Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 1
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
2
Oglasi
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Tema tedna:    
Za nas in naše družine 
skrbijo od rojstva do smrti  ....................................... 4
Savinjsko-zasavska regija: 
Med sto najhitreje rastočimi podjetji 
skoraj desetina zgornjesavinjskih  ...................... 5
Klub podjetnikov Saša regije: 
V prihodnosti nas čakajo 
drugačni načini mobilnosti  ..................................... 6
Intervju:
Dr. Jožef Muhovič, slikar, grafik, 
likovni teoretik in publicist  ...................................... 8
Kinestetične mize:
Za boljši gibalni razvoj otrok  ................................ 10
Kronika:
Voznik z nepravilno vožnjo povzročil smrt  ... 22
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 41, 13. oktober 2017 . Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Od rojstva do smrti v enem dnevu
Patronažna zdravstvena nega je sestavni del 
primarnega zdravstvenega varstva, ki se izva-
ja na pacientovem domu, na terenu, v zdravstve-
nem domu ali lokalni skupnosti. Patronažno 
varstvo je organizirano kot samostojna služba ali 
kot organizacijska enota osnovnega zdravstve-
nega varstva v zdravstvenih domovih. 
Potrebe po tovrstnem varstvu naraščajo, saj se 
populacija stara, ležalna doba v bolnišnicah pa 
se krajša. Na domovih se povečuje število paci-
entov, ki potrebujejo dolgotrajnejšo in zahtevnej-
šo obravnavo, kar pomeni večje število obiskov 
patronažnih sester na domovih. 
Patronažna zdravstvena nega obsega poleg 
kurativne tudi preventivno dejavnost. Temeljna vlo-
ga patronažne sestre je spodbujanje zdravega ži-
vljenjskega sloga in izobraževanje pacientov, da 
znajo sami poskrbeti zase. Patronažne sestre nudi-
jo podporo pacientovi družini oziroma skrbnikom, 
pri tem pa, da zagotovijo vso potrebno pomoč, po 
potrebi sodelujejo tudi s socialnimi delavci, nego-
valno službo in drugimi organizacijami.
Kurativna patronažna zdravstvena nega se iz-
vaja na osnovi naročila osebnega ali pooblaš-
čenega zdravnika. Zdravstvena nega pacien-
ta na domu je lahko nadaljevanje bolnišnične-
ga zdravljenja ali pa poteka kot ambulantno 
zdravljenje. 
Za številne paciente so patronažne sestre edi-
ni socialni stik s svetom. Skandinavska študija je 
pokazala, da si kar šestdeset odstotkov starostni-
kov s kronično rano, ki živijo doma, ne želi, da bi 
se ta pozdravila, ker v tem primeru patronažne 
sestre ne bi več hodile k njim. Medicinske sestre 
v patronažni službi tako pogosto opravljajo tudi 
tisto delo, ki sicer sodi med obveznosti socialnih 
delavcev, psihoterapevtov …
Patronažne sestre na domu obiskujejo tudi 
mamice z novorojenčki. Vsaka od njih ima pravi-
co do dveh patronažnih obiskov zase in šestih za 
otroka do prvega leta starosti. Nasveti in pomoč 
patronažnih sester so za sodobne mamice izje-
mno dragoceni, saj imajo pogosto veliko teoretič-
nega znanja, praktičnega pa nič. Nekatere si ot-
roka skoraj ne upajo prijeti v naročje, preprosto 
si ne zaupajo.
Razpete med potrebami pacientov, ki so še-
le privekali na svet, in tistimi, ki se s tega sveta 
poslavljajo, so patronažne sestre nepogrešljiv se-
stavni del zdravstvenega varstva. »Ta služba je 
strašansko težka; čeprav se vseskozi trudiš, ni-
maš kaj pokazati ...« je na spletu pogled na svoje 
delo opisala ena izmed patronažnih sester. Na ža-
lost ljudje njihovo delo znajo ceniti šele takrat, ko 
jih potrebujejo. Če bi moj prijatelj Martin Aubreht 
še živel, bi rekel: »Zlate ste!«
(PV)
(PGD Nazarje)
(MŠ)
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
4
Tema tedna
PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Za nas in naše družine skrbijo od rojstva do smrti
Najdlje, od leta 1959 in vse do leta 1991, je na našem območju monovalentno 
patronažno varstvo izvajala babica Zofka Špeh. Nekaj njenih spominov: imela 
je približno štiri porode na mesec. Imela je komplet za porod, ki je vseboval 
inštrumente – škarje, dve sponki in vrvico. Inštrumente je prekuhavala. 
Uporabljala je oprano in prelikano perilo. Doma so ji pripravili, kar so imeli. 
Včasih je čisto perilo prinesla s sabo od doma. Posebnih komplikacij pri porodih 
ni imela. Le enkrat se ji je rodil mrtev otrok, ki je po zdravnikovi oceni bil mrtev 
že v maternici vsaj dva dni. Nekajkrat so se rodili dvojčki. Nekaj porodov je imela 
tudi v osebnem avtomobilu. Štiri leta se je po terenu vozila s kolesom, nato nekaj 
let z motorjem. Kasneje je imela svoj avto.
Zaradi staranja prebivalstva in dejstva, da so 
bolniki po operaciji vse hitreje poslani v doma-
čo nego, se potrebe po patronažni zdravstveni 
negi povečujejo. Le-ta je integralni del primar-
ne zdravstvene nege in s tem primarnega zdra-
vstvenega varstva. Patronažno varstvo v Zgor-
nji Savinjski dolini zagotavlja Zgornjesavinjski 
zdravstveni dom (ZD) Nazarje, v okviru katere-
ga deluje sedem patronažnih medicinskih se-
ster. Te so v lanskem letu opravile dobrih devet 
tisoč obiskov, daleč največ je bilo namenjenih 
kurativi.
SKORAJ OSEMDESET LET PATRONAŽE V 
ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Patronažna zdravstvena nega je danes orga-
nizirana tako, da v eno družino prihaja ena pa-
tronažna medicinska sestra in obravnava člane 
družine od novorojenčka do starostnika in umi-
rajočega. Seveda pa so bili začetki patronažne 
službe v naši dolini drugačni. Tovrstna dejav-
nost ima namreč pri nas že skorajda osemdese-
tletno tradicijo, v začetku so jo izvajale babice, ki 
so izvajale porode na domu in skrbele za otroč-
nice in novorojenčke. 
Po podatkih, ki so jih pred časom zbrale zgor-
njesavinjske patronažne medicinske sestre za 
prispevek o razvoju patronažne službe v naši 
dolini, je bila med najstarejšimi babicami Ivan-
ka Golob, rojena leta 1917. Delovala je po letu 
1939 na območju Bočne, Rovta, Brda, Šmartne-
ga ob Dreti in Vologa. Patronažna zdravstvena 
nega, kot jo poznamo danes, se je na našem ob-
močju začela leta 1952 po prihodu Martine Čop 
v Mozirje.
V LANSKEM LETU SKUPNO OPRAVILE 
. OBISKOV
Danes na našem območju deluje sedem patro-
nažnih medicinskih sester, Zavod za zdravstveno 
zavarovanje Slovenije jih krije 6,9. Kot je povedala 
Staša Rojten, vodja patronažne službe v ZD, s tem 
številom pokrijejo potrebe po kurativnih obiskih, 
torej obiskih po naročilu osebnega zdravnika. 
»Ti obiski so nujni in jih ni mogoče reduci-
rati. Nikakor pa s tem številom zaposlenih ne 
zmoremo opraviti vseh preventivnih obiskov, ki 
bi jih sicer po programu patronažne medicinske 
sestre lahko opravile.« Preventivni obiski so obi-
ski, namenjeni preprečevanju oziroma spodbu-
di k izboljšanju zdravstvenega stanja občanov.
V lanskem letu so skupno opravile 9.432 obi-
skov. Od tega je bilo 1.035 preventivnih obiskov 
mamic z novorojenčki in dojenčki, 222 preven-
tivnih obiskov kroničnih bolnikov in kar 8.175 
kurativnih obiskov. 
PATRONAŽNA SLUŽBA VEDNO BOLJ 
OBREMENJENA
Potrebe po patronažni negi se s krajšanjem le-
žalnih dob in staranjem prebivalstva povečujejo. 
Kot pravi Rojtnova, se ta potreba ne povečuje le 
med starejšimi, ampak tudi na splošno. »Patro-
nažna služba je dejansko postala podaljšana ro-
ka bolnišnic. Ležalna doba v bolnišnicah se kraj-
ša, vedno več ljudi zopet umira v domačem oko-
lju, porodnišnice odpuščajo porodnice po poro-
du domov prej kot pred leti. Posledično je patro-
nažna služba vedno bolj obremenjena, število ti-
mov patronažnih medicinskih sester v naši dolini 
pa je že leta skorajda nespremenjeno.«
PATRONAŽNE OBRAVNAVE POTREBNIH 
VEDNO VEČ OSTARELIH
Petnajstletna analiza s področja patronažne-
ga varstva, narejena v Nacionalnem inštitutu za 
javno zdravstvo (NIJZ) v letu 2015, je pokazala, 
da je med obravnavanimi pacienti v patronažni 
dejavnosti zelo visok delež starostnikov. Po izku-
šnjah sester le-ti želijo ostati v domačem oko-
lju, za domsko nastanitev se ne odločajo zlahka. 
V okviru Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje deluje sedem patronažnih 
medicinskih sester (z leve): Vera Rakun, Angelca Šuster, Staša Rojten, Sonja Herman 
Robnik, Milena Grudnik, Maja Gosar in Zofija Fale. (Fotodokumentacija SR)
Poleg tega, opozarja Rojtnova, vsaka ostarela 
oseba ni upravičena do preventivnega obiska. 
»Kot določajo zakon in navodila zavarovalnice, 
so do preventivnega obiska upravičeni starejši 
kronični bolniki, ki so osameli in socialno ogro-
ženi. Če v eni družini živita dva starejša, se to 
smatra, da nista osamela.« 
Vsekakor pa se po zagotovilih Rojtnove vse 
patronažne medicinske sestre potrudijo, da op-
ravijo preventivne obiske povsod tam, kjer je 
potrebno.
Tatiana Golob
Ležalna doba v bolnišnicah se krajša, 
vedno več ljudi zopet umira doma, 
porodnišnice odpuščajo porodnice po 
porodu domov prej. Patronažna služba 
je zaradi tega vedno bolj obremenjena, 
število timov patronažnih medicinskih 
sester v naši dolini pa je že leta 
skorajda nespremenjeno.
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 5
Aktualno
OBDELAVA IN ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
Sklenjene koncesijske pogodbe s 
podjetjem PUP Saubermacher
Župani in predstavniki občin z direktorjem PUP Saubermacher Janezom Herodežem 
(v sredini) ob podpisu pogodb. (Fotodokumentacija podjetja) 
Prejšnji teden je v prostorih Občine Gornji 
Grad potekal slovesni podpis pogodb o izbra-
nem koncesionarju za izvajanje določenih op-
ravil v zvezi s komunalnimi odpadki. Koncesij-
ske pogodbe je z izbranim izvajalcem sklenilo 
pet zgornjesavinjskih občin. 
Občini Mozirje in Rečica ob Savinji ima-
ta omenjeno področje urejeno z Regijskim 
centrom za ravnanje z odpadki (RCERO) Ce-
lje. Občine Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje 
in Solčava pa so letos objavile razpise za po-
delitev koncesije o opravljanju obvezne občin-
ske gospodarske javne službe obdelave dolo-
čenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja 
ostankov predelave ali odstranjevanja komu-
nalnih odpadkov.
V postopku je bilo ugotovljeno, da je naju-
godnejši ponudnik podjetje PUP Saubermacher 
Velenje, zato so na manjši slovesnosti v Gor-
njem Gradu v četrtek, 5. oktobra, župani oziro-
ma predstavniki občin in predstavniki imenova-
nega koncesionarja podpisali pogodbe. Konce-
sijske pogodbe bodo veljale do aprila leta 2022. 
Marija Lebar
NOVOSTI ZA KMETE PRI PLAČILU SOCIALNIH 
PRISPEVKOV
Predizpolnjeni 
obračuni prispevkov 
za socialno varnost 
tudi za kmete
SAVINJSKO-ZASAVSKA REGIJA 
Med sto najhitreje rastočimi podjetji 
skoraj desetina zgornjesavinjskih
Časnik Dnevnik je v okviru svoje akcije Gazela 
objavil spisek sto najhitreje rastočih podjetij po 
posameznih regijah. V savinjsko-zasavski regiji 
je med stotimi najuspešnejšimi kar devet pod-
jetij, ki imajo sedež v Zgornji Savinjski dolini, od 
tega štiri v občini Rečica ob Savinji.
VISOKI INDEKSI RASTI PRIHODKOV 
Najviše med zgornjesavinjskimi podjetji je 
tokrat Elektro Ugovšek z Ljubnega ob Savinji, in 
sicer na 15. mestu. Od leta 2011 do 2016 so do-
segli indeks rasti prodaje 399,4. Na 22. mestu je 
Irles Rečica ob Savinji z indeksom rasti 371,2. Z 
indeksom prodaje 298,4 je na 40. mestu lestvice 
ETOS PIC, na 44. mestu je Biomasa Rok Suhodol-
nik. Njihov indeks je 284,7. Sledi Panatop iz Na-
zarij na 56. mestu z indeksom 256,3. Na 59. mes-
tu najdemo Žlebnik transport z Rečice ob Savi-
nji, njihov indeks rasti prodaje je 252,7. V občini 
Rečica ob Savinji ima sedež tudi podjetje Kna-
pič, ki z indeksom 233,7 zaseda 74. mesto. Na 
85. mestu je Grlica iz Mozirja z indeksom 222,9. 
Družba Moličnik iz Luč se je uvrstila na 89. mes-
to z indeksom 217 ,7 . 
POGOJI ZA UVRSTITEV NA LESTVICO
Na lestvici so podjetja, ki v zadnjih petih letih 
izkazujejo najhitrejšo rast prihodkov od proda-
je. Ustrezati morajo tudi nekaterim drugim po-
gojem, in sicer, da so v zadnjem bilančnem letu 
izkazovala bilančni dobiček, da so imela v izho-
diščnem letu vsaj 220.500 evrov prihodkov, da v 
obeh primerjalnih letih poslujejo vseh 12 mese-
cev in da imajo najmanj pet zaposlenih. Podat-
ke so zajeli 25. maja letos.
Marija Lebar
Finančna uprava RS (FURS) je pripravila spo-
ročilo o novostih na področju plačevanja social-
nih prispevkov za kmete, ki bo stopila v veljavo 
1. januarja 2018. Od takrat dalje bodo tudi kme-
tje prejemali predizpolnjene obračune prispev-
kov za socialno varnost, ki jih bo FURS vročala 
elektronsko preko eDavkov. Podobno je v začet-
ku letošnjega leta že storila za samozaposlene 
osebe in družbenike.
POLOŽNIC NE BO VEČ 
Na podlagi spremembe zakona o davčnem 
postopku bo za leto 2018 FURS sestavljala pre-
dizpolnjene obračune prispevkov za socialno 
varnost za kmete in jim jih vročala elektronsko 
prek portala eDavki najpozneje do 10. v mesecu 
za pretekli mesec. Zavezancem ne bo več po-
šiljala položnic oziroma plačilnih nalogov (UPN) 
po pošti. Kmetje bodo morali sami izpolnjeva-
ti UPN in izračunane prispevke za socialno var-
nost plačati pri ponudnikih plačilnih storitev, kot 
je na primer na banki, pošti, spletni banki. Pri-
spevki za socialno varnost morajo biti plačani 
najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.
IZ DOMAČEGA RAČUNALNIKA ALI PREKO 
POOBLAŠČENCA
Za pregledovanje in morebitno popravljanje 
podatkov v predizpolnjenih obračunih prispev-
kov za socialno varnost (POPSV) si je treba za-
gotoviti vstop v eDavke. »Portal eDavki omogo-
ča udobno, preprosto in varno izpolnjevanje ter 
oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega 
računalnika od doma. eDavke lahko kmetje upo-
rabljajo sami ali pa za poslovanje prek sistema 
eDavki določijo pooblaščenca, ki obveznosti op-
ravi namesto njih,« sporočajo na FURS-u. 
Za opravljanje naštetih opravil kmetje potre-
bujejo digitalno potrdilo SIGEN-CA. Kdor ga ni-
ma, ga lahko pridobi na upravni enoti, vlogo pa 
mora vložiti vsakdo sam, pooblaščenci tega ne 
morejo urediti. Vloga in pridobitve potrdila sta 
brezplačni. 
Podrobnejše informacije o eDavkih, registra-
ciji in o tem, kaj se potrebuje ob prvi prijavi, je 
objavljeno na spletnih straneh FURS. O tematiki 
je finančna uprava izdala tudi zloženko.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
6
Gospodarstvo, Iz občin
OBČINA NAZARJE
Podpis listine o pobratenju še v občini Miren-Kostanjevica
Župana Mauricij Humar (desno) in Matej Pečovnik ob podpisu listine 
o pobratenju v Nazarjah. (Foto: Tatiana Golob)
Potem, ko so na slavnostni se-
ji v okviru praznovanja Občine Na-
zarje, ki je bila 18. septembra, pod-
pisali listino o pobratenju, sta žu-
pana obeh občin Mauricij Humar 
in Matej Pečovnik pogodbo pod-
pisala tudi na slavnostni seji Ob-
čine Miren-Kostanjevica. Slavnost 
je potekala v Cerju v petek, 6. okto-
bra. Poleg župana Pečovnika so bi-
li na podpis listine povabljeni tudi 
občinski svetniki in občinska upra-
va nazarske občine.
Pečovnik je ob tej priložnosti na-
govoril zbrane. Dejal je, da je listina 
pomembna tako preteklim kot se-
danjim in prihodnjim generacijam. 
Preteklim generacijam kot spomin 
na čase, ko so begunci z območja 
sedanje občine Miren-Kostanjevi-
ca množično pribežali in se nasta-
nili v Nazarjah ter tukaj v sožitju z 
domačini bivali tri leta. Sedanji in 
prihodnjim generacijam pa bo ve-
ljala kot temelj za tesno medseboj-
no sodelovanje na številnih pod-
ročjih. 
Marija Lebar
KLUB PODJETNIKOV SAŠA REGIJE
V prihodnosti nas čakajo drugačni načini mobilnosti
Na okrogli mizi o mobilnosti v prihodnosti, ki jo je vodil Gaber Keržišnik (prvi z leve) so 
spregovorili (z leve) Matej Čer, Boštjan Gorjup in Mark Boris Andrijanič. (Foto: Primož Vajdl)
Klub podjetnikov SAŠA regije je v nazarskem 
domu kulture prvi oktobrski ponedeljek organi-
ziral okroglo mizo na temo mobilnosti v priho-
dnosti. Na njej so spregovorili Mark Boris An-
drijanič iz podjetja Uber, Matej Čer iz podjetja 
Avantcar in Boštjan Gorjup, vodilni iz BSH Hi-
šnih aparatov Nazarje in predsednik Gospodar-
ske zbornice Slovenije (GZS). Po njihovem mne-
nju se bodo v prihodnosti popolnoma spreme-
nili načini mobilnosti, ki bodo bazirali predvsem 
na elektriki in umetni inteligenci. 
Zbrano publiko sta pozdravila predsednik 
kluba Franjo Bobinac in nazarski župan Matej 
Pečovnik, program pa je povezoval znani slo-
venski motociklistični novinar Gaber Keržišnik.
PODJETJI AVANTCAR IN UBER POMEMBNI V 
SVETOVNEM VIDIKU MOBILNOSTI
Avantcar je uveljavljen mednarodni ponudnik 
mobilnosti. Njihova poslovna področja so naje-
mi električnih vozil z vozniki ali brez. Poleg tega 
nudijo tudi izobraževanje o električni mobilnosti 
in vodijo prodajo električnih avtomobilov znam-
ke Tesla Superchargers. Enega takšnih mode-
lov je v Nazarje na ogled pripeljal tudi Matej Čer, 
prokurist podjetja in pionir električne mobilno-
sti pri nas. 
Ameriško podjetje Uber, ki ga v Sloveniji 
zastopa Mark Boris Andrijanič, se ukvarja z apli-
kacijo za naročanje prevozov. Ta njihov izum je 
možnost, da lahko vsak z vozniškim izpitom in 
avtomobilom lahko opravlja prevoze, kar bi po-
večalo konkurenco med vozniki in znižalo cene.
Po besedah obeh zastopnikov podjetij se v 
tujini načini deljenih prevozov vse pogosteje 
prakticirajo. Kot Slovenca si želita, da bi se to 
čim hitreje uveljavilo tudi v Sloveniji.
ELEKTRIČNI AVTOMOBILI IN DELJENI 
PREVOZI BODO V PRIHODNOSTI STALNA 
PRAKSA
Po besedah Čera bo do leta 2030 večina avto-
mobilov na električni pogon. Ti avtomobili naj bi 
bili do okolja prijaznejši in predvsem cenejši za 
vzdrževanje. Po njegovem mnenju so takšni avto-
mobili bolj varni, hitrejši in bolj prostorni. Poleg te-
ga se bo kar osemdeset odstotkov servisa opravi-
lo kar preko računalnika, prvi servisi pa bi se op-
ravljali šele po pol milijona prevoženih kilometrov.
»Deljeni prevozi so danes že standard po sve-
tu. Poslanstvo podjetja Uber pa je, da bi si vsak-
do zgolj s pritiskom na gumb zagotovil prevoz,« 
je dejal Andrijanič. Njihovo podjetje želi razviti 
sistem, po katerem bi vse več ljudi uporablja-
lo najem vozil, predvsem v mestih. S tem bi se 
do 20 odstotkov zmanjšal delež izpušnih plinov, 
prav tako bi se zmanjšali zastoji in težave z iska-
njem parkirnih prostorov.
EVROPA ZAOSTAJA NA GOSPODARSKEM 
PODROČJU
Kot je dejal Boštjan Gorjup, je Evropa v pri-
merjavi z Azijo in Ameriko zaostala na gospo-
darskem področju. »Današnja industrija pri-
naša hitre spremembe, ki jih je treba čim prej 
sprejeti. Potrebni bodo koraki v smeri elek-
trifikacije avtomobilov, s katero se bodo so-
očila tudi podjetja. Prav tako bodo potrebne 
spremembe v zakonodaji za pospešitev slo-
venskega gospodarstva,« je še dejal predse-
dnik GZS.
Primož Vajdl
Do leta 2030 bo večina avtomobilov 
na električni pogon. Z elektriﬁkacijo 
avtomobilov se bodo soočila tudi 
podjetja. Posledično bodo potrebne 
spremembe v zakonodaji.
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 7
Iz občin, Politika, Organizacije
PREDLOG ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI 
Zakon lahko vpliva na slabši 
položaj žensk
Pred kratkim smo v temi tedna 
pisali o predlogu zakona o dol-
gotrajni oskrbi. Po tistem, ko ga 
je ministrstvo za zdravje posla-
lo v obravnavo koaliciji, se je nanj 
kritično odzvala ministrica za de-
lo, družino in socialne zadeve dr. 
Anja Kopač Mrak. Ta opozarja, da 
predlog gradi sistem na predvi-
devanju, da bodo oskrbo ostare-
lih družinskih članov prevzeli dru-
žinski člani. To po njenem mnenju 
sproža vprašanje vpliva na polo-
žaj žensk, ki običajno to storijo. Za-
njo to predstavlja težavo in posta-
vljanje žensk v slabši položaj, zato 
na njenem ministrstvu razmišlja-
jo v smeri, da bi z zagotavljanjem 
neformalne oskrbe na domu krepi-
li socialno podjetništvo in kreirali 
nova delovna mesta.
TG
OBČINA LUČE
Prikaz starih obrti v miniaturni obliki
V malih hiškah se skrivajo bogate vsebine iz ne vedno lahkega 
vsakdana nekdanjih rokodelcev in gospodinj. (Foto: Marija Lebar)
Sprehajalno pot ob Savinji 
od vasi do jeza so letos v Lučah 
nadgradili s postavitvijo lesenih 
hišk, v katerih so prikazani postop-
ki in oprema nekdanjih in izginja-
jočih obrtniških poklicev. Hiške so 
krite s skodlami (šiklni) in nare-
jene iz avtentičnih, stoletje in več 
starih lesenih brun, vrat in lesenih 
delov, ki so nekoč sestavljali različ-
ne stavbe. Domačin, strokovnjak 
s tega področja, Jože Kaker je bil 
pri sestavljanju zelo pozoren in je 
uporabil tradicionalni način veza-
nja lesenih tramov z uporabo lese-
nih cvekov in čim manj žeblji. 
Kaker je poskrbel tudi za pristno 
staro opremo, stroje, orodje, poso-
do in kroje v teh malih delavnicah. 
Tako so v štirih hiškah oživili nek-
danjo čevljarsko ali šoštersko, kro-
jaško ali žnidersko ter mizarsko ali 
tišlersko delavnico ter črno kuhi-
njo. Na zunanjosti hišic so tudi na-
pisi, ki v več jezikih pojasnjujejo 
vsebino notranjosti. 
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Določili svojega elektorja 
Solčavski občinski svet je 
potrdil predlog, da se za 
elektorja imenuje svetnika in 
podžupana Franca Ošepa. 
(Foto: Marija Lebar)
Komisija za mandatna vpraša-
nja, volitve in imenovanja Obči-
ne Solčava je pred kratkim objavi-
la povabilo za vlaganje predlogov 
možnih elektorjev, ki bodo prihod-
nje leto volili predstavnike v držav-
ni svet. Prav tako je povabilo velja-
lo za predloge kandidatur za mo-
žne člane državnega sveta. 
Na povabilo komisije je pri-
šel le en predlog, in sicer je bil 
za elektorja predlagan solčavski 
podžupan Franc Ošep. Tematiko 
je na zadnji seji obravnaval tudi 
občinski svet in soglasno potr-
dil Ošepovo kandidaturo za elek-
torja.
Marija Lebar
ZAMISLI ZA NADALJNJO ŠIRITEV 
Kot pravi lučki župan Ciril Rosc, 
se že porajajo naslednje zamisli, 
kako ta mali muzej na prostem 
razširiti in mu dati ustrezne vsebi-
ne. Nekaj idej so ponudili tudi obi-
skovalci sami. Mladim je bil prikaz 
nekaj povsem novega, starim obi-
skovalcem je zbudil marsikakšen 
nostalgičen spomin iz mladih dni. 
Seveda pa so bili prevzeti zlasti tu-
ji obiskovalci, saj je kaj takega da-
nes težko videti.
PRISPEVEK K TUKAJŠNJI 
TURISTIČNI PONUDBI
Ogled omenjene zanimivosti bi v 
Lučah radi ponudili širokemu krogu 
turistov in obiskovalcev savinjskega 
območja, zato razmišljajo o povezo-
vanju s ponudniki v širši regiji.
Hiške so mobilne, da jih je mo-
goče prestavljati in namestiti drug-
je. »Tako je hiške mogoče uporabi-
ti kot dodano vrednost ponudbe na 
kakšni naši večji prireditvi. Z ohra-
nitvijo starih hišk in ostale kulturne 
dediščine je občina želela prispe-
vati k dodatni turistični ponudbi v 
Lučah in širše,« še pravi Rosc. 
Občina Luče je sredstva za ome-
njeni projekt zagotovila v letoš-
njem proračunu, naložba je zna-
šala nekaj nad 19 tisoč evrov. Kma-
lu si bo prikaz dela mojstra Kaker-
ja in druge s tem projektom pove-
zane vsebine mogoče s prostor-
sko predstavitvijo ogledati tudi na 
spletni strani Občine Luče. 
Marija Lebar
DROBTINICA, DOBRODELNA AKCIJA RDEČEGA KRIŽA
Zbiranje pomoči za 
zgornjesavinjske osnovnošolce 
V tem in naslednjem vikendu bo 
v petih občinah Zgornje Savinjske 
doline znova potekala dobrodelna 
akcija Rdečega križa, Drobtinica. V 
soboto, 14. oktobra, lahko svoj do-
brodelni prispevek oddamo na Re-
čici ob Savinji pred trgovino Kea in 
v Mozirju pred trgovino Tuš. V ne-
deljo bo Drobtinica potekala na 
Ljubnem ob Savinji na Placu. 
Na Rečici ob Savinji in na Ljub-
nem bo ob tej priliki potekal tudi 
prikaz temeljnih postopkov oživlja-
nja. Nazarčani bodo Drobtinico iz-
vedli v petek, 20. oktobra, pred tr-
govino Mercator, v Gornjem Gradu 
bo potekala dan kasneje pred kul-
turnim domom. 
Do sedaj je bil namen zbiranja 
pomoč pri plačilu šolske prehra-
ne osnovnošolcem iz socialno šib-
kejših družin, od letos dalje bodo 
zbrana sredstva namenjena šol-
skim skladom za pomoč pri plači-
lu različnih dejavnosti otrok.
TG
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
8
Intervju
Jožef Muhovič
DR. JOŽEF MUHOVIČ, SLIKAR, GRAFIK, LIKOVNI TEORETIK IN PUBLICIST 
Izvoljen za izrednega člana Slovenske 
akademije znanosti in umetnosti
Slikar, grafik, likovni teoretik in pu-
blicist dr. Jožef Muhovič je bil rojen 
leta 1954 v Lenartu pri Gornjem Gra-
du, večino otroštva je preživel na Re-
čici ob Savinji. Živi in dela v Ljublja-
ni, kjer je redni profesor na Akade-
miji za likovno umetnost in oblikova-
nje (ALUO). Leta 2015 je izdal temelj-
no likovnoteoretsko delo pri nas, ob-
sežni Leksikon likovne teorije, letos 
pa je bil izvoljen za izrednega čla-
na Slovenske akademije znanosti in 
umetnosti (SAZU).
