u VI. 1932 Poštnina plačana v gotovini - , —.1, V Ljubi jani, v torek 14 junija 1932 Štev.134 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 COVENEC Ček. račun: Ljub« ljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. "563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U p ravu : Kopitar* jeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva pn prazniku Nova generacija V čsl. javnem življenju se že dalj časa pojavlja neko gibanje, ki jo še nedavna bilo brezimen-sko, vendar pa že počasi poraja politične posledice. Narodni, socijalni in gospodarski problemi vedno bolj zajemajo vse sloje naroda, j>osebno pa doraslo mladino. Ustanovitev republike pomeni za sedaj vladajočo generacijo izpolnitev sanj celih pokolenj, končni cilj njihovega političnega hotenja. Stvorila je in uredila državo jio svojih najboljših močeh in prepričanju in ji z uvedbo demokracije dala osnovno linijo. Danes vlada le še iz politične preteklosti in s pomočjo železne strankarske discipline. Izgubila je vsled prevelikega angažiranja na vladnih in drugih političnih poslih stik z življenjem, ki kroži izven birokratične sfere. Mladina, ki jo niso znali vladajoči krogi nikakor pritegniti, se je odtujevala miselnosti starih, njena sveža ekspanzija je ni mogla trajno držati ob strani in dospevajoč v trezno moškost, vidi nalogo rei publicae v popolnoma drugih smereh kot vladajoča generacija. Med njima je prepad v pojmovanju o bistvu in smotru države in naroda. Te nove smeri so se rodile že pred leti in so živele, ter se med krizo demokracije razširjale tiho in neopaženo. Proti generaciji sitih, ki si je razdelila vse ugodnosti nove države, odrašča štirinajst letnikov mladih volilcev, ki so prišli prepozno za agrarno reformo, prepozno za dobra mesta, ki so vsa zasedena po otrocih in nečakih revolucije. Državni aparat reducira, ustavlja priliv mladih, gospodarska kriza omejuje industrijo, nekatere panoge ukinja, nezaposlenost preti postati kronična, racionalizacija kmetijstva stalno goni prebitke vasi v mesta, število študiranega proletariata neverjetno narašča, priložnost k delu izginja in nova generacija začenja biti brez upanja na zboljšanje; po-lašča se je globoka nezadovoljnost. Z geslom »omejiti se je treba«, prihajajo ob sedanji gospodarski krizi k lačni mladini siti po-sedovalci dobička revolucije. Zaključek agrarne reforme vidi zadolženi kmet v obliki novega graj-ščinskega plemstva na preostankih veleposestev, delavskih množic ne vodijo njim enaki, lačni, iz-mozgani, ampak njih obogateli »tovariši«, ki se danes prištevajo k vrsti gornjih deset tisoč, okuženi po amerikanski korupciji. Iz teh socijalnih korenin raste razočaranje, ki ga hoče izkoristiti na deželi fašizem, v Pfagi pa liga Stfibernega, ki eta oba podobna političnim strujam preteklosti, ker sta iz njih bila izvržena. Povsod se čuti nekaka depresija, ki utrjuje prepričanje, da je treba ne samo novih idej, simbolov, smeri, ampak tudi novih ljudi, kajti kapital zaupanja, ki so ga ljudske množice imele in nudile vsem vladam republike, je izčrpan, in vodstvo vladajočih ne črpa danes več svoje sile in moči iz javnega mnenja, temveč iz strankarskega sistema, ki se je izcimil v velesilo. Bližnja bodočnost prinese novo razpre-delbo razmerja politične moči med meščansko desnico in socialistično levico kot posledico sprememb v socialni strukturi čsl. ljudstva, ustaljenja novih razmer, ko nastopa povojna generacija ob zmanjšanih možnostih proizvodnje, dela, in sploh življenskega uveljavljanja. Politični izraz teli socialnih in jiokolenjskili sprememb je evropski fašizem, ki v različnih državah zajema iz različnih virov, ter se poslužuje različnih metod. Gotovo je ohranil velik vpliv tudi komunizem, ki je zavestno protidemokratičen, in kateremu se more zapersta-viti edino le avtoritativno gibanje. Mladina, ki je v dobi desetih in več let stopala v vir političnega življenja, vidi demokracijo, kakršna je v praksi, ki pa je za cele svetove oddaljena od demokracije! kakor si jo ona predstavlja, kajti v rokah mogotcev se je demokracija spakedrala, in ni bila dovolj močna, da obračuna z različnimi formami iz-koriščevanja, korupcije in demoralizacije. V Češkoslovaški ni socialnih sil, ki bi bile tradicionalno neprijateljske demokraciji, ker ta je bila zaželjena po rodovih iz stoletja v stoletja, za njo je češkoslovaški narod krvavel v vseh vojnah srednjega in novega veka, dokler mu je ni s svobodo rodila svetovna vojna. Javno nezadovoljstvo se ne obrača proti demokraciji, ampak proti napačnemu tolmačenju demokracije, kar hočeta izrabiti St?ibrny in Gajda, da.se maščujeta, ker se niso izpolnile nade užaljenega samoljubja in koritarstva. Sredi tega kaosa se je pojavil starina senator V. Klofač, vodja narodno socialistične stranke Ta njegov pojav dokazuje, da živo čuti in ume opazovati gibanje ljudskih nezadovoljnih množic. Vaclav Klofač je v zadnjem času govoril in pisal veliko o tem novem hotenju mladine, ter je hote! gibanje ujeti v jadra svoje strankarske barke pod krilatim geslom »druge republike«, ki naj pomeni likvidacijo politike »prve republike« in nekako pomenja znani Hitlerjev »Das dritte Reich«. Klofač zahteva vlado močne osebnosti, ki vlada na svoj riziko, na svojo odgovornost in s pomočjo svojo avtoritete, neodvisne od strank in njihovih kapric. Po njegovem mnenju je način parlamentarnega dela zastarel, parlament sam se je nekako preživel, senat pa naj se pretvori v gospodarski svet strokovnjakov, dočim bi posle vodil diktator s pomočjo nekakšnega »vojnega kabineta«. Razumljivo je, da so ta izvajanja zbudila v češkem javnem življenju, ki je notorično zaljubljeno v svojo demokracijo, močan odpor, na katerega Klofač nekoliko sramežljivo odgovarja, da ne lomi palice nad demokracijo, ampak da opozarja le na majhne Kreiiglierjc in na različne politične pustolovce v dobi prvih trinajst let republike, v kateri da so bilo različne improvizacije opravičljive, katere pa je treba danes zaustaviti z odstra- MacDonald in Herriot V mednarodno politiko je prišel nov duh — Treba je preprečili katastrofo Evrope London, 13. junija. AA. Davi sta angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald in zunanji minister sir John Simon odpotovala iz Pariza na ženevsko razorožtveno konferenco. Tudi francoski premier se je odpeljal v Ženevo z istim vlakom. Verjetno je, da bosta oba državnika na vožnji nadaljevala svoje včerajšnje in predvčerajšnje razgovore, ki so bili po izjavi obeh bodrilni, zadovoljivi in mnogo obetajoči. Seveda so bili popolnoma preliminarnega značaja in nekak uvod k razgovorom, ki se bodo ta teden začeli v Laueannu. MacDonald je rekel v snočnji izjavi zastopnikom listov, da so bili razgovori, ki jih je imel s francoskim premierjem, informativnega značaja in docela neuradni; bili so nekako »mišljenje na glas«. Državnika sta poskušala v svojih razgovorih dognati, v koliko se njuno gledanje sodobnih problemov sklada med seboj, da se bosta laže razumela v Lausannu. Primerjava njunih stališč je pokazala, da gredo njune misli po večini v isto smer. Na podoben način pride v prihodnjih dneh do izmenjave misli tudi z državniki drugih držav. Francija in Anglija, je nadaljeval MacDonald, imata živo željo, da se lausannska konferenca konča i uspehom in da obrodi praktične uspehe, ker Ie tako je upati, da pride v doglednem času do gospodarskega zboljšanja na svetu. Izčrpno smo proučili vsa vprašanja, ki bodo na dnevnem redu lozanske konference. Pri tem pa ni bilo nobenih pogajanj, niti kompromisov. Primerjali smo samo stališča in ugotovili, da imava jaz in Herriot iste nazore. Oba sva prepričana, da bo lozanska konferenca rodila koristne in praktične rezultate. Trudili se bomo, da najdemo pravično in praktično rešitev o vprašanjih, o katerih bomo razpravljali na lozanski konfercnci, da preprečimo evropsko katastrofo. Snoči izdano uradno poročilo naglaša, da so razgovori med obema državnikoma pokazali, da stojita MacDonald in Herriot na istem stališču, kar upravičuje nade v pravično in uspešno rešitev lausannskih vprašanj in prav tako tudi v okrepitev zaupanja med narodi in ohranitev miru na svetu. Glavna vprašanja, ki 60 bila pri teh razgovorih na dnevnem redu, so: rcparacijski kompleks, problem vojnih dolgov, prihodnje faze raz-orožitvenega problema in gospodarska in denarna kriza, v prvi vrsti glede na Evropo. Tukajšnji listi soglasno ugotavljajo, da so se angleški in francoski nazori v večini problemov tako približali drug drugemu, kakor že dolgo no. »Times« pravi: Zdi se, da vlada nov duh, ki stremi po absolutno realistični ureditvi komplici- ranega reparacijskega problema, problema o vojnih dolgovih in morda nič manj kompliciranega razorožitvenega problema. List domneva, da je MacDonald pokrenil vprašanje očvrstitve političnega zaupanja med evropskimi državami, kar bi še najprej omogočilo zreduriranjc vojnih proračunov. Države bi sc morale v ženevi odkrito izjaviti, da se bodo za določeno dobo odreklo orožja kot sredstva za medsebojno obračunavanje, naj pride karkoli. Konkretni predlogi Anglije in Francije Absoluten moratorij 6 mesecev — 15 do 20 letno mirovanie nadaljnjega oboroževanja — Posojilo Avstriji kakor tudi kreditna pomoč državam Male antante Pariz, 13. junija, tg. Razgovori med llerrio-tom in Mac Donaldom ob koncu tedna so imeli po soglasnem mnenju pariških političnih in diplomatskih krogov popolen uspeh. »Petit Parisien« piše, da bosta šli Anglija in Francija roko v roki. V reparacijskem vprašanju se bo Hoovorjevo mo-ratorijsko leto podaljšalo z novim moratorijem, ki bo trajal najbržo 6 mesecev. Ta moratorij pa bo absoluten, to jc, ne da bi bila Nemčija obvezana h kakršnimkoli, četudi samo fiktivnim plačilom. S tem bi se zaveznico odrekle celo tudi knjižnemu plačilu nezavarovanih delov Youngovih anuitet na mednarodno reparacijsko banko. Francija in Anglija ne bosta že v Lausanncu anulirali rcparacij, temveč se bodo v času moratorija začela pogajanja i Ameriko. Govori se, da Herriot za protiuslugo za to ni več vztrajal pri zahtevi, da bi se obdržal efektiven saldo za Francijo. Kar se tiče razorožitve, mislijo predvsem na mirovanje v oboroževanju za 10—15 let, pri čemer pa se morajo izdatki za oboroževanje zmanjšati za 5—10 odstotkov. GoIoto ofenzivno orožje, posebno bombna letala, se tnora mednarodno prepovedati, državo, ki so se udeležile mirovnih pogajanj, naj podpišejo splošen mirovni manifest. Misli se na to, da bi so Avstriji takoj dala kreditna pomoč 170-200 milijonov šilingov, pri čemer je vračunan angleški kredit 100 milijonov šilingov za avstrijsko narodno banko. Ostanek lmsta dali Francija in Italija, pa tudi nevtralne države, Avstrija pa bo morala ponovno dati izjavo, da ne misli na priključitev k Nemčiji. Na ta pogoj je polagal Herriot posebno važnost Ta finančna pomoč Avstriji pa bo tvorila tlel celotnega načrta za sanacijo podonavskih držav, ker Francija ne more dati Avstriji novih kreditov, ne da Iii uvaževala kreditnih želj svojih zaveznic in držav Male antante. Kar se tiče zadnjega vprašanja, so zdi, da Mac Donald ni popolnoma francoskega naziranja. Tudi še ni jasno, ali se je stavil za avstrijsko kreditno pomoč kot pogoj načrt za sanacijo vseh podonavskih držav. Naše stališče v (Od našega belgrajshega urednika) Belgrad, 13. jun. 1. Nocoj odpotuje predsednik vlade in zunanji minister dr. voja Marinkovič na čelu naše delegacije na reparacijsko konferenco v Lausaune, ki se otvori 16. junija. Stališče, ki ga zavzame naša vlada, je tako jasno, da ga ni treba več ponavljati. Zadnji politični dogodki v Nemčiji so vendar tudi to stališče nekoliko spremenili. Kraljevina Jugoslavija želi v Lausanncu izvojevati svoje reparacije. To je temelj, katerega naša delegacija nc bo zapustila. Ako bi sc velesile in Nemčija med seboj pobotale, tako da bi se za vse bodoče čase izbrisalo reparacije in mednarodni vojni dolgovi — predlog, o katerem pa Amerika zaenkrat še noče slišati — bi bila kajpak najidealnejša rešitev za vse države. Toda kljub temu bo naša država še morala vztrajali pri svojih zahtevah, toda v tem slučaju hi se mnogo lažje pobotala direktno z Nemčijo, ki hi liiln pripravljena nuditi nadomestilo. Razpoloženje nase delegacije je optimistično, čeprav niti sama ne prikriva, da je uspeh konference v prvi vrsti odvisen od stališča, ki ga ho zavzela nemška delegacija takoj v z.ičeikn. Ako Nemci izjavijo, da ne plačajo nobenih ropar:::-;-; ,,-č, potem so lah po pripeti, da bo konferenca še isli dan zaključena. Predsednik vlade namerava obiskati tudi Ženevo. V Lausanneu kakor tudi v Ženevi se bo sestal z državniki zapadnih velesil in s svojimi tovariši h. male antante. Uspeh IjaMianskega velesejma Kljub gospodarski krizi smo mogli letos prirediti velesejem v docela neokrnjenem obsegu, saj so bili vsi razstavni prostori popolnoma zasedeni. V teku sedanje prireditve se je ponovno utrdil dober glas o njej in vera v njeno bodočnost. Še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da je letošnji velesejem tako glede obiska kakor glede kupčij dosegel popoln uspeh. Razstavljalcev je bilo skupno 652, od teh 504 domačih iz vse države. Nekatere stroke razstavnega blaga so tudi letos pokazale ponoven napredek domače produkcije in prinesle mnogo novih predmetov, v katerih bomo v kratkem postali neodvisni od inozemstva. Omenjamo n. pr. samo pohištveno razstavo, ki je dosegla že tako popolnost, da kaže, kakor da sploh ni mogoče doseči še kaj več. Velik napredek je pokazala tudi naša tekstilna industrija. Tudi v drugih številnih panogah domače obrti je pokazal velesejem velik napredek domače produkcije. Tako postajamo vedno bolj neodvisni od tujine in naša gospodarska osamosvojitev napreduje. Po posameznih panogah izkazujejo pomembnejše zaključke te-le naše slovenske industrijske panoge: strojna industrija v donavski, savski, vardar-ski in primorski banovini, kovinska industrija v drinski, savski, donavski in primorski, fotografija v jirimorski, savski in vrbaski banovini, radio in elektrotehnika v primorski in drinski banovini, avtomobili in ostala vozila v savski in primorski, ple-tarstvo v donavski, primorski, savski, moravski in drinski banovini, vezivo, čipke in cerkvene potrebščine v savski banovini in Belgradu, usnje v savski, primorski, donavski banovini ter Belgradu, glasbila v savski, zetski, drinski, vrbaski in donavski banovini. So pa panoge, ki so napravile nitvijo podlih ljudi, ki da so povzročili krizo zaupanja, ki ima z gospodarsko skupen koren — zgnjilo moralo. Njegova »diktatura« naj bi le bila uvod v republiko socialne pravičnosti in moralne odgovornosti. Kakor se vidi, se je čelioslovaški senator veliko učil pri italijanskem »duceju . Zdi se, da mladina snubitev gospoda lvlofača hvaležno odklanja, ker hoče uresničiti, kakor vse generacije pred njo, svoj lasten življenjski ideal in ker starim politikom sploh nič ne zaupa. Vendar v nečem pa prav gotovo soglaša nastopajoča generacija z izvajanji senatorja Klofača, in sicer v temeljni zahtevi javnega življenja, da oni, ki stojijo na čelu vlade, nosijo za svoja dela osebno odgovornost. V dejstvu, da šef premagane vlade (meščanska koalicija), postane takoj zopet šef na-sledujoče vlade, ki je popolnoma drugače sestavljena po svojem duhu in smotru, ter je s prvo v diametralnem nasprotju, ona ne vidi niti pravilnega niti pametnega sredstva za vzgojo demokracije. Idejo vladine politike in nje realizacijo vidi simbolično v njenem predsedniku, ki ne sme biti izvzet iz naravnega zakona premaganih. V zadnjem času so se vršila zborovanja mladinskih organizacij vseh političnih strank, ki so hotele spoznali pravo stanje zradikalizirane mladine. Na vseh zborovanjih so nastopili voditelji strank, ki so namah »razumeli« mladino in si prisvajali v njenem imenu postavljati programe j v »novem duhu«. Vendar, ko se je gladina na- : vdušenja« polegla, kajti mladina je gmotno še vedno odvisna od močnih koncentriranih strankinih organizacij, se je videlo, da vodstvom strank ni uspelo gibanja usmeriti v svojem pravcu. Dogodki v sosednji državi »tretjega cesarstva« so prišli za mladino nekako prehitro, ne more jih dobro prebavili. Pokret hitlerizma je našel v mladini jako močen odmev, ker njo danes tie zanima ne socializem, ne razredni boj, lic kulturni boj, ne državni socializem, ne likvidacija odvečne industrije, ne poljedelski krediti, ne demokracija in tudi ne diktatura, ampak hoče se ji kruha, dela, udejstvovanja. Zato pa tudi ni več odporna proti pokretom, ki obljubljajo izpolnitev trli zahtev. Tajna sila Hitlerjevega uspeha — vlflešcnje delavstva v svoje, za delavca ne preddnločene organizacije — vleče, Ta gibanja, ki so še nekako podtalne vode, se nikakor ne smejo zamenjavati z Gajdovim fašizmom, ki je skozi in skozi neresno in zmedeno početje bodisi užaljenih pustolovcev ali pa fantastičnih prenapeležev, katerim manjka politične zrelosti in duhovnega temelja. Danes je gotovo, da pod mirmo gladino javnega življenja vre eruptivna moč mladine, ki neuporabljena in nereguliratia preti napravili veliko škodo narodu in državi, če so ob pravem času ne poskrbi za pravilen priliv mladih moči k državnemu krmilu. Danes se mladina z gladom bori za državno politično moč, ki naj ji da kruha, težji položaj pn bo nastal, če ji nerazumevanje potisne drugo bolj učinkovito pa tudi bolj nevarno orožje v nervozne roke. L V. Majce, Praga. kupčije po skoro vseh banovinah v drŽavi, kot n. pr.: fina mehanika, športni predmeti, poljedelski stroji in orodje, pohištvo, tekstilna industrija iu konfekcija, galanterija, kemična industrija, stavbna industrija itd. Naravno je tudi, da je bilo izredno veliko zaključkov za našo banovino, ki prednjači v odjemu naše proizvodnje. Skupno število obiskovalcev je doseglo skoro 100.000. Iz oddaljenejših krajev države in inozemstva je prišlo s sejmsko legitimacijo nad 11.000 oseb. Največ obiskovalcev je prišlo med lemi iz naše banovine: 42.7 odst., nadalje iz savske banovine 13.4 odst., iz donavske banovine 0.6 odst., iz Belgrada, Zomunn in Pančeva 8.7 odst., iz morav-ske banovine 7.2 odst., iz primorske banovine 3.0 odst., iz vrbaske 2.8 odst., iz drinske 2.5 odst., iz vardarske 0.!) odsl. in iz zetske 0.3 odst. Inozemci so tvorili 7.6 odsl. vseh teh obiskovalcev. Prišli so zlasti iz Avstrije, Italije, Nemčije, Madjarske, Francije, Anglije, Češkoslovaške in Poljske. Veliki uspeh, ki ga je pokazal XII. velesejem, je sad intenzivnega in velikega dela te organizacije, kateri načeluje predsednik g, Fran Bomač, ravnatelj pa je dr. Milan Dular. Iniciativnosti ler energičnemu delu le-teh je pripisovati, da je letošnji velesejem pokazal tako lepe uspehe. In lako računamo, da bo tudi XIII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani, ki bo leta 1033 v prvem tednu junija, pokazal še lepše uspehe. Že sedaj pa opozarjamo našo