je priporočal zadnji čas zapored vsako leto. Da se verski duh v družinah poživi, je ustanovil bratovščino sv. družine. Pospeševal je zlasti euharistično gibanje in blagoslavljal euharistične shode. V isto svrho je reorganiziral in toplo priporočal tretji red sv. Frančiška, da se po njem svet duševno prerodi, kakor se je v njega začetku.
Novi godovi, katere je ukazal Leon XIII. obhajati v vesoljni katoliški cerkvi, naj služijo v isti namen. Razven godov nekaterih redovnih usta-novnikov je vpeljal god sv. bratov Cirila in Metoda, da približa razkolne Slovane katoliški cerkvi, god sv. Cirila Aleksandrijskega in sv. Cirila Jeruzalemskega kot vzorna zagovornika katoliške resnice in posredovalca med iztočno in zahodno cerkvijo, god sv. Janeza Damaščana, neustrašenega boritelja s peresom za pravovernost, god sv. Janeza Kapistrana, ki je kot priprost menih z molitvijo in s klicanjem imena Jezusovega delal čudovita dela, da so se mu klanjali vladarji in ga občudovala cela Evropa, in ki je naposled z malo četo premagal Turke pri Belem gradu. V teh možeh nam je dal Leon XIII. vzornike iz preteklih časov, da delujemo po njih vzledih.
(Dalje slčdi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, b. marca.
(Pri prijateljskem večeru) v katoliškem domu v sredo bo predaval g. Evgen Lampe »O starem in novem buddhizmu«.
(Iz deželnega šol. sveta.) Začasna učiteljica Pavla Zirer na Bučki in učitelj g. Fr. Germ v Kopanju sta stalno nameščena. Učitelj g. A. Ar-zelin v Ljubnem jena svojo prošnjo premeščen v Prečino, g. G. Kavčič pa iz Semiča na Studenec. L. Philippove dijaške ustanove so dobili učitelji v Planini, Budanjah, Št. Lenartu, pri Sv. Trojici, na Preloki in v Dolu.
(Odlikovanje.) Upokojeni gozdar A. Sera-fin v Zatičini je v priznanje mnogoletnega zvestega službovanja odlikovan s srebernim križcem s krono.
(Občinski svet ljubljanski) ima jutri 7. t. m. popoludne ob 5. uri v mestni dvorani svojo redno sejo. Na dnevnem redu je več poročil personalno-pravrega, stavbnega in nekaterih drugih odsekov. Mej drugimi točkami se nahaja tudi županov predlog, naj se store potrebni koraki za podaljšanje davka proste dobe iz zakona z dne 23. junija 1895, dalje poročilo glede razpisa dopolnilnih volitev ter o prošnji magistrov farmacije za spremembo obč. volilnega reda. Mej prizivi v stavb, zadevi je tudi oni nunskega samostana zaradi naprave hodnikov in odprave kamenitih stebrov ob pročelju nunske cerkve.
(»Slov. Narod« — žid Penižek — in nemški razgrajač Wolf.) Ta lepa kompanija je popolnoma enih misli, če se gre za grditev krščanstva. Znano je, da so Schonererjanci, v prvi vrsti zloglasni Woli, zasnovali mej češkimi in drugimi avstrijskimi Nemci agitacijo za odpad od katoliške cerkve. Znano je tudi, da se ta agitacija vrši pod pretvezo, da je katoliška cerkev Slovanom preveč naklonjena in da morajo zato Nemci prestopiti v protestantsko »nemško« »cerkev«. S tem rovanjem imajo Wolf in sodrugi velik »I letz«. A tudi židje se seveda tega gibanja zelo veselijo, mej njimi seveda tudi »slovanski« ž i d in cesarski svetnik Penižek, kar kaže njegovo naslednje telefonično poročilo »Narodu z dne 3. t. m.: »Proč od Rima. Dunaj, 3. marca. V ponedeljek bo v dvorani glasbenega zavoda shod, ki naj protestuje proti agitaciji za prestop k protestantizmu. Shod bo klical policijo na pomoč. Govorila bosta pater Schipfer in princ Lichtenstein«. — Ta način poročanja je karakterističen za »Slovana«, cesarskega svetnika in Žida Penižeka — še bolj pa za »SI. Narod« in njegovo »inteligenco«. »Narod« se namreč giblje v istem tiru. V soboto v notici »Proč od Rima«, piše: »Mej Nemci se je začelo veliko gibanje za izstop iz katoliške cerkve in za prestop k protestantizmu. Ako bi to gibanje izviralo iz verskih momentov, bi so mi zanje ne menili dosti in sodili bi je s tisto objektivnostjo, katero smo dolžni spominu velikih slovenskih mož, spominu Trubarja, Dalmatina in Bohorčiča«. — Daleč smo prišli!
(Državno podporo) v znesku 400 gld. je na-učno ministerstvo dovolilo za potresno opazova-lišče v tukajšnji realki.
(Umirovljen) je ravnatelj učiteljske pripravnice v Gorici Fr. H a f n e r. Tem povodom je dobil naslov šol. svetnika.
(Dramatične predstave), katere je uprizorili slovenska krščanskoBocijalna zveza včeraj v »Kato-
liškem domu«, so privabile še več občinstva, kakor prvi pot. Dvorana in galerija sta bili natlačeno polni, tako da marsikateri sploh vstopa več ni mogel dobiti. Z ozirom na to se bodo nekatere igre dne 25. marca pri znatno znižanih cenah ponavljale in upanje je opravičeno, da zopet ob obilni vdeležbi. Včeraj je stopila »Zveza« z jako obširnim dramatičnim programom pred občinstvo, igrali ste se dve večji izvirni igri s pojedinim dejanjem in dva manjša dramatična prizora. Stritarjev »Nedolžen« — odlikujoč se po lepi obliki in blažilnem vplivu na čustvo poslušalcev — ima veliko težkih prizorov, kateri pa so se z ozirom na mnoge težkoče, s katerimi so bile te predstave v zvezi, izvršili nepričakovano dobro. Težavno ulogo Andreja Grudna, po nedolžnem obsojenega kmetskega posestnika, je prevzel g. Sušteršič, znan občinstvu še iz deželnega gledališča, in igral z umetniško dovršenostjo. Grudnovo hči Anico je igrala gospodična Erženova, katera je kakor prvi pot, tako tudi včeraj bila kos svoji nalogi; večkratni nastop bode še spopolnil njo igralsko usposobljenost. Grudnov sosed Jurij (g. G o s t i n č a r) nam je včeraj še veliko bolj vgajal kakor zadnjič; Marko, njegov sin in Aničin ženin, je bil v sprotnih rokah gospoda Orehka, ki je znan tudi že iz deželnega gledališča, in dr. Korena, Grudnovega dobrotnika, je igral g. K ari i č. Pri manjšem dramatičnem prizoru »Zdaj gre sem, zdaj pa tje« smo opazili v osebah g. P i r n a t a in g. M i h a j 1 o v i č a veliko igralske nadarjenosti, tudi prismojeni krčmar Smodin (gosp. Š t a j e r) je storil svojo dolžnost. Nežno mil prizor »Ob materinem godu« je otročja igra, kjer je nastopilo pet otrok, ki so vsi po svojem ljubkem nastopu občinstvu ugajali; izmej odraslih vlog pohvalno omenimo gdč. C e r v. Največ zanimanja pa se je včeraj obračalo na znano Ale-šovčevo igro »Nemški ne znajo«, ta je najbolj vlekla. K temu je največ pripomogla stroga ljubljanska cenzura, ki je igro že jedenkrat prepovedala. Gospod Verovšek je iz posebne prijaznosti prevzel ulogo župana Korena, ki ne razume nemških uradnih dopisov in pride radi tega v različne neljube škripce, kateri se mu pa naposled nepričakovane dobro rešijo. O umetniškem nastopu g. Verovšeka bi bila vsaka beseda odveč, ker je že itak splošno znan kot izborna igralska moč; ženska nastopi v igri samo jedna, namreč Rezika, njegova hči. To je igrala gpdč. Valentinovna, katero je občinstvo precej pri prvem nastopu burno pozdravilo ; njeno neprisiljeno igranje je napravilo jako dober vtis. Komične uloge uradnega sluge Robata (g. Mihajlovič) čevljarja Jožefa (gospod Šušteršič) in Toneta (g. P i r n a t) so bile za stopane po priznano spretnih in nadarjenih igralcih; posebno nepopisna komika g. Šušteršiča je vzbujala smeh in zabavo mej občinstvom. Gosp. T r t n i k, inspicijent našega odra, si je zopet pridobil velikih zaslug pri včerašnjih predstavah. Mej posameznimi igrami so udarjali tamburaši hrvatskega tamburaškega kluba »Danice« in želi pri vsaki točki gromovito pohvalo poslušalcev. To je bil lep večer, za katerega izrekamo zahvalo »Zvezi« in nje vodstvu in želimo si še več tacih večerov.	D.
(Le čevlje sodi naj kopitar!) Socijalna raz-pravica o pekarski obrti, katero je objavil g. V. Podgorc v našem listu, je predmet neosnovanemu napadu v »Narodu«, tembolj ker je ta napad tako sestavljen, kakor bi bil naš članek naperjen proti domačim pokom na Kranjskem. Spis sam in pa okolnost, da pisatelj omenjenega članka živi na Koroškem, kažeta jasno, da ni bilo najmanjšega govora o pekih na Kranjskem. Napad v tem oziru je torej neosnovan, ker se pisec bori proti stvarem, katerih mu nikdo očital ni. Sploh pa moramo reči, da v Slovencih ne bo mogoče niti poročati o kakih znanstvenih delih, ker se vsaka taka opazka smatra ali osebna ali naperjena proli kakemu podjetju. Mi nismo proti domačim pekom napisali nič slabega, ker jim nimamo ničesar očitati, zato tudi nimamo vzroka, da bi kaj preklicali.
(»Slovenski Pravnik«.) Sedaj ste izšli dve številki letošnjega, XV. letnika, v jednem zvezku, ki prinaša bogato, raznovrstno vsebino. Na prvem mestu je poročilo g. notarja dr. B e ž e k a o vla-dinem načrtu zakona, zadevajočem sodno zapisovanje listin radi pridobitve zemljišč do 100 gl. vrednosti (notarski kolegij kranjski, kakor tudi drugi notarji so le pogojno za ta načrt). Za tem
priobčuje g. dr. Ž m a v c znanstveno-poljudno studijo o vrednosti in ceni v politično-ekonomičnem smislu. G. dr. B r u m e n razpravlja, nanašajoč so na odločbe upravnega sodišča, o javnosti pridob-ninskih registrov, g. dr. D e t r a n c e s c h i pa nadaljuje jako zanimive slučaje iz svoje sodno zdrav-niške prakse. Zadnji teoretični sestavek rešuje aktuvalno vprašanje, kdo da je upravičen posve-dočiti polno znanje deželnih jezikov. Ta sestavek naj bi čitali vzlasti naši gg. državni poslanci, da se nam ne bodo še zanaprej vrivali Neslovenci na podlagi psevdo-spričeval v javne službe ! — Drugi tlel obsega celo vrsto pravnih slučajev, vzlasti iz prakse po novem civilno-pravd-nem, odnosno eksekucijskem redu. Nadalje je zanimivo poročilo o XIII. glavni skupščini društva »Pravnik«, katero naj bi slovenski pravdniki pozorno prečitali. Poleg književnih poročil objavlja »Slov. Pravnik« tudi marsikaj pravniško in kulturno zanimivega mej »raznimi vestmi«. Ta zvezek završuje z »Vabilom na naročbo in sodelovanje«, ki naznanja, da bo list prinašal tudi h r-v a t s k e sestavke, ker hoče biti tudi glasilo tostranskih hrvatskih pravnikov, ki za svojo prakso nimajo nobenega lista; zagrebški »Mjesečnik« je to novost pozdravil z velikim veseljem. »Slov. Pravnik«, kateremu je urednik g. dr. Danilo M a j a r o n, stoji na leto 4 gld. in je naročnino pošiljati g. Ivanu Gogola, c. kr. notarju v Ljubljani.
(Priprave za Prešernov večer) se — kakor smo že zadnjič na kratko omenili — vsestransko in jako marljivo vrše. Trudoljubive naše narodne dame v odborih raznih narodnih društev, ki so združeno prevzela prireditev omenjenega večera, baje neumorno tekmujejo, kako bi druga drugo prekosile z najraznovrstnišimi presenečenji, ki so jih \ svoji izredni iznajdljivosti namenile obiskovalcem tega zabavnega večera. Tako pridobile so — kakor se zatrjuje — predvsem vrlega našega mojstra Hubada, da jim pod osebnim svojim vodstvom oskrbi pevski del večera. V ta namen pripravlja se mej drugim baje tudi vprizoritev ljubke operete. Iz posebne prijaznosti je nadalje gospa županja Milica Hribar jeva prevzela vodstvo raz-pečavanja cvetlic, dočim načelnica šentpeterske Ciril-Metodove podružnice, gospa Vera dr Slaj-mer jeva s svojim odborom baje postavi poseben paviljon, v katerem se bodeta Prešernovim če-stilcem proti točnemu plačilu nudila čaj in kava. A prav tako se bo nedvomno tudi v »bufYet-u«, čigar oskrbo je baje v lastni režiji z gospo Zu-pančič evo na čelu prevzel odbor šentjakobsko-trnovske Ciril-Metodove podružnice, za pošten drobiž marsikaj okusnega dobilo pod zob. Mnogo obeta pa tudi paviljon za slaščice, ki ga — kakor se govori — po navodilih gospe Laliove sestavi in sigurno prav fino in okusno priredi odbor gospodinjske šole, kateremu na čelu so gospe Ana Lah-ova, Ana Prosenč eva in Hedviga Šubic-eva. Končno namerava baje tudi odbor telovadnega društva pod načelstvom gospice Kajzel-ove razpeti ondi svoj blagotvorni šotor, v katerem bo pri izvestno dobri, točni postrežbi kar najbolje poskrbljeno za pristno in pošteno kapljico. Odbor srednjemeške Ciril - Metodove podružnice pa si vzpričo vsega tega nekda noč in dan beli nežne svoje glavice, kako bi pač mogoče bilo, kar naj-spretneje in vspešno poseči v to občno in vsestransko tekmovanje, da bi i on v svoji baje jako imenitni razstavi obiskovalcem proti zmerni vstopnini nudil najsenzacijonalniše novosti sedanjega veka. Sodeč po vseh teh tajnostnih pripravah, o katerih natančneje poizvedeti se je le spretnosti in dobrim zvezam Bpecijalnega našega poročevalca posrečilo, utegne nameravani Prešernov večer v resnici postati v vsakem oziru velezanimiv zabaven večer.
(S kmetSv.) Čudno se nam kmetom zdi, da je »Slov. Narod« nakrat. postal naš prijatelj, ko vendar do zdaj se ni za prav nič brigal, še manj storil. Da, pa še kolik prijatelj, da usmiljeni Sa-marijan je postal. — Kako nas zagovarja, ko nas prevzvišeni škof odira, kako se mu kmet smili, ta ubogi trpin, uboga para, ker zdaj, zdaj bo zapel boben in ravno radi 2 kr. bo šlo kmečko posestvo na kant. — To boli, to peče »Narodovo« gospodo. Oj, da bi le od žalosti ne vmrla. Da bi »Slov. Narodu« ne utonilo srce v lastnih solzah, naj jaz, ker sem ravno slučajno kmet, nekoliko tolažilnih resnic povem. Vedi torej »SI. Narod« :
Vsak kmet prav iz srca rad daruje ta mali prispevek 2 kr., ker ve in jo trdno prepričan, da bode nameravano vzgojevališče v prvi vrsti njemu koristilo, ter da je presvetli knez in škof zasnoval ta človekoljubni čin največ radi kmečkega in delavskega stanu. Da se bodo sinovi teh stanov za-mogli izšolati v takem duhu, kakor stariši hočejo. In ta misel nas z veseljem navdaja, da radi darujemo mali prispevek, — da še več kot le označeni prispevek, kar se je pretekli teden pokazalo. Nihče ne godrnja radi teh prispevkov, ker vsak pošten Slovenec uvidi in tudi mora uvideti, da takega zavoda potrebuje naš narod, da ne utone v valovih liberalizma. Da, prav radi plačujemo in bomo plačevali te male doneske, ker vemo, da plačujemo za svoje potomce. Torej gospoda krog »SI. Naroda« nikar preveč ne jokaj, ker kmet bo iz svojega žepa in b svojim denarjem plačeval za nameravani konvikt. Take ogromne svote vsako leto v znesku 8 kr. še ne uničijo kmeta. Bodi potolažen »SI. Narod«, vsaj mi smeš zaupati, da resnico govorim, da ravno tu označeni prispevki nas še ne bodo na boben spravili. Hujše nas tare neka stvar, ki se v notarskih pisarnah dela, česar Be nobeden kmet ogniti no more, kakor postavim, če se kmetič oženi, ali delež komu plača i. t. d. Ako če se hoče kmetič nekoliko poprav-dati, zopet se naleti na gospoda, ki rad denar vzame. Ne rečem pa, da nista zgorejšnja gospoda opravičena računiti, ampak, ko bi ti, dragi »Narod«, skrbel zato, da bi jih država plačala. Smiliš se mi, dragi »31. Narod«, ker predaleč vidiš in kmeta hočeš tam zdraviti, kjer ga ne boli. Bodi preverjen, da bode škofovski konvikt gotovo kmetu v prid. Ne huduj se preveč, če se kje ustanovi kaka kmetska zadruga ali skladišče, ker to je kmetu v korist. Ne jezi se preveč, dragi »Narod«, nad rečmi, ki kmetski stan podpirajo, da se ti žolč ali limonina voda ne razlije. Ne boj se katoliških Slovencev, med katerimi smo v prvi vrsti kmetje, ker ti niso nevarni, če jih ne dražiš, a zmagal jih nikdar ne boš. Svetujem ti pa: Ne vtikaj Be v reči, ki te ne brigajo.	Kmet.
(Ljudski misijon) se je vršil minoli teden v St. Juriju pri Grosupljem; vodili so ga veleč. gg. oo. frančiškani Valentin Luzer in Hugolin Satt-ner iz Ljubljane ter Efrem Turk s Trsata. Ljudstvo se je kaj marljivo udeleževalo sv. misi-jona, vsaki dan je bila cerkev natlačena do zadnjega kotička. K sklepu sv. misijona pa se je včeraj navzlic neugodnemu vremenu pripeljal tudi presvetli knez in škof dr. Anton Bonav. Jeglič, daroval sveto mašo in popoludne imel prisrčen in ognjevit nagovor, v katerem je goreči višji pastir pohvalil pobožnost domačega ljudstva ter ga vnemal za ljubezen do presvetega Srca Jezusovega in Device Marije. Akoravno si je bil presvetli knez in škof prepovedal vsak slovesen vspre-jem, vendar je udano ljudstvo brez vsega prigovarjanja postavilo na več krajih slavoloke b primernimi napisi.
(Iz Selc.) Dne 1. sušca so bile pri nas končane občinske volitve. Županom bil je izvoljen Franc Šliber; svetovalci pa so: Matija Šmid, Gregor Dolenec, Jožef Potočnik in Franc Demšar.
(Zastrupil) se je dne 2. t. m. zdravstveni koncipist dr. Nikola Mitrovič v Črnomlju.
(Anarhisti v Opatiji.) Listi poročajo, da je policija v Opatiji te dni zaprla ter odgnala čez mejo 20 anarhistov.
(Poštni pečati v letu 1900) Na razna vprašanja, kako Be bo zaznamovalo prihodnje leto na poštnih pečatih, je odgovorila poštna uprava, da se bo v smislu sklepa mejnarodnega poštnega kongresa v Washingtonu tudi leto 1900 zaznamovalo na pečatih lo z dvema zadnjima številkama, torej z znamenjem »00«.
Telefonska in brzojavna poročila. Papeževa bolezen.
Rim, 6. marca. Včeraj izdani zdravniški buletin pravi, da se sv. Oče prav dobro počuti in da ni bilo treba preiskovati operiranega mesta na nogi. Takoj po odhodu zdravnikov je papež vstal. Sv. maše, katero jTTfclTSvat rTijegSVi sobi monsg. Angeli, se je na željo papeža vdeležilo vse osobje. Tudi popoludne je ostal papež nekaj ur izvan postelje.
Rim, 6. marca. Mej včerajšnjim zdravniškim obiskom je deklamoval sv. oče celi konec 6. speva iz poglavja „Paradiso" Dantejeve „Divina eommedia", čemur se zdravnika nista mogla dovolj načuditi. V dveh ali treh dneh se popolno ustavi izdaja zdravniških poročil.
Rim, 6. marca. Danes dopoludne so izdali zdravniki naznanilo, da se papež prav dobro počuti ter da je bil včeraj štiri ure izven postelje. RazgovarjaJ se je z zdravniki <» svojih dijaških letih ter jim omenil nekaj šaljivih verzov na svojo bolezen.
Litija, 6. marca. Šmartinski občinski odbor je obsodil danes soglasno surov in zloben napad na Presvetlega v dopisu odtod v „Narodu" štev. 51. Priznal je soglasno nujno potrebo škofijskih zavodov za napredek vernega slovenskega naroda ter imenoval presvetlega knezoškofa Antona Bonaven-turo šmartinskim častnim občanom.
Dunaj, 6. marca. Včeraj je bil posvet ministrov, na katerem se je določilo, da se deželni zbori razven tirolskega, ki se zbere pozneje, skličejo sredi marca. Češki deželni zbor se snide 14. t. ni.
Dunaj, marca. Včeraj je bil tukaj shod nižjeavstrijskih kmetovalcev, ki so zahtevali 7 letno šolsko dolžnost ter se dogovarjali o zadružni organizaci ji. Zupan dr. Lueger je zborovalce pozdravil. Navzoči so bili večinoma vsi dolenjeavstrijski krščansko soci-jalni državni in deželni poslanci.
Dunaj, 6. marca. Ogerski minister predsednik je došel na Dunaj ter imel razgovore z Goluhovskim, Thunom in dr. Kaizlom.
Pariz, 6. marca. Blizo Toulona se je razstrelil smodnik. Vojakov, ki so stražili poslopje, je mrtvih 60, ranjenih 110, kakih 15 jih še pogrešajo. Govori se, da se je smo nik sam vnel vsled kemične razkrojitvi'.
Bruselj, 6. marca. Kraljici se je bolezen znatno shujšala. Včeraj so jo prevideli.
Bruselj, 6. marca. Kraljici se je bolezen shujšala in vsaki čas pričakujejo smrti.
Madrid, G. marca. Povodom nastopa novega ministerstva se poroča iz Manile o velikih nemirih. Podrobnosti še niso znane. — Camaro ne prevzame portfelja za mor-
narico. Mesto njega bo imenovan Goinez Imaz.
Meteorologidno poročilo.
Viliua nad ntcijem 306*2 m., srednji zračni tlak 736*0 mm,
o Cb (»padi i JWV41lj» 1	fcJtP.UJU barometra t	lY.;nperv tura ;;<< C.ilsija	Vetrovi		rt-2 c . V č » i ž i -1'
4j y. ivtK-er	730 6	8-4	sr. zali.	jasno	0*0
- 7 zjutraj 0 8 po pol.	727*0 726 1	34 34	si. svzh. sr. izah.	oblačno sr. jzah.	
5| 9 zvečer	731*4	12	si. jzah.	sne«	se
H 7- zjutraj | 2. popol.	737*6 739*3	— 3*3 -0*6	sr. )ug p. m. svzh	jasno	
Srednja temperatura nedelje 4 4°, normale : 1*9°.
249 1-1
Tužnim srcem javljam vsem znancem in prijateljem, da je blaga moja sorodnica
Marija Železnik
danes ob '/j 7. uri zvečer, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v ponedeljek ob 10. uri dopoldne. _ Sv. maše zaduSnice se bodo brale v Šempetru in Št. Rupertu.
Blago rajnko priporočam v pobožno molitev.
Šempeter pri Novem Mestu, dne 4. marca 1899.
Jos. Borstnar,
župnik.

'm-
(il in nt P hnwp v kositarnil> škatljicah za raz-t/ttf t/O prodajalce in lastno uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBERL t LJubljani, Frančiškanske ulice
Vnanja naročila proti povzetju. 228 5 11—1
Za č. gg. duhovnike v pokoju!
Na spodnjem Štajerskem proda se takoj
J
s s/4 orala zemljišča (80 korakov je do podružne cerkve in '/« ure do bližnjega trga'. Izvanredno krasen razgled. Južna lega.	?46 3—1
Več se zve pri upravništvu »Slovenca«.
o
C
ni
tn ca N
ao o i-CL
najčlstlje lužne
KISELINE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih
in
i
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.)	nostjo.	20-9
Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajitlnieah in trgovinah i jestvinami in vinom.
Vabilo
na
I. redni občni zbor
Hlim^ij.^bu wiuullu ■ 1.U.IUII,
registrovane zadruge z omejeno zavezo",
kateri se bo vršil
v petek dne 17. mareu 1899
v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načolstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenjo letnih računov.
4.	Prememba pravil. 5 Volitev.
6. Razni predlogi.
235 i-i	Načelstr o.
skoraj nova, iz hrastovega lesa, je prav po ceni na prodaj na I>iinajjski cesti št. 27.	230 2-2
1. Glavni dobitek
II
kron vred.
2. Glavni dobitek
I
3. Glavni dobitek
v gotovini z 20 "/<, odbitka.
Dunajske srečke a 50 kr.
priporoča	99 13—8
. CJ«	menjalnica v Ljubljani.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx£
x
X vseli vrst, zanesljivo kaljiva, X
X
priporoča tvrdka	207 8—5 Jg
1 IVAN PERDAN v Ljubljani. I
X	X
' ' ......*....................
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
BA¥K1 lakso Veršec
v I.JUBI.JANI.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, o, 10 goldinarjev. Glrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dne
do dnč po 4'/a?o. Poštno - hranilnlčne položnice na razpolago.
I > m n a j ^ k a, borza.
Dne 6. marca.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld.	25 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	05 »
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»	10 »
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	»	40 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	75 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	.	80 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	924	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............368	»	60 »
ix>ndon vista...........120	»	47'/,.
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli.	58	»	97';,»
iO mark............11	.	79 .
£0 fran kov (napoleondor)............9	»	55'/,»
italijao ski bankovci........44	»	26 »
C. Kr. cekini......................5	»	66 >
Dne 4. marca.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . .	172 gld.	60 kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .	158	»	—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....191	>	50
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	20
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141	.	60
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	130	»	70
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	50
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	26
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	98	»	10
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—	»	—
» > južne železnice 3°/„ .	1"9	»	86
>	» južne železnice 6°/0 . 124	»	60
» » dolenjskih železnic 4°/„	99	»	50
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 40 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170 » — »
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......28
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečko..................24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	157
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3430
Akc.ije tržaškega Lloyda. 500 gld. .	475
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	65
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	114
Montanska družba avstr. plan.....242
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	187
Papirnih rubljev 100........127
25
76 50
25
60
85 75 37
XNakup ln prodaja	Menjarnična delniška družba	Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, I potem „ Kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti I ■SŠT naloženih ffliivnic. T£B |
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.	„11 K it C (J II" L, VllollzeilB 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.