- Pred nedavnim ste bili izvoljeni za izredne-
ga člana SAZU in po dr. Jožetu Goričarju pos-
tali drugi Zgornjesavinjčan v najvišji narodni 
znanstveni in umetnostni ustanovi Slovenije, 
ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike 
in umetnike. Kaj vam to priznanje pomeni in 
kaj je po vaše botrovalo izvolitvi?
Glede na to, da te v članstvo v Slovenski akade-
miji znanosti in umetnosti na tajnih volitvah izvo-
li tako rekoč cvet slovenske znanosti in umetno-
sti, sem se izvolitve res razveselil. Še posebej, ker 
je nisem pričakoval. Kaj točno je pri tehtanju med 
različnimi kandidati nagnilo tehtnico v moj prid, 
ne vem. Si pa lahko mislim, da so k temu pripo-
mogle mednarodno odmevne slikarske razstave, 
ki smo jih s kolegi v zadnjih desetih letih pripravi-
li v Muzeju Mimara v Zagrebu (2008), v Künstler-
hausu na Dunaju (2009), v Accademii di Belle Ar-
ti v Benetkah (2011), v Kunsthalle v Budimpešti 
(2015) in v Takamatsu Art Museum na Japonskem 
(2016), kataloške monografije, ki so spremljale te 
predstavitve, in Leksikon likovne teorije, ki je leta 
2015 izšel pri najstarejši slovenski založbi, Celjski 
Mohorjevi družbi.
- Nadaljujva kar s tem, še svežim in zajet-
nim delom velikega formata na skoraj 900 
straneh. V dveh desetletjih ste obdelali več 
kot 800 strokovnih gesel. Kako ste pristopili 
k tako obsežnemu projektu?
Leksikon likovne teorije je terminološki slovar, v 
katerem so po abecednem redu razvrščeni in na-
tančno opisani pomeni strokovnih izrazov, ki jih pri 
svojem delu uporabljamo likovniki in strokovnja-
ki, ki se z likovno umetnostjo ukvarjamo na teo-
retski ravni. Likovna teorija za opis svojih vsebin 
in pojmov pogosto uporablja čisto navadne, vsem 
znane besede. Denimo besede barva, prostor, ob-
lika, ploskev, velikost, položaj, smer, kompozicija 
ipd. Vendar je pomen teh besed znan in samou-
meven največkrat samo tako dolgo, dokler nas po 
njihovem preciznem pomenu nihče ne vpraša. Ko 
se to zgodi, lahko postanejo tudi na videz znani iz-
razi neznanci, ki rabijo pojasnitev. 
Primer: v vsakdanjem življenju vsak »ve«, kaj 
je to prostor. Če bi morali to »vedenje« pojasni-
ti, pa bi se kmalu znašli v podobni situaciji kot 
sv. Avguštin, ko je na vprašanje, kaj je čas, odgo-
voril: »Vedel sem, dokler me nisi vprašal, zdaj pa 
več ne vem«. 
Temeljna naloga Leksikona je v tem, da pomen 
teh izrazov izrecno pojasni. Leksikon je začel na-
stajati leta 1994 v Berlinu, kjer sem bil postdok-
torski študent. Ideja zanj je prišla spontano. Na 
začetku se je zdelo, da bo pot do uresničitve kraj-
ša, saj je »potovanje v mislih« vedno mnogo hi-
trejše kot v resničnosti, ki ima toliko vijug in po-
drobnosti, da je njihovo formuliranje in piljenje 
terjalo kar 20 let. 
- Leksikoni so običajno rezultat dela skupi-
ne strokovnjakov, redko nastane izdaja, ki jo 
podpisuje en sam avtor. Po kakšnem ključu 
ste izbirali likovnoteoretske izraze?
Leksikonov in slovarjev, ki so delo enega sa-
mega človeka, je zaradi težavnosti naloge res 
razmeroma malo. Pojavljajo se praviloma v manj-
ših kulturnih in jezikovnih okoljih, kakršno je slo-
vensko, v katerih je število strokovnjakov na do-
ločenem področju majhno. 
Ključ za izbor gesel je bil preprost. Moj namen 
je bil izbrati in na enem mestu predstaviti ključne 
pojme, na katerih temelji likovna teorija s svojimi 
podpodročji, kot so veda o likovnih prvinah (fo-
tologija), teorija barv, likovna kompozicija, likov-
na semiotika in formalna likovna analiza. Istoča-
sno pa tudi ključne pojme disciplin, ki utemelju-
jejo likovnoteoretsko vednost, t. j. določene poj-
me optike, fiziologije vidnega in tipnega zaznava-
nja, psihologije, filozofije, estetike, logike, semio-
tike in zgodovine umetnosti. 
Ob tem lahko povem, da me je pri pisanju s po-
nosom navdajalo dejstvo, da sem lahko zaklad-
nico svetovne likovnoteoretske vednosti oboga-
til tudi z vsebinami, ki so plod raziskovanj sloven-
ske likovne teorije, na primer v delu prof. dr. Mi-
lana Butine, ki mu je Leksikon posvečen, dr. Juri-
ja Selana, dr. Marjana Dreva in tudi v okviru mojih 
lastnih raziskovanj. 
- Leksikon je označen kot pionirsko de-
lo pri nas, tudi v tujini takšne literature ni na 
pretek. Ali razmišljate o prevodu v katerega 
od tujih jezikov, glede na to, da je izdajo de-
la podprla Fundacija Alexandra von Humbol-
dta iz Bonna? 
Res, v Sloveniji je prvo tovrstno delo. In tudi to 
je res, da se po svojih posebnostih, med kateri-
mi lahko na tem mestu omenim samo ustrezni-
ce med slovensko, angleško, nemško in franco-
sko terminologijo, razlikuje od istovrstnih publi-
kacij v tujini. Zato o prevodu zajetnega dela v an-
gleški jezik ne le razmišljam, ampak je bilo v tej 
smeri napravljenih že nekaj konkretnih korakov. 
Upam, da bodo ta prizadevanja v doglednem ča-
su rodila tudi ustrezen rezultat.
Natis knjige je, kot omenjate, podprla nemška 
državna Fundacija Alexandra von Humboldta. In 
sicer na dva načina. Najprej tako, da sem kot njen 
štipendist v letih 1993-1996 lahko začel z izvedbo 
projekta v najboljših možnih delovnih pogojih, in 
nato še z izdatno finančno podporo pri natisu. Za 
oboje sem zelo hvaležen, saj bi brez te pomoči iz 
tujine knjige več kot verjetno nikoli ne bilo. 
- Kdo so potencialni uporabniki leksikona?
Leksikon je v prvi vrsti namenjen likovnim 
profesionalcem s področja slikarstva, kiparstva, 
oblikovanja in arhitekture, študentom likovne 
umetnosti, študentom teoretskih disciplin, ki se 
ukvarjajo z likovno umetnostjo (umetnostna zgo-
dovina, filozofija umetnosti, estetika ipd.) in pa 
seveda likovnim pedagogom na vseh stopnjah 
izobraževanja. 
- Plod dolgoletnega dela ste pred časom 
predstavili tudi na Rečici ob Savinji. Kakšen 
je bil odziv, glede na to, da gre za strokovno li-
teraturo, ki le redko zaide v roke širšemu kro-
gu prebivalstva?
Povabilo rečiških rojakov za predstavitev Le-
ksikona sem razumel kot obliko dragocene po-
zornosti do mojih strokovnih prizadevanj. In sem 
jim bil za pobudo hvaležen. S kolegom dr. Leo-
nom Debevcem s Fakultete za arhitekturo sva 
knjigo za začetek predstavila v obliki spontane-
ga dialoga, večer pa smo sklenili v sproščenem 
pogovoru, kjer so besedo povzeli osebna sreča-
nja, spomini in medčloveške vezi. 
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 9
Intervju
Čeprav v mojem kraju že dolga leta nimam 
stalnega prebivališča, sem z njim intenzivno po-
vezan, še posebej z njegovim kulturnim utripom. 
Ne nazadnje imam na Rečici še vedno tudi svoj 
atelje.
- Ukvarjate se s slikarstvom, grafiko in ki-
parstvom, objavljate razprave in članke s 
področja likovne teorije, estetike in filozofi-
je umetnosti. Očitno se umetniško izražanje 
in filozofija dobro povezujeta. Ste teoretik in 
umetnik, kako to združujete?
Moj poklicni profil je nedvomno primerno iz-
hodišče za obravnavo zimzeleno zanimivega raz-
merja med teorijo in prakso. Za ljudsko modrost 
je v tem razmerju od nekdaj, in ne čisto brez raz-
loga, veliko priložnosti za ironijo in šaljive obrate. 
Praksa je, pravi ta modrost, ko se ti nekaj doga-
ja, pa ne razumeš, zakaj. Teorija je, ko stvari razu-
meš, vendar ti v praksi nič ne uspe. V življenju pa 
je še slabše, ker se praksa in teorija prepletata: 
nič ti ne uspeva in nič ti ni jasno. 
No, če zadevo obrnem na resnejšo stran in jo 
poenostavim, lahko z likovnega stališča rečem, 
da vsak likovni ustvarjalec, na primer slikar, med 
delom razmišlja, kaj bo storil in zakaj, ali je dose-
gel želeni učinek in kaj bi moral storiti, da bi ga 
dosegel v nadaljevanju. To vprašujoče in preisku-
joče razmišljanje lahko imenujemo teoretiziranje. 
Slikarju to teoretiziranje pomaga, da doseže re-
zultat, ki ga ocenjuje za uspelega. 
V tej zvezi bi bilo logično reči, da je v likovni 
ustvarjalnosti dobra praksa vselej osnovana na 
dobrem načrtovanju in vrednotenju, t. j. na dobri 
teoriji. Ker pa se to teoretiziranje dogaja »v ume-
tnikovi glavi« in je »použito« v likovnem produk-
tu, je za večino ljudi nevidno. Zato ga tudi ne ime-
nujejo teorija, čeprav to je. Ko doseže svoj cilj, to 
je umetniško delo, to notranje teoretiziranje tu-
di umetnika samega več ne zanima. Zanj je bilo 
zgolj sredstvo za dosego cilja. Vendar pa obstaja-
jo tudi likovni ustvarjalci, ki pomembna spozna-
nja, ki so jih v likovni praksi odkrili sami ali njiho-
vi kolegi, načrtno preverijo, posplošíjo, sistemati-
zirajo in izrecno zapišejo, da bi lahko pri snova-
nju njihovih praks služili tudi drugim. Tem pravi-
mo likovni teoretiki. 
Kljub takemu poimenovanju pa to ne morejo 
biti slabi praktiki, saj je že Leonardo da Vinci v 
Traktatu o slikarstvu opozoril, »da je lahko dob-
ra teorija vselej zasnovana le na dobri praksi«. 
Skratka: dobra praksa potrebuje za pogonsko 
gorivo dobro teorijo, dobra teorija pa dobro pra-
kso, saj slaba praksa proizvaja tudi slabo in malo 
koristno teorijo. V tem smislu se praksa in teori-
ja v ustvarjalnosti dopolnjujeta kot prvo in zadnje 
kolo bicikla. Nobena ni »pomembnejša« in nobe-
ne ni mogoče brez škode pogrešati. 
V tej povezavi pa ima zame filozofija kot proto-
tip abstraktnega, konstruktivnega, kritičnega in 
sistematičnega mišljenja kar najbolj eminentno 
vlogo. In prav vesel sem, da me je od nekdaj ne-
kaj vleklo k njej in da sem imel priložnost vanjo 
vstopiti skozi sistematični študij. 
- Svoja dela ste doslej predstavili na 30 sa-
mostojnih in več kot 250 skupinskih razsta-
vah doma in v tujini. Vaša dela se nahajajo v 
zbirkah različnih muzejev, galerij in institucij, 
razstavljali ste tudi v naši dolini.
Ker rad razstavljam novitete in je moj način 
dela tak, da ustvarjam razmeroma počasi, nisem 
preveč vnet razstavljavec. Kljub temu se je v dol-
gih letih nabralo kar nekaj samostojnih in sku-
pinskih razstav. Za razstavno posebno intenziv-
no obdobje štejem desetletje med 2007 in 2017, 
ko smo, kot že rečeno, s kolegi pripravili vrsto ob-
sežnih razstav v eminentnih muzejih od Zagreba, 
preko Dunaja, Benetk in Budimpešte do Japon-
ske. Vsak od teh projektov je terjal veliko časa in 
prizadevanj, prinesel pa nam je tudi veliko izku-
šenj in zadoščenja.
Moja umetniška dela se med drugim nahajajo v 
svetovno znani grafični zbirki Albertina na Dunaju, 
v grafični zbirki Kunstbibliothek v Berlinu, v grafič-
ni zbirki SAZU v Ljubljani, v umetniški zbirki Lan-
desmuseum Joanneum v Gradcu, v umetniški zbir-
ki Univerze v Ljubljani, v grafični zbirki Northern 
Arizona University v ZDA, v grafični zbirki Bienala 
slovenske grafike v Novem mestu idr. 
Za prihodnje leto imam v načrtu tri samostoj-
ne razstave, kar je zame veliko. V naši dolini sem 
večkrat razstavljal v avli osnovne šole na Rečici, 
v Galeriji Mozirje, v Savinovem likovnem salonu v 
Žalcu in v Likovnem salonu ter v Galeriji sodobne 
umetnosti v Celju. 
- Na Akademiji za likovno umetnost in obli-
kovanje v Ljubljani od 1998 kot redni profesor 
predavate likovno teorijo. Opažate med vaši-
mi študenti prodorne vzhajajoče slikarje, gra-
fike …? 
Vaše vprašanje me je spomnilo, kako dolgo je 
moja življenjska pot že prepletena z Akademi-
jo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljublja-
ni. Če štejem študijska leta (1973-1980) in službo-
vanje na njej (1983-2017), teče letos že 41-to leto 
te »usodne privlačnosti«. Osupljivo in za današ-
nji čas kar nenavadno. 
Delo z mladimi ljudmi mi je od nekdaj pri srcu. 
Morda tudi zato, ker je bila moja profesionalna 
pot od najnežnejših do postdoktorskih let po ne-
ki nezasluženi naklonjenosti usode »tlakovana« 
z dobrimi učitelji, in imam zato z relacijami štu-
dent-profesor zelo dobre osebne izkušnje. Svo-
jim učiteljem še danes dolgujem veliko bistvenih 
stvari, ki zadevajo mojo poklicno in osebnostno 
formiranost. Ko sem se nekoč enemu od njih za 
to skušal zahvaliti, je pomenljivo odgovoril: »Daj 
naprej!« In dajem. 
Do šolskega leta 1984/1985 je naša akademi-
ja izobraževala zgolj profile t. i. »svobodnih« li-
kovnih umetnosti, se pravi slikarje, kiparje, gra-
fike ter restavratorje. Od tega leta dalje pa izo-
bražujemo tudi profile s področja t. i. »uporabne« 
umetnosti, se pravi oblikovalce vizualnih komu-
nikacij, industrijske oblikovalce, oblikovalce uni-
katnega in interaktivnega oblikovanja, umetni-
ške fotografe ipd. 
Področje dela je tako postalo širše, številčnej-
še pa so postale tudi generacije študentov. Te se 
med seboj razlikujejo, zagotovo pa se v vsaki naj-
de dovolj veliko število nadarjenih, tako da se 
Slovencem za kontinuiteto na področju kvalite-
tne likovne umetnosti ni bati. 
Naloga nas, profesorjev, je, da študentom nu-
dimo čim trdnejšo praktično in teoretsko osnovo 
za njihovo samoformiranje in samouveljavljanje 
v pogojih sodobnega globaliziranega življenja, v 
katerem so doživljenjski strokovni profili in fiksna 
delovna mesta zelo verjetno stvar preteklosti.
- Še kakšna beseda o času, ki ste ga pre-
živeli na izpopolnjevanju na nemških univer-
zah v Magdenburgu in Berlinu? 
Na nemških univerzah sem z dvema krajši-
ma službenima prekinitvama preživel čas med 
leti 1993 in 1996. In to z družino. Kakšno je bi-
lo »vzdušje« med tem bivanjem dobro ilustri-
ra enoglasno družinsko prepričanje, da je bil to 
za nas »najbolj čudovit in blagoslovljen čas«. Vsi 
pogoji so bili odlični, dragoceni in zame res odlo-
čilni pa so bili strokovni kontakti z elitnimi men-
torji in kolegi. Z nekaterimi še danes, po četrt sto-
letja plodno sodelujemo. 
- Rojeni ste v Lenartu pri Gornjem Gradu, 
večji del otroštva pa ste preživeli na Rečici 
ob Savinji. Kljub temu, da vas je pot zanesla v 
svet, se še vedno vračate v našo dolino.
Spadam med generacije, ki še niso bile roje-
ne »v bolnici Celje«, ampak doma. Rodil sem se 
na maminem domu v Lenartu pri Gornjem Gra-
du, vendar smo se že ob koncu mojega prvega 
leta preselili na Rečico ob Savinji. Na Gornji Grad 
me je dolga leta vezala moja stara mama, pri ka-
teri sem prebil vse osnovnošolske in deloma tu-
di srednješolske počitnice. Danes pa me nanj ve-
žejo sorodniki. 
Pri srcu mi je kraj z okolico in katedrala, v ka-
teri sem bil krščen. Kremser-Schmidtovi baročni 
biseri pa so me tako ali tako vsega prevzeli že v 
mladosti. Kljub dolgoletnemu bivanju v Ljublja-
ni, sem zares doma še vedno v Zgornji Savinjski 
dolini.
Barbara Rozoničnik, foto: osebni arhiv
»Pomen besed, kot so barva, prostor, oblika, ploskev, 
velikost, položaj, smer, kompozicija ipd., je  znan in 
samoumeven največkrat samo tako dolgo, dokler nas po 
njihovem preciznem pomenu nihče ne vpraša.«
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
10
Ljudje in dogodki, Šolstvo
22. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI
Štanti za denar ponujali marsikaj, ciganski Pavel in Urška 
»nakupovala« tudi brez njega
Sejem bil je živ, vsak je našel kaj zase.
Sejemski liki so dali dogodku poseben pečat.
Prvo nedeljo v oktobru se je pod rečiškimi 
kostanji trlo staro in mlado od blizu in daleč. Turi-
stično društvo Rečica ob Savinji je namreč prip-
ravilo 22. narodopisno prireditev Lenartov sejem, 
na katerem je svoje usluge in izdelke ponudilo re-
kordno število sejmarjev. V uvodu je njih, firbce in 
kupce pozdravil trški župan in zaželel dobro kup-
čijo ter prijetno bivanje na sejmu. 
Trška policaja, ki sta predstavila trški red, sta 
poudarila, da je »ruba preglidana, tak da ni stra-
ha, da bi se ke slabga pradaja'l«. Med stojnicami 
je bilo opaziti tudi druge like iz preteklih časov. 
Barantala je številna kmečka družina, za kak ko-
vanec je poprosil slepec, pičkurin je igral svojo 
igro par-nepar, šuhpucer je očistil številne če-
vlje, iz Mozirja je prišla Cukrova Liza. Ker sta ci-
ganski Pavel in njegova Urška večer prej pog-
ledala pregloboko v kozarec, sta bila tudi med 
štanti bolj »zmačkana«. A ne toliko, da to in ono 
s štantov ne bi zmanjkalo. Slišati je bilo kar ne-
kaj šal na njun račun.
Obiskovalci so lahko izbirali med izdelki ro-
kodelcev domače in umetnostne obrti ter po-
nudnikov kmetijskih pridelkov in domače hra-
ne. Med drevoredi je dišalo po pečenem kosta-
nju, tolkcu in moštu, slišati je bilo vaškega god-
ca in kakšno domačo pesem. Na sejmu so sode-
lovali tudi gornjegrajski gobarji. Ti so predstavili 
kar 150 različnih vrst gob. V Medgen borzi so bi-
le na ogled likovna razstava KD Gal, ročnodelska 
Marije Šukalo in razstava jesenskih aranžmajev 
pod vodstvom florista Simona Ogrizka.
Tekst in foto: MŠ
KINESTETIČNE MIZE NA REČIŠKI OSNOVNI ŠOLI
Za boljši gibalni razvoj otrok
Ravnatelj Peter Podgoršek je nazorno 
pokazal uporabo kinestetičnih miz. 
(Foto: Marija Šukalo)
Na rečiški osnovni šoli so eno 
učilnico opremili s kinestetični-
mi mizami. Pridobitev so uradno 
predali namenu v soboto, 30. sep-
tembra. Stroške investicije so pokri-
li številni sponzorji. O pridobitvi sta 
spregovorila ravnatelj Peter Pod-
goršek in učiteljica Zvonka Kladnik.
Miza omogoča učencu ob stanju 
ustrezno gibanje. Naslonjalo za no-
go, ki je v obliki gugalnice, mu po-
maga, da ne vztraja v nezdravem, 
statičnem položaju, ampak izme-
nično postavlja nogo na naslonja-
lo. Posledično izvaja gibe, s kateri-
mi aktivira male možgane in izme-
nično omogoča nogam počitek.
Poleg miz so plakati, na katerih 
so pojasnjena osnovna načela, po 
katerih poteka poučevanje in uče-
nje, ki je kompatibilno z delovanjem 
možganov. Obiskovalci so mize pre-
izkusili in se strinjali, da bodo otro-
kom omogočile boljši gibalni razvoj.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 11
Kultura, Ljudje in dogodki
DOBRODELNI KONCERT V GORNJEM GRADU ZA RAČUNALNIŠKO UČILNICO
Policijski orkester požel stoječe ovacije
Ravnateljica Blanka Nerad se je zahvalila 
pomočniku vodje orkestra Romanu 
Grabnerju za njihovo dobrodelnost in še 
mnogim drugim, ki so pomagali speljati 
dobrodelni koncert.
Mladinski pevski zbor se je pridružil 
Policijskemu orkestru in odpel dve skladbi.
V gornjegrajski katedrali je nedavno dobrodel-
nost dobila besedo in zvok. Tamkajšnji osnovno-
šolci potrebujejo računalnike in opremo za raču-
nalniško učilnico. Na pomoč jim je priskočil Poli-
cijski orkester z gosti, ki je požel stoječe ovacije. 
Otroški in mladinski pevski zbor sta zapela v 
družbi orkestra, članice kvarteta Štiglic pa so se 
z ubranim petjem postavile ob bok solistkama 
Mateji Praprotnik in Aniti Kralj Pavkovič, ki sta 
nastopili z orkestrom. Le-ta šteje več kot petde-
set članov, njihova osnovna naloga je igranje na 
državnih protokolarnih prireditvah. Igrajo vse 
zvrsti glasbe, dobra tri leta ga vodi Nejc Bečan, 
dirigent, skladatelj in saksofonist. 
Prisotne so pozdravili in spregovorili o dobro-
delnosti: ravnateljica Blanka Nerad, župan Stan-
ko Ogradi, celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipov-
šek in župnik Ivan Šumljak. S skupnimi močmi in 
pomočjo obiskovalcev koncerta so pripomog-
li, da bodo učenci lažje prišli do računalniške 
opreme in bodo ponovno lahko obiskovali pouk 
računalništva. Koncert sta povezovala osnovno-
šolca Ana Zavolovšek in Nejc Rajter.
Tekst in foto: Štefka Sem
MODNA REVIJA PLETEMO PRIJATELJSTVA
Skrbno načrtovane unikatne kreacije
Spominska fotografija po končani modni reviji ustvarjalk in modelov v Solčavi 
(foto: Marija Šukalo) 
Na 7. Festivalu ovčje volne Bicka so v Solča-
vi pripravili modno revijo polstenih oblačil. Z 
unikatnimi kreacijami se je predstavilo dvajset 
ustvarjalk iz avstrijske Koroške, Hrvaške in naše 
doline. Solčavanke so tako pokazale, da polste-
nje tke prijateljstva ter združuje tudi preko meja. 
Obiskovalci so občudovali različne bluze, 
kombinirane s svilo in polsteno volno, pleteni-
ne v kombinaciji s kvačkanimi dodatki, plašče, 
jakne in različne dodatke. Posebej so kreatorke 
izpostavile obutev, ki so jo izdelale v delavnici 
mojstrice Tatiane Danilove, in jakne v sodelova-
nju z Oksano Sokolovo.
Po modni pisti so se sprehodili dekleta in fan-
tje iz Solčave in drugih krajev Slovenije ter tuji-
ne. Kot manekenke so se preizkusile tudi neka-
tere oblikovalke. 
Po besedah moderatorja dogodka Nejca Sla-
pnika, ki se je skusil tudi kot maneken, kljub na-
predkom v tehnologiji polstenje ohranja prvin-
ski stik do volne in zahteva svoj čas in znanje. 
Izdelki so nastali po skrbnem načrtovanju, obli-
kovanju, izbiranju barv in tekstur volne. Nato je 
sledilo dolgotrajno mencanje in gnetenje, ki je 
oblačilu ali modnemu dodatku dodalo končno 
obliko in izgled.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
12
Oglasi
Zakaj so ZBIRALNICE in ZBIRNI CENTRI?
Zabojniki v zbiralnicah so namenjeni za čisto, izpraznjeno in 
stisnjeno EMBALAŽO!
V zbiralnicah so zabojniki za ločene frakcije:
- zelen zabojnik za stekleno embalažo (brez vsebine),
- zabojnik z rdečim pokrovom za kartonsko in papirno embalažo 
(karton stisnjen),
- zabojnik z rumenim pokrovom za mešano embalažo (plastično, ko-
vinsko embalažo in tetrapake, vse izpraznjeno in stisnjeno).
Gospodinjstva v hišah imajo za mešano embalažo embalažne 
vrečke, v katere lahko oddajo čisto, izpraznjeno in stisnjeno embalažo 
(kovinsko, plastično embalažo in tetrapake).
Ostali komunalni odpadki sodijo v zabojnike, ki jih imamo doma 
pred hišo oziroma blokom.
Kosovni odpadki sodijo v zbirni center ali se naroči odvoz z naročil-
nico, ki je za enkrat letno brezplačen. 
ZBIRNI CENTER
Zbirni center (ZC) se uporablja za sprejem odpadkov, ki jih zaradi 
velikosti, nevarnosti odpadka ne moremo oziroma ne smemo oddati v 
zabojnik, saj bi s tem povzročili nevarnost za naravo, človeka in živali.
V zbirnem centru Podhom lahko občani prepuščajo naslednje vrste 
odpadkov: papir, karton, tekstil, oblačila, kosovne, nevarne odpadke 
iz gospodinjstev, biorazgradljive odpadke, baterije, akumulatorje, ele-
ktrično in elektronsko opremo, zdravila, izrabljene avtomobilske gume 
brez platišč (maksimalno 4 kose letno). Rabljene gume je najbolje od-
dati vulkanizerjem ob menjavi gum.
Gradbeni odpadki niso komunalni odpadki. Kljub vsemu jih spreje-
mamo v zbirnem centru Podhom in so plačljivi po ceniku PUP-Sauber-
macher skupaj s tehtanjem. Tehtalni list za gradbene odpadke lahko 
podpiše le povzročitelj odpadkov in ne prevoznik.
Vstop v zbirni center je s položnico in osebnim dokumentom.
Delovni čas zbirnega centra Podhom:
Torek in četrtek od 8. do 15.30, vsako 1. soboto od 8. do 12.00.
Sankcije za nepravilno ločevanje odpadkov:
Kršitelje lahko kaznuje komunalni inšpektor, in sicer z globo 500 €, ki ne spoštujejo 
zakonov in ne ločujejo odpadke na izvoru.
Pripravila: Alenka Centrih Ocepek
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 13
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
Šolsko varčevanje (7)
ŠOLSKO VARČEVANJE PO 
I. SVETOVNI VOJNI
V letih po prvi svetovni voj-
ni je dobila vzgoja za varčevanje 
nove vsebine in oblike. Z razpa-
dom Avstro-ogrske monarhije je 
bilo slovensko ozemlje razdelje-
no med štiri države. Kraljevina Sr-
bov, Hrvatov in Slovencev (od leta 
1929 dalje Jugoslavija) je pokriva-
la večji del Kranjske, Južno (oziro-
ma slovensko) Štajersko, Mislinj-
sko dolino z Jezerskim (ki je prej 
spadala pod Koroško) in Prek-
murje. Slovensko ozemlje Koro-
ške je po plebiscitu leta 1920 pri-
padlo Avstriji, Primorska (Goriška, 
del Notranjske, Istra in Trst) je na 
podlagi Londonskega pakta iz le-
ta 1915 pripadla Italiji, Porabje pa 
je obdržala Madžarska.
Pretežni del ozemlja, ki je spadal 
pod Kraljevino SHS, je v konceptu 
obdržal staro šolsko organizacijo, 
glavna pridobitev za naše dežele 
pa je bila uvedba slovenskega je-
zika kot učnega jezika v vseh slo-
venskih šolah.
Po vojni so se ponovno zače-
le tudi aktivnosti za spodbujanje 
varčevanja mladine. Mnogi pros-
vetni delavci so se zavedali pome-
na in vloge varčevanja pri obliko-
vanju odgovorne osebnosti, zato 
so začeli (ponovno) odpirati šol-
ske hranilnice. V šolskem in pe-
dagoškem tisku so se pojavljali 
članki in razprave o pomenu var-
čevanja, ki je na osnovi novih iz-
sledkov pedagoške in psihološke 
teorije dobilo v praksi nove meto-
dološke prijeme.
Učenci, ki so delali v šolskih hra-
nilnicah, so prevzeli funkcijo, ki 
so jo prej imeli učitelji. Šolska ob-
last je temu področju posvečala 
več pozornosti kot pred vojno: ob-
javljeni so bili odloki in navodila, 
kako naj šolska ravnateljstva po-
spešujejo to obšolsko dejavnost, 
ki ima poleg vzgojnega še gospo-
darski pomen. Materialno stanje 
v družbi se je izboljšalo do te me-
re, da je skoraj vsak učenec lahko 
prihranil kakšno malenkost in jo 
vložil v šolsko hranilnico.
. OKTOBER  SVETOVNI DAN 
VARČEVANJA
Leta 1924 so na kongresu hranil-
nic v Milanu sklenili, da 31. oktober 
postane dan varčevanja. Na ta dan 
naj bi povsod po svetu organizira-
li predavanja o pomenu varčeva-
nja, ki je potrebno tudi iz socialnih 
razlogov. Z varčevanjem naj bi do-
segli večje blagostanje, da bi lahko 
nato pomagali zaostalim narodom. 
Dan varčevanja so začeli proslav-
ljati tako rekoč po vsem svetu, po-
moč zaostalim narodom pa se je v 
praksi začela šele po drugi svetov-
ni vojni.
V Kraljevini SHS je bil dan 
varčevanja uveden leta 1926. Na 
šolah so imeli pri pouku preda-
vanja o pomeni tega dne. Učen-
ci višjih razredov so pisali pro-
ste spise, najboljši izdelki so bi-
li nagrajeni.
TEŽKE RAZMERE NA 
PRIMORSKEM
Na Primorskem so šole po ita-
lijanski okupaciji delale v izjemno 
težkih razmerah. Leta 1926 je s šol-
sko reformo postala učni jezik ita-
lijanščina, slovenska beseda v šoli 
ni bila več dovoljena.
Učiteljstvo na Primorskem se je 
že leta 1920 povezalo v Zvezo slo-
vanskih učiteljskih društev, ki je do 
leta 1926 izdajala časopis Učiteljski 
list. V njem je bil leta 1924 objavljen 
predlog učitelja Vladimirja Kodriča 
iz Trsta, da bi ustanavljali razredne 
hranilnice.
Razredno hranilnico naj bi vo-
dil učenec, izvoljen za predse-
dnika, ki bi hkrati skrbel tudi za 
red v razredu. Vsak učenec bi 
imel svojo hranilno knjižico, te 
knjižice naj bi izdelali učenci sa-
mi pri pouku. Razredno blagajno 
naj bi hranil blagajnik, ki bi vo-
dil tudi razredno hranilno knjigo. 
Učitelji – razredniki naj bi pazili 
le na to, da bi učenci pravilno op-
ravljali vse funkcije. Žal ni znano, 
koliko razrednih hranilnic je bilo 
po tem modelu dejansko ustano-
vljenih.
HRANILNE KNJIŽICE KOT 
NAGRADE UČENCEM 
Ministrstvo prosvete v Beogra-
du je leta 1926 izdalo poseben pra-
vilnik o podeljevanju nagrad učen-
cem ob koncu osemletnega šola-
nja. Nagrajeni učenci so dobili hra-
nilne knjižice poštne hranilnice z 
vlogo 100 dinarjev, ki je niso mog-
li dvigniti, dokler niso postali pol-
noletni. Pri dodeljevanju nagrad so 
imeli prednost otroci invalidov in 
siromašnih staršev.
Da bi pri mladini spodbudili čim 
več zanimanja za varčevanje, je bilo 
v tistem času izdanih več publikacij. 
Poštna hranilnica je leta 1930 izdala 
knjižico Poštna hranilnica učiteljskim 
kandidatom, v kateri je bilo predsta-
vljeno poslovanje in koristi za vlaga-
telje. Namenjena je bila predvsem bo-
dočim učiteljem, ki naj bi med šolarji 
vzbudili interes za varčevanje. 
ZAKAJ IN KAKO NAJ 
VARČUJEM?
V omenjeni knjižici najdemo tu-
di posebno poglavje z naslovom Za-
kaj in kako naj varčujem? V njem 
je zapisano, da so v šolskem letu 
1929/1930 razdelili 51 nagrad za naj-
boljše naloge. Prvo nagrado v zne-
sku 500 dinarjev je prejela Erna 
Česnik iz Maribora, dijakinja 4. letni-
ka učiteljišča. Njena naloga je tudi 
objavljena v knjižici. Poštna hranil-
nica je spodbujala učence osnovnih 
šol k pisanju prostih spisov ob med-
narodnem dnevu varčevanja.
V Zbirki važnejših novih naredb 
in odredb za ljudske in meščanske 
šole ter učiteljišča v Sloveniji, ki jo je 
urejal profesor Fran Fink iz Maribo-
ra, izdajala pa Slovenska šolska ma-
tica, najdemo predpise, po katerih 
je poslovala Poštna hranilnica. Po 
pravilniku iz leta 1926 je Poštna hra-
nilnica porabila za nagrade en od-
stotek dobička, štiri petine tega zne-
ska pa so prejeli odlični in marljivi 
učenci ob zaključku osnovne šole. 
Leta 1934 je Poštna hranilni-
ca nagrajevanje ukinila, nagrade 
so podeljevale le še krajevne hra-
nilnice, in sicer tistim učencem, ki 
so napisali odlične naloge na temo 
varčevanja ob 31. oktobru.
Nadaljevanje prihodnjič.
Posebno poglavje v knjižici Poštna hranilnica 
učiteljskim kandidatom, ki je izšla leta 1930 v Beogradu. 
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
14
Kultura, Nasveti
O voznikih in upravljavcih delovnih strojev
SREČKO PISNIK,  
zasebni raziskovalec in inovator
V Savinjski dolini spoznavam 
ljudi, ki veliko presedijo na trak-
torjih, v kamionih za prevoz lesa, 
manjših delovnih strojih, kombijih 
in v drugih dostavnih vozilih. Ne-
koč sem se sam ukvarjal s tran-
sportno dejavnostjo, bil veliko na 
poti z raznimi prevoznimi sredstvi 
in posledično pričel trpeti boleči-
ne v hrbtenici. Kot zasebni razisko-
valec sem se posvetil preučevanju 
in danes vem, da sem našel prave 
vzroke za nastanek poškodb in bo-
lečin v hrbtenici.
Kot izhodišče tokratnega pri-
spevka navajam mnenje strokov-
njaka, ki preučuje ergonomijo de-
lovnih mest in za voznike opozar-
ja delodajalce: »Vlaganje v zdravje 
njihovega zaposlenega je tako po-
membna naložba, kot je na primer 
nakup tovornega vozila ali službe-
nega avtomobila. Dejstvo pa je, da 
se morajo tudi vozniki potruditi, da 
za volanom sedijo pravilno in upo-
števajo predpisane norme, pred-
vsem pa signale lastnega telesa.«
Pri voznikih oziroma upravljav-
cih delovnih strojev pride do pro-
blemov zaradi dolgotrajnega sede-
nja, obremenitve hrbtenice, kon-
stantnega položaja telesa in mi-
šic, ki so neaktivne oziroma nepre-
krvavljene. Premalo gibanja pome-
ni pomanjkanje kisika v mišicah, ki 
ga prav tako potrebujejo kot mož-
gani. Pritiski na medvretenčne plo-
ščice pa povzročajo, da so one-
mogočene za normalno delovanje 
(glej sliko) in s tem »vzdrževanje« 
hrbtenice.
Neprekrvavljene, neaktivne mi-
šice in vibracije v kombinaciji z ne-
pravilno držo še dodatno povzroči-
jo stiskanje medvretenčnih ploščic 
in s tem neke vrste dehidracijo. Za-
to smo po daljši vožnji ali delu ran-
ljivejši, kot bi bili sicer.
A tu izgubljajo tako delavci kot 
delodajalci. Prvi predvsem zato, 
ker sčasoma zbolijo, trpijo boleči-
ne, gredo na bolniške in, če ima-
jo srečo, se upokojijo, a žal že z ze-
lo načeto hrbtenico. Kakšni pa so 
stroški bolniške odsotnosti, ve-
do najbolj delodajalci sami (upo-
števati je namreč potrebno dej-
stvo, da tu ne gre samo za finanč-
ne stroške, ampak tudi stres, ko je 
potrebno reševati logistična vpra-
šanja zaradi nezmožnosti opravlja-
nja del zaposlenega delavca).
Voznik, ki nima dobrih pogo-
jev dela in slabo sedi, bo zago-
tovo v 10 ali 15 letih več bolniško 
odsoten. Lahko sledi celo invalid-
ska upokojitev, to pa pomeni stro-
šek za delodajalca. Menim, da je 
potrebno vlagati v izboljšave de-
lovnih pogojev takoj, saj, če zač-
nemo vlagati na zaposlenega po 
55. letu, je to vsaj 30 let prepoz-
no. Ker, če je nekdo 30 let vozil av-
to ali delal na delovnem stroju, ki 
ni imel vsaj ergonomskega sede-
ža, mu tudi nov avto oziroma de-
lovni stroj ne bo pomagal.«
Dober sedež, pravilno sedenje, 
po možnosti še z razbremenitvijo 
zgornjega dela telesa pri sedenju 
je najboljši položaj za samo hrbte-
nico oziroma za človekovo zdravje. 
V takem položaju so vretenca naj-
bolj poravnana. Če sedimo pravil-
no in se zavarujemo pred vibracija-
mi, ki so v prevoznih sredstvih ves 
čas prisotne, saj je v avtomobilu in 
predvsem delovnih strojih veliko 
spreminjanja smeri, naglega zavi-
ranja, pospeševanja, vožnje gor in 
dol …, lahko verjamemo, da ne bo 
prišlo do poškodb. Nikakor pa ne 
pozabimo! Človeško telo je nareje-
no za gibanje, zato, če se le da, vsa-
ke toliko časa vstanimo in se raz-
gibajmo!
ZLATA PALETA 2017 – ISKANJA
Božičevi certifikat kakovosti za likovno delo Suburbira
Na Zlati paleti so bile med razstavljavci tudi likovnice društva Gal. 
(Foto: Marija Šukalo)
Zveza likovnih društev Slove-
nije je v sodelovanju z Zavodom 
za kulturno integracijo in sociali-
zacijo družbenih skupin Ars Viva 
v Vrhniki pri Ložu pripravila zad-
njo razstavo v okviru letošnje Zla-
te palete. Poimenovali so jo Iska-
nja. Med skoraj petdesetimi deli iz 
šestih društev je komisija izbrala 
39 del, med njimi tudi dela zgor-
njesavinjskih likovnih ustvarjalk 
iz društva Gal Anke Rakun, Simo-
ne Zadravec in Blanke Božič. Po-
deljeno je bilo 32 priznanj in se-
dem certifikatov.
PRIZNANJA IN CERTIFIKAT
Priznanja so si za svoja likovna 
dela prislužile tudi Rakunova za 
Čudežne rože, Zadravčeva za Cve-
TABOR LJUBITELJSKIH 
SLIKARJEV IN FOTOGRAFOV
Zveza je v sodelovanju z Ars Vi-
vo v Starem trgu pri Ložu odprla 
razstavo likovnih del in fotografij, 
ki so nastala na 7. taboru ljubitelj-
skih slikarjev in fotografov. Sode-
lovale so tudi ustvarjalke društva 
Gal: Anka Rakun, Kelly Lazar, Irena 
Remic, Marjeta Špec, Darinka Ma-
rolt, Erna Acman in podpredsedni-
ca društva Blanka Božič.
Likovniki in fotografi so svoj nav-
dih iskali v zanimivi pokrajini, med 
planinskimi vrhovi Loške doline, na 
presihajočem Cerkniškem jezeru, v 
podzemlju notranjskega Krasa. Pri 
tem je nastalo 48 del, ki bodo na 
ogled vse do konca oktobra. 
Marija Šukalo
tove morja in Božičeva za Kraljico 
noči. Božičeva je prejela tudi cer-
tifikat kakovosti za delo Suburbira. 
Z njim se bo na zaključni razstavi v 
novembru potegovala za zlato, sre-
brno ali bronasto paleto. 
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 15
Ljudje in dogodki, Kultura
Marija Vrtačnik se je rodila v 
Šenčurju pri Kranju v zelo poveza-
ni sedemčlanski družini. Po osnov-
ni šoli je obiskovala gumarsko po-
klicno šolo in se zaposlila v Savi. 
Ob delu je dokončala srednjo eko-
nomsko šolo in se zaposlila v Iskri 
Commerce. Že zgodaj si je ustva-
rila družino, rodila sina in hčer ter 
istočasno z možem zidala hišo V 
Radmirju.
Vsakih nekaj let je zamenja-
la službo, saj jo je zanimalo veliko 
stvari. Tako je leta 1985 pričela de-
lati v Mozirju kot direktorica dav-
čne uprave, kasneje predsednica 
gospodarske sekcije na Občini Mo-
zirje in podpredsednica Izvršnega 
sveta Občine Mozirje. Zadnjih pet-
najst let službe je vodila nazarski 
Elkroj. 
V času vodenja Elkroja se je 
osredotočala na obvladovanje 
stroškov ter širitvi lastne trgo-
vske mreže za dve Elkrojevi bla-
govni znamki. Svoje znanje je ra-
V SPOMIN
Marija 
VRTAČNIK
1949-2017
da delila drugim, zato je sodelo-
vala v mnogih republiških komisi-
jah in gospodarskih združenjih. Za 
svoje delo je prejela zlati grb Obči-
ne Nazarje.
Bila je članica odbora združenja 
Manager in članica upravnega od-
bora sekcije managerk pri omenje-
nem združenju. V času vodenja El-
kroja je bila naklonjena lokalnemu 
okolju in zaposlenim, društvom in 
neprofitnim organizacijam pa je 
pomagala v okviru razpoložljivih 
zmožnosti.
Po upokojitvi je iskala nove iz-
zive, saj ni bila oseba, ki bi lahko 
bila brez dela. Sprejela je povabilo 
za vodenje Andragoškega društva 
Univerza za tretje življenjsko ob-
dobje v Velenju in se dela lotila z 
veliko predanostjo. 
Njene vodstvene in povezo-
valne izkušnje so bile na univer-
zi cenjene, sama pa je čutila, da 
pri tem delu ljudem nekaj daje in 
nekaj dobi od njih. In tako je bi-
lo vseh deset let, ko je vodila uni-
verzo. 
Njen pozitivni pogled na življe-
nje se ni spremenil niti v zadnjem 
letu, ko ji je zbolel mož. Še več, svo-
jo energijo je usmerila v obstanek 
in samostojnost Bolnišnice Topol-
šica. Bila je namreč predsednica 
civilne iniciative za ohranitev le-te.
Življenje je rada živela pol-
no. Cenila je zdravje in se veseli-
la preprostih opravil na vrtu, vzgo-
je pasjega mladiča, ki sta ga z mo-
žem dobila pred kratkim, mladiča, 
ki jo je spremljal tudi na zadnjem 
sprehodu. 
Predvsem pa je bila srečna z 
družino. K nenehnemu učenju jo 
je spodbujalo dejstvo, da lahko s 
pomočjo znanja, ki ga je usvoji-
la na univerzi, komunicira s svoji-
mi vnuki in otroki. Sredi tega več-
nega učenja jo je usoda vzela k se-
bi in verjetno bo tudi tam nekje ši-
rila znanje in dobro voljo.
Tekst in foto: Štefka Sem
23. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ
Deset umetnikov znova poustvarjalo lepote Mozirja
Udeleženci Ex tempora so srečanje začeli v Mozirskem gaju. (Foto: Ciril M. Sem)
Marsikateri dogodek se z leti »izpoje«, zbledi. 
Tega zagotovo ne moremo dejati za likovno ko-
lonijo Ex tempore Mozirski gaj, ki bo čez dve le-
ti stara že četrt stoletja. Čeprav število sodelujo-
čih niha, letos jih je bilo »le« deset, to ne vpliva 
na kvaliteto izpeljane prireditve in predvsem na 
pomen, ki ga samo dogajanje in nastale umetni-
ne že več kot dve desetletji prinašajo Mozirju in 
Zgornji Savinjski dolini.
DOMAČINI VSAKO LETO OBČUDUJEJO 
NASTAJAJOČE UMETNINE …
Tudi letos so se na koloniji zbrali umetni-
ki iz Slovenije in zamejstva ter ustvarjali na 
temo Mozirski gaj in trško jedro. Ustvarjalci 
so vedno z dobrodošlico sprejeli vsakogar z 
zanimanjem za njihovo delo, prav tako so bi-
la vrata priložnostnega ateljeja v Slomškovi 
dvorani odprta za vse obiskovalce. Umetni-
ke so tradicionalno obiskali tudi otroci iz mo-
zirskega vrtca.
… UMETNIKI PA ZANIMIVE LOKACIJE NAŠE 
DOLINE
Kot je povedal Jure Repenšek, idejni vodja in 
organizator Ex tempora, so srečanje začeli v Mo-
zirskem gaju. »Po ogledu parka in uvodnih na-
govorih mozirskega podžupana Romana Čretni-
ka, predsednika EHD Mozirski gaj Darka Beleta 
in organizatorja dogodka, so se umetniki naseli-
li na kmečkem turizmu pri Levcu v Lokah. Ob ve-
čerih smo jih povabili na zanimive lokacije naše 
občine, kjer so okušali domače dobrote in spoz-
navali zanimivosti naše občine.«
V NOVEMBRU SLEDI PREGLEDNA RAZSTAVA V 
MOZIRSKI GALERIJI
V Slomškovi dvorani so pripravili odprto de-
lovno razstavo, na kateri je umetnike in osta-
le zbrane nagovoril mozirski župan Ivan Suho-
veršnik. Repenšek je sodelujočim podelil sim-
bolične poklone in se jim zahvalil za sodelova-
nje. V novembru sledi še odprtje pregledne raz-
stave 23. Ex tempore Mozirski gaj v Galeriji Mo-
zirje, kjer bo na ogled vsem ljubiteljem umetno-
sti postavljena daljše obdobje.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
16
Ljudje in dogodki
PREDAVANJE BOJANE VRANJEK CAMINO NA REČICI OB SAVINJI
Karkoli narediš, dobiš povrnjeno
Bojana Vranjek je spregovorila o svojih 
življenjskih preizkušnjah, ki so jo dolete na 
poti. (Foto: Marija Šukalo)
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji je velenj-
ski večgeneracijski center Planet generacij or-
ganiziral predavanje Bojane Vranjek Camino. 
Slovenjgradčanka je na tisoč kilometrov dolgo 
pot, pot samote in preizkušenj Camin, stopila v 
Saint Jean Pied de Portu. Peš je hodila preko Pi-
rinejev do Santiaga de Compostele in naprej v 
Muxio in Finisterre. Na osem tednov dolgem po-
potovanju se ji je odkrivalo marsikaj, kar ji je da-
lo nov vpogled na življenje. Vse skupaj je strnila 
v knjigi Camino : mistika nevidnega sveta, ki je 
pisana kot popotniški dnevnik. 
Romarka je povedala, da ji je Camino dal spoz-
nanje, da moraš zase in za svoje potrebe poskrbe-
ti sam. »Je pa res, da imaš na Caminu eno veliko 
prednost – brezpogojno lahko računaš na pomoč 
soromarjev. Poleg tega ljudje mnogo prej opazijo 
naše težave kot mi sami. Vse to pa za življenje v do-
mačem okolju ne moremo trditi,« je o svojih doži-
vetij spregovorila popotnica in poudarila, da je hit-
ro spoznala, da, karkoli narediš, dobiš povrnjeno. 
Ob zaključku, ko se je razvila zanimiva de-
bata, je dala nasvet vsem, ki se podajajo na 
kakršno koli pot, naj ne omahujejo. »Zelo eno-
stavno je pravzaprav doseči cilje, le ljudje pre-
več oklevamo s tistim prvim korakom, ki bi ga 
morali narediti. Lažje nam je iti nazaj ali ostati 
na mestu, kot pa iti v neznano, čeprav nas tam 
čaka nekaj boljšega.«
Marija Šukalo
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Pestro jesensko dogajanje za stanovalce
Stanovalci centra so se zavrteli ob prijetni 
glasbi. (Fotodokumentacija centra)
V septembru se je v gornjegrajskem centru 
starejših veliko dogajalo. Druženje z Duom Opa-
la, kostanjev piknik in čajanka ob svetovnem 
dnevu starejših so le nekateri od prijetnih do-
godkov v centru. Stanovalce sta obiskali sestri 
Katja in Mojca, članici Dua Opala in jim z igra-
njem na harmoniko ter kitaro ali baritonom prip-
ravili živahno zabavo. 
KOSTANJEV PIKNIK
Stanovalci centra so se odpravili v bližnji 
gozd nabirat kostanj za kostanjev piknik. V so-
ju pisanih barv so pričakali tetko Jesen. Druži-
li, veselili in uživali so v soju sončne svetlobe, 
kostanja in prijetne glasbe. Kostanjevega pikni-
ka se je udeležila večina stanovalcev, tudi tisti, 
ki se težje gibljejo. 
ČAJANKA OB SVETOVNEM DNEVU 
STAREJŠIH 
Ob svetovnem dnevu starejših so stanoval-
ci prebirali zgodbe stanovalcev iz različnih do-
mov za starejše, o njihovem počutju, dihu življe-
nja. Na dan so privrele čudovite zgodbe stano-
valcev, ki so ganile vsakega. Takšne, ki jih že dol-
go niso povedali, in hkrati zgodbe, ki ne bodo šle 
nikoli v pozabo.
Štefka Sem
VEČER LJUBITELJSKEGA PETJA NA REČICI OB SAVINJI
Prepevali tisti s posluhom in tisti z »veseljem do posluha«
V petju so uživali vsi, zato je bilo postranskega pomena, kako je bila glasbena točka 
izvedena. (Foto: Marija Šukalo) 
Po besedah vodje vsebin v rečiškem družin-
skem centru Urške Selišnik je pobuda za večer 
ljubiteljskega petja prišla po koncertu, ko se je v 
Medgen hiši prepevalo in plesalo. Sklenili so dogo-
dek ponoviti in združiti ljubiteljske pevce. Tako so 
na posebnem prepevali tisti s posluhom in tisti »z 
veseljem do posluha«, kot je bilo slišati med njimi. 
Program je bil raznovrsten in spontano prip-
ravljen. Sprva so posegali po ljudskih pesmih, 
nadaljevali s ponarodelami, dodali kašno parti-
zansko in narodnozabavno. Za popestritev ve-
čera je poskrbela harmonikarka Špela Bider. 
Druženje je padlo na plodna tla, saj so sklenili, 
da se bodo srečevali enkrat mesečno, predloge 
za program pa usklajevali sproti.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 17
Oglasi
Kronanje športnikov leta bo spremljala 
odlična zabavno glasbena predstava
Delo strokovne komisije, ki se je že sestala, 
tedenske objave dogajanja v Savinjskih novi-
cah, na spletni strani www.sportnik-zsd.si in od 
zdaj dalje tudi na facebook strani bi naj spodbu-
dili občane, da bi aktivno spremljali novosti in z 
glasovanjem soodločali o letošnjih prejemnikih 
bili športniki – posamezniki člani športnih dru-
štev ali klubov. 
Za nominacije športnikov ob izbiri športnika le-
ta v naši dolini bi morala poskrbeti športna društva 
in klubi iz določenega okolja. Na podlagi predlogov 
in rezultatov bi strokovni svet prireditve lahko do-
ločil, kdo lahko pride v ožji izbor in s tem kandidira 
za naj športnika, športnico ali klub idr.«
Roman Čretnik, ml. (športnik, rekreativni 
tekač, ultramaratonec, Loke pri Mozirju):
Roman je poleg strastnega vsestranskega 
športnika tudi soorganizator tekaških prireditev 
(Gorski tek na Golte, Gorski tek na Krvavec, Ma-
raton Savinja idr.). O lanskoletni prireditvi špor-
tnik leta je dejal: »Pozdravljam angažiranost Iva 
Milovanoviča in njegove ekipe sodelavcev, da so 
vpeljali takšen izjemen dogodek tudi v naši doli-
ni in tako na lep način izpostavili številne vrhun-
ske dosežke naših športnikov. Lansko prireditev 
sem spremljal v živo, izvedena je bila na viso-
kem nivoju in organizatorjem lahko le čestitam 
in zaželim vse dobro še v prihodnje. Tudi sam 
sem bil povezan z zaključnim dogodkom v po-
vezavi domačega gasilskega društva PGD Mo-
zirje, z največjim veseljem seveda.« 
Roman je še dejal, da je opazil, da je bilo ne-
kaj nerodnosti ob razdelitvi vstopnic, a da ve, da 
je tokrat že prišlo do pričakovane spremembe, saj 
bo možen dostop do kart v odprti prodaji. Kot je 
povedal, zaupa komisiji, ki vloži uradne nomina-
cije in športnike javno izpostavi glasovanju, a bi 
sam priporočil že za letošnjo sezono športnika, 
kolesarja Erika Rosensteina, evropskega prvaka 
v 12-urnem kolesarskem maratonu 2017 .
Jože Miklavc, foto: Jože Miklavc, 
fotodokumentacija RČ, ml.
elitnega naslova športnik leta 2017. Medtem so 
se prvim podpornikom pridružili že novi spon-
zorji, ki po lanskoletni izkušnji vedo, da so tako 
vložena sredstva dobrobit v lokalnem okolju ter 
omogočanje organizatorju vseh aktivnosti izbo-
ra in zaključne prireditve z razglasitvijo posa-
meznih zmagovalcev 28. decembra. 
OBETA SE PRVOVRSTNA PREDSTAVITEV IN 
PRIREDITEV
Pokroviteljstvo sta poleg drugih potrdila druž-
ba Podkrižnik ter Marki Transport. Kot smo izve-
deli, bo dogodek dovolj vabljiv, saj bodo ob po-
delitvi letošnjih priznanj in pokalov sodelovali 
pevski zbor OŠ Nazarje, legenda med slovenski-
mi pevci Andrej Šifrer, sopranistka Mojca Bitenc 
in glasbena skupina Ave. Moderator prireditve bo 
Uroš Kuzman, ki bo poskrbel za dodatno privlač-
nost spektakla v športni dvorani v Mozirju.
Vprašali smo zanimive ljudi, ki so tako ali dru-
gače povezani s športom in rekreacijo, kako vi-
dijo vpeljani sistem športnika leta. 
Jože Zvir (partner, spremljevalec aktivne 
športnice, Šentjanž):
»Ob spremljanju partnerke Bernarde Zvir lah-
ko povem, da je vsak začetek težaven ne glede 
na vrsto športa, posebej če gre za športnika po-
sameznika, ki je prepuščen sam svoji odločitvi 
in vstopu iz rekreativnega v tekmovalni šport. 
Ko pridejo boljši rezultati, je veliko lažje, saj bre-
me stroškov praviloma ne nosi več le sam. 
Ob več deset tekmovanjih v daljših tekih, ma-
ratonih ter ultra maratonih stroški poberejo vse 
prihranke. Brez pomoči dobrih prijateljev bi bilo 
težko. Menim, da so posamezniki v slabšem po-
ložaju kot v kolektivnih športih. Prav bi bilo, da bi 
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
18
Oglasi
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 19
Organizacije, Ljudje in dogodki
V MEDGEN BORZI O BONTONU
Na kulturni prireditvi se pričakuje kulturno vedenje 
Udeleženci izobraževanja so pozorno 
prisluhnili predavanju Milene Lipovšek. 
(Foto: Marija Lebar)
Organizatorja KUD Utrip in Javni sklad RS za 
kulturne dejavnosti, območna izpostava Mozirje, 
sta pripravila izobraževanje o bontonu na kultur-
nih prireditvah tako za prireditelje kot za obisko-
valce kulturnih dogodkov. Kakšen naj bo bonton 
na teh prireditvah, je v Medgen borzi na Rečici 
ob Savinji predstavila dr. Milena Lipovšek.
Predavateljica je najprej govorila o tem, na 
kaj vse mora biti pozoren organizator prireditve. 
Pomembni so oglaševanje dogodka, priprava 
prostorov, parkirišče, prostor za prizoriščem za 
nastopajoče, ustrezno ozvočenje, pa tudi okoliš-
čine, ki izvajalcem omogočijo nemoten nastop. 
Po zaključenem dogodku sta kratek stisk roke 
in predaja cvetja ali darila dovoljšnja pozornost, 
je povedala.
Spoštovanje je glavno vodilo, ki se ga naj drži-
jo obiskovalci: pravočasnost, pozorno spremlje 
dogajanja, neuporaba telefona, ne komentira-
nje dogajanja ... Starši naj poskrbijo, da otroci ne 
bodo moteči. Skratka, obnašati se je treba tako, 
da ne motimo nastopajočih niti občinstva. 
Marija Lebar
DELAVNICA S SIMONOM OGRIZKOM NA REČICI OB SAVINJI
Nasveti florista pripomogli k zanimivim jesenskim dekoracijam
Zanimive kreacije iz različnih materialov je izdelalo 14 udeleženk delavnice. 
(Foto: Marija Šukalo)
Center za družine Medgen hiša Rečica ob Savi-
nji je v goste povabil mednarodno priznanega flo-
rista Simona Ogrizka iz Velenja. V delavnici z naslo-
vom Rožnata prepletanja je predstavil, kako darove 
narave in zelenje povežemo v zanimive aranžmaje.
Tema druženja in ustvarjanja je bila Pozdrav je-
seni v Zgornji Savinjski dolini. Udeleženke so iz 
buč in drugih plodov ustvarile dekoracije za po-
pestritev bivalnih prostorov, vhodov, vrtov. Sta-
re, že zbledele košare, polomljena vedra, lončene 
posode so postali zanimivi podstavki ali dekora-
cije, na katerih so se bohotili plodovi ob različnem 
zelenju in cvetovih. Ogrizek pa je sproti velikokrat 
namignil, kaj se lahko skupaj kombinira.
Marija Šukalo
DAN ODPRTIH VRAT IN OTROŠKA TOMBOLA V MUZEJU VRBOVEC NAZARJE
Otroci navdušeni nad »starinsko« igro 
Okoli trideset otrok se je posvečalo iskanju številk, izžrebanih v zlatem bobnu. 
(Foto: Tatiana Golob)
Svoji skupnosti in ostalim ljubiteljem zgodo-
vine je svoja vrata odprl Muzej Vrbovec Nazar-
je, ki s stalno razstavo prikazuje gozdarsko in 
lesarsko tradicijo Zgornje Savinjske doline. Na 
dnevu odprtih vrat so prostore muzeja napolni-
li otroci, ki so prišli iskat srečo na otroško tom-
bolo.
Okoli trideset otrok se je veselo posvečalo is-
kanju številk, izžrebanih v zlatem bobnu. Naj-
večje srečneže so čakale privlačne nagrade. 
Namen kolektiva Muzeja Vrbovec, da otroke in 
njihove starše spomni na že skoraj pozabljeno 
igro, je uspel. 
Muhasto vreme je na dan odprtih vrat priva-
bilo nekaj več kot deset obiskovalcev, ki so si 
prišli ogledat zanimivo razstavo posvečeno le-
sni tradiciji naše doline. Muzej so v večini obi-
skali domačini, našlo pa se je tudi nekaj turistov, 
ki so bili z ogledom razstave zelo zadovoljni.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
20
Organizacije
DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Z ekskurzije so se vrnile z lepimi vtisi in novimi idejami
Skupina udeleženk ekskurzija ob ogledu Bleda (fotodokumentacija društva)
Članice društva kmetic naše doline so se po-
dale na Gorenjsko, si ogledale tamkajšnje zna-
menitosti in pogledale, kako gospodarijo neka-
teri kmetovalci. V Mavčičah blizu Kranja so obi-
skale kmetijo Zlate, na kateri gospodarja Jože 
in Greta gojita piščance in prašiče. Imata tudi 
dve dopolnilni dejavnosti, in sicer peko kruha in 
krušnih peciv ter predelavo mesa, kar prodajajo 
tudi v lastni prodajalni. 
TURIZEM IN ČOKOLADNE DOBROTE
Na Bledu so si ogledale Garden Village, to je 
glamping v nekdanji vrtnariji. Lastniki so obisko-
valkam predstavili svojo ponudbo luksuznega tu-
rizma v naravi, za otroke ponujajo spanje na dre-
vesu. Po krožni vožnji okrog jezera so se v Lescah 
ustavile pri tovarni Gorenjka in si nakupile čoko-
ladnih dobrot. V Begunjah so obiskale Avseniko-
vo galerijo, sledil je obisk bazilike na Brezjah in 
povratek domov, kamor so se vrnile dobre volje, 
polne lepih in koristnih vtisov.
Marija Lebar
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Veselje ob skupnem druženju
Člani Društva upokojencev Mozirje so se ob veselem vzdušju odločili, da se prihodnje leto 
zopet srečajo.
Mozirski upokojenci so si drugo leto zapo-
red organizirali družabno srečanje, na katerem 
so se v kampu Menina v Varpoljah izvrstno za-
bavali. Na pikniku so jim zapeli člani pevske-
ga zbora, ki so poskrbeli za dobro vzdušje. Po-
merili so se v pikadu, balinanju in streljanju z 
zračno puško. 
Najboljši so poleg aplavzov in glasnega na-
vijanja prejeli medalje in priznanja. Ob veselem 
vzdušju so se odločili, da se prihodnje leto zo-
pet srečajo. Morda takrat še v večjem številu, saj 
so glas navdušenja ponesli na svoje domove in 
med prijatelje.
Benjamin Kanjir
EVROPOPOTNIKI IZ MOZIRJA DO RADELJ
Prehodili del evropske pešpoti E6
Štiridnevnega pohoda se je udeležilo trideset popotnikov. (Foto: Benjamin Kanjir)
Trideset popotnikov se je podalo po evrop-
ski pešpoti E6 iz Mozirja do Radelj na tradici-
onalno letno srečanje evropopotnikov. Štiri-
dnevnega druženja so se udeležili tudi gozdar-
ji nazarske območne enote Zavoda za gozdo-
ve Slovenije. Na startu sta jih pozdravila vod-
ja enote Anton Breznik in domači župan Ivan 
Suhoveršnik.
Pohod je bil organiziran v okviru projektov 
Slovenija hodi in  Mednarodnega leta turizma 
2017 , ki poteka pod geslom propagiranja trajno-
stnega turizma za razvoj. Organizatorji pohoda 
so bili prijetno presenečeni nad zelo dobro ude-
ležbo. Med drugimi se jim je pridružil popotnik iz 
Hamburga, ki je že dodobra prepešačil Evropo. 
Gozdarji so skrbeli za vrsto informacij, ki so 
omogočile popotnikom večji uvid v območja, po 
katerih so hodili. Domačini so jim razlagali, s čim 
se ukvarjajo in na kakšen način se lotevajo traj-
nostnega razvoja. 
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 21
Šport
SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE 
Pintarju že tretji 
mandat v Mednarodni 
smučarski zvezi (FIS)
Rajko Pintar bo še v tretje predstavnik 
Slovenije za področje mladih v FIS-i. 
(Foto: Marija Lebar)
Na Smučarski zvezi Slovenije so že tretjič za-
pored imenovali Rajka Pintarja kot predstavni-
ka Slovenije v komisiji za področje smučarskih 
skokov otrok in mladostnikov. Sedanji štiriletni 
mandat se izteče prihodnje leto, ponovno bo 
funkcijo opravljal od leta 2018 do 2022. 
Pintar je ob tej priložnosti povedal: »Funkci-
ja je toliko pomembna zato, ker FIS-a daje ve-
lik poudarek smučarskemu športu v mladin-
skih disciplinah. Omenjeno mesto omogoča 
stalen kontakt z najvidnejšimi predstavniki FI-
S-e, hkrati pa tudi stik z najnovejšimi smernica-
mi delovanja v smučarskih skokih ter pri orga-
nizaciji le-teh.«
Marija Lebar
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Zaključek strelske sezone
Dobitniki medalj zadnje tekme (z leve): 
Borut Kolar, Ivan Rihter in Tomaž Trogar 
(foto: Konrad Zemljič)
Člani gornjegrajskega strelskega društva 
so na prvo oktobrsko nedeljo organizirali zad-
njo tekmo z malokalibrsko puško v tej sezoni na 
strelišču Lovske družine Gornji Grad. Strelci so 
streljali z malokalibrsko puško sede, za mizo z 
naslonom, na razdaljo 100 metrov, po pet nabo-
jev za preizkus in deset za oceno.
V lepem, a hladnem jutru je bila udeležba 
dobra, strelci pa so dosegli zelo dobre rezulta-
te. Zmagal je Ivan Rihter (96 krogov) pred Boru-
tom Kolarjem (91, (4 x 10, 4 x 9)) in Tomažem Tro-
garjem (91, (4 x 10, 3 x 9)).
Podelili so tudi medalje za dosežke tekom le-
ta za nekatere discipline in dosežke: MK puška 
leže, MK puška trostav, kombinacija 2017 in po-
kal za zmagovalca kombinacije. 
Janez Kolar
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Zajc v članski konkurenci in ekipa do 16 let državni prvaki
Četverica, ki je osvojila naslov državnih prvakov v družbi trenerja Miha Sušnika (tretji z 
leve) in spremljevalcev z ljubenskega kluba (fotodokumentacija SSK Ljubno BTC)
Timi Zajc je na tekmi državnega prvenstva v 
Planici preteklo nedeljo premagal vso člansko 
konkurenco, tudi reprezentante, in postal držav-
ni prvak. Državni prvaki so postali tudi člani eki-
pe do 16 let v sestavi Jernej in Lenart Presečnik, 
Karlo Vodušek in Gorazd Završnik.
DRŽAVNO PRVENSTVO
Zmagovita peterica je ob koncu poletne se-
zone navdušila z odličnimi skoki. Timi je za šest 
in deset točk premagal drugo- in tretjeuvršče-
na Nejca Dežmana in Tilna Bartola. Peter Prevc 
je bil deveti in Robert Kranjec 14, kar kaže, da se 
Timi glede na formo in odlične rezultate že prib-
ližuje nastopom v reprezentanci. Preostali lju-
benski skakalci so se uvrstili na sledeča mesta: 
Žak Mogel 18, Matevž Samec 21, Medard Brezov-
nik 35, Lovro Vodušek 44.
Med mladinci do 16 let so se Ljubencem na po-
samični tekmi najvišja mesta izmuznila le za ma-
lo. Jernej Presečnik je bil četrti. Karlo Vodušek 
sedmi, Lenart Presečnik 22 in Gorazd Završnik 34. 
V Velenju so speljali državno prvenstvo za dečke 
do 15 let. Lenart Presečnik je bil peti, Gorazd Zavr-
šnik 10., ekipa pa je osvojila osmo mesto.
POKAL COCKTA 
V MISLINJI
V pokalu Cockta so se v Mislinji pomerile štiri 
kategorije. Zmago si je med člani priskakal Ma-
tevž Samec. Med mladinci do 18 let so stopnič-
ke zasedli trije člani ljubenskega kluba. Zmagal 
je Medard Brezovnik, drugi je bil Lovro Vodušek, 
tretji Žak Mogel in deveti Luka Robnik.
V kategoriji mladinci do 16 let je Jernej Pre-
sečnik zasedel drugo mesto, Karlo Vodušek če-
trto. Med dečki do 15 let je Lenart Presečnik za-
sedel šesto mesto. 
Štefka Sem
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
22
Kronika
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• POLICISTI PRIDRŽALI VINJENEGA VOZNIKA
Radmirje: 4. oktobra v popoldanskem času je patrulja ob kontroli pro-
meta v Radmirju kontrolirala voznika osebnega avtomobila, ki je kazal 
očitne znake vinjenosti. Odrejen je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je po-
kazal 1.01 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper voznika je bilo odreje-
no pridržanje, odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje in podan obdolžilni 
predlog na Okrajno sodišče v Celju, oddelek za prekrške.
• TRANSPARENT OGROŽAL VOZNIKE
Ljubija: 5. novembra ob 18.53 je v Ljubiji močan veter odtrgal transpa-
rent, ki je visel preko regionalne ceste in ogrožal mimovozeče. Posredo-
vali so gasilci PGD Mozirje in transparent odstranili. 
• S HELIKOPTERJEM PREPELJALI OBOLELO OSEBO V UKC LJUBLJANA 
Nazarje: 5. oktobra okoli 17.10 je posadka s helikopterjem Slovenske 
vojske v spremstvu dežurne ekipe reševalcev helikopterske nujne medi-
cinske pomoči poletela v Nazarje in iz tamkajšnjega zdravstvenega do-
ma prepeljala obolelo osebo v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Ga-
silci PGD Nazarje so zavarovali kraj pristanka in nudili pomoč reševal-
cem pri prenosu obolele osebe do helikopterja.
• ZASEŽENO MOTORNO KOLO
Spodnja Rečica: 6. oktobra v popoldanskem času je policijska patru-
lja ob kontroli prometa v Spodnji Rečici ustavila voznika motornega ko-
lesa. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da voznik ne poseduje veljavnega 
vozniškega dovoljenja. Vozniku je bilo motorno kolo zaseženo, zoper nje-
ga pa je bil podan obdolžilni predlog.
• VLOMIL V GOSTINSKI LOKAL
Logarska dolina: V popoldanskem času 7 . oktobra so policisti preje-
li obvestilo o vlomu v gostinski lokal v Logarski dolini. Neznani storilec 
je vlomil skozi vhodna vrata in odnesel menjalni denar, spominske okra-
ske, vžigalnike in radijski sprejemnik.
• VOZNIK Z NEPRAVILNO VOŽNJO POVZROČIL NESREČO 
       S SMRTNIM IZZIDOM
Primož pri Ljubnem: 8. oktobra, malo čez 21. uro, se je na regio-
nalni cesti izven naselja Primož pri Ljubnem zgodila prometna nesre-
ča. V trčenju dveh osebnih vozil je umrla 32-letna voznica, 25-letni vo-
znik drugega osebnega vozila in njegova 21-letna sopotnica sta se hu-
je poškodovala. 
Vzrok prometne nesreče je bila nepravilna stran in smer vožnje 25-le-
tnega voznika, ki je vozil iz smeri Ljubnega ob Savinji proti Lučam. V des-
nem nepreglednem ovinku, izven naselja Primož pri Ljubnem, je zapeljal 
na nasprotno smerno vozišče in trčil v vozilo 32-letne voznice, ki je pra-
vilno pripeljala nasproti. Voznica je na kraju prometne nesreče poškod-
bam podlegla. Voznik in njegova 21-letna sopotnica sta se v prometni 
nesreči hudo poškodovala.
Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so protinaletno in protipožar-
no zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja, s tehničnim po-
segom rešili ukleščene osebe iz vozil, z vpojnimi sredstvi posuli ces-
tišče, razsvetljevali okolico nesreče, nudili pomoč reševalcem in poli-
ciji. Poškodovani osebi sta bili prepeljani v Splošno bolnišnico Celje z 
reševalnima voziloma zgornjesavinjske in velenjske službe nujne me-
dicinske pomoči.
Letos je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje 
umrlo 15 ljudi, lani v enakem obdobju pa 16.
• VLOMIL V TRGOVINO IN UKRADEL MOBILNE TELEFONE 
Mozirje: 8. oktobra v dopoldanskem času so bili policisti obveščeni o 
vlomu v trgovino z opremo za mobilno telefonijo v Mozirju. Neznani sto-
rilec je iz notranjosti odnesel mobilne telefone.
• OBČANKA NAŠLA GRANATO V GOZDU
Ter : 8. oktobra ob 10.46 je v Teru občanka pri sprehodu po gozdu naš-
la angleško minometno granato iz 2. svetovne vojne. Najdbo so odstra-
nili in prepeljali na varno pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS 
vzhodno štajerske regije.
• JADRALNI PADALEC SE JE POŠKODOVAL PRI PRISTANKU 
Veliki Rogatec: 9. oktobra ob 12.57 je na Velikem Rogatcu zaradi ne-
nadnega sunka vetra zasilno pristal 24-letni jadralni padalec. Pri pris-
tanku je trčil v drevo in si poškodoval nogo. Posredovali so reševalci 
celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije, ki so poškodovanega 
oskrbeli in predali ekipi helikopterske nujne medicinske pomoči. S heli-
kopterjem Slovenske vojske je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. 
• ZAGORELA GRMOVNATA POVRŠINA
Blate: 9. oktobra ob 16.45 je v Blatah (občina Rečica ob Savinji) iz ne-
znanega vzroka zagorela grmovnata površina v velikosti okoli 120 kva-
dratnih metrov. Gasilci PGD Rečica ob Savinji, Pobrežje in Grušovlje so 
požar lokalizirali in pogasili.
(Foto: IS)
(Fotodokumentacija PGD Nazarje)
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 23
Šport, Zahvale, Informacije, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
Nisem odšel, 
nad tabo bedim. 
Pošiljam ti sonce, 
te z vetrom hladim. 
ZAHVALA
Iz minljivosti v večnost je odšel naš dragi 
mož, ati in dedi 
Franc ERMENC 
z Rečice ob Savinji 
2. 11. 1931 - 6. 10. 2017
Zahvaljujemo se reševalni službi Zdravstvenega doma Nazarje, ose-
bju bolnišnice Topolšica in članom Združenja šoferjev in avtomehani-
kov Zgornje Savinjske doline. 
Hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi. Pogrešali ga bomo. 
Žena Berta z družino
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Zmaga v prvi pokalni 
tekmi
Na prvi uradni tekmi v sezoni 
2017/2018 se je odbojkarska eki-
pa KLS Ljubno v pokalni tekmi po-
merila z drugoligaško ekipo iz Celja 
in zabeležila tesno zmago po petih 
setih. Tekma je potekal 4. oktobra v 
ljubenski osnovni šoli.
LJUBENKE ZMAGALE S TESNIH IN 
ZASLUŽENIH :
V prvem setu so bolje začele 
gostje in povedle z 8:6. Po odmo-
ru se je domača ekipa zbrala, nare-
dila delni izid 10:2 in povedla z le-
po prednostjo 16:10. Nato je naredi-
la nekaj napak, gostujoča ekipa se 
je povsem približala, kaj več pa ji v 
prvem setu ni uspelo. 
V drugem so Celjanke prevzele 
pobudo in razlika se je večala, sre-
di seta so Ljubenke zaostajale že 
za šest točk, v končnici seta pa le 
nekoliko zmanjšale razliko.
V tretjem setu so popolno-
ma prevladovale gostujoče igral-
ke, KLS-ove pa so naredile preveč 
napak, saj so veliko grešile pri za-
četnih udarcih, tudi sprejem je bil 
slabši del ekipe. 
Domači trener je v četrtem se-
tu naredil nekaj menjav in tako je v 
izenačeni igri pripadel domači eki-
pi, ki je izid izenačila na 2:2. 
V odločilnem petem setu je do-
mača ekipa popolnoma prevlada-
la na igrišču in zmaga je ostala do-
ma. Končni rezultat torej tesnih in 
zasluženih 3:2 (25:20; 21:25; 17:25; 
25:20; 15:6) za odbojkarice z Ljub-
nega. 
V tretjem krogu pokalnih tekem 
za ženske bodo odbojkarice igrale 
v Ljutomeru proti tamkajšnji ekipi. 
V soboto, 14. 10, pa se bo ekipa KLS 
Ljubno v prvem krogu tekmovanja 
v drugi ligi na Prevaljah pomerila 
za domačo ekipo.
KADETINJE ZABELEŽILE ENO 
ZMAGO, STAREJŠE DEKLICE DVE
S tekmami so začele tudi kade-
tinje, ki so na turnirju v Šempetru 
zabeležile en poraz in eno zmago. 
Najprej so proti domači ekipi zabe-
ležile poraz z 0:2 (6:25; 9:25), v dru-
gi tekmi pa po izenačeni igri pre-
magale ekipo Mislinje z rezultatom 
2:0 (25:22; 25:23).
Na parket so stopile tudi starej-
še deklice, ki so na turnirju v Misli-
nji zabeležile dve zmagi. V prvi tek-
mi so premagale ekipo Mislinje z 
2:0 (25:7; 25:11), v drugi tekmi pa 
še ekipo iz Celja z rezultatom 2:0 
(25:9; 25:20).
Franjo Atelšek
ZAHVALA
Po žalostni izgubi moža 
Francija GOLOBA 
iz Praprotnikove ulice 27, Mozirje 
… se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, ki ste mi nudili pomoč, 
prav tako gospodu Alojzu Vodovniku iz Ljubije.
Fani Golob
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novitete v Knjižnici Mozirje
Mladinska literatura: 
Doria, Živa Viviana: Ko pri-
de jesen, Žnidar, Tamara: Spletni 
previdneži : [priročnik za najmlaj-
še], Vidmar, Karmen: Štirje le-
tni časi, Kavčič, Petra: Vitica naj-
de srečo, Kokalj, Tatjana: Luža v 
čevlju, Kokalj, Tatjana: Cirkus treh 
vetrov, Bonilla, Rocio: Čuden ptič, 
Giord, Clive: Kako deluje svet, 
Hart, Owen: Rada te imam iz vse-
ga srca, Doria, Julia: Cvetek, ki se 
ni hotel zmočiti. 
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
24
Za razvedrilo
OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI
Na vsakoletnem srečanju Oj, lepo je res na deželi, ki so ga kot go-
stiteljice priredile Ljudske pevke Pušeljc v Novi Štifti, se je voditelj 
France Peternel, itak da navdušen nad Pušeljčevim žurom, začu-
dil: »Betka (Ročnik), kaj pa vam uhaja izpod trebuha? Cvili, glasno 
cuka in kot krava muka … Izgleda, kot da bi vime narobe molzli!« A 
se Betka ni dala zmesti, le še bolj je vlekla cucke kravje, da bilo je 
petja, vriska, smeha na vseh zdravje.
USPEŠNA VAJA OB KONCERTU
Na ljudsko-pevski in godčevski fešti v Novi Štifti so se izposta-
vili tudi Sverjanski gadi iz Radmirja. Ob sedemmesečnem jubilej-
nem nastopu, odkar so se zbrali v skupino, so dali vse od sebe in iz 
tipk harmonik. Ko so »skup spravili« dve znani in udarni skladbi, jih 
je glas iz občinstva naprosil še za tretjo. Navdušeni so bili vsi, je pa 
njihov vodja Miran Ermenc (četrti z leve) odredil, da tisti teden va-
ja odpade, saj so jo vendarle že opravili.
OPERACIJA USPELA ZA VSE OVCE, KI SE JE NISO UDELEŽILE
Nejc Slapnik (desno) na festivalu Bicka: »Čakaj, čakaj! A to je 
zdaj tista ovca, ki je še malo prej skakljala zunaj?«
Predsednik Ovčerejskega društva Raduha Ivan Pečovnik: »Je, ja. 
A si pričakoval, da bom imel plastične modele?«
Nejc: »Ampak ne vem, če smo bili z lastnikom zmenjeni, da jo 
razkazujemo po kosih.«
Ivan: »Boš pa rekel, da jo je medved pojedel.«
Nejc: »Ne bo šlo. Medveda so že imeli na taki operaciji, kot je 
zdaj ta ovca.«
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 42. številki SN
2017
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
KNJIGA MESECA OKTOBRA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Karel Gržan: 95 tez ...
Zgornjesavinjčan Karel Gržan je 
avtor več kot tridesetih knjig, du-
hovnik in doktor znanosti s pod-
ročja literarnih ved, med drugim 
je napisal uspešnice »Le kaj poč-
ne Bog v nebesih, ko je na zemlji 
toliko trpečih?«, »Vstanimo, v su-
ženjstvo zakleti!: Stop smrtonos-
ni igri polov«, »Vstanimo, v su-
ženjstvo zakleti!: Izstop iz smrto-
nosne igre polov«. Tokrat izpostav-
ljamo njegovo najnovejšo knjigo, ki 
je izšla ob 500. obletnici Lutrovega 
protestnega pisma o nevzdržnost 
razmer v Cerkvi, 31. oktobra 1517 .
Nevzdržnost današnjih eko-
nomskih in življenjskih razmer pa 
je vzrok 95 tez patra Gržana, v ka-
terih je poziv, da se odvrnemo od 
krivičnega in zločinskega hrema-
tizma in obudimo nauk ekonomi-
je, katere temeljno poslanstvo je 
skrb za dom – poskrbeti za sleher-
nika. Tanka knjižnica kar vabi k raz-
mišljanju o svetu, v katerem danes 
živimo.
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
26
Petek,
13. oktober
ob 20.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma – Nazarje : Posavje Krško (člani)
Sobota,
14. oktober
ob 8.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 8.00. Pred trgovino Kea na Rečici ob Savinji
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 9.00. Bohačev toplar – kmečka tržnica Nazarje
Razstava gob in nastop Ljudskih pevk Lipa 
ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Koncert ob 70-letnici ŽePZ Bočna
Nedelja,
15. oktober
ob 8.00. Na Placu na Ljubnem ob Savinji
Dobrodelna akcija Drobtinica
ob 18.00. Kulturni dom Ljubno
Komedija Kadar miši ni doma
Torek,
17 . oktober
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 15.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Javna obravnava OPPN Rečica ob Savinji
ob 17 .00. Knjižnica Solčava
Ura pravljic: Mala miška v knjižnici
Sreda,
18. oktober
ob 14.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predavanje Konstruktivno reševanje sporov med 
mladostniki – mediacija
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Bralni klub
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic: Mala miška v knjižnici
Četrtek,
19. oktober
ob 16.00. Muzej Vrbovec Nazarje
Usposabljanje Kako se odzvati na tujerodne vrste v 
gozdu
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Muca Mija in miška Maša
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Interni nastop učencev Glasbene šole Nazarje
Petek,
20. oktober
ob 14.00. Pred trgovino Mercator v Nazarjah
Dobrodelna akcija Drobtinica
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊ KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali-
tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊ ŠIVILJSTVO ŽANA 
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila 
(menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊ JAVNI RAZPISI, POSLOVNI NAČRTI, FADN, 
RAČUNOVODSTVO
EU Mozirje (uradne ure) pon. in sre. od 8. do 12. ure, osta-
lo po dogovoru. GSM: 070 611 505, E-mail: zlebnik.mojca@
gmail.com.
M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod Menino 
1, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH  in 
TOTAL TV paketov!  gsm: 041/688-094. 
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava 
dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistil-
nih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdela-
va kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni ma-
terial. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, odlične mesnate pasme 
za dopitanje ali zakol, Fišar; gsm 
041/619-372. 
Prodam bikce in telice, pasme si-
mental, limuzin. Težki 170-250 kg. 
Odstavljeni od mleka. Možna dosta-
va; gsm 031/233-599.
Prodam prašiče 30-250 kg, možna 
dostava; gsm 031/223-484.
Prodam dve raci; gsm 051/358-408.
Prodam krave z mlekom in kravo s 
teličkom; gsm 031/855-186.
Prodam bikca SI, starega teden dni; 
gsm 031/393-418.
Prodam teličko, simentalko, 130 kg; 
gsm 031/776-821.
Prodam 2 bikca, simentalca in limu-
zin, težka cca 200 kg; gsm 031/228-
2 1 7.
Prodamo prašiča, težkega cca 270 
kg, krmljen z domačo krmo, Sp. Re-
čica; gsm 070/ 870-321.
Prodam dva bikca, 350 in 300 kg; 
gsm 031/495-364.
Teličko rj, pašno, brejo 7 mese-
cev, dobrega porekla, prodam; gsm 
041/324-377 .
Prodam kravo simentalko, staro 4 le-
ta, brejo; gsm 041/293-017 .
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopita-
nje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; 
gsm 031/533-745.
DRUGO – PRODAM
Prodam diatonično harmoniko ca-
futa, b, es, as, velikost 38 cm, cena 
1.250 eur; gsm 031/764-072.
Prodam nerabljen cepilec, vov, 3 kw, 
cena 350 eur, v trgovini 580 eur; gsm 
041/881-276.
V mesecu novembru ali decembru 
prodam meso mladega goveda; gsm 
070/228-293.
Prodam meso polovice mlajše kra-
ve ugodno. Zakol bo konec oktobra; 
gsm 051/335-751.
Hladilnik gorenje, skoraj nov, ugodno 
prodam; gsm  031/829-017 .
Drva, suha, cepljena, metrska, mo-
žen razrez na kratko in prevoz; gsm 
031/585-735.
Prodam tračno žago za razrez hlodo-
vine; gsm 070/300-375.
Jedilni krompir in šipek prodam; gsm 
030/914-992.
Prodam krmni krompir, ugodno, mo-
žna dostava; gsm 031/865-456.
Zimske gume na platiščih za fiat se-
dici ali suzuki SX4; gsm 041/324-347 .
Prodam ekološki jedilni krompir; 
gsm 051/325-084.
Prodam suha, cepljena, metrska, bu-
kova in hrastova drva, možna dosta-
va; gsm 031/229-154. 
Prodam 4 platišča z zimskimi guma-
mi, rabljene eno zimo, 175-65-R14, od 
peugeota 206, cena po dogovoru; 
gsm 031/737-073.
DRUGO – KUPIM
Kupim sadje za prešanje; gsm 
041/455-176.
Kupim traktor 30 do 80 KS, v dobrem 
ali slabem stanju; gsm 051/203-387 .
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam 87 m2 veliko stano-
vanje v Mozirju; gsm 030/284-699. 
Trosobno stanovanje v  Gornjem Gra-
du ugodno prodam ali menjam za 
nepremičnino; gsm 041/444-769.
V Sp. Krašah prodamo 1 ha travnika; 
gsm 031/354-163.
Poslovni prostor v centru Mozirja pri-
meren za različne dejavnosti oddam; 
gsm 041/650-151.
OSEBNI STIKI
Situiran podjetnik želi živeti z de-
kletom, s temeljnimi vrlinani; gsm 
031/420-193.
VOZILA – PRODAM
Prodam opel corsa, letnik 2007 , cena 
po dogovoru; gsm 041/783-560.
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017 27
Oglasi
Savinjske novice št. 41, 13. oktober 2017
28
Ljudje in dogodki, Oglasi