javnost na jesensko prireditev, ki bo od 3. do 12. septembra pod devizo »Ljubljana v jeseni«. Po dosedanjih izkušnjah sodeč, smemo pričakovali, da bo tudi na tej razstavi več posebnih razstav, ki bodo brez dvoma vzbudile veliko zanimanje. Senat se je zopet sestal Belgrad, 13. junija. I. Danes dopoldne se je po daljšem odmoru sestal senat k rednemu zasedanju. V začetku so bila prečitana vsa obvestila, ki so tekom preteklih dveh mesecev bila naslovljena na senat. Med drugim je bila tudi konvencija, katero je narodna skupščina v svojih treh zadnjih sejah sprejela. Nekateri ministri so nadalje sporočili, da je nova vlada podpisala zakone, katere je senat pred odhodom na zadnje počitnice izglasoval. Na današnji seji se je določil dnevni red za prihodnjo sejo, ki je najavljena za jutri dopoldne. Na jutrišnji seji se bodo izvolili senatski odbori za proučevanje zakonskih predlogov o konvencijah z Romunijo, Češkoslovaško, Avstrijo in Švico. S tem je bil dnevni red senatove seje izčrpan in je bila le-la tudi takoj zaključena. Stnrn 2ft ✓SLOVENEC«, dne 14. junija 1932. Stev. 134. Pogubni sadovi Papenove vlade Ostra reakcija domokracije in nemških dežel — Nemci se ne bodo odpovedali državljanskim svoboščinam Navdušen sprejem francoskih bojevnikov Berlin, 13. junija. Komaj nekaj tednov je minilo, odkar je bil kancler Briining prisiljen podati ostavko, in že se je pokazalo, kako usodno napako je napravil feldmaršal Hindenburg, ko je pod pritiskom Hitlerja iu vojaških krogov izrekel nezaupnico dr. Briiniugu. l.judje iz njegove neposredne bližine so v tistih usodnih dnevih izjavljali, da je Hindenburg imel dober namen, preprečiti, da bi se Nemčija razklala v dva nezdružljiva tabora. v katerih bi stuli na eni strani Hitlerjevi narodni socialisti, na drugi demokratsko stranke. Ta razkol naj bi preprečila nekakšna nadstrankarska izven parlamentarna vlada generalov in r.strokovnjakov.. V govoru, ki ga je imel novi kancler von Papen v gospodarskem svetu v soboto, je dejal, da je treba združiti vse sile z namenom, da se prerodi Nemčija. Dogodki dokazujejo, da bo ostalo le pri Vlin-denburgovih namenih in Papenovih besedah. V Hindenburgovem koraku so videle demokratske slranke, med temi predvsem centrum, afront proti demokraciji in stremljenje za uvedbo ali vojaške ali Hitlerjeve diktature. Takoj po svojem nastopu je vlada napovedala preklic prepovedi Hitlerjevih udarnih čet. Ta napoved je izzvala pričakovano reakcijo in takoj se je pričela gibati železna fronta:: republikanskega Reichsbannerja. Po impozautnem obhodu, ki ga je »železna fronta« priredila v Darin-stadtu, je Karel Holterinann izjavil časnikarjem, naj sc nikdo ne moti o trdni volji nemškega delavstva. da se upre reakciji. Nemški delavec ni prinesel bogastva iz svetovne vojue, prinesel pa je s seboj državljanske pravice. Teh pravic si ne bo dal vzeli brez hoja. brez resničnega boja v dobesednem in najbolj trdem pomenu! S tem, da je Hindenburg vrgel Bruninga, je razbil tudi doslej enotno zunanje-politično fronto nemškega naroda. Poleg tega se je v službo Hitlerja, ki ga sedanji režim očividno podpira, postavila tudi protestantska rerkev in nevarnost kulturnega boja je (u. je zaključil govornik. Kakšno razpoloženje je v centrumu, je razvidno iz brzojavke, ki jo je poslalo vodstvo centruma za Porenje predsedniku republike in notranjemu ministru: Napovedani preklic prepovedi Hitlerjevih udarnih čet se glasi brzojavka, da se bodo notranje politične napetosti stopnjevale do pravega vrenja. Ako se zopet pojavijo uniformirane čete narodnih socialistov, si bo drugi del nemškega naroda osnoval laslne obrambne organizacije in dosedanje utrdil. . Centrum opozarja vlado v zadnji uri na odgovornost, ki bi si jo nadela v takšnim ukrepom. Papenova vlada utegne poslali nevarna celo za obstoj nemške države. Poskus vlade, da bi za Prusijo na meslo ministrskega predsednika imenovala komisarja, je dvignil vso južno Nemčijo, ki še nikakor ne mara odpovedati avtonomiji dežel. jfcPred svojim odhodom v Berlin je predsednik ba-" varske ljudske stranke Schiiifer opozoril berlinsko vlado, da nemška država lahko obstoji samo, ako ostane zgrajena na avtonomiji dežel. Ako jc bilo miniranje ltrilniagovega kabineta velikanska ,dr- , žavno-polilična napaka, je bil razpis volitev vprav ! greh. Hitler je odgovoren za Uriiningov padec. — ! Morda niso parlamenti dobri, je dejal Scliaffer, lo- ' da najslabši parlament je tisočkrat boljši kakor j vsaka klika. O sestanku ministrskih predsednikov vseh nemških dežel, to je nemškega državnega sveta, pri kanclerju Papenu, ni sicer bilo izdano uradno poročilo, vendar je splošno znano, da je von Papen vprav izzival člane državnega sveta in z njimi polemiziral v odgovor na izjave predsednika bavarske stranke Schafferja. Na predlog centra je bila prva seja prekinjena in tudi poznejše niso privedle do pomnjenja med Papenom in predstavniki nemških dežel. Da bi avdijenca, za katero so prosili ministrski predsedniki Bavarske, Virteinberške in Badenske in se je včeraj vršila pri predsedniku republike, razčistila položaj, ni verjetno, ker je tudi predsednik republike pričel zgubljati na svojem dosedanjem ugledu. Za jutri je napovedana objava uove zasilno na-redhe, ki ho naložila nova bremena nemškemu narodu, predvsem delavstvu in uradništvu. Naredba bo predvsem zadela socialno zavarovanje in bo uvedla nov davek na stalne nameščence. Za urad-uištvo bo znašal, po zatrdilu nekaterih listov 1.5 odstotkov dohodkov. Socialna politika nove vlade je v bistvu kapitalistično usmerjena. V tem smislu se je nehote izjavil tudi von Papen v svojem govoru na omenjenem zborovanju gospodarskega sveta, ko je dejal, da je Ireba socialno zavarovanje prepustiti predvsem delodajalcu, torej ne več državi, ta se ga bo seveda skušal otresti. Berlin, 13. junija. Ig. Pri včerajšnjem sprejemu južno-nemških ministrskih predsednikov pri llindenburgu je bila dana izjava, da ukinjenje prepovedi napadalnih oddelkov narodnih socialistov ne pomeni enostranskega favoriziranjti narodnih socialistov, ker bo vlada v bodoče vršila strogo kontrolo o vseh politično-strankarskih, vojaštvu sličnih organizacijah, s čimer se ne bo izrekla potrditev napadalnih oddelkov narodnih socialistov v bivšem smislu. Začetek volivne borke Pariz. 18. jun. AA. Po poročilu iz Berlina so nemške stranke že začele agitirati za nove parlamentarne volitve. Tako je imela nemška državna stranka včeraj zbor. ki mu je prisostvoval tudi bivši finančni minister Dietrich. Stranka je sklenila, da se bo z vsemi silami borila proli vladi kanclerja Papena. Državna stranka je pripravljena .sodelovati, tako naglasa v posebni resoluciji, pri ustanovitvi nove stranke, ako bi la stranka zagovarjala osebno svobodo in socialno pravičnost in ki bi se istočasno borila proti plemenski diktaturi in levičarskemu socijalizmu. S tem v zvezi poroča Mon-tag ain Morgen., da ni izključeno, da bo r.ov.i stranka v najkrajšem času ustanovljena in da bo vodstvo le stranke prevzel Eckener. Iialijansko-grška anšanža Belgrad, 13. jun. 1. Iz Alen poročajo, da je bila včeraj na najsvečanejši način otvorjena tako zvana -Časa italiana", ki naj postane ognjišče in žarišče italijanske kulture v Grčiji. Italijanskih svečanosti so se poleg najvažnejših predstavnikov vseli grških ministrstev udeležili tudi itaii.;nnski poslanik v Atenah Bastianini, italijanski prosvetni minister Giuliano in celokupna italijanska kolonija v Grčiji, kateri so bili stavljeni posebni brezplačni vlaki na razpolago, da ie mogla prisasivovali slavnostim. Ob otvoritvi je najprej govo -il italijanski poslanik v Atenah, ki je v svojem govoru posebno podčrtal uvaževanja vredno dejstvo, da obstojajo trdne prijateljske zveze med Grčijo n Italijo. Obenem je smatral za svojo veliko dolžnost, da se v imenu italijanske vlade in italijanskega naroda zahvali zlasti bivšemu zunanjemu ministru Vlihalokopulosu in prosvetnemu ministru Kafanda. Zaslopnik šefa vlade dr. 4. Kramet Belgrad, 13. junija. AA. Ker se bo predsednik ministrskega svela in minister za zunanje zadeve dr. Vojislav Marinkovič nekaj časa mudil v inozemstvu, je bil z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje zadeve na podlagi čl. 11 in 12 zakona o ustrojstvu vrhovne državne uprave Imenovan za r.astopnika predsednika minislrskega sveta in zunanjega ministra dr. Albert Kramer, minister za trgovino in industrijo. Hrvati na grobu Ante Starčeviča Zagreb, 13. junija, i. Včeraj in danes je obiskala ogromna množica Hrvatov grob Ante Starčeviča v Šestinah. Čeprav je danes delavnik, so velike skupine avtomobilov in pešcev odšle v Šestine ter položili mnogo cvetja na grob velikega hrvatskega boritelja. Pred novo parlamentarno dobo v Romuniji BukareSt, 13. junija, ž. »Rador« uradno poroča, da je parlament razpuščen in da bodo zbornične volitve IS. junija, senatske pa 20. junija. Narodna skupščina in senat bosta sklicana k redni seji 30. junija. Venizelos diktator Atene, 13. junija, tg. Nepotrjene vesti pravijo, da namerava Venizelos proglasiti diktaturo in od-goditi nove volitve, ki so določene koncem avgusta. Oblasti so eksemplarično kaznovale in kazensko premestile 30 častnikov letalskega oddelka, ki so pripravljali zaroto, Vpokojitve učiteljev Belgrad, 13. junija. 1. V resoru prosvetnega ministrstva so bili vpokojeni: Marija Kratner, učiteljica v Kamniku, Skufca Janko, učitelj v Ljubljani, in Hribernlk Karel, učitelj v Vratah, okraj dravograjski, in sicer s 16. oktobrom 19.31. risu (zdaj je razumljivo, zakaj je bivši zunanji minister Mihalokopulos odložil svoj obisk v Belg;a-du)- ki sta se najbolj zavzemala in doprinesla tudi veliko osebnih žrtev, da se je uresničila ta velika italijanska zamisel. Vsi grški listi prinašajo na uvodnih mestih dolge članke o italijnnsko-grškem prijateljstvu in sodelovanju obeh narodov in obeh kultur v bodočnosti. Oficiozna >Hestia? gre celo tako daleč, da piše, da pomeni ta Časa italiana« izhodišče nove grške politike na Balkanu in v Sredozemlju, ki se bo vršila v znamenju italijansko-grškega prijateljstva, ki je bilo zapečateno že na mnogih predhodnih konferenčnih sestankih in ob priliki podpisovanja raznih pogodb, sedaj pa je dobilo svoj najlepši in najvztrajnejši izraz v otvoritvi italijanskega kulturnega središča v centru grške kulture, v Atenah. Finančna kriza v Italiji Rim, 13. junija. AA. Parlamentarna proračunska komisija jo izdala poročilo, iz katerega se vidi, da se zaloge deviz čedalje bolj krčijo, ker je zunanja trgovina kakor izpodrezana. Proračunski primanjkljaj je spet narastel, brezposelnost pa se je v zadnjih dveh mesecih podvojila. Vprašanje lesnega izvoza Dunaj, 13. junija. AA. Korbiro poroča: Med-j narodna lesna konferenca je bila zaključena s sporazumom, ki so ga podpisali zastopniki Avstrije, Letonske, Poljske, Romunije in Jugoslavije. Sporazum predvideva razne omejitve lesnega izvoza. Obsodba fašistične kampanje proti Jugoslaviji Bukarešta, 13. junija. AA. »Lupta« priobčuje daljši članek o kampanji italijanskega tiska profi Jugoslaviji in obsoja to početje. List imenuje tako delo, da ni »vredno italijanske kulture in da ne spada v sedanji čas«. Poljski učenjak v Belgradu Belgrad, 13. junija. 1. V Belgrad je prispel znameniti poljski učenjak, vseučiliški profesor dr. Leo S I a w i n s k i. V Jugoslavijo je prišel z namenom, da prouči razne možnosti aktivnejšega sodelovanja na znanstvenem polju med predstavniki poljskih in jugoslovanskih najvišjih znanstvenih zavodov. Časnikarjem je izjavil, da so znanstveniki pionirji vsakega zbližanja med narodi. Znanstveniki stojijo izven političnih interesov in kot zvesti služabniki znanosti najlažje premostijo zapreke, katere politiki mnogokrat smatrajo za nepremostljive, Profesor dr. Slavinski pričakuje, da bo njegov obisk rodil obilo sadov in da bo pripravil pot k sodelovanju med jugoslovanskim in poljskim narodom tudi še na drugih poljih. Dr. Slavvinski ho obiskal še ostala kulturna središča Jugoslavije. Dunajska vremenska napoved: Bistvenih motenj dosedanjega vremen« ne bo. Ljubljana, 13. junija. Na poti iz Jugoslavije nazaj v domovino so se francoski bojevniki, ki so se zadnja dva tedna mu- i dili v naši državi, ustavili tudi v Ljubljani. Naše mesto je ob tej priliki ponovno z vsem srcem pokazalo svojo vročo ljubezen do Francije in do bivših francoskih bojevnikov na solunski fronti. Nocojšnji sprejem francoskih bojevnikov se je spremenil v prisrčno manifestacijo francosko-jugoslovanskega prijateljstvu in zavezništva. Francoski bojevniki, ki so se mudili te dni v Dalmaciji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, v Belgradu in v Zagrebu, so dospeli v Ljubljano z nocojšnjim brzovlakom ob 20.32. Na kolodvoru jili je pričakovalo številno občinstvo, dalje posebna četa dobrovoljeev, skupina rezervnih častnikov, vojnih invalidov in drugih vojnih organizacij, skupina dam, med katerimi so bile nekatere v narodni noši, ler številni odličniki, med katerimi smo opazili div. generala Iliča, podbana dr. Pirkmajerja, župana dr. Puca, zastopnika dobrovoljeev Jeraja, zastopnika Glasbene Matice dr. Žirwuika in druge. Slovesnem.u sprejemu je prisostvoval tudi francoski konzul Neuville. Ko je dospel vlak, so zaorili viharji klicev v pozdrav, vojaška godba pa je zaigrala marseljezo. Tudi gostjo so odgovorili s pozdravnimi vzkliki. Na peronu jih je sredi velike množice pozdravil s primernim francoskim nagovorom župan dr. Dinko Puc, ki je izrazil srečo, da jih more pozdraviti v imenu mesta Ljubljane. Mesto Ljubljana je bila dostikrat tesno zvezano z zgodovino Francije. Spominjal se je Napoleonove Ilirije, katere glavno mesto je bila Ljubljana in potem vsega kulturnega razvoja našega mesla in dežele, za katerega ima Francija znatne zasluge. V lepem daljšem govoru je pozdravil v francoščini drnge francoske sobojevnike g. Jeras v imenu organizacije dobrovoljeev, rezervnih častnikov, Resofucifc konference balkanskih pravnikov Belgrad. 13. junija. 1. Balkanska konferenca je danes nadaljevala svoje delo in popoldne izčrpala svoj program. Pri tej priliki so bile pre-čitane nekatere resolucije, ki so bile sestavljene na sami konferenci. Prva resolucija, ki je bila predložena danes popoldne plenumu, zahteva, tla se morajo najprej temeljito proučiti vsa pravna vprašanja, s katerimi bi se najprej moglo priti do I unifikacije, in v tem pogledu se nahaja na prvem meslu vprašanje ekstradicije. Resolucija zahteva, da se mora glede ekstradicije ustvariti medbal-kanska konferenca, ki bo uveljavila ista načela za vse balkanske države. Resolucija nadalje izraža željo, tla se proučijo tudi vprašanja pravne pomoči v območju balkanskih držav. Zadnja točka prve resolucije govori tudi o trgovini z ženami in otroci. Resolucija zahteva, da se takoj izdela posebna konvencija na temelju mednarodne konference iz leta 1921 in na podlagi načrta Zveze narodov iz leta 1931. Podkomisija za privatno pravo je isto-tako predložila drugo resolucijo, ki se nanaša predvsem ua privatno, menično in čekovno pravo in izraža željo, 'la se proučijo iz posameznih narodnih motivov sledeča vprašanja: vprašanje državljanstva, vprašanje ženitbenega prava, vprašanje nasledstva, vprašanje obligacijskega prava, vprašanje trgovskih družb, menično in čekovno pravo ter vsi predpisi, s katerimi naj se regulira trgovina z menicami in čeki ter naposled'še izvršba inozemskih sodnih sklepov. Vsa ta vprašanja botlo prišla na dnevni red bodoče balkanske pravniške konference. Zmaga ekstremistov v Cite London, 13. junija. Ig. Ekstremno krilo revolucionarjev v državi Čile, ki jih vodi polkovnik Grove, je prisililo začasno vlado Davila k odstopu, Ekstremisti so bili nezadovoljni s pomirljivimi izjavami, katere je dal Davila glede vladnih načrtov o trustu dušika, kateri je v glavnem v rokah Angležev. Polkovnik Grove je bil imenovan za vodjo vlade junte. Nov uspeh Janoncev v Mandžuriji] Tokio, 13. junija. AA. Iregularna kitajska vojska pod poveljstvom generala Ma je doživela v severni Mandžuriji nov hud poraz. JajKmske čele so jo vnovič potolkle. Poveljniki japonskih čet pričakujejo, da bodo čete generala Ma sedaj položile orožje. Hoover bo zopet kandidiral Washington, 13. junija, ž. Na kongresu republikanske stranke, ki se prične v torek v Chica-gu, bo ponovno kandidiral Hoover. Republikanci bodo imeli na programu tudi borbo proti prohi-biciji. Zopet volitve na Irskem Dublin, 13. jun. ž. V političnih krogih govorijo, tla bo de Valera najbrže razpustil parlament in razpisal nove volilve s parolo: a1.! za ali proti prisegi zvestobe angleškemu kralju. Valera je sklenil razpustiti parlament radi lega, ker je senat vložil velo proli temu zakonskemu členu. Volilve bodo najbrže v začetku julija. Nova blamaža ameriške policije Neivj-ork. 13. jun. AA. V Lindbergliovi aferi se doznava, da se jo služkinja Violet Sharp na večer, ko so ugrabili Lindberghovegn olroka, odpeljala v avtomobilu z neko svojo prijateljico in mladim možem, čigar identičnoet so ugotovil! — ime mu je Ernest Brinkert — na izlet. Ta ugotovitev dokazuje, da je bila policija s svojimi stimničenji, češ da je služkinja sodelovala pri ugrabijenju olroka, v zmoti. Lindberghova žena ;n vsa ostala slu-žinčad so bili ves čas prepričani, .la je Violet nedolžna. Zalo pravijo, tla jo njen saniounior posledica policijskih izpraševalnih metod. Frobcnccis v Afriki Berlin, 13. junija. AA. Znameniti afrolog prof. Leo Frobenius je prispel v Tripolis, odkoder se j bo napolil v dozdaj še neznane predele Sahare. ; Izpopolniti hoče svoje dosedanje preiskave pred-zgoclovinskih tvorb v južni in zapadni Afriki. To bo deseta ekspedicija prof. Frobeniusa v Afriko. , Najprvo se bo napotil s svojo ekspedicijo do Murzuha, ki leži kakih 1095 km južno od morske I obale, to je na skrajni meji te italijanske kolonije. vojnih invalidov in drugih vojnih organizacij. Go vornik se je spominjal nekdanjih junaških bojev in skupnega trpljenja ter vzkliknil trajnemu zavez-' ništvu in prijateljstvu med Francijo in Jugoslavijo. Po obeli govorih so zadoneli viharni vzkliki Franciji iu Irancosko-jugoslovanskemu prijateljstvu. Skupina pevcev je nalo zelo lepo in čuvstveno zapela pesem Iz bratskog zagrljaja'. Pesem j 3 francoske goste zelo ogrela, tla so ji jiričeli spontano aplavdirati. V imenu Glasbene matice je francoske posle pozdravil dr. Žirovnik, ki je izražal hvaležnost te institucije francoskemu narodu za iskren sprejem jeseni 1. 1929 na francoskih tleh. Vsem govornikom je odgovoril in se :,ahvalil za prekrasen sprejem voditelj skupine g. M. Daul-liac, predsednik združenja Poilti tPOriei l v La Maine, Spominjal se je žrtev za Napolcmovo Ilirijo. žrtev za svobodo Francije in Srbijo, žrtev za zedinjeno Jugoslavijo ter dal duška f.vojemu in vseh goslov navdušenju nad lepotami svobodne, močne in zedinjeno Jugoslavije. Njegov govor je bil sprejet z viharnimi aklamacijami. Meti sviranjem marzeljeze, franc-iskih in jugoslovanskih koračnic, se je razvil nato sprevod do hotela Miklič?, preti katerega pročeljem je lisoč-glnvo občinstvo priredilo navdušene manifestacije Franciji in francosko-jugoslovanskemu prijateljstvu. Gostje in domači odličniki so ime'i v hotelu skupno večerjo. V hotelu so gostje tudi prenočili. Jutri si ogledajo Ljubljano, ob 1 položi venec pred ilirski spomenik, popoldne pa se odpeljejo z avtomobili na Bled, kjer ostanejo do četrtka zjutraj. Nutci se odpeljejo čez Jesenice in Beljak domov. Iskreno ljubljene gosle prisrčno pozdravljamo na naših slovenskih tleh in želimo, tla bi njihov obisk še bolj utrdil vez ljubezni med našim in francoskim narodom! je Narodne banke Pravkar objavljeni izkaz o slanju Narodne banke z tlne 8. junija ne kaže na aktivni strani znatnih dzprememb. V podlogi se je zlalo povečalo za 0.3 na 1768.8 milj. Din, devize pa za 1.9 na 242.85 milj. Din, nasjirotno pa so valute padle za 3.2 na 0.3 milj. Din. Tako malo valut doslej naša emisijska banka še ni imela. Skupno je podloga neznatno padla, in sicer za 1.0 na 2000.9 milj. Pač pa so devize izven podloge narasle za 2.2 na 83.6 milj. Stalno se dviguje količina niklastega kovanega denarja v blagajni Narodne banke. Konec leta 1931 je znašala šele 38.8, setlaj pa po najnovejšem izkazu znaša že 49.2 milj. Din. Med posojili je eskont padel za 4.7 na 1980.6 milj., dočim je lombard nadalje narastel za 2.4 3«3.i milj.. Prejšnji predujmi državi so bili zaradi obresti za izdane blagajniške zapise povečani za 0.3 na 1805.05 milj. dinarjev. Med pasivi je zaradi potreb ultima narastel obtok bankovcev nad 5 milijard Din sicer za 67.3 na 5008.9 milj. Din. Na drugi strani pa so se obveznosti po vidu zmanjšale za vsoto 72.5 milj. na 544.8 milj. Gibanje teh računov pa ni bilo enotno: državni računi so eelo narasli za 2.5 na 12.0 milj. Din, pač pa so bili zmanjšani žiroračuni za 68.2 na 506.95 milj. in računi državnih gospodarskih podjetij za 6.8 na 24.9 milj. Din. Obveznosti banke z rokom nadalje naraščajo: za 10.7 na 1350.6 milj. Din. Skupno so vse obveznosti banke z obtokom bankovcev vred padle za 5.2 na 5558.66 milj. Zaradi tega se je skupno kritje neznatno povečalo, in sicer od 36.12 na 36.18%, znatneje pa je na. raslo samo zlato kritje, in sicer od 31.72 na 81.75%. Iz športnega sveta Niirnberg, 18. junija. AA. Nogometni klub >Bayern iz Momikovega je v nedeljo zmagal pred 60.000 gledalcev po razburljivi tekmi nad klubom -Eintracht« iz Frankfurtha 2:0 in si tako priboril prvenstvo Nemčije. Pariz, 13. junija. AA. VVaterpoolo tekma meti Francijo in Nemčijo, ki so jo igrali v Dusseldorfu je končala z nemško zmago v razmerju 8:2. V času »razorožitve" Rio de Janciro, 13. junija. AA. Vladni dekret odreja nakup 33 vojnih ladij v inozemstvu. Denar je zakonito menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so de-natrrafi »etvotJš. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki gospodarstva, obrti, trgovine in industrije. Zato ne odteguj denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih ne rabiš nujno! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgub 1 veljavo ! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga! Z vsem tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj cJeinar v denarne zavode! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI izplačuje nove vloge, naložene od 15. maja letos naprej, brez zadržka in v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri. Stev. 134. >SLOVENECž, dne 14. junija 1932. Stran 3 f Robert Kollman Ljubljana, 13. junija. Včeraj zjutraj malo pred šesto, je na poti od dcma na Večni poti v mesto zadela na Vrtači srčna kap g. Roberta Kollmanna, znanega ljubljanskega veletrgovca in velikega slovenskega mecena. O njegovi nagli smrti smo poročali že v naši včerajšnji izdaji. Požari uničili šest domačij v. f- ** ' Vv i t H i * I Ml S smrtjo Roberta Kollmanna je zapustil vrste naših podjetnikov eden najvplivnejših, najbolj spoštovanih in tudi najbolj uglednih mož. Pokojnikovo delovanje ni obsegalo samo podjetniške strani, temveč je imel pokojni Robert Kollmann zelo vidno vlogo tudi v vsem našem družabnem življenju, zlasti pa v našem finančnem svetu. Rodil se je 5. septembra 1872 v Ljubljani, kjer je bil njegov oče že znan in ugleden trgovec. Študiral je realko ter se je po maturi trgovsko kvalificiral pri očetu. Pri nekdanjem kranjskem 17. pešpolku je bil rezervni poročnik. Trgovino je po očetu prevzel leta 1C02. V Mestni hranilnici, kjer je bil njegov oče od leta 1904 do 1908 predsednik, je prišel v upravo leta 1909. Od leta 1913 pa do 1921 je bil podpredsednik Mestne hranilnice, od leta 1923 pa do 1926 večkratni gerent. Nekaj č^sa je bil tudi upravni svetnik Prve hrvatske štedionice, pri Narodni banki pa je bil ccnzor. Pokojnikovo mecenstvo je bilo znano. K Narodni galeriji je pristopil kot ustanovnik z zneskom 100.000 Din, podpiral pa je tudi mnoga dobrodelna in prosvetna društva ter je tudi neposredno mnogo razdal potrebnim. Bil je velik prijatelj slovensite umetnosti in naklonjen našim umetnikom. Osebno je pokojnik užival splošno spoštovanje. Bil je odkritega, prijaznega značaja, ves kavalir in gentleman. Svoje podjetje je razvil do velike višine, njegovo uslužbenstvo pa se ga spominja zaradi njegovega koncilijantnega nastopa in velike pravičnosti kot vzora vsakega delodajalca. Odlikovan je bil z redom sv. Save III. in IV. stopnje. Pokojnik ni bil poročen. Zapušča sestro gospo Marijo, poročeno Blinc, in več sorodnikov. Svoje blago srce je pokazal pokojnik tudi v svoji oporoki, ki navaja celo vrsto društev in ustanov, katerih se je pred smrtjo spomnil ponovno: Ta društva so: Narodna galerija, Ciril-Metodova družba, Trgovski dom, pevska društva »Slavec«, »Ljubljana:: in »Ljubljanski Zvon«, godba Vič-Glin-ce, zavod Marijanišče, zavod Lichtenthurn, dijaška kuhinja »Domovina«, Ljudska kuhinja, otroška bolnišnica, Prostovoljno gasilno društvo v Ljubljani, Gasilno društvo Vič, Olepševalno društvo Vič, Mladinsko zavetišče na Viču (Vincencijeva konferenca), Dečji dom v Ljubljani, Vincenlinum, Vincencijeva konferenca v stolni župniji, ubožnl slepci Slovenije, Sokol I, Tabor, Sokol II. Višina volil še ni znana in bo še objavljena. Pogreb blagega pokojnika, ki je še v svoji oporoki pokazal lako darežljivo srce, bo danes iz hiše žalosti na Mestnem trgu 7 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bodo položili v rodbinsko grobnico. Naj mu sveti večna luč in blag mu bodi spomini Redki so naši trgovci, ki bi dajali s tako polnimi rokami za dobrodelne in kulturne namene. Naše kulturne in druge institucije se ne morejo dosti pohvaliti s številnimi dobrotniki, zalo je prav, če pokažemo na svetle zglede drugod. Preteklo leto je praznovala svojo 60 letnico belgrajska trgovska omladina, katere glavna skrb je vzgoja trgovskega naraščaja. Dobili smo obširno knjigo, kjer je popisana vsa njena zgodovina in v njej smo našli seznam dobrotnikov te institucije. V desetine milijonov gredo darila posameznikov in ni trgovca, ki sc ne bi pred svojo smrtjo spomnil vsaj z večjim zneskom omladine, da ne govorimo o onih, ki so ostali brez potomcev, pa so vse premoženje zapustili v dobrodelne in kulturne namene. Poglejmo belgrajsko univerzo, kako bogata je ravno radi daril srbskih trgovcev. Srbski trgovci so se vedno zavedali, iz kakšnih razmer so prišli in so vedeli, da se za velik del svojega premoženja imajo zahvaliti tudi drugim faktorjem. Mecenstvo je v srbskem narodu pokazalo doslej najlepše rezultate. Zato ne bi bilo prav, da se pustimo osramotiti od Srbov! Pri nas imamo mnogo gospodarskih družb, ki darujejo že sedaj v splošne namene znatne zneske. Toda. kolikor poznamo njih vodnike in lastnike, bi bili pripravljeni prispevati še mnogo več, če pri nas dobrodelnost ne bi bila tako obdavčena. To je sicor paradoksno, loda resnično. Darila in naklonila se pa ne priznavajo kot odbitne postavke in jih štejejo v davčno podlogo ler morajo zanjo družbe plačevati davke, ki dosegajo znaten odstotek darovane vsote. To velja za darila, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem podjetja, kar pa se zelo pazljivo zasleduje od davčnih organov in ocenjuje dovolj ozkosrčno. Tako prihajamo do tega, da pre-potrebne naše institucije ne dobivajo daril, ki bi jih drugače dobile. Zato je nujno potrebno, da se tozadevni davčni predpisi izpremene ali pa, da se vsaj obremenitev zniža. Tako bi imela od tega korist davčna uprava, ki ima sedaj manjše dohodke zaradi omenjenih vzrokov. Še večjo korist pa bi imele orl tega dobrodelne, socialne, kulturne, znanstvene. literarne in druge institucije. Vsa dobrodelnost v večjem obsegu pri družbah, ki so zavezane javnemu polaganju računov, bi dobila večji obseg, saj so ravno te družbe v stanu nakloniti v take namene največje zneske. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden- stock, Voigtlander, Welta, Certo itd im'a vedno v zalogi loioodd. Jugoslovanske hnjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki Metlika, 13. junija, ! Sinoči ob 9 je nastal v Križevski vasi pri Me-; tliki požar, ki je v eni uri uničil do tal dve do-, mačiji: Pavlovičevo in Šletaničevo. V naglici so j rešili le nekaj pohištva, obleke, živine in prašiče. | Drugo je vse pogorelo. Tudi neki mlinar iz Krivo-j glavic se je nevarno opekel. Krito je bilo vsa s ' slamo. Škoda je cenjena na 135.000 Din. Ogenj je nastal po neprevidnosti. Ptuj, 13. junija. V soboto U. t. m. popoldne je izbruhnil požar v Braunšvajgu. Goreti je začelo pri posestniku Ferliču; ogenj se je razširil nato na sosednja poslopja, in sicer posestnika Kosirnika, Lize Me-glič in Katarine Forstner. Na lice mesta so prihiteli gasilci iz Ptuja, Podove, Gorice in Sv. Jan- ža. Radi pomanjkanje vode pa so imeli pri gašenju požara težko stališče. Imenovanim posestnikom so zgorela tako stanovanjska kakor gospodarska poslopja, ki so bila vsa iz lesa in krita s slamo. Škoda je precenjena skoraj na 80.000 Din ter je le deloma krita z zavarovalnino. Spet se je pokazala nujna potreba večjih zbirališč za vodo, ki bi bila za slučaj požara pri rokah. V nedeljo 12. t. m. sta nastala v ptujski okolici zopet dva požara. Ob 3 popoldne je izbruh- ( nil ogenj pri posestniku Skuku v Lancovivesi ter mu uničil stanovanjsko poslopje. Škoda znaša 20.000 Din, zavarovan pa je bil le za 2500 Din. Tudi v Zupečji vasi je v nedeljo gorelo. Ptujski j gasilci so odhiteli na pomoč, vendar so se na pol poti vrnil nazaj, ker so domačini med tem ogenj že pogasili. Križarji svc Frančiška in sestre sv. Klare v Novem mestu 'naAx3j}rux Lepotcu ul baAi>a, uaAik, teti, aJzcr A&dnxy nepu^eiz iaAe A Jfuuup&CnorrL i\ovo mesto, 12. junija. Danes teden se je vršila v frančiškanski cerkvi v Novem mestu lepa in ginljiva slovesnost. Pred oltar božji je stopila mlada čela dečkov in deklic. Dečki s križi na prsih in prepasani z belimi pasovi, deklice v belih oblačilih. Prednjačilo je sedem dečkov v posebni, popolnoma beli uniformi z velikim križem na prsih (glej sliko). — Kaj pomeni ta četa, ki se je razvrstila pred oltarjem Gospodovim, pred katerega je stopil vsem Novomeščanom zlasti pa mladini (lobro poznani in priljubljeni g. p. Krizostom Sekovanič iz Ljubljane ter v ljubkih, navdušenih besedah nagovoril zbrano mladež? — Ta mladina, ti otroci so Križarji. Zveza malih Frančiškovih križarjev in seslric sv. Klare, katera se imenuje tudi bratovščina pasu sv. Frančiška. Ta bratovščina ali zveza je popolnoma in strogo cerkvena in verska organizacija ter je za Novo mesto nekaj novega in posebnega. V resnici pa ta bratovščina ni prav nič novega, kajti že lela 1585 je bila ustanovljena v cerkvi sv. Frančiška v Asisiju po papežu Sikstu V. Njeno področje je duhovno polje — praktično krščanstvo v pravcu in smislu katoliške akcije, katere zaščitnik je sv. Frančišek. Tudi sedanji papež Pij XI. priporoča to bratovščino v svoji okrožnici z dne 30. aprila 1926 »... zato, da se mladina že v nežni dobi navadi živeli po načinu sv. Frančiška, v duhu ljubezni in miru, katerega svet tako pogreša...« Pri vzgoji današnje mladine je ta bratovščina zares nujno potrebna, zelo koristna in priporočljiva, in mladini naj se nikar ne brani vstopiti vanjo. Saj se mlad človek že itak prehitro lahko pokvari. Tudi prah, ki se je dvignil ob ustanovitvi te bratovščine v Novem mestu, se bo, upamo, kmalu polegel. Ta dan je bilo v lo bratovščino sprejetih 47 dečkov in 36 deklic, skupaj 83, kar je za Novo mesto zares presenetljivo število. Vsi otroci so učenci deloma osnovne, deloma meščanske šole ler nižje gimnazije. Otroci so bili vsi navdušeni za novo organizacijo in zelo giti-ljiv pogled je bil na vrste otrok v cerkvi, ko jih je sprejemal v bratovščino in jih blagoslovil g. P. Krizostom pred oltarjem Onega, ki je rekel: »Pustite male k meni.. .< Struga Ljubljanice je oživela Ljubljana, 11. junija. Kilometer suhe struge Ljubljanice od Št. Petra do Kodeljevega je zadnje dneve izredno oživel. Podjetje »Slograd« je doslej že zaposlilo okrog 130 delavcev in iz struge pod obema vodmatskinia mostovoma doni daleč naokrog ropotanje pnevmatičnih dlet in brnenje motorjev, ki gonijo kompresorje. Pa tudi v gornjem delu suhe struge za bolnišnico je dosti dela. Po levem bregu, katerega bo treba regulirati in kjer ie treba razširiti strugo, teče telefonski in telegrafski vod. Tega sedaj prestavljajo na že regulirani desni breg. Preložiti bodo morali okrog 50 žic. Po levem bregu struge kopljejo delavci skoro v vsej dolžini teren in ga izravnavajo tako, da bodo mogli položiti tračnice za ozkotirno železnico. Na levem bregu, nekako v sredi med starim čevljarskim mostom za bol-ničnico in vodmatskima mostovoma stoji že pri-pravlj en ogromen kompresor, ki bo dovajal pnevmatičnim dletom komprimirani zrak. Ta še ne obratuje, pač pa dva manjša kompresorja ob vodmat-skih mostovih. Najživahnejše jc brez dvoma v slru- kratkem pa bo prispela še druga lokomotiva in takrat bo obratovalo kar 70 vozičkov oz. malih vagončkov, ki so že pripravljeni. Delavci bodo delali v dveh partijah noč in dan. Vsaka skupina delavcev bo štela približno 200 mož, lako da bo na ta način podjetje »Slograd^ dalo lepemu številu brezposelnih dela in zaslužka. Pri sedanjih delih so odkrili tudi zanimivost, da leži v sedaj izsušenem delu struge, nekako od starega čevljarskega mostu za bolnišnico navzdol, še slari tir, ki je ostal v strugi iz leta 1914. Sicer smo vsi vedeli in videli, da je tir ležal v strugi po mestu, nižje doli pa jc biia struga vedno tako polna, da tira ni bilo mogoče opaziti. Pred svetovno vojno je desni breg reguliralo in poglabljalo češko gradbeno podjetje čečovička, in ko je prišla mobilizacija, je seveda delavstvo šlo v vojsko, priprave pa so ostale v strugi. Ta stari tir je ponekod celo dvojen in ima kretnice, vendar najbrž ne bo za nobeno rabo več. Posebno skrb pa dela sedaj Ljubljančanom Ljubljanica, ki je zastala v reguliranem delu struge zato bo počasi naraščala in se bo vodna gladina dvignila tako visoko, da bo le še prav malo manjkalo, da ne bi tekla čez zasilni jez. Stala bo torej v vsej strugi Ljubljanice najmanj 30 cm visoka plast vode, ki se je med nočjo natekla. Nalo bodo zopet odprli zatvornice v Grubarjevem prekopu in voda bo hitro odtekala naprej in prav tako iz regulirane Ljubljanične struge. Ta vodni val pa bo potegnil za seboj precejšen del brozge in umazanije, ki sc bo čez dan natekla v strugo. Kadar bo potreba, bodo pa izpustili vso Ljubljanico kar naravnost skozi mesto in čez sedaj izsušeni del struge tako, da bo Ljubljanica odnesla vse, kar sc je nabralo na dnu. — Podjetje bo na vsak način pazilo, da bodo te neugodnosti čim manjše. Prepričani smo, da bo na ta način ludi dobro rešen problem čiščenja struge, ki bi poleg smradu lahko povzročil še kake bolezni. gi v bližini obeh mostov. Tam razbijajo na levem bregu z dleti skale in napeljavajo tir. Skale tudi razstreljujejo, in sicer navadno opoldne in na večer, ko ni tako velikega prometa in tudi nc toliko radovednežev. Razstreljujejo radi varnosti bolj majhne skalnate gmote; kljub temu pa lele skale precej daleč in visoko, dasi jih obložc pred iz-streljevanjem še z butarami in vejami, ki nekoliko zadrže silovitost eksplozije. Začasni tir ozkotirne železnice je že napeljan pod obema mostovoma in naprej na levi breg nad mostova, kjer se razcepi in gre nazaj pod obema mostovoma, tako da bodo, ko bodo začeli odkopavati breg lahko delali v vsej dolžini. Že do sedaj so polo-žiili okrog 1 km dolg lir, ki se vzpenja po desnem bregu in pride za Mladinskim domom na cesto, odkoder gre naprej po bregu in v velikem loku zavije za barakami, ki stoje v nekdanjih gramoznih jamah, katere bodo z izkopom iz Ljubljanice za suli. Že pri napeljavanju tega tira se je moralo umakniti 6 zasilnih barak. V ponedeljek bodo začeli z malo lokomotivo in vozički voziti izkopani materijal iz struge. V po mestu. Že sedaj je kak občutljiv nos zavohal, da z Ljubljanico ni vse v redu, in to drži, saj je pretekli teden bila struga Ljubljanice od jezu pri Sv. Petru do zatvornic v Trnovem popolnoma odrezana in so se vanjo stekali le kanali z vsemi svojimi dobrotami. To jc moralo pač bili, ker je bilo vodno stanje Ljubijanicc radi deževja tako I visoko, da bi tekla Ljubljanica, čc bi odprli zatvor- j niče v Trnovem, čez začasni jez pri Šl. Petru. Se-daj pa je voda že toliko vpadla, da so lahko od- j prli zatvornice v Trnovem ter teče sedaj vsa broz- , ga, ki se steka v Ljubljanico nad jezom nasproti ! stari cukrarni sicer počasi, a vendar sigurno na- ; zaj mimo »Špice« v Grobarjev prekop. Jasno je, da bi se bila struga Ljubijanicc močno usmra- j dila, če bi ostalo pri tem. Zato pa bodo strugo ; vsako noč izpraznili, in sicer takole: sedaj ko je : vodno slanje Ljubljanice nekoliko nižje, je raz- ! lika med vodnim stanjem Ljubljanice, ki stoji nad zasilnim jezom nasproti cukrarni in gornjim robom zasilnega jezu okrog 30 cm. Ponoči, in sicer vsako noč, bodo zaprli zatvornice v Gruberjevem prekopu tako, da Ljubljanica ne bo mogla teči naprej, Izjava mestnega fiziha g. dr. Rusa Ljubljana, 13. junija. Zaradi neznosnega vonja, ki prihaja iz zajezene strugo Ljubljanice, smo se obrnili na g. mestnega fizika dr. Mavricija Rusa, ki nam je dal naslednjo izjavo: »Vonj iz Ljubljanice jo zlo, ki ga morajo Ljubljančani za nekaj časa, dokler trajajo regulacijska dela, pač potrpeti. Ljubljanica mora bili zajezena, sicer ni mogoče del nadaljevati. Niso samo fekalije, ki se zbirajo v strugi in ki povzročajo lak-šen vonj, temveč tudi vse tislo, kar se je v strugi v teku dolgih lel nabralo, vsa plesen in trohnoba, ki se je sedaj dvignila. Da pa se prepreči še nadaljnji neprijetni vonj in da se Ljubljanica vsaj malo izrisi i. bodo Ljubljanico danes odprli, tako da ho vsa ta nesnaga odtekla. V struno bo v Trnovem izpuščena tudi čista Ljubljanica, tako da ho struga izprana in ho neznosni vonj i.dstranjen. Ze jutri izgine torej la nesnaga i/, struge. Seveda so bodo polom zopet zbirale fekalije in drugo v strugi in bomo pač morali od časa do časa zopet očistiti slrugo. Kakšne nevarnosti epidemij v Ljubljani ni, ker so vse epidomične bolezni pojenjale. Tudi delavcem, ki delajo v strugi, je s posebnimi in vidnimi napisi strogo naročeno, da si morajo pred vsako jedjo — kar je sicer samo ob sebi umevno — dobro roke umiti, prav tako tudi delovodjem in drugim, ki so zaposleni v strugi. Upam, da je storjeno vse, dn zdravje Ljubljančanov, ki je bilo vedno ugodno, tudi sedaj ni ogroženo. Obljuba g. fizika se je izpolnila že popoldne in nesnaga se je popoldne že odtekla. Izpred drž. sodišča Belgrad, 12. junija. Včeraj zjutraj so pripeljali policijski agenti iz Ljubljane v posebnem vagonu brzovlaka v preiskovalne zapore državnega sodišča: bivša državna poslanca Janeza B r o d a r j a in Janeza Š t r c i n a , bivšega oblastnega poslanca Antona Umnika, posestnika Jerneja Vomhergarja, župnika v Kranju Matijo Skrben, misi.jona.rja Josipa Go-dino, kaplana v Komendi Ivana Platišo in kaplana v Dolu pri Ljubljani Josipa Hostnika. Navedeni gospodje so v preiskavi zaradi znanih dogodkov zadnjega časa. Preiskava proti njim je bila v glavnem zaključena že v Ljubljani, vendar pa jih bo državno sodišče ponovno zaslišalo. Kdaj se bo vršila razprava, se še ne ve. Smrtne padec z bukve Sv. Jurij pod Kumom, 12. junija. Posestnik Franc Brinovec iz vasi Jesenove ra-vani, ki je oddaljena četrt ure od Sv. Jurija, jo šel lo dni popoldne okrog petih v gozd obselkavat bukve za sleljo. Ker se dolgo časa ni vrnil domov, je njegova hči rekla svojemu sinu, naj gre pogledal za očetom. Fanl pa ni šel, ker jo mislil, da jo oče šel v goro v svojo zidanico, kjer je večkrat ostal čez noč. Ko očeta do U ni bilo domov, ga je fant le šel iskal. Vzel je svetilko in preiskal velik del hoste, pa ga ni našel. Ko se jo drugo jutro začelo svitati, je fant ponovno šel iskat očeta. Kmalu ga je našel loda mrtvega. Brinovec je že obsekal dve bukvi, Ircljo po le napol. Očividno je padel z drevesa in nalo strmoglavil kakih 30 m globoko v strugo. Pokojni Brinovec star je bil 76 let — je bil zelo dobrega srea in zato eplošno priljubljen. To je pokazal ludi pogreb, katerega se je udeležilo izredno veliko število ljudi. Naj mu sveti večna luči Stran 4. »SLOVENEC«, dno 14. junija 1931* štev. 134. % Ljubljana Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo! 3. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 Štiri družine iz Vestiatije Ljubljana, 13. junija. Ponovno smo morali ie poročati o brezposelnih izseljencih, Ui so jih nemške oblasti izgnale iz Vest-i a I i je nazaj v domovino. Te dni je Zopet prižla v Ljubljano skupina takih bednih, revnih izseljencev. Obmejni komisarijat na Jesenicah je telefoniral izseljenskemu komisarju g. ravnatelju Finku. da so dospele na Jesenice š^ri družine nabili izseljencev, od- je IV I Iti IH .Tli C Ul UJ.III« l ■ • »« • • J - --- ki so povsem brez sr.VJstev in ki jih bo treba od praviti v domače kraje. Izseljenski komisar se j za pomoč obrnil na ravnatelja mestnega socialnega urada g- Ciuho, ki je z njemu lastno dobrosrčnostjo ukrenil vse potrebno za dostojen sprejem izgnanih izseljencev. Ko so prišli izseljenci v Ljubljano, so povedali, da že dva dneva niso nič gorkega jedli. Mestni ječar Jezovšek jim je takoj preskrbel kompletno kosilo, ki so ga ubogi ljudje s slastjo pojedli. Izseljenci so pa imeli le malo časa. Opoldne so prišli, z vlakom čez poldrugo uro pa so morali že dalje, ker je bilo v Ljubljani nerodno zaradi prenočišč. Zato so imeli ravnatelj g. Fink, uslužbenec socialnega urada g. Osterc in mestni ječar g. Jezovšek dela čez glavo, da so vsem preskrbeli potrebne listine, kosilo in ludi vse lepo popisali, kn-kor je potrebno. Vendar pa. ker je šlo za naše ljudi, ki so se po dolgih letih vrnili v domovino, so se res zelo potrudili. Bile so to šliri družine. Prva družina je štela z očetom in materjo ter otroci šest članov in je bila i/. Hrastnika, druga družina je štela sedem članov iu je odšla v šibenik. tretja družina, ki je prav tako odšla v Šibenik, je šlela pet članov, četrta družina. ki jc štela šest članov, je odpotovala v Zagreb. S seboj so imeli mnogo prtljage, kakor po-rteljniue, obleke in celo pohištva. Ljubljanski gospodje so sami pomagali nakladati prtljago v vagon. Denarja pa ni imela niti ena družina *nič, ker ^o ljudje pač vse .svoje prihranke že porabili. Taka je usoda leh trpinov, ki so dali svoje najboljše tujini, da s<> morajo praznih rok vračati v domovino. Isti dan, ko so odpravili te štiri družine, je imela odgonska postaja še drugo delo. Odpravila je dve ciganski družini, skupno osem oseb, v pristojni kraj. lo je v št. Vid pri Stični iu v Zagreb. Hevšfina, ki je razpredla svojo mrežo po vsem svetu, daje sedaj mestnemu socialnemu uradu iu odgonski postaji mnogo bridkega dela in skrbi. KAHA dnevno sveža pri LEGAT, rahinšltevn c. IS špecerija, delikatesa.zajutrkov' Resnična zgodba z velesejma Ljubljana. 13. junija. Ta zgodba ni izmišljena, temveč se je prav tako in res zgodila na sedanjem velesejmu, čeprav izgleda. da si jo je izmislil navihan šaljivec. Na velesejmu je razstavila svoje plinske apa-rale in peči ludi mestna plinarna ljubljanska. Pri-lmjale sii gospodinje in njihovi možje, ogledovali »n aparate, žene so hvalile lepo blago, možje pa so \-i vihali nosove nad cenami, kakor pač povsod na velesejmu. l-jer so se žene navduševale, možje so pa imeli dolžnost poravnavati račune. Med ogledo-valci je bil pri oddelku mestne plinarne tudi starejši človek. Malo kmečko je res izgledal, no, pa tudi v mestu so dobe taki, in še prav soliden vtis gospodarjev napravijo na človeka. Mož se je pričel zanimati za aparate in povpraševal prijazno gospodično od plinarne po ceni tega in onega aparata. Plinska peč se mu je zdela malce predraga, a mož je takoj pokazal, kako rad bi jo kupil. Pričel se je pogajati za ceno in glihali, boljše kakor vsak Itib-nlčati. Gospodična je malce popuščala, pa ne preveč. samo toliko procentov je popustila, kolikor ji Je bilo predpisano, Boste takoj plačali".' je vprašala. Takoj, zato mi pa se nekoliko zbijte cenok Gospodična je popustila še za blagajniški skonto. Cena je bila dognana. Gospodična in mož sta si krepko udarila v roko, češ. da je kupčija sklenjena. Tedaj je gospodična, vesela ene ugodne kupčije več. zapisala naslov moža. Pri imenu se ni ustavila, samo tam, ko ji je mož povedal, da naj dostavi plinsko peč v Zaplano nad Vrhniko, je začudeno pogledala. Nekaj se ji ni ujemalo. Tako daleč pa še nikoli niso prodali peči. ;Pa imate v Zaplanl plin?r je vprašala moža. »Mi ga boste pa v vrečah pošiljali! se je mož nasmehnil, še enkrat stisnil strmeči gospodični roko in odšel v drug paviljon. * © Pogreba t goppoda R. Kollmanna. ki bo danes popoldne ob štirih izpred hiše žalosti Mestni trg 7. se udeleži tudi Vincencijeva družba in vabi vse gospode delavne člane 1 ju bij. konference, da se čim številneje udeleže žalnega sprevoda. Q Pevci »Ljubljane« se zberejo danes ob %4 na Mestnem trgu St. 7 k pogrebu blngopokojnega gosp.. Roberta Kollmanna. 0 Prosvetno društvo v Trnovem proslavi v soboto IS. jun. in v nedeljo 19. jun. 25 letnico svojega plodonosnega dela med prebivalstvom trnovske župnije. Bogat spored proslave obeta nuditi prijateljem požrtvovalnih trnovskih delavcev obilo užitka pa tudi zabave. Na predvečer v soboto, 18. junija Do ob osmih koncert godbe 'Sloga . Ob pol 9 pa uprizorijo na prostem na obširnem dvorišču društvenega doma v Karunovi ulici 14 društveni iglavci učinkovito .Finžgarjevo ljudsko igro Naša kri-. Na dan proslave same v nedeljo 1(1. junija bo ob 6 zjutraj v trnovski župni cerkvi služba božja za umrle društvenike. Ob 10 dopoldne se zbere društveno članstvo na jubilejnem občnem zboru. Ob 11 dop. pa bo koncertirala Sloga pred trnovsko cerkvijo. Popoldne bo ob 4 na dvorišču društvenega doma najprej preskrbljeno za duševni užitek z lepim sporedom slavnostne akademije, nato pn se bo razvila ljudska zabava z najraznovrst-nejšimi vabami. Trnovčani pričakujejo, da bodo mogli ob slavnostnih dneh pozdraviti kot goste vse svoje številne prijatelje iz Ljubljane in okolice. 0 Cerkev sv. Krištofa v Ljubljani bomo v kratkem povečali. Zato bodo morali vsi spomeniki z grobov za cerkvijo proč. Lastniki nagrobnih spomenikov teh grobov imajo do 30. junija čas, da jih odstranijo in da poskrbe za te svoje grobove. Po 30. juniju, ko se bo začelo delo povečanja, jih bo odstranilo podpisano društvo, ako bi jili lastniki ne. Prosimo vse, da se lakoj zglasijo v pisarni du-hovnijskega urada na Dunajski cesti M. 52 med !> in 10 dop. ali 5 in 7 zvečer. — Društvo1 za zidavo rerk»e sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani. 0 Počitniške kolonije zveze borcev in stražark. 3. prihodnjega meseca prične fantovsko tabo-renje. Torej le še malo časa je za premišljevanje. Ker je verjetno, da bo v drugi polovici tega meseca prispelo mnogo prijav, število pa ni neomejeno, pišite takoj po prospekte na Vrhovni stan ZBS, Ljubljana, Posavskega ulica 9. O Razglas. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za nabavo <182 parov čevljev. Licitacija bo 1. julija t. 1. ob enajstih v pisarni ekonomskega odseka poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2. O Novih stojnic ne dovolijo. Na mestni magistrat prihajajo še vedno nove prošnje za razne stojnice nu živilskem trgu, največ za branjarije sadja in zelenjave. Mestno tržno nadzorstvo pa take prošnje odločno odklanja, ker je trg žo prenapolnjen, število branjevk pa čez in čez zadostuje za ljubljansko prebivalstvo. Tudi bi preveliko število branjevk povzročilo le draginjo, ker bi vsaka hotela pri malem izkupičku pač nekaj zaslužiti. © Znižani dohodki in konzuni. Občutno znižane plače in dohodki državnim in drugim javnim in zasebnim nastavljenceni se poznajo občutno tudi na ljubljanskem trgu. Konzum sočivja je nazadoval zadnja dva tedna skoraj za 30%, konzuni mesa pa skoraj še bolj. Družine so pač prisiljene v še večje varčevanje in ker ne morejo več varčevati drugje, varčujejo tudi že pri želodcu. Zaradi znižanja dohodkov je torej zopet udarjen naš kmet, glavni producent živil. — Na drugi strani pa zaradi slabega povpraševanja iu močne ponudbe cene sočivju stalno padajo, pač pa se drži krepko cena mesu, ker kmetje ne prodajajo več živine za lako sle|M> ceno, kakor so jo spomladi in pozimi. © Kontrola živil na trgu. Poročali smo, da je uvedlo mestno tržno nadzorstvo letos ostrejšo kontrolo mleka, namenjenega za ljubljanski konzuni. Vzorce sumljivega mleka jemljejo letos kar pri mitnicah in jih dajejo potem v preiskavo državnemu higijenskemu zavodu. Letos so skupno odvzeli na mestnih mitnicah 187 vzorcev mleka, od katerih je bilo 153 preiskanih. Med temi je bilo 17 vzorcev slabega mleka, torej razmeroma malo. 34 vzorcev pa še ni bilo preiskanih. Smetane je bilo odvzetih 14 vzorcev in preiskava je ugotovila 3 slabe vzorce. Masla je bilo odvzetih 0 vzorcev, ki so bili vsi dobri, mlečnega praška 1 vzorec, ki je bil dober, kakava 2 vzorca, prav tako oba dobra. Začimbe je bilo odvzetih 12 vzorcev, ki so bili vsi dobri, ocvirkov 1 vzorec, ki je bil slab, moke 1 vzorec, ki je bil dober, malinovca 1 vzorec, prav tako dober, kisa 2 vzorca, ki sta tudi bila oba dobra. Živila, ki jih konzumiramo Ljubljančani so torej skoraj vsa v ugodnem stanju. 0 Pogreb pritlikavega artista Veljkoviča. Pogreb, kakor ga morda že dolgo nismo videli v Ljubljani, se je vršil včeraj dopoldne iz mrtvašni-nice splošne bolnišnice. V soboto namreč je v bolnišnici umrl artist Vladimir Veljkovič, ki je bil visok samo 60 cm in ki je dospel na ljubljanski velesejem, hoteč tu nekaj zaslužiti s svojo malo postavo. Pogreba so se udeležili vsi pokojnikovi stanovski tovariši, ki se trenutno mude v našem mestu, k pogrebu pa je prihitela tudi velika množica občinstva, ki ga je privabila seveda radovednost. Pokojnik je bil v beli krsti, ki pa je bila še nekoliko prevelika. Preden so krsto zaprli, so pokojnika, ki je bil oblečen v frak in cilinder, še enkrat fotografirali, njegovo družico, nekoliko višjo Kate pa je nekdo dvignil, da se je mogla posloviti od pokojnika. V sprevodu je šla cirkuška godba na deset glasbil, tem temi godbeniki so bili tudi trije cigani. Godba je igrala prav ginljivo. Mala Kati seveda ni mogla iti peš, temveč se je peljala z avtom za krsto. Občinstvo se je razšlo po večini že pred prelazom, stanovski tovariši pa so krsto spremili do pokopališča. Pokojnik je bil pravoslavne vere in je verske ceremonije opravil prota Budimir Gjorgjevič. Na grobu so tovariši pokojniku še enkrat zaklicali »Zbogom Vlado« in grob se je zagrnil. © Nočno službo imata danes lekarni: dr. Pic-coli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. — Profesor dr. Alojzij Zalokar je zopet začel redno ordinirali popoldne od 2—3 v Maistrovi ulici štev. 0. — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bodljajc, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josef« grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Uredba o borzah deta Itclgrad, 13. junija. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v soglasju z ministrskim svetom in v sporazumu s finančnim ministrom predpisal uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o organizaciji posredovanja dela t dne 2(i. novembra 1927. leta. Po teh izpremembah se za posredovanje dela za vse vrste delavstva brez razlike spola in za ureditev delovnega trga v kraljevini Jugoslaviji ustanove s sredstvi delavskih zbornic borze dela z osrednjo upravo za posredovanje dela v Belgradu kol njihovi centrali. Bivše borze dela in borze dela, ustanovljene po aprilu 1927. leta, se smatrajo kot javne borzo dela, oziroma kot njihove podružnice. Samoupravni organi javnih borz dela so upravni odbori. Upravni odbori obstojajo iz predsednika, njegovega namestnika, ki ju določa minister za socialno politiko iu narodno zdravje na predlog bana iz vrst višjih strokovnih državnih uradnikov s fakultetno izobrazbo, in iz zastopnikov in enakega števila namestnikov delavskih in delodajal-skih zbornic kot članov. Upravni odbori volijo iz svoje srede za svoje izvršilne organe ravnateljstva javnih borz dela, ki jih tvorijo tri osebe in sicer predsednik upravnega odbora ali njegov namestnik, kot predsednik ravnateljstva in po en zastopnik delodajalskih zbornic. Upravni odbori se sestanejo največ enkrat mesečno, ravnateljstva pa največ enkrat tedensko. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se ustanovi osrednja uprava za posredovanje dela, kot osrednji organ javnega posredovanja dela v kraljevini Jugoslaviji. Ta uprava bo sodelovala s pristojnimi oblastmi pri nadzorstvu nad jiosredovanjem privatnih ustanov za posredovanje dela. Vse svoje posle vrši posredno preko javnih borz dela in in njihovih podrejenih ustanov ali pa neposredno. Javne borze dela so v načelu samoupravne javne ustanove, ki lahko kot pravne osebe prevzemajo obveze in si pridobivajo pravice. Uredba dalje ugotavlja pristojnost osrednje uprave za posredovanje dela. V njen delokrog spada izdelava proračunov in sklepnih računov, javne službe posredovanja dela, vodstvo upravnega in denarnega poslovanja, vodstvo nadzorstva nad posredovanjem dela v državi preko lastnih organov, znanstveno obravnavanje vprašanja posredovanja dela, vodsvto centralne statistike, dopisova- Maribor □ Smrt na brivskem stolu. Včeraj popoldne se je vršil ob številni udeležbi prijateljev in znancev pogreb blngopokojnega vpokojenega pisarniškega pristava in hišnega posestnika Franca Mu-seka. Pokojnega je zadela nagla smrt od kapi v brivnici v trenutku, ko ga je hotel brivec obriti. Musek je prišel v soboto v brivnico NVeiss na Iia-dvanjski cesti, sedel na brivski stol in brivec ga je namilil po obrazu, ko se je naenkrat krčevito stresel in omahnil. Zadela ga je nepričakovano možganska kap in na posledicah je izdihnil. Nenadna in nepričakovana smrt priljubljenega moža je povzročila v celem mestnem predelu razburjenje in dala povod izrazom sočutja, ki se je pokazalo zlasti na včerajšnjem pogrebu. □ Huda nesreča veleindustrijalra. Veleindu-strijalec Valter Vošnjak iz Šoštanja se je hudo ponesrečil pri jahanju. Pri padcu s konja si je zlomil levo nogo v podkolenu. V nedeljo so pripeljali ponesrečenega v Maribor, od koder ga je prepeljal mariborski rešilni oddelek s svojim avtomobilom v Gradec v sanatorij. □ Ljudska saniopnmor v Mariboru naznanja vsemu cenjenemu občinstvu, da uraduje od 15. junija do 15. septembra 1932 samo od pol 8 zjutraj pa do pol 2 popoldne. 7972 Požar Ljubljana. 13. junija. Nocoj ot) 20.23 je bila obveščena ljubljanska reševalna postaja po gej. dr. Kurbusovi iz Prekmurske ulice, ila gori nn Ljubljanskem polju neko poslopje. Poklicni gasilci so takoj oddrveli s svojim trenom na Ljubljansko polje, kjer je gorel velik kozolec mrve. Prvi so opazili požar orožniki iz orožniške šole, ki so prihiteli v diru in rešili večino sena. Takoj za orožnkil pa so prišli poklicni gasilci in skušali rešiti, kar se je dalo. Rešili so pol kozolca. Za poklicnimi gasilci so prihiteli tudi prostovoljni gasilci iz severnega dela mesta, ki so prvič nastopili pri požaru po svoji ustanovitvi, škoda znaša približno 10 do 15 tisoč dinarjev. Požar je trajal eno uro. Na pogorišču so pustili gasilci severnega dela mesta svojo stražo. Kozolec je bil baje last ge. Angele Cešno-var iz Kolodvorske ulice. nje z Mednarodnim uradom zu delo in podobnimi ustanovami v inozemstvu, konstituiranje nadzornih organov odbora za podrejene ustanove javnih borz dela, skrbi skupno s pristojnimi organi za zaposlitev iu zaščito domačih delavcev v inozemstvu ter opravljanje poslov, ki jih ji poveri minister za socialno politiko in narodno zdravje iz resora socialne politike. V osrednji upravi za posredovanje dela so ustanovi kot njen upravni odbor centralni odbor za posredovanje dela, ki ga tvori devet oseb: upravnik osrednje uprave za posredovanje dela kot predsednik in osem članov, in sicer po tri jo zastopniki delavskih in delodajalskih zbornic, en zastopnik centralnih delavskih organizacij in eu zastopnik centralnega tajništva industrijskih korporacij. Za vsakega člana se določi tudi namestnik. V njihov delokrog spada med drugim priso-janje posameznih podpor, sestava strokovnega sveta za posredovanje dela, dotiranje fonda za podeljevanje po ceni posojil za gradnjo delavskih stanovanj. O tem se sklepa na sejah upravnih odborov javnih borz dela soglasno. Centralni odbor za posredovanje dela določi svoje predsedništvo kot izvršilni odbor. Ta se sestane na vabilo predsednika največ enkrat vsake tri mesece, predsedništvo pa največ enkrat tedensko. Upravnika osrednjo uprave za posredovanje dela postavi ministrski svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje iz vrst višjih strokovnih uradnikov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje s fakultetno izobrazbo. Upravnik je šef osrednje uprave za posredovanje dela. On vodi ves upravni aparat za posredovanje dela in predseduje upravnemu odboru iu njegovemu predsedništvu. Nameščence osrednje uprave za posredovanje dela in šefe javnih borz dela imenuje minister za socialno politiko in narodno zdravje. Nadzorstvo nad denarnim poslovanjem javne službe posredovanja dela je poverjeno zastopniku Glavne kontrole. Predpise in naredbe o organizaciji, nadzorstvu, ureditvi, javnega posredovanja dela, kontrolnih in potniških legitimacijah brezposelnih delavcev, o razmejitvi področja posameznih borz dela in o otvarjanju in zapiranju ustanov javnega posredovanja dela bo izdajal minister za socialno politiko iu narodno zdravje na predlog osrednje uprave. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah . Zadnja poročila MacDonaldova prizadevanja za mir Ijondnn. 13. jun. Ig. Cilje se, da hoče Mac Do« nald v svrho, da bi ustvaril ugodno atmosfero za pogajnja v Lausanneu, dati zastali ženevski razorožitveni konferenci novo pozitivno pobudo, in sicer v tem smislu, du naj bi se sprejelo desetletno premirje v oboroževanju in da naj bi se obenem sprejelo tudi nekako politično premirje, da bi se predvsem odstavila z dnevnega reda vsakršna teritorialna revizija mirovnih pogodb. V tej obliki pa bi bilo še manj kakor pred šestimi leti mogoče doseči od Nemčije vzhodni Locarno. Gotovo je, da bi Mac Donald prav rad pristopil k vsakemu načrtu, kateri izključuje nasilno revizijo, in da bi prav rad videl, da bi prišlo do razoro-žitvenega moratorija. Z razorožiivene konference Ženeva, 13. jun. tg. Predsedniku razorožitvene konference Arthurju llendersonu so danes popoldne razorožitveni odbori mednarodne ženske zveze, dijaške zveze, krščanskosocialnih društev, svetovne zveze Društva narodov in mednarodne zveze vojnih ranjencev izročili spomenico pod naslovom >Vox populi- z 8,400.000 podpisi, ki naj se predloži razorožitveni konferenci, llenderson je v pomembnem govoru branil mnenja strokovnjakov proti preostrim očitkom, priznal pa je, da so strokovnjaki v svoja poročila vpletli marsikatere stvari, ki niso bile njihova naloga, temveč naloga državnikov. V ostalem je llenderson izjavil svojo mnenje, da je lahko povsem optimističen, ker danes ni nikogar več na svetu, ki bi mogel trditi, da človeštvo lahko pusti še nadalje, da bi se vsako leto žrtvovalo 20 do 25 milijard za priprave za novo vojno. Ta sistem ni več noben sistem samoobrambe, temveč sistem samouničevanja. Dr. Seipel bolan Dunaj, 13. julija, tg. Zdravstveno stanje dr. Seipla se je poslabšalo. Zopet ga napada mrzlica, razen tega pa hudo kašlja. Zaenkrat ne bo šel v nobeno zdravilišče in za pretirano bojazen ni povoda. Kulturni obzornik PRODANA NEVESTA« NA PROSTEM Sprememba veseli človeka. Tudi neprestanega poslušanja raznih oper v istem prostoru, na istem odru, se naveličamo, če tli stvar posebno privlačna. Zadnjo soboto in nedeljo je pa naša gledališka uprava poskrbela za prijetno izpremembo. Po lanskem zgledu, ko so na prostem igrali »Gorenjskega slavčka , so uprizorili letos v Tivolskem parku Smetanovo Prodano nevesto«. Otroško igrišče za Tivolskim gradom je kol nalašč za take prireditve: lep, s peskom nasut parter z naravnimi ^balkon? in galerijami . Dobro hi bilo, le je razvila iskrena in bratska zabava, pri katerih je bilo izrečenih več pomenljivih besed. Iz-prcgovorili so v imenu narodne odbrane min. dr. Kukovec, šol. nadzornik Karbaša ter polkovnik Putnikovič. Gostje, ki so si ogledali novo šolsko poslopje, so bili polni hvale, ker je vse zgrajeno na podlagi modernih pridobitev ter urejeno zelo sniotreno. Domačemu prebivalstvu, ki si je zgradilo r, lastnimi močmi vzorno poslopje ter priredilo do-žlim goslom lako prisrčen sprejem in sluvlje, gre vse priznanje. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 46 od 11, t. m. je objavljena »Uredba, po kateri se smejo opravljati tiskarski, litografski in ksilografski obrti samo na podstavi dovolitve«, dalje »Uredba, s katero se predpisuje za pogrebna dovoljenja dovolitev«, »Pravilnik o abrazcih po zakonu o obrtih«, »Pravilnik o pobiranju vstopnine v državne muzeje«, »Pravilnik o poslovanju in upravljanju skladov za podpiranje strokovnih šol v banovinah in na področju uprave •nesta Belgrada«, »Telefonski promet«, »Odredba o imenovanju izpraševalnih komisij za mojstrski izpit« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«. — Razpisi nagrad mladinske Matice. Opozarjamo našo mladinske pesnike, pisatelje in slikarje na razpise nagrad Mladinske Matice. 1. Prvega julijo poteče rok za tekmovanje za naslovno stran »Našega roda« iu vinjete. Nagrada 1000 Din. — 2. Prvega avgusta t. I. potečo rok za tekmovanje la knjigo, ki izide za Miklavža v izredni publikaciji. Razpisani sta dve nagradi, in sicer zn 2000 in 1000 Din za dve najboljši deli za najmlajše. Delo je lahko beletrističuo ali slikarsko (slikanica). — 8. Prvega decembra I. 1. poteče rok za tekmovanje tn redne publikacije. Razpisanih je šest nagrad, in sicer; a) 3000 Din za beletristično delo primerno zn otroke višjih razredov; b) 2000 Din za beletrističuo ali slikarsko delo primerno za učence nižjih razredov; c) po 2000 Din pa za najboljše spise o razvoju tehnike, kulture, vsemirja in specijelno eemlje ter o gospodarskem razvoju človeštva. Nagrajena dela, ki bodo tiskana, dobijo tudi običajen honorar. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 0/1. Tu dobijo konkurenti tudi vsa podrobnejša navodila. Uradne ure vsak dan od 10 do 18. | — Nove knjige; Luči ob cesti, črtice spisal Ludvik Mrzel (Domači pisatelji), 188 str., 50 Din. — Pregelj Ivan izbrani spisi VII. svezek: Ženske povesti, Od Kranja do Brezij (Domači pisatelji), 226 str., 45 Din, vezano 60 Din. — Sodni kazenski postopnik kraljevine Jugoslavije, sestavil dr. Metod Dolenc — Sistematičen prikaz. 472 strani, 200 Din, vez, 230 Din. — Valvazorjeva Ljubljana, spisal dr. Fr. Štele (ponatis iz »Glasnika muzejskega društva«, 28 strani, 48 slik, 31 Din. — Ljubljanski grad, slovenska akropola, spisal dr. Fr. Štele, 20 str., 15 Din. — Krvave arene, roman, spisal V. B. Ibanez, poslovenil dr. Stanko Leben, 360 strani, 60 Din, vez. 80 Din. — Ptič Nikdarnič in druge pravljice, spisal Griša Koritnik, ilustriral akad kipar Zaje, 47 strani, 20 Din. — Trška gora, popis božje poti, 2 Din. — Janez Žbogar, roman, spisal Ch. Nodier, poslovenil Fr. Robar, 115 str., 9 Din. — Kari May, Po deželi škipetarjev, 2. zvezek, 13 Din. — Okrožnica papeža Pija XI. vsem katoliškim škofom, 1.50 Din. — Bevk, Slepec je videl in drugi spisi (Biblioteka za pouk in zabavo), 86 str., 10 Din. — Odmevi 1932, štev. 4—6, 40 Din. — Knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. D A J Ledeno kavo DAM — »Franz-Josef« grenčica uravnava telesno iz-praznenje. — Kamor pridete, v gostilno ali hotel, vse pije k vinu Radensko Gizela mineralno vodo. Zakaj? Ker se ta voda najbolje meša z vsakim vinom, zlasti pa s cvičkom, ki mu barve ne spremeni in ker je taka pijača nad vse zdrava in ugasi žejo. — Najmanjša ženska noga izgleda v letnih »Maja« opankah še manjša, ker so iste naravnost rafinirano izdelane. — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naznanila Maribor □ Duhovniški sestanek. V četrtek, dne 16. t. m., bo v frančiškanskem samostanu običajni mesečni sestanek duhovnikov tretjerednikov. Začetek ob pol IG. »KrSčanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 19. junija ob 6 zjutraj pri Sv. Magdaleni svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom (Aloj-zijevo). Popoldne ob 2 sv. blagoslov z darovanjem. Vljudno vabimo vse Članico in člane, da se pobož-nosti udeležite v prav obilnem številu. — Odbor. Kranj Člana ljubljanske drame g. Ivan Levar in ga. Mira Danilova gostujeta v sredo 15. t. m. z Be-govičevo dramo »Brez tretjega«. Not>o mesto Sprejemni izpiti. Ker je ministrstvo termin za sprejemne izpite preložilo iz avgusta v junij, naznanja ravnateljstvo, da se bodo sprejemni izpiti na tuk. zavodu vršili dne 25. junija od 8 dalje. Prošnje za pripustitev k izpitu — kolkovane s 5 Din — se morajo vložiti najkasneje do 23. junija, lahko tudi po pošti (priporočeno). Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo, da je učenec izdelal 4. razred brez kake slabe ocene. Jeseni seveda sprejemnih izpitov ne bo več. Sprejemni izpit morajo delali tudi učenci, ki so bili v začetku II. polletja iz šole odpuščeni. — Ravnateljstvo drž. realne gimnazije. •Gr Smrtna nesreča na Teharjih. V nedeljo 12. t. m popoldne se je zgodila na teharskem klancu pri Majdičevi vili huda nesreča, pri kateri je izgubil elektrik zagrebškega gledališča Frelih Vlado svoje življenje. Iz Štor je privozil proti Celju neki osebni zagrebški avtomobil, nasproti pa mu \ je prišel kmetski voziček. Ko je konj zagledal avtomobil, se je splašil in v svojem strahu zavil proti ! avtu tako nesrečno, da je oje zadelo Freliha, ki je sedel na avtomobilu, v prsa s tako silo, da je ! dobil tako hude notranje poškodbe, da je nekaj I minut kasneje umrl v bližnji gostilni, kamor so ga J tako po nesreči odnesli. Konja so morali po ne- i sreči usmrtiti, ker si je zlomil pri padcu obe nogi. & Popravljamo. Naše poročilo v sobotni šte- ] vdki glede sprejemnih izpitov na državni realni ! gimnaziji moramo popraviti v toliko, da se vršijo | izpiti 24. in 25. t. m. ob 8 dopoldne (ne 27.). Prošnje se morajo vlagati v času od 20, do 23. t. m. (ne do 13. t. m.) pri ravnateljstvu. Izpit se opravlja iz slovenščine ustmeno in pismeno in iz matematike samo ustmeno. Trbovlie Vidova procesija. Stara zaobljubljena procesija gre v sredo ob pol 6 iz Trbovelj k Sv. Lenartu in potem na Sv. Planino, kjer bo cerkveno opravilo. Bojevniki bodo igrali. Prihodnjo nedeljo priredi njihovo tukajšnje društvo igro v Društvenem domu. Za prehrano revnih otrok je daroval upravni svet TPD en milijon dinarjev za vse revirje, od tega odpade nekako polovica na trboveljsko občino. fa lep dar se bo porabil na ta način, da se bodo organizirale javne kuhinje, ki bodo razdeljevale hrano potrebnim. Sprememba posesti. Janžekovo hišo je kupil na dražbi Berger Ivan, trgovec in čevljar. Žagarje-vo na Kleku pa Kraner Ivan. Trboveljski prvak v nogometu je po zadnjih tekmah ostal SK Amater. OruSlvo za ustanavljanje in vzdrževanje šol. zonnih amilalorljev v Dravsii »vini nagrado 2 razpisuje gsath. r- 0 Di r i T.a najprimernejše tino zoone paste, ustne vode in zobnega praška, katero predmete bo izdelovala domača tvrdka ln so bodo prodajali v korist društva zn brezplačno zobno zdravljenje siromašnih otrok Ime jo lahko eno za vse tri predmete ali za vsak predmot drugo. Predloge sprejema najkasneje do 2(1. t. m. glavni tajnik dr. Jos. Tavčar, Gledališka ul 4. Dopisi ue smelo biti podpisani. Ime predlagatelja naj bo priloženo dopisu v zaprti kuverti. Gospodarstvo Izpremembe v davku na poslovni promet Na podlagi zakona o skupnem davku na po-s ovni promet z dne 12. avgusta jo finančni minister predpisal izpremembo v uredbi o skupnem davku na poslovni promet z dne 20. julija, v, . , uredbi so izpremenjeni posamezni cieni tarife na podlagi izprememb zakona o trošarini in zakonu o prometu s pšenico v notranjosti Tako je n. pr. izpremenjena tarifna številka 134, kjer je stoimja davka v domačem i>ro-inetu črtana tako, da bo treba plačevati za žganje, ki je v tej postavki, kakor tudi -/.a vino, ki je v postavki 137, od 1. aprila dalje samo splošni \% davek po predpisih zakona iz leta 1922. Nadalje so uktnjena določila uredbe po tar. št. 546 z 20. julija 1931, ki so v zvezj s prometom pšenice j>o J riv. izvozni družbi. Splošni davek na j>oslovni promet na vino in žganje se bo razpisal po predpisih, ki veljajo za davek na poslovni promet od J- aprila 1932. Največje šlevilo izprememb pa se nanaša na ostale postavke, katere v naslednjem prinašamo (prva številka pomeni stopnjo skupnega davka za domače blago, druga slojmjo, plačljivo pri uvozu): uo tarifni šlev. 93 je dodana nova postavka 98a: sveži slaniki — (3), nadalje je dodana št. 94 prav lako postavka 94a: slaniki nasoljeni — (3), pri postavki 95 je stopnja za uvoženo blago zvišana od 4 na 5, dočim je za domače blago ostiila nespremenjena. Pri tar. štev. 117 je dodana pripomba: Kdor proizvaja iz koruznih klic samo sirovo olje, plača davek na poslovni promet v znesku 1%, kdor pa rafinira nabavljeno seme, plača 1 samo davčni dodatek 1.3, notranji promet pa je zapopaden v skupnem davku štev. 135. Postavka 132 močne alkoholne pijače je sedaj razčlenjena na tele postavke: 1. arak, rum in slič. no 0, 7; 2. žganje vinsko-konjak 3, 5, likerji, zakajene in začinjene pijače 0, 7 (doslej je znašala tu skupna postavka 0, 12%, nadalje je znižana tar. post. 138 (šampanjec itd.) od 7, 12 na 3, 4%. V jiostavki 140 je znižana stopnja uvožena medicinska vina od 5 na 4. Povišana pa je v postavki štev. 237 stopnja za uvoženo blago od 2.4 na 3, nadalje je zvišana v postavki 348 za eterična olja z alkoholom od 1.7, 3 na 5, 6, ter post. 349 eterična olja z alkoholom od 1.7, na 5, 6. V postavkah 352 in 353 (dišeče masti) je sedaj skupni davek 0 (prej 1.7); za uvoženo blago 6 (prej 5, ozir. 8 z alkoholom), podobno jo izpremenjena tudi postavka 354 (parfimerije itd ) za domaČe blago sedaj O (prej 2.3), za uvoženo blago 6 (prej 12), nadalje postavka 355 (dišeče vode itd.) za domače blago sedaj 0 (prej 2.3), za uvoženo blago 6 prej 8), nadalje šlev. 356 puder, rdecila itd. brez alkohola domače blago sedaj ti prej 3), uvoženo blago 6 (prej 8), post. 357 isto z alkoholom domače blago sedaj 0 (prej 3) uvoženo^ blago 6 (prej 12). Znatne so izpremembe pri tekstiljjah. Postavka 377 bombažna prediva za prodajo na drobno (sukanec) je sedaj razdeljena na sirovo: 2.5 (2.(1) beljena 2.5 (2.6), barvana 2.5 (2.8), doslej je bila jiostavka enaka za domače in uvoženo blago 1 2% V postavki 386 (vrvi itd.) je bila povišana samo stopnja za domače blago od 1.5 na 2.5, dočim jo za uvoženo blago ostala nespremenjena 3.1. Iste spremembe so bile tudi v štev. 387 (stenji) in 388 (predmeti za tehnično uporabo). V postavki 394 (prediva iz jute itd.) je znižana postavka za domače blago od 1.2 na 1.1%, dočim je postavka za uvoženo blago zvišana od 1.2 na 1.4. P postavki 380 jo dodana pripomba, da se plača za izdelavo predmetov iz le tarifne šlevilke iz prediva, nabavljenega od koga drugega, samo davčni dodatek /. 1.7%. Isto velja tudi za postavko 388. Za vrvarske izdelke v postavki '104 je povišana stopnja za domače blago od 1 na 2.3, za uvoženo blago pa od 2.5 na 3.1, pri čemer določa pripomba, da se plačuje za vrvarske izdelke iz prediva, dobavljenega od drugega, samo davčni dodatek 1.7. Tudi v postavki -105 (vedra, lestvice, jermena itd.) jo povišana stopnja za domače blago od 1 na 2.5, za uvoženo blago pa od 2.5 na 3.1. Dodana jo tudi zo prej omenjena pripomba. Nadalje je zvišana v postavki 407 (preproge za tla) stopnja za domače blago od 1 na 2.5, za uvoženo blago pa od 2.5 nu 3.1 (velja prejšnja pripomba). Končno je zvišana v postavki 108 (|>redineti za tehnično uporabo) stopnja za domače blago od 1 na 2.5, za uvoženo blago pa od 2.5 lia 3.1. V postavki 418 (volnene tkanine razen posebej omenjenih) je zvišana samo stopnja za domače blago od 1.5 na 2.5. V postavki 432 (goste svilene in polsvilene tkanine) pa je zvišana sloji-nja za domače blago od 1.5 na 2.5, dočim jc za uvoženo blago znižana od 3.1 na 2.8. Znatne so spremembe v postavki 485. Ta postavka je sedaj razdeljena lako-le: kožne roka-.vice (i s tekstilnim materialom) 1. nepostavljene 0.6, 2. postavljene 1.8, 2. Za pnevmatike v štev. 504 jo zvišana 6amo stopnja za uvoženo blago, in sicer od 2 na 4. V postavki 588 (knjige in periodične izdaje) je znižana stopnja samo za uvoženo blago, in sicer od 5 na 4, dodana pa je pripomba, da je ta postavka že zapopadena v' skup-nem davku na karton in papir. Od skupnega prometnega davka so prosti pri uvozu: časopisi, akti in rokopisi, knjige, izvzemši koledarje, noto in periodične publikacijo v tujih jezikih, vezane ali mehko vezane; modni listi, ceniki in slične knjige, ki služijo za objavo, plačajo skupni davek pri uvozu po tej tarifni postavki. Za električne žarnice je uveden skupni davek sedaj ludi na domačo 1 blago v znesku 1.2, dočim je za uvoženo blago ostal nespremenjen. Končno je v j>ostavki 791 (vagoni, prevozna sredstva itd.) znižana stopnja za uvoženo blago od 3.2 na 2. Uredba, ki spreminja te postavke, je objavljena v »Službenih novinah« z dne 11. t. m. in je tedaj stopite v veljavo, aplicirala pa se bo s 15. junijem t. I. Za blago, ki je bilo 15. junija neocarinjeno pri carinarnicah, bodo veljale že nove slopnje. Prijave za mojstrske preizkušnje Banska uprava je postavila pri Zbornici za TOI v Ljubljani izpraševalne komisije zu opravljanje mojstrskih izpitov iz vseh rokodelskih obrtnih strok, naštetih v tj 23. obrtnega zakona, izvzemši stavbne in elektrotehnične obrte. Te so začele poslovati. Izpili se bodo vršili za vse stroke pri Zbornici TOI v Ljubljani, obenem pa do nadaljnjega in po možnosti tudi v Celju, Mariboru in Novem mestu. Prijave 7.a pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vlagali pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo /, rešitvijo obenem tudi odredila, kje bo kandidat polagal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložili za izpričevala kolek za 30 Din, za izpitno takso pa znesek 230 Din. Ta taksa znaša za pod-kovske kovače, izdelovalce streljiva in raznesil ter vodovodno kanalizacijske iu plinske instalaterje 280 dinarjev (proti glavobola la migreni) zanesljivo in hitro pomagajo. Parite pri kupovanju, da so pristne. V prijavi jo treba navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kjo je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev ter priložiti: 1. kratek evojeročni napisan popis strokovno zaposlitve, opravljene do izpita; 2. krstni (rojstni) list; 8. dokazila, da je predpisano prebil učni čas in opravil pomočniški izpit (pomočniško izpričevalo), odnosno uspešno dovršil učni zavod, ki nadomešča učno dobo; 4. dokazila (delavsko knjižico), da je bil zaposlen kot pomočnik (delavec«) najmanj tri leta po opravljenem pomočniškem izpitu v dotičnem obrtu, odnosno kot tvorniški delavec v analognem tvornlškem podjetju ali v istovrstni delavnici tvorniškega podjetja ali dokaze o dovršenih strokovnih šolali in zavodih, ki nadomeščajo čas zaposlitve. Kandidati, ki so postali pomočniki pred 9. marcem 1932, so oproščeni predložitve spričevala o prestani pomočniški preizkušnji in jim zadostuje triletna pomočniška služba; 5. spričevala o posebnem pohajanju kakih strokovnih učnih zavodov; 6. potrdilo o jdačani taksi; 7. izjavo pristojne zadruge o predloženih usposobljenostih dokazilih. Praktični izpit se bo vršil redoma v delavnici na sedežu komisije, pri izberi delavnice pa se bodo po možnosti upoštevale željo kaudidita, ki jih je navesti v prijavi. Stroške, zvezane z iz-del avo preizkusnega predmeta ali dela, nosi seveda kandidat sam. Podrobnejša pojasnila glede praktične in teoretično preizkušnje bodo posebej objavljena v glasilu Zavoda z.a pospeševanje obrla Zbornice TOI - >Obrtniški Glasnik;. Borza Dne 13. junija Denar V današnjem deviznem promelu so ostali tečaji Bruslja, Guriha in Trsta neizpremenjeni, dočim je popustil samo tečaj Berlina. Nasprotno so bili čvrstejši tečaji Amsterdama, Londona, Ne\v-Yorka, v manjši meri Prage in Pariza. Ljubljana. Amsterdam 2274.82—2286.18, Berlin 1328.47—1339.27, Bruselj 782.95-780.89, Curih 1097.35—1102.85, London 206.29 —207.89, Ne\v York 5590.88—5019.14, Pariz 221.28—222.10, Praga 100 45 do 167.31, Trst 287.57-289.07. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kol na ljubljanski. Na zagrebški borzi je liotiral šo New York kabel 5612.88 do 5041.14. — Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 126.479 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1675. London 18.82, New York 511.625, Bruselj 71.35, Milan 26.35 Madrid 42.25, Amsterdam 207.30, Berlin 1"l 15 Stockholm 96.45, Oslo 93.75, Kopenhageu 102.75, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.35, Aten«' 3 !<> Carigrad 2.50, Bukarešta 3.00, Helsingfors 8.70. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Tudi danes je bila kakor na koucu preteklega tedna tendenca za državne papirje nekoliko čvr-stejša in so bili tečaji deloma višji kot v petek. Na zagrebški bor/.i je bil promet naslednji: vojna škoda 350 kom.. 8% Blair 1000 dol. in agrarji 25 lisoč. V delnicah ni bilo izprememb. Ljubljana. 8% Hler. pos. 45 bi., 7% Bler. pos. 41 bi., Stavbna 40 den.. Rušo 125 den. Zagreb. Narodna banka 3800—4000, Priv. agr. banka 205—208, 7% inv. pos. 49.50—51, agrarji 23.25- 21.50 (23.50), vojna škoda 190—192 (190, 191, 193), 0. 7. 185-192. 12. 193 bi., 6% beel. obv. 32.50-33 (13), 8% Bler. po*. 42—43.50 (43) T/" Bler. pos. 39—10, 7% pos. DIIB 44—45.25. Hclgrad. Narodna banka 3900 bi. (3900), Priv agr. banka 208—210 (209, 207), 7% inv. pos. 53 bi., agrarji 23.50—24.50, vojna škoda 193-191 (189 vel. kom. 195), 0. zaklj. 192, 6% begi. obv. 83.25—34 (33.75), 7% Bler. pos. 41 bi., 7% jios. Drž. hip. banke 44.25—44.50 (44.25). Dunaj. Don. sav. jadr. 59.85, Kscompteges. 100, Ausslger Chemische 99, Alpine 8.85, Trboveljska 19.50. Žilni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca: ne* izpremenjena. Promet: 63 vagonov. Budimpešto. Tendenca: prijazna. Promet: miren. Pšenica: junij 12.54—12.90, zaklj. 12.80—12 (M) ■ oktober zaklj. 11.08—11.74. Rž: junij 12.90—12 95 Koruza: jutjj 10.50-10.55; avgust 15.50, jaklj.' lo.7(>—15.75; maj 11.70. f;hicaSo (začetek): Pšenica: julij 51, september 53.25, december 50.25. Ko niz«: julij §975 septeinbor 31.875, december 32.625 Oves- iiilii 20.50, september 20.625. J J i (zT>tek)' julij 56, okto- ber 58.625, december 59.25. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Co„ Dunaj.) Prignanih je bilo 2150 f°7a i' , Č?*?1™«« 165. - Cene: voli najboljši '8' V 1;4?-1'00' 1 -20—t .30, III. 1.0—1.10; krave L 1.10-1.25, II. 0.95-1.05, biki 1.0-1.25 klavna živina 0.70-0.98. - Tendenca jo bila zelo živahna, cene za vole so bilo dražjo za 5 grošrv, os alo kvalitete pa za 5-10 grošev. Prodano je bilo vse. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Opera. Začetek ob 20. Torek, 14. junija: vRUSALKA«. Red I). Sreda, 15. junija: »MALA FLORAjMYK<. Red C. Poizvedovanja Ura je bila izgubljena pri Tomačevem. Najditelj naj jo odda proti nagradi na naslov, ki "a dobi v upravi. Stran 6. »SLOVENEC«, dne 14. junija .1932. Stev. 134. Svila in sladkor iz lesa Te dni se na Dunaju vrši mednarodni lesni kongres, ki ima nalogo posvetovati se, na kak način bi bilo mogoče v bodoče ugodnejše razviti lesno kupčijo, katera danes v vsej Evropi skoro stoji. Vsled tega zastoja so prizadeti kmetje in lesni delavci. Na tem kongresu je bilo sproženih nekaj misli, katere bi utegnile za bodoče res popolnoma spremeniti smer sedanje lesne trgovine. Brez dvoma je res, da je zastoja lesne trgo-tine med mnogimi drugimi vzroki krivo tudi to, da zadnji čas za kurjavo porabljajo vedno več premoga, za zgradbe pa vedno več jekla. Zadnje čase so se v Avstriji vršili poskusi, da bi avtomobile kurili z lesom. Prvi poizkusi te vrste so se vršili na Francoskem. O priliki kongresa bodo udelež-niki imeli priliko videti, kako se stoječi motorji in avtomobili kurijo z lesom, predvsem z žaganjem. Po dosedanjih poskusih bi se zaenkrat kurjenje z lesom omejilo le na tovorne avtomobile. Nadalje pa je treba povdariti prizadevanje, da se umetna svila izdeluje iz lesa. Naše ženske, ki se oblačijo po modi, navadno niti ne vedo, da nosijo nogavice in obleko iz lesa. In vendar so nitke umetne svile najprvo rastle na drevju, preden so jih naredili iz celuloze. Pravijo, da se bo v Avstriji kmalu začela izdelovati svila iz lesa, če bo dobilo to blago zadostno carinsko zaščito, ker bi jo sicer tuje blago izpodrinilo. Tudi prizadevanje, iz lesa pridobivati sladkor, se bliža uspešnemu uresničenju. Pred kratkim je bil nagrajen z Nobelovo nagrado iznajditelj izdelovanja sladkorja iz lesa, Ber.gius. Sedaj so že tudi tehniška vprašanja tega pridelovanja rešena. Težava je le še v gospodarstvu. . Končno se vrši prizadevanje, delati poletne hišice iz lesa, kar bo znatno pospešilo grajenje, posebno, če bodo posamezni deli gradbe narejeni po enem vzorcu kar v tovarni. Ker je tudi slovenska lesna trgovina, posebno po ruskem lesu, ki je zaprl predvsem italijanski trg. zelo prizadeta, bodo te pobude dunajskega kongresa vse Slovence brez dvoma zelo zanimale. S* Ovoj Piccardovega zrakoplova, s katerim hoče profesor Piccard poleteti v stratosfero, so pripeljali v Curih. Ovoj je tako ogromen, da ima 50 delavcev dovolj nesti ga. Tehta 800 kg. Največji junak islamskega vzhoda V teku zadnjih 50 let Orient ni imel junaka. pustolovca in vladarja, ki bi se mogel meriti z blestečdm imenom Enver paše. O njegovi prvi mladosti niliče ue ve nič gotovega. Rodil se je nekje ob Bosporu. v eni tistih bornih, razpadajočih hiš, kjer prebiva revščina. A muhasta sreča ga je izbrala za svojega varovanca in ga dovedla v kadetnico, kjer je postal častnik, ImI pozneje vojni ataše v Berlinu in slednjič revolucionar. Ko je mladoturška armada prodirala proti Stambulu — Carigradu, jo bil Enver paša že eden izmed gospodarjev Turčije. Bil je mlad in lep in kmalu je postal malik celega Orienta. Postal je vojni minister osman-ske države in .ie poročil princezinjo iz cesarskega harema. Tako je postal sultanov zet. visokost in član sijajne osmanske rodovine. Potem je bi! Enver vojskovodja turške armade Ln ob koncu vojne neomejen (Diktator Turčije. Ko je prišel polom, ni bilo v Turčiji nikogar, na kogar bi se bil mogel opreti ter je pobegnil v Berlin. Tam so pa imeli tedaj dovolj posla sami s seboj: samo nova sovjetsko ruska republika se je takrat zanimala za vzhodne dežle. Enver je po večkratnih neuspešnih poizkusih, priti čez mejo. v letalu preletel fronto in po mnogih zvitih poteh dospel do Ljenina, ki ga je sprejel kakor dobrodošlega zaveznika. Poslal sa je v Baku. kjer je ravno takrat zboroval kongres zatiranih vzhodnih narodov. Enverjev načrt je bil. da bi združil Orient pod vrhovno oblastjo boljševizma. Domačini so ga slovesno sprejeli iti Enver je molil po mošejah. spominjal ljudi do zvestobe v veri in jih skušal prepričati, da so boljševiki boljši kakor Angleži. Po kongresu je bil Enver imenovan za vrhovnega poveljnika buharske armade na De Valera se |e pogajal z Angleži, Na sliki vidimo irskega predsednika De Valero (na desni) v druibi angleškega ministra Thomasa (na levi) — ob De Valerovem prihodu v London. Pogajanja pa so «e med tem razbila. indijski meji naj hi razvil prerokovo zeleno zastavo in obenem rdeči prapor komunistične internacionale — proti Angliji. Buharsko prebivalstvo mu je priredilo kraljevski sprejem; po ravnih strehah so stale buharske turške žene in si ob njegovem mimohodu potegnile koprene z obrazov, kar se zgodi morda v tisoč letih enkrat. Komaj se je Enver v Buhari nekoliko udomačil, že se je postavil na lastne noge, se umaknil s svojimi častniki v puščavo in od tam naznanil sovjetom, da se smatra poslej za edinega vladarja v srcu Azije. Čeka je izgubila glavo in začela Enverja iskati; kmalu je zvedela, da je prevzel poveljstvo nad inozemskimi četami pregnanega bivšega buhar-skegn kralja. Sredi svojih zvestih nomadov je Enver kmalu zasnoval in tudi odkril svoj novi veliki načrt, dn obnovi Tamerlanovo dediščino. Postal je pravi šejk puščave, molil je veliko in ljudje so ga obo/.avali. Kmalu je združil pod svojim praporom vse vstaše, potolkel Ruse in se s svojo armado pojavil pred Buharo. Sovjeti so nemudoma poslali proti njemu slavno Budjonnynovo konjenico. Začela se je puščavska vojna, ki jo je Enver sijajno vodil. Ukloniti se mu je moral sam buharski emir in pristati -na to, da zajede buharski prestol — ne pregnani kralj, marveč Enver. Zaman je skušal najel boljševiški morilec. Agabekov, zavratno umoriti Enverja. ki je bil neprestano obdan od svojih zvestih častnikov. Pač pa se mu je posrečilo najti med domačini izdajalca, ki je za dobro plačilo odredel Budjonnyjeve čete do Enverje-vega tabora v puščavi. Po hudem boju je padel Enver pod rusko sabljo: orjaški ruski konjenik mu je s strašnim zamahom odsekal glavo z eno ramo vred. Enverjevo truplo so našli v pesku. V desni roki je držal meč, v levi koran. V prsnem žepu so našli sliko njegove žene. Buharski kralj je zapisal v svoj dnevnik: »Enver je umrl kakor junak v sveti vojni.« Več krščanstva in kruha! V Budimpešti je pred kratkim izšla knjiga 7. naslovom: »Dajte nam krščanstva in kruha I- V tej knjigi je pisatelj, katoliški časnikar, zbral podatke o siromaštvu v Budimpešti, kakor gn beleži katoliška karitativna zveza. O tej knjigi je v mad. jarskem parlamentu govoril ludi [>osl. Turcsanyi, ki je ugotovil, dn ta strašna beda v glavnem mestu kliče sodbo in obsodbo nad meščansko družbo. Po teh podatkih živi v Budimpešti 244.000 družin. Od teh jih je, reci in piši, celih (58.000 brez vseh sredstev. da morajo živeti od javne miloščine. V Budimpešti je 240.000 stanovanj, od teh jih je 129.000 takih, ki obsegajo le sobico in kuhinjo. V 53.000 takih stanovanjih živi natlačenih 4—10 ljudi. Ti podatki, katere je iz omenjene knjige v budimpeštanskem parlamentu objavil omenjeni poslanec, se vež ali manj krijejo s podatki po drugih velikih in manjših evropskih mestih. Te ugotovitve kličejo vse resnične kristjane k živemu krščanskemu življenju in iskrenemu delovanju, da se sedanja razkrajajoča se poganska družba enkrat ozdravi. To pa samo z uresničenjem gesla: >Dajte nam krščanstva in kruha!« Zakon v sovjetski Rusiji ni zakrament, ni nič svetega, nič nerazdružljivega, ampak je le dnevna pogodba, katero lahko skleneš danes, jutri pa zopet odpoveš. Pri obsojanju teh sovjetskih razmer si moramo biti na jasnem, da so početniki teh razmer doma ne v sovjetski Rusiji, ampak v tako zvanih meščansko-liberalnih državah Evrope iti Amerike. Skoro vse države sveta so v preteklih desetletjih smatrale za svoj glavni kulturni cilj, odpraviti zakramentalni značaj nove zakonske zveze. Na materialističnem načelu sloneči marksizem je to idejo svojih liberalno-kapitalističnih očetov prevzel. Njegova posebnost je ta, da jo je dosledno izpeljal, česar si liberalni očetje niso upali. Posledice take zakonske nezakonitosti pa niso izostale. Kakor beremo, je v Moskvi 70 odstotkov vseh zakonov sklenjenih brez cerkve. Že leta 192S je v Ljeningradu na 10.000 prebivalcev prišlo 115 ločitev zakonov. Vendar ne smemo misliti, da se je vsa Rusija pogreznila v to strašno stanje brez morale. Zastopniki kmečkega ljudstva in celo zastopnice komunističnih žensk se večkrat oglašajo z obrambo zakona. Na sibirskem okrožnem zborovanju delegatov je izjavila zastopnica kmetic Šu-ropova: »Moških se to malo tiče. Lahko se poroče desetkrat, če se hočejo. Niti žensk mi ni tako žal, tembolj pa otrok. Rastejo, kakor psički brez gospodarja.« In res, iz takih zakonov porojene otroke mnogokrat najdejo kje na cesti zapuščene, ali položene pred vrata najdenišnice, ali pa tudi umorjene. Kakor pripovedujejo, je mladina, ki je res do dna boljševistična, tudi brez vsake morale. Zato pa je tudi res, da se celo prepričani komunisti in boljševiki branijo jemati za žene dekleta, ki so vzgojene in prepričane komunistke. Na zborovanju sovjetskih agitatorjev je izrekla komunistka Gor-don tele besede: »Kar tiče zakona, nočejo nekateri komunisti (kakor znano, niso vsi pristaši Sovjetov tudi komunisti) pod nikakim pogojem jemati v zakon mladih komunističnih sodružic. Pravijo in ee izgovarjajo, da te vedno letajo po zborovanjih in da ne skrbe potem za dom. Zato pravijo, da rajši jemljejo za žene take, ki niso v stranki, ker te ostajajo doma, se brigajo za otroke in dom. To mnenje je zelo razširjeno. Mnogi komunisti pravijo, če se bodo poročali s komunistkami, da bodo njihovi otroci pomrli in da se bo družina v cunjah potikala. okrog.« V ruskih mislečih krogih vedno bolj prevladuje prepričanje: »Če nam je že vojska dala nešteto invalidov, nam bo napačno pojmovanje svobodne ljubezni dalo še več pohabljencev!« — Res, krščanstvo s svojo moralo je in ostane za vse čase najgloblji vir ljudske sile in moči. Kdor to ruši, ruši svoj narod. Spominske švicarske znamke v proslavo 50 letnice predora St. Gotthard. Na znamkah je slika švicarskega zveznega svetnika Emila Veltija, ki je čudno podoben Bismarcku. Kongres čsl. hatolišksh časnikarjev in pisateljev Zveza katoliških časnikarjev v Pragi se je odločila, da pregleda svoje vrele in dn svojemu članstvu trdne smernice za odgovorno in težijo delo na polju katoliške publicistike. Zveza se zaveda nujnosti, da zediui vsa prizadevanja na polju kulturnega delovanja v vsej republiki, zato ob enem z literarnim krogom v Olomoueu sklicuje ta kongres, ki ima ustvarili skupne temelje katoliškega kulturnega udejstvovaja. Kongres, ki ima povzdigniti tudi družabnost in seznaniti katoliške novinarje med seboj, se vrši v Olomoueu v dneh 4.—0. julija. Na programu so razen občnega zbora Zveze tudi referati o stanju katoliškega tiska v državi in njega organizaciji. Sklepali bodo tudi o možnosti ustvarjanja stikov še z drugim slovanskim katoliškim tiskom. Prijave naj se pošljejo na | Svaz katolickych novinari, Pralni II, Sp61ena 15, ' do 20. junija. Dva moža, ki se bosta merla v Lausanni: Herriot, von Papen, francoski min. predsed. nemški državni kancler Šolska mladina slavi mir Dne 28. maja leta 1899 se je sestal na pobudo cara Nikolaja II. v Ilagu prvi mednarodni mirovni kongres. Ljudski učitelji v VValesu so leta 1921 prvič proslavili to obletnico. Ustanovili so šolski mirovni dan. Od tedaj v teku U let obhajajo šolski otroci v angleškem Walesu ta praznik in pošiljajo pozdrave vrstnikom v inozemstvu. Letos so se poslužili v ta namen tudi radio postaje na željo Mednarodne zveze za šolsko vzgojo in pouk. V \Vales so dospeli odgovori iz 34 dežel. »Naj bo vse mednarodno dopisovanje samo izraz prijateljstva in medsebojnega zaupanja!« so vzklikali vsi dopisniki. Najpomembnejša prireditev so je vršila v Ženevi. Nad 200 šolskih otrok v starosti od 8 do 14 let, po večini deklice, se je zbralo ob dveh popoldne na trgu. Prišli so v narodnih nošah in nosili najrazličnejše zastavice: francoske, angleške, poljske itd. Razen švicarskih oblek so bile zastopane tudi druge. Dekletce v ruskem sarafanu in avbi je držalo sovjetsko rdečo zastavico s kladivom in srpom. Neki litovski poročevalec, ki je nepričakovano zagledal litevsko nošo in zastavo, je vprašal zastopnico svoje domovine, ali ve, kje leži Litva? Dekletce je zardelo in po pravici odgovorilo, da ne ve. Obleke 60 bile narejene po podatkih etnografskega muzeja, in učiteljice so jih v naglici razdelile udeleženkam, ne da bi se bile poprej pobrigale za zemljepis. Drugo dekletce zraven je pohitelo dvigniti roko in s sijajočim obrazom zaklicala: »Jaz vem, gospod! Litva je država v Severni Afriki!« Razočaran Litovec je moral v naglici popraviti zmoto. Otroci so se postavili v vrste. Mali deček je nagovoril v francoščini Hendersona kot predsednika razoroževalne konference in mu voščil obilo uspeha. Tolmač je takoj prevedel nagovor v angleščino. Ganjen se je Henderson zahvalil deci. Nato so zapeli otroci ljubko priložnostno pesem in zaplesali »Mirovni ples«, ki ga je nalašč zložil Dalcroze. Naposled je odkorakal ves sprevod na radio postajo, kjer je oddal odgovor vvaleškim otrokom. Proslava je naredila jako dober vtis. Občinstvo je le obžalovalo, da ni pogostila Zveza narodov malih prirediteljev vsaj z malinovcem in pecivom. To bi stalo dokaj manj kakor kako povprečno diplomatsko kosilo za par gospodov. Deca je bila potrebna osvežila, ker je bila velika vročina. Ženevska radio brzojavka za valeško mladino se je glasila: »Otroci iz Ženeve, sedeža Zveze narodov, zvesti vašim naukom o mednarodnem miru in prijateljstvu, vam pošiljajo pozdrave. Vsi otroci na zemlji moramo kot zastopniki novega pokolenja po svojih močeh lajšati Zvezi narodov njeno plemenito poslanstvo na poti do razoroženja. Živeti hočemo za svetovni mir, ki je eden najbolj plemenitih ciljev v zgodovini človeštva. Ko bo napočila mirovna doba. bomo porabili za javni blagor vse milijarde, ki jih zdaj zahteva razdiranje. Nekoliko stoletij pozneje bodo počivali topovi po muzejih v spomin na slabo davno preteklost. Samo na slikah bomo še gledali oklopnice. Naredili bomo parke namesto sedanjih trdnjav in vojašnic. Nobena puška ne bo plašila ptic pevk. Nobeno vojno letalo ne bo pretilo z uničenjem iz zraka. Nihče ne bo motil škrjanca, ko bo žvrgolel nad svojim v klasju skritim guczdoccml« Lausannska konferenca se bo vršila v tej dvorani na gradu Ouchy. Otroci brez Boga in staršev fitev. 1.37. »SLOVENEC«, dne 17. junljn 1932. Stran 5. Opozorilo! Cenj. občinstvo prosim, da vsakogar, ki bi ponujal ali prodaja! blago pod mojim imenom ali govoril, da ie imel isto blago kot jaz razstavljano na ljubljanskem velesejmu, takoj prijavi meni, da zamorem proti takim elementom postopati pravnim potom. — Na veleseimu sem ime! sarno jaz razstavljena angleška blaga, ker edino jaz zastopam v Dravski banovini svetovno firmo May & Hammel Ltd. iz Anglije. KARL M. HAM, KRANJ. DRŽAVNO PRVENSTVO Ni so še dobro pričelo, pa že imamo težkoče. Predvsem seveda s sodniki, ki jih ,)N7, delegira iz krajev izven Slovenijo. V nedeljo 5. junija ni bilo zagrebškega sodnika v Maribor, preteklo nedeljo pa splitskega v Ljubljano. Oe bo tako Slo naprej, bodo unši ldjubi z zagrebškimi igrali sume prijateljske tekme. Za te zupletljaje trenutno ne vemo, kdo je odgovoren. Eno pa je gotovo: Ce bi bili naši slovenski sodniki delegirani k prvenstvenim tekmam, gotovo ne bi bilo ležkoč! Poizvedeli bomo, zakaj naših sodnikov JNZ ne delegiral Dva termina sta ostala neizrabljena, občinstvo je pa nezadovoljno. Pride na igrišče, da vidi prvenstveno tekmo, mesto nje se igra pa prijateljska. Kdo bo končno oškodovan? Naši klubi, kajti občinstvo hoče videti za svoj denar tudi to, kar se napove! Toda ne samo v Ljubljani in Mariboru, tudi v Zagrebu so bili sinoči, ko so prišle vesti iz mest, kjer so nastopali zagrebški klubi, nezadovoljni. Vse tekme so Zagrebčani izgubili! V soboto so po zagrebških listih napovedovali zmage svojim klubom. Toda okrogla žoga je napravila svoje. Haška je v zagrebu Hajduk potolkel gladko i 4:1. Igra sama ni bila posebno zanimiva. Obe moštvi sta igrali previdno. Zmago v korist Hajduka sta odločila sijajna krilska igrača Benčič in Lin. Hajduk je le postavil v svoje moštvo stara preizkušena borca Benčiča in Bonačiča. Koliko mu ta dva koristita, je že pokazala nedeljska tekma. — Še slabše se je godilo Concordiji v Osijeku. Oradjanski, ki je podlegel Hajduku s 4 :0, je gladko odpravil Concordijo z 2:0. — Tretja v tej družbi je bila Victoria, ki je tekmo proti Primorju izgubila s 5 : 3, k sreči pa ne točk, katere ji bo skušalo odvzeti Primorje v eni prihodnjih nedelj. Edini Oradjanski je ostal »nepoškodovan«, ker ni igral. Sedaj bo k sreči daljši odmor. Tudi po drugih mestih so imeli tekme za državno prvenstvo. Najvažnejša je bila seveda borba v Belgradu, kjer sta se spoprijela Jugoslavija in BSK. Zmagala je zopet Jugoslavija, ki je odpravila BSK s 3:2. Sedaj imajo v Belgradu zopet priliko debatirati, kdo je boljši. Jugoslavija je imela boljšo obrambo in krilsko vrsto, BSK pa napad. To najvažnejšo tekmo je vodil g. Fabris, ki je dal izjavo, da je veliko bolj zadovoljen z belgrajskimi igralci in občinstvom, kot pa v Sofiji, kjer so ga pri tekmi Francija : Bolgarija nekateri vročekrvneži napadli. V Novem Sadu je Vojvodina premagala Slavijo iz Sombora z 2 : 0. S težavo je Bačka rešila dve točki v Bečkereku pri tekmi z Obiličem, katerega je premagala s 4 : 3. Do julija je sedaj konec z državnim prvenstvom. Zagrebški in belgrajski klubi bodo dali svoje igralce za državno prvenstvo, ki bo nastopala na balkanijadi. DRUGI PORAZ FRANCOZOV Posebne sreče na Balkanu francoski nogometaši nimajo. V Belgradu so nezaslužeuo zgubiti, v Sofiji so zmagali, toda najboljša igralcu sta biln poškodovana. Prošlo nedeljo so jih pa Romuni v Bukarešti prav dobro prezračili . Pred 20.000 gledalci je romunska nogometna reprezentanca premagala Francoze s (i : M. Vodili so že s 4 : 0, ko so Francozi zabili svoj prvi gol. Romuni so nastopili /. istim moštvom, ki ga bodo poslali na balkanijado. Nastopali so bivši profesionalni igralci iz liipen-sije (Teinešvur). Po tej zmagi Romunov sklepamo, da bodo ludi letos odnesli iz Belgrudu balkanski pokal, kajti z igralci, ki jih ima na razpolago ing. Simonovič, ne bo mogoče sestaviti moštva, ki bo zmagalo. Skoro gotovo je, da bodo v našem moštvu igrali igralci, ki so v Franciji in Švici. V prvi vrsti pridela v poštev seveda Bek in Sekulič kot napadalca in Mitrovič kot branilec. * Pariz, 13. junija. AA. Po poročilu iz Cleve-landa je nemški dijak Metkal postavil nov sve-tovni rekord v teku na 200 metrov. Progo je pretekel v 20 sek. in 2 desetinkah. Pariz, 13. junija. AA. Včeraj je bila v Stock-holinu nogometna tekma med belgijsko in švedsko reprezentanco. Zmagalo je švedsko moštvo s 3:1. Po požaru materij alnega skladišča tkalnice kokosa v Sarajevu. Izvedeli smo, da tovarniške zgradbe o priliki požara niso trpele nobene škode, k~r je bil požar takoj lokaliziran in je uničen samo del surovine, lovarna obratuje in izvršuje naročHa še nadalje. Radio Programi Hadio-Liuhtlana t Torek, 11. junija: 11.30 Šolska ura: Ljubi ptiče (Andrej Štele). — 12.15 Ploščo. — 12.15 Dnevne vesli. — 18.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Otroška ura (gdč. SI. Vencajz). — 18.30 Salonski kvintet. _ 19.30 Dr. I. Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Prof. Sirk: Izlcli v Kamniške planine. — 20,35 Samospevi gc. SI. Campa. — 21.00 Samospevi g. Ivice Krmpotič. — Vmes časovna napoved in poročila. Sreda, 15. junija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet, — 19.00 Dr. I. Preobraženski: Ruščina. _ 19.30 Literarna ura: V spomin Vide Je-rajeve (ga. prof. Marija Borštnik). — 20.00 Radio-Therma Laško (Bitežnik). — 20.15 Glasbeno predavanje (L. Škerjancl. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi i Sreda, 15. junija. Budapcst: 20.45 Koncert opernega orkestra. 21.30 Pester program. 22.00 Ciganska glasba. 23.00 1'lesna glasba. — Dunaj: 20.00 »Dunaj ostane Dunaj«, potpuri. — Praga: 19.00 Koncert vojaške godbe. 20.05 Instrumentalni koncert. — Langenherg: 20.00 Koncert. 20,30 Ples na prostem. — Bc-romunster: 20.00 Mandolinski koncert. 21.45 Večerni koncert. — Rim: 20.45 »Tannhauser«, lirična drama. — Belgrad: 20.45 Violinski koncert. 21.55 Radio orkester. — Berlin: 19.10 Zabavna glasba. 20.00 Dunaj. — Toulouse: 20.45 Moderna simfonična glasba. — Stuttgart: 19.30 Koncert. 20.30 Pester večer. 21.00 Radio orkester. msm .:;,«. ; : > - v;, - > •' "'V'/'- '' •>.','■•'.V:/•* STEKLARSKA ZADRUGA ZA DRAVSKO BANOVINO javlja pretužno vest, da je umrl dne 12. junija njen odbornik in bivši podpredsednik gospod Robert Kotlmann veletržec. Pogreb bo v torek 14. junija ob 16 izpred hiše žalosti, Mestni trg št. 7. Blagopokojnemu, kateri si je pridobil s svojim nesebičnim delom v prid steklarstva nevenljivih zaslug, ohranimo časten spomin V Ljubljani, dne 13. junija 1932. Načelnik JULIJ KLEIN. Zahvala Ker mi v svoji neizmerni boli ni bilo mogoče pregledati vsega častnega spremstva in darovalcev vencev in cvetja ter bi mi bilo težko, da bi katerega prezrla, naj zadostuje vsem skupaj moja in mojih sinov Francita m Ekita ter sorodstva najsrčnejša zahvala. Bila sem globoko ginjena v prepričanju, da je V6ak posameznik pravilno ocenil blago srce mojega nenadomestljivega pokojnika, kar nam je v veliko uteho. Globoko žalujoča soproga Ljudmila Detter iu ostali. RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE. Kailiocmunaiajako termalno kupa I isfe DOLENJSKE TOPLICE zdravi sigurno reumatizcin, isias, ženske bolezni i. > Sezona (hI i, maja Ho. septembra. Stanovanje, hrami in kopel) v kopališkem domu 50 Din dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačen prospekt. H vsake vrste pri tvrdki P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 13. Posteljne mrežs s peresi in navadne izdeluje najceneje tvrdka 1^1 Aloiz findlovic Ljubljana Kotnenskega ul. 34 - (Ila Ledini) - projemajoso liuli popravila raznega pohištva, perzijskih preprog, slik, oblek, perila itd. iz zapuščine pok. Petra Kozine se bo nadaljevala v njegovem nekdanjem stanovanju na Bregu št. 20 v Ljubljani od torka 14. junija dalje vsako popoldne od pol 4 do 6, dokler ne bo vse razprodano. je zopet začel redno ordinirali popoldne od 2 do 3 v Maistrovi ulici 6, Ljubljana, sče ze poravrvaM naročnino? St. 24.377/32. Mestno načelstvo razpisuje v skrajšanem roku 20 dni oddajo težaškega, zidarskega in žclezobe-tonskega dela za zgradbo delavskega doma v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Šolski drevored št. 2.11., proti povračilu nabavnih stroškov. — Kolkovane ponudbe je vložili do dne 4. julija 1932 do 11 dopoldne v omenjenem uradu Mestno načelstvo v Ljubljani, *lne 11. junija 1932. n Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc, I. r. Ihr,. Jm Javljamo žalostno vest, da nas jc zapustil naš bivši dolgoletni član in vedno dober odbornik, gospod Mob Derniots industrijalec in posestnik. Moža zelo blagega značaja in vsestransko odprtih rok za naše potrebe, ohranimo v najboljšem spominu! Železniki, dne 13. junija 1932. Prostovoljno šasilno društvo. wsm ii.2 vn — u. C ^ O •r* »-3 - a tfj a < O _j o to .a s. v' r-3 "S o" o O o □ J — -- -a> — nO N O rJ O. 1> > •a s _ -g S 2; ~ 'E i e .. BJita 8035 2 -te J . ">tfSSg Md is b!»Qm . O 0 , ° — i a -T — '£ I m 1 O V « ... IN N -SJ^"5 SI ■• £ « "iS g s s ,s s 1 " ~ a° 5 "e I • • .eO .K .DoSa B M S co — •o o o a Q C -! , — 5» d _ . > tu šl* s J-1 Q s t/3 • £ S iS I Roland t)orge!6s: Leseni križi 57 Bonffioux jc pristal; izgubil je. Zahteval je revanSo: križ za kakega drugega tovariša njegove skupine. Zopet jc izgubil. »To jo treba biti pa že po kravje pijan, vzlic vsemu ...« so se uprli tovariši. »S takimi stvarmi ni treba uganjati norčije... Opravita svoje svinjstvo zunaj.. Nato sta bahaško pila dalje: najprej mero za tistega, ki dobi, potem zadnjo« mero in slednjič najzadnjo ; sedaj sta bila tako polna, da sta sedela z odprtimi usti, medlimi koleni, in na mizo oprto brado. Nista imela več niti toliko moči, da bi še pila in kričala. »Ti si zgubil, je topoglavo ponavljal Fouillard. In drugi je z omahujočo glavo kimal: : Da! s: »Tu ne ostanemo, pojdimo, je rezko dejal Lambert. In odšli smo. Ves dan sem nehote mislil na njuno pijano slavo, na ta vložek. Sedaj, tu v šotoru, mislim še vedno na lo... Grmenje topov je pojenjalo, a naraščajoči večerni veter prinaša iz jarkov prasketanje pušk. Ena stran šotora je ostala odprta; obrnjena je proti fronti in prek črnih gozdov vidim včasih bežni, bledi sij raket. Zleknjeni na sveži, šumeči slami, smo s široko odprtim srcem prisluškovali zmedenemu mrmranju in petju pridušenih glasov. V temi moremo razločiti nejasne bele lise, ki jih veter pregiba: vojaško perilo, ki se suši. A v tej jasni noči se preliva petje in nežnost, menil bi, da so to bela ženska oblačila, mogel bi sanjali, da tam na stezi, čisto blizu nas, postajajo ženska bitja in nas poslušajo. Ne, ne bomo jih klicali: da lo čutimo njiliovo navzočnost, vemo, da so tu ,.. Kako dobro de božanje tega lahnega vetra! Hrepeneči glasovi še enkrat pridušeno povzamejo pripev, vlečejo besede ljubezni, da bi jih globlje okusili. »Ferme tes jolis yeux Car les heures sont breves au pays mcrveillleux, au doux pays du re ... e ... ve.« (Zapri svoje lepe oči, ker kratke so ure v čudoviti deželi, v sladki deželi sanj.) Glasovi se užaloste, pesem zamre ... Ničesar več nočemo videti: ne vojakov ne vojne... V noči niti niso videti tako žalostni, ti bledi vojaški plašči. Ali ne bi ljubil ženske obleke te barve? Gilbert, ki leži čisto zadaj v šotoru, govori verze, nežne Samain-ove dragulje; ostali poslušajo, ne da oi se genili, prepolni zvezd v očeh. Duh je daleč, tako daleč: Pariz, vas, osamela steza, vezena ali pa tudi velika kmetska postelja s svojim rdečim pernatim trebuhom, v katerega s pestjo napraviš luknjo. Doma... Spomin na minole radosti sc taja na jeziku kakor izbrana slaščica in srca so tako nežna, Ne, res ne vem nič več...« Molk lože na nas kakor mora... Saj so bili naši glasovi le tilio žuborenje, ki je pa zadostovalo, da je preglasilo šume le nemirne noči. Sedaj slišimo vse: težko dihanje spečega tovariša, šumenje slame pod izmučenimi telesi in tam spredaj grozo vzbujajoče hrupenje jarkov. Ne da bi vedel kdaj so jo noč izpremenila — sedaj je prostrana in resnobna kakor sanje tridesetletnica. Brez naglice vstaja mesec izza smrekove zavese. Kalilo polaga po nizki travi odsebne sence ograjnih kolov in puškinih piramid, kakor čudno črne risbe na lepem prašnem polju. Na neki puški visi poprek karabinka; videti je, kakor da bi so stogali dve pošastni roki; ki ju raztreseno gledam ... Zdajci pa mi zastane srce, in v črni risbi spoznam križ, preroški križ senc, ki ga je položila luna po velikem telesu spečega Lamberta. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 14. junija ,1932. Stev. 184. Vsaka beseda 50 par ali pro5tordrobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoglase strogo ttgovskeg a in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di« ——IIIllllll ..............................mili linlffiWMWIBt Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din.Vsakogla) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.Cek.račun L{ u bi ja na 1CL3 ' št. 2. mm dobro sifuirani Kllfcnlfi Kol uspeli oglasov i „Slovencu"! nam sporoča t.VILHAR, urar in trgovec z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti, Ljubljana. Sv. Petra c. 36 (ob Zmajskem mostu). »Moje oglaševanje v »Slovencu« in drugih listih, kakor v »Domoljubu in »Bogoljubu«, mi je privedlo mnogo dobro situiranih klijentov. tako da prav rad nadaljujem z insercijo v Vašem cenjenem listu.« Kuhinjsko omaro namizne svetilke in citre prodam. Poljanska cesta 21/II.. levo. (1) Stiskalnico za seno v dobrem stanju proda Anton Lovrenčič v Sodražici. (1) In Vaši oglasi? Ali ne spadajo tudi ti v »Slovenca«? Novi obrtni zakon se naroča pri Komandir ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/II. (1) »V trenutku jc občinstvo na nogah, če inserirate v ,Slovencu'!« -■■V."'*; llN Beseda samo 50 par Službo hišnika bi opravljal mlad zakonski par, ako bi dobil zato pocj št. 7993. brezplačno stanovanje. — Ponudbe na upravo Slo-PfeftCa« pod Šofer-meha-nik« št. 9035. (a) Dobrega delavca za gladek cemetni strešnik sprejme takoj J. Ci-hlar, Ljubljana. (b) Pridna služkinja za hišna dela se sprejme. Naslov v upravi »Slov.« (b) Hlapec vesten, pošten, popolnoma vajen vsakega dela -išče stalno službo, katero bi nastopil 15. junija ali kasneje. Naslov v upravi »Slovenca pod 9034. (a) i Beseda samo 50 par Pekov, učenca 16 let starega, dobrega in i poštenega, z vso oskrbo v j hiši — sprejme Ladislav Škrinjar, pekovski mojster — Slovenski Javornik 28. (v) Beseda samo 50 par Vodja pisarne in parne žage se išče z 20.000 do 50.000 Din kavcije. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožen in pošten« št. 7780. (b) Mlajše dekle sposobno za vsa hišna dela sprejmem takoj. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod št. 2000/9024 na upravo »Slovenca«. (b) Dva pomočnika za vezano pohištvo se takoj sprejmeta. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. Henrik Bitenc, str. mizarstvo, Vižmarje - Št. Vajenca ki ima veselje do čevljarske obrti, sprejmem takoj. Ivan Tome, Sv. Petra cesta 42. (v) Beseda samo 50 par Črešnje Ia. trde, črne Ln rudeče, po 5 Din kg razpošilja po železnici po 25 kg franko naročnik. - G. Drechsler, Tuzla. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Damske obleke boljše, svilene in lahke volnene od 180 Din, iz umetne svile od 110 Din, športne rips obleke od 120 Din naprej, domače perilne od 60 Din, športna krila od 45 Din, športne bluze od 60 Din, boljše poplin in krepdešin bluze od 110 Din naprej. Krasna izbira otroških obleke v ripsu in svili za dečke in deklice — nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Poseben oddelek za damsko konfekcijo. (1) Opravo za žganjekuho, kompletno z vso posodo vred, prodam. Cvek F., Kamnik. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup, Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana. (1) Tračnice normalnotirne prodamo iz tovarne na Polzeli. Interesenti naj se obrnejo na Jub, tovarna barva - Dob pri Ljubljani. (1) Kupimo Beseda samo 50 par Bukova drva suha polena, bukovo oglje in apno — kupujem na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št, 7832. (k) Vsakovrstno zlatu Knpnie po najvišjih cenab ČERNE. iuvelir. Ljubljana, Wolfova ulica SL 3. Duhova drva in oglje kupuje stalno Uran franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Športne in gorske Cevlge po Din 160'— in delavske čevlje Ia. najnižje nudi Rlliar.Viimarfe ši. Vid n. Ljubifano Dvosobno stanovanje s kabinetom, parket, v Sp. Šiški, blizu nove cerkve, odda Realitetna pisarna Grašek, Kolodvorska 24. (č) Beseda samo 50 par Trgovski lokal v Kamniku, Šulna 32, nasproti farne cerkve, se odda s 1. avgustom. (n) Beseda samo 50 par ORGLE harmonije, pianine, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. (g) UlILljflJ Beseda samo 50 par Ford in Essex limuzini skoraj novi — pod ceno proda: Florjančič, Nunska št. 3. (f) Motorno kolo 350, zgoraj ventili, kupim. Franc Jerko, Črnuče 10. f Posestva Beseda samo 50 par Več parcel na knjižice — Zg. Šiška hiše in vile — naprodaj. Poizve se v restavraciji Čarman, Zg. Šiška, vožnja do nove tramvajske remize. (p) Kdo kupi kosti in stare cunje v večjih množinah. Pisma na upravo »Slovenca« pod št. 9005. (1) Gostilničarji, pozor! Ogrske salame in najfinejše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina L Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1) 125 Din 1 m" žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. Ia bukova drva popolnoma suha, zdrava, kupim vsako količino — proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. »Viktorija« — Zagreb, Kraljice Jelene 4. _■ lk) Čebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. — Golob & Ko., tovarna kemič. izdelkov, Vič pri Ljubljani. (k) Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole. Selenburgova 6/II. (k) Zobotrebce ročni izdelek iz mehkega in trdega lesa, okrogle, v šopih brez etikete in škatle, kupujem vsako množino. Ponudbe z vzorcem in nainižjo ceno na naslov J. Martek, Beograd, Vrazova 26. (k) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani, (p) Kmetsko posestvo v sredini trga, pripravno za vsakega obrtnika — s kmetijo vred — proda za 200.000 Din pod ugodnimi plačilnimi pogoji Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska 24. (p) Trgovci, gostilničarji, pozor! Naprodaj je hiša z brezalkoholno gostilno ter vrtom v enem najlepših krajev Gorenjske blizu postaje, cerkve in šole. Krasna prilika za trgovino ali pekarijo. Cena 120.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9023. (p) Vid nad Ljubljano. (b)Zidovska ul. in Stari trg. Underwood pisalni stroj, brezhiben, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8869. (1) Mala vila , s stavbnimi parcelami v ; Šiški, nujno, poceni naprodaj. Šušteršič, Goriška [ cesta 36, ob gor. žel. (p) 12 ha zemlje in gozda v enem kompleksu prodam blizu Prijedora. — Vprašanja na Nikola Mi-jatovič, Prijedor. (p) Vsemogočo! Bog je poklical k sebi našega očeta, starega očeta, strica, tasta, brata in soproga, gospoda Jakoba Peternela bivšega dolgoletnega župana, hotelirja in posestnika. Umrl je dne 12. junija ob 15 v 75. letu starosti po daljši in mučni bolezni, previden z zakramenti sv, vere. Pogreb blagopokojnika bo v torek, dne 14. junija ob treh popoldne iz hiše žalosti hotel »Europa« na Bledu na blejsko farno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 15. junija ob 8 v župni cerkvi na Bledu. Bled, Zagreb, Beograd, Skoplje, Nevesinje, dne 12, junija 1932. Rodbine: Petcrnel, Kenda, Bratina, Florjančič. Beseda samo 50 par i ,11 I f P lj ti najboljše kakovosti izdeluje priznana tvrdka L. LUKAS Ljubljana, Sv. Petra cesta ščitnike za vrata, v vseh barvah, po meri, dobavi in na vrata montira Franjo Zrnec steklarstvo — Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o, z„ Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. |t) Beseda samo 50 par ODDAJO: Trisobno stanovanje podpritlično, zračno, suho parket in vrt — oddam s 1. avgustom. Cena nizka, j Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7618. (č) Lokal v sredini mesta na prometni točki oddam tajtoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7937, (n) Beseda samo 50 par 150 Din dnevnega zaslužka nudim reprezentativnim krajevnim zastopnikom v Sloveniji. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Siring« št. 9027. (z) Beseda samo 50 par Koruzo za hrmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moka A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta M. Razmnoževanja, prepisovanja in druga pisarniška dela prevzame The Rex Co., Gradišče št, 10, telefon 22-68. (r) ( Pozor mizarji! NOVOST! Na velesejmu si ne pozabite ogledati novoizumlje-nega oblica za čiščenje furnirjev pri tvrdki Peter Angelo, zunaj paviljona F na vogalu. Zahtevajte, da se Vam v obratu pred' vaja ia I 7543 Gostilna Žerjav Rateče-Planica, nudi celodnevno hrano in stanovanje po 40 Din. (r) Preklic Tem potom izjavljam, du nisem plačnica za dolgove, ki jih dela moj mož Niko Korošec. Bizovik, 14. junija 1932. Katarina Korošec. Čitajte in širite »Slovenca«! OZEBLINE novo nastale vsake vrste na roki, prstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako jih namažete s poznano »BARTULIČEVO LJEKOVITO MASTJO« Cena zavitku samo Din 10,— Proizvaja in v promet jo daje stara, leta 1599 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Jelačičev trg 20. Dobi se v vsaki lekarni. Razprodaja finega ljutomerskega in haloškega vina od 3.50 Din naprej se bo vršila 17. junija dopoldne na glavnem kolodvoru iz vagona na rampi poleg Ranzingerja in v skladišču Ljubljana, Wolfova ulica štev. 4, dvorišče. Povodom 20 letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom Ivan Pakiž Ljubljana, Pred Škofijo 15 Ooipodinitka šola spojena s tečajem za nemški jezik šolskih sester v Eggenberg-u pri Gradcu, Georgigasse Nr. 84, Avstrija. Družinski dom za deklice s prvovrstno oskrbo — Cena zmerna — Prospekti se dobe pri predstojništvu gospodinjske šole. Stanovanje dve sobi, pritikline, elektrika in vodovod, se odda s 1. julijem za 450 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9028. (č) Sobo oddam solidnemu gospodu. Poizve se v trgovini Sredina 11. Prule. (s) Zračno, solnčno sobo veliko, v mestu, takoj oddam dvema gospodoma. Dunajska cesta 29/11. n. s Prazno sobo s posebnim vhodom oddam z julijem. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 9026. (s) NAŠA SLOGA LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 17 Izdeluje v lastnih delavnicah: masne plašče, pluvijale, bandere, društvene zastave in vsa cerkvena oblačila. Kelitie. ciborije, monštrance, svečnike, lestence ter vse kovinske predmete za cerkev in dom. V zalogi imamo raznovrstno svilo, resice porte. platno za albe, čipke, slike, kipe itd., kakor tudi vse potrebščine za velečast. gg. duhovnike kot: birete, šemisete, ovratnike itd. V popravilo prevzamemo vsa mašna obla- čila, kakor tudi kelihe, monštrance itd. Ilustrirani cenik pošljemo zastonj. Cene konkurenčne! t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical našega blagega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Jakoba Dermoto industrijalca danes 13. junija v boljše življenje. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 14, junija ob 17 na tukajšnje pokopališče. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Železniki, dne 13. junija 1932. Žalujoči ostali: Alojzija, soproga; Miha, Franc, Vida, Rado, Mara in Nejko, otroci; Miha, brat. Za Jugoslovanska tiskarno t LJubljani: Karel Ceft. izdajatelj: Ivan Kakovec. U-^dnik: Franc Kromžar. štev. 134. >SLOVENEtk, dne 14. junija 1032. Stran 3 f Robert Kotlman Ljubljana, 13. junija. Včeraj zjutraj malo pred šesto, je na poti od doma na Večni poti v mesto zadela na Vrtači srčna kap g. Roberta Kollmanna, znanega ljubljanskega veletrgovca in velikega slovenskega mecena. O njegovi nagli smrti smo poročali že v naši včerajšnji izdaji. ✓ Požari uničiti šest domačij S smrtjo Roberta Kollmanna je zapustil vrste naših podjetnikov eden najvplivnejših, najbolj spoštovanih in tudi najbolj ugiednih mož. Poiiojnikovo delovanje ni obsegalo samo podjetniške strani, temveč je imel pokojni Robert Kollmann zelo vidno vlogo tudi v vsem našem družabnem življenju, zlasti pa v našem finančnem svetu. Rodil se je 5. septembra 1872 v Ljubljani, kjer je bil njegov oče že znan in ugleden trgovec, šiudiral je realko ter se je po maturi trgovsko kvalificiral pri očetu. Pri nekdanjem kranjskem 17. pešpolku je bil rezervni poročnik. Trgovino je po očetu prevzel leta 1S02. V Mestni hranilnici, kjer je bil njegov oče od leta 1904 do 1908 predsednik, je prišel v upravo leta 1909. Od leta 1913 pa do 1921 je bil podpredsednik Mestne hranilnice, od leta 1923 pa do 1926 večkratni gerent. Nekaj časa je bil tudi upravni svetnik Prve hrvatske štedionice, pri Narodni banki pa je bil cenzor. Pokojuikovo mecenstvo je bilo znano. K Narodni galeriji je pristopil kot ustanovnik z zneskom 100.000 Din, podpiral pa je ludi mnoga dobrodelna in prosvetna društva ter je tudi neposredno mnogo razdal potrebnim. Bil je velik prijatelj slovenske umetnosti in naklonjen našim umetnikom. Osebno je pokojnik užival splošno spoštovanje. Bil je odkritega, prijaznega značaja, ves kavalir in gentleman. Svoje podjetje je razvil do velike višine, njegovo uslužbenstvo pa se ga spominja zaradi njegovega koncilijantnega nastopa in velike pravičnosti kot vzora vsakega delodajalca. Odlikovan je bil z redom sv. Save lil. in IV. stopnje. Pokojnik ni bil poročen. Zapušča sestro gospo Marijo, poročeno Btinc, in več sorodnikov. Svoje blago srce je pokazal pokojnik tudi v svoji oporoki, ki navaja celo vrsto društev in ustanov, katerih se jc pred smrtjo spomnil ponovno: Ta društva so: Narodna galerija, Ciril-Melodova družba, Trgovski dom, pevska društva »Slavec«, »Ljubljana« in »Ljubljanski Zvone, godba Vič-Glin-ce, zavod Marijanišče, zavod Lichtenthurn, dijaška kuhinja »Domovina-:, Ljudska kuhinja, otroška bolnišnica, Prostovoljno gasilno društvo v Ljubljani, Gasilno društvo Vič, Olepševalno društvo Vič, Mladinsko zavetišče na Viču (Viucencijeva konferenca), Dečji dom v Ljubljani, Vincentinum, Vincencijeva konferenca v stolni župniji, ubožni slepci Slovenije, Sokol I. Tabor. Sokol II. Višina volil še ni znana in bo še objavljena. Pogreb blagega pokojnika, ki je še v svoji opo-loki pokazal lako darežljivo srce, bo danes iz hiše žalosti na Mestnem trgu 7 na pokopališče k Sv. Križu. kjer ga bodo položili v rodbinsko grobnico. Naj mu sveti večna luč in blag mu bodi spomin! Redki so naši trgovci, ki bi dajali s tako polnilni rokami za dobrodelne in kulturne namene. Naše kulturne in druge institucije se ne morejo dosti pohvaliti s številnimi dobrotniki, zato je prav, če pokažemo na svetle zglede drugod. Preteklo leto je praznovala svojo GO letnico belgrajska trgovska omladina, katere glavna skrb je vzgoja trgovskega naraščaja. Dobili smo obširno knjigo, kjer je popisana vsa njena zgodovina in v njej smo našli seznam dobrotnikov te institucije. V desetine milijonov gredo darila posameznikov in ni trgovca, ki se ne bi pred svojo smrtjo spomnil vsaj z večjim zneskom omladine, da ne govorimo o onih, ki so ostali brez potomcev, pa so vse premoženje zapustili v dobrodelne in kulturne namene. Pogleinio belgrajsko univerzo, kako bogata je ravno radi daril srbskih trgovcev. Srbski trgovci so se vedno zavedali, iz kakšnih razmer so prišli in so vedeli, da se za velik del svojega premoženja imajo zahvaliti tudi drugim faktorjem. Mecenstvo je v srbskem narodu pokazalo doslej najlepše rezultate. Zato ne bi bilo prav, da se pustimo osramotiti od Srbov! Pri nas imamo mnogo gospodarskih družb, ki darujejo že sedaj v splošne namene znaine zneske. Toda. lcu UaAih LaA, aJzcr Aedruy njeatučbz taAe O- ' // A %fJ^uuMn-JtiampOrtrtorn. zato bo počasi naraščala in se bo vodna gladina dvignila tako visoko, da bo le še prav malo manjkalo, da nc bi tekla čez zasilni jez. Stala bo torej v vsej strugi Ljubljanice najmanj 30 cm visoka plast vode, ki se je med nočjo natekla. Nato bodo zopet odprli zatvornice v Grubarjcvem prekopu in voda bo hitro odtekala naprej in prav tako iz regulirane I.|ubljanične struge. Ta vodni val pa bo potegnil za seboj precejšen de! brozge in umazanije, ki sc bo čez dan natekla v strugo. Kadar bo potreba, bodo pa izpustili vso Ljubljanico kar naravnost skozi mesto in čez sedaj izsušeni del struge tako, da bo Ljubljanica odnesla vse, kar se je nabralo na dnu. — Podjetje bo na vsak način pazilo, da bodo te neugodnosti čini manjše. Prcpri-' čani smo, da bo na ta način tudi dobro rešen pro-I blem čiščenja struge, ki bi poleg smradu lahko povzročil še kake bolezni. polje -- praktično krščanstvo v pravcu in smislu katoliške akcije, katere zaščitnik je sv. Frančišek. Tudi sedanji papež Pij XI. priporoča to bratovšči- | no v svoji okrožnici z dne 30. aprila 10(2(5 ...zato, j da se mladina že v nežni dobi navadi živeli po na- | činu sv. Frančiška, v duhu ljubezni in miru, kale- ! rega svet tako pogreša...- Pri vzgoji današnje ! mladine je ta bratovščina zares nujno potrebna, zelo koristna in priporočljiva, in mladini naj se nikar ne brani vstopiti vanjo. Saj se mlad človek že itak prehitro lahko pokvari. Tudi prah, ki se jo dvignil ob ustanovitvi te bratovščine v Novem mestu, se bo, upamo, kmalu polegel. Ta dan je bilo v to bratovščino sprejetih 47 dečkov in 86 deklic, skupaj 83, kar je za Novo mesto zares presenetljivo število. Vsi otroci so učenci deloma osnovne, deloma meščanske šole ter nižje gimnazije. Otroci so bili vsi navdušeni za novo organizacijo in zelo gin-ljiv pogled je bil na vrste otrok v cerkvi, ko jih | je sprejemal v bratovščino in jih blagoslovil g. 1'. Krizostom pred oltarjem Onega, ki je rekel: Pustile male k meni... gi v bližini obeh mostov. Tam razbijajo na levem bregu z dleti skale in napeljavajo tir. Skale tudi razstreljujejo, in sicer navadno opoldne in na večer, ko ni tako velikega prometa in tudi ne toliko radovednežev. Razstreljujejo radi varnosti bolj majhne skalnate gmote; kljub temu pa lete skale precej daleč in visoko, dasi jih oblože pred iz-streljevanjem še z butarami in vejami, ki nekoliko zadrže silovitost eksplozije. Začasni tir ozkotirne železnice je že napeljan pod obema mostovoma in naprej na levi breg nad mostova, kjer se razcepi in gre nazaj pod obema mostovoma, tako da bodo, ko bodo začeli odkopavati breg lahko delali v vsej dolžini, Že do sedaj so položili okrog 1 km dolg tir, ki se vzpenja po desnem bregu in pride za Mladinskim domom na cesto, odkoder gre naprej po bregu in v velikem loku zavije za barakami, ki stoje v nekdanjih gramoznih jamah, katere bodo z izkopom iz Ljubljanice zasuli. Že pri napeljavanju tega tira se jc moralo umakniti 6 zasilnih barak. V ponedeljek bodo začeli z malo lokomotivo in vozički voziti izkopani materijal iz struge. V po mestu. Že sedaj je kak občutljiv nos zavohal, da z Ljubljanico ni vse v redu, in to drži, saj je pretekli leden bila struga Ljubljanice od jezu pri Sv. Petru do zatvornic v Trnovem popolnoma odrezana in so se vanjo stekali le kanali z vsemi svojimi dobrotami. 'Lo jc moralo pač biti, ker je bito vodno stanje Ljubljanice radi deževja tako visoko, da bi tekla Ljubljanica, če bi odprli zatvornice v Trnovem, čez začasni jez pri Št. Petru. Sedaj pa je voda že toiiko vpadla, da so lahko odprli zatvornice v Trnovem ter teče sedaj vsa brozga, ki se steka v Ljubljanico nad jezom nasproti stari cukratni sicer počasi, a vendar sigurno nazaj mimo »Špicc« v Grubarjev prekop. Jasno jc, da bi se bila struga Ljubljanice močno usmra-dila, če bi ostalo pri tem. Zato pa bodo strugo vsako noč izpraznili, in sicer takole: sedaj ko jc vodno stanie Ljubljanice nekoliko nižje, je razlika med vodnim stanjem Ljubljanice, ki stoji nad zasilnim jezom nasproti ctikrarni in gornjim robom zasilnega jezu okrog 30 cm. Ponoči, in sicer vsako noč, bodo zaprli zatvornice v Gruberjevem prekopu tako, da Ljubljanica ne bo mogla teči naprej, Izjava mestnega fizika g.dr. Rusa Ljubljana, 13. junija. Zaradi neznosnega vonja, ki prihaja i/, zajezene struge Ljubljanice, smo se obrnili na g. mestnega lizika dr. Mavricija Rusa, ki nam je dal naslednjo izjavo: »Vonj iz Ljubljanice je zlo, ki ga morajo Ljubljančani za nekaj časa, dokler trajajo regulacijska dela, pač potrpeti. Ljubljanica mora bili zajezena, sicer ni mogoče del nadaljevati. Niso samo fekalije, ki se zbirajo v strugi in ki povzročajo takšen vonj, temveč tudi vse listo, kar so je v strugi v teku dolgih let nabralo, vsa plesen in trohnoba, ki se je sedaj dvignila. Da pa se prepreči še nadaljnji neprijetni vonj in da se Ljubljanica vsaj niaio i/,čisti, bodo Ljubljanico danes odprli, tako da ho vsa ta nesnaga odtekla. V strugo ho v Trnovem izpuščena tudi cista Ljubljanica, tako da bo struga izprana in ho neznosni vonj odstranjen. Že jutri izgine torej la nesnaga iz struge. Seveda se bodo potem zopet zbirale fekalije in drugo v strugi iu boinn pač morali od časa do časa zopet očistiti strugo. Kakšne nevarnosti epidemij v Ljubljani ni, ker so vse epidemične bolezni pojenjale. Tudi delavcem, ki delajo v strugi, je s posebnimi in vidnimi napisi strogo naročeno, da si morajo pred vsako jedjo - kar je sicer aaipo ob sebi umevno -- dobro roke umiti, prav lako tudi delovodjem in drugim, ki so zaposleni v strugi. Upam, da jo storjeno vse, dn zdravje Ljubljančanov, ki je bilo vedno ugodno, ludi sedaj ni ogroženo. Obljuba g. fizika se je izpolnila že. popoldne in nesnaga se je popoldne že odtekla Izpred drž. sodišča Belgrad, 12. junija. Včeraj zjutraj so pripeljali policijski agenti iz Ljubljane, v posebnem vagonu brzovlaka v preiskovalne zapore državnega sodišča: bivša državna poslanca Janeza Brodarja in Janeza Sirci na, bivšega oblastnega poslanca Antona U m n i k a . posestnika Jerneja Vombergnrja, župnika v Kranju Matijo Skrben, misijonarja Josipa Go-d in o, kaplana v Komendi Ivana Plat i« o in kaplana v Dolu pri Ljubljani Josipa Mostni k a. Navedeni gospodje so v preiskavi zaradi znanih dogodkov zadnjega časa. Preiskava proti njim je bila v glavnem zaključena že v Ljubljani, vendar pa jih bo državno sodišče ponovno zaslišalo. Kdaj .se bo vršila razprava, se še ne ve. Smrtim pade c z bukve Sv. Jurij pod Kumom, 12. junija. Posestnik Franc Brinovec iz vasi Jesenovo ra-vani, ki je oddaljena četrt ure od Sv. Jurija, je šel le dni popoldne okrog petih v gozd obsefaavat bukve za štel jo. Ker se dolgo času ni vrnil domov, je njegova hči rekla svojemu sinu, naj gre pogledat ■ ca očetom. Fant pi nI Sel, ker je mislil, d,i je oče Šel v goro v svojo zidanico, kjer je večkrat ostal čez noč. Ko očeta do II ni bilo domov, ga je fant le šel iskal. Vzel je svetilko in preiskal velik del liosle, pa ga ni našel. Ko se je drugo jutro začelo | svitaM, je fant ponovno šel iskat očeta. Kmalu ga I je našel — loda mrtvega. Brinovec je že obsekal dve bukvi. Iretjo pn le napol. Očividno je padel z drevesa in nato strmoglavil kakih 30 m globoko v strugo. Pokojni Brinovec slar je bil 70 let — je bil zelo dobrega srca in zato splošno priljubljen. To jo pokazal tudi pogreb, katerega se je udeležilo izredno veliko število ljudi. Naj mu sveti večna luči Stran 4. »SLOVENEC«, dne 14. junija 1932. Sle v. 134. Ljubtjana Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si 2alogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 i i . i., i ..i« i i ■ ■ ...... Štiri družine iz Vestlalije Ljubljana, 13. junija. Ponovno smo morali že poročali o brezposelnih i '.si»jeiH'ih, Ul so jih nemške oblasti izgnale iz Vestlalije nazaj v domovino. Te dni je zopet prišla v Ljubljano skupina takih bednih, revnih izseljencev. Obmejni komlstirijat nn Jesenicah je telefoniral izseljenskemu komisarju g. ravnatelju Finku. da so dospele nn Jesenice štiri družine naših izseljencev, ki so povsem brez sredstev in ki jih bo treba od-praviti v domače kraje. Izseljenski komisar se je za iiotitoč obrnit na ravnatelja mestnega socialnega urada g- Ciuho, ki je z njemu lastno dobrosrčnostjo ukrenil vse potrebno za dostojen sprejem izgnanih izseljencev. Ko so prišli izseljenci v Ljubljano, so povedali, da že dva dneva niso nič gorkega jedli. Mestlli ječar Jezovšek jim je takoj preskrbel kom. pletiio kosilo, ki so ga iibogi ljudje s slastjo pojedli. Izseljenci so pa imeli le malo časa. Opoldne so prišli. z vlakom čez poldrugo uro pa so morali že dalje, ker je bilo v Ljubljani nerodno zaradi prenočišč. Zato so imeli ravnatelj g. Fink. uslužbenec socialnega urada g. Osterc in mestni ječar g. Je-zovšek dela čez glavo, da so vsem preskrbeli potrebne listine, kosilo in tudi vse lepo popisali, kakor je potrebno. Vendar pa. ker je šlo za naše ljudi, ki so se po dolgih letih vrnili v domovino, so se res zelo potrudili. Bile so to štiri družine. Prva družina je štela 7, očetom iu materjo ter otroci šest članov in je bila iz Hrastnika, druga družina je štela sedem članov in je odšla v Šibenik. tretja družina, ki je prav tako odšla v šibenik. je štela pet članov, četrla družina, ki je štela šest članov, je odpotovala V Zagreb. S seboj so imeli mnogo prtljage, kakor po-steljnine, obleke in celo pohištva. Ljubljanski gospodje so sami pomagali nakladati prtljago v vagon. Denarja pa ni imela niti ena družina nič, ker so ljudje pač vse svoje prihranke že porabili. Taka je usoda teh trpinov, ki so dali svoje najboljše tujini. da se morajo proznih rok vračati v domovino. Isti dan, ko so odpravili te štiri družine, je imela odgonska postaja še drugo delo. Odpravila je dve ciganski družini, skupno osem oseb. v pristojni kraj, lo je v Št. Viti pri Stični in v Zagreb. Revščina, ki je razpfedla svojo mrežo po vsem svetu, daje sedaj mestnemu socialnemu uradu in odgonski postaji mnogo bridkega tlela in Skrbi. KAVA dnevno sveža pri legat ruHlositevn c. is špecerija,delikatesa,zajutrkov" Resnična zgodba z velesejma Ljubljana, 13. junija. Ta zgodba ni izmišljena, temveč se je prav lako ,,in res zgodila na sedanjem velesejmu, čeprav izgleda. tla si jo je izmislil navihan šaljivec. Na velesejmu je razstavila svoje plinske aparate in peči tudi mestna plinarna ljubljanska. Prihajale so gospodinje in njihovi možje, ogledovali po aparate, žene so hvalile lepo blago, možje pa so vsi vihali nosove nad cenami, kakor pač povsod na velesejmu, kjer so se žene navduševale, možje so pa imeli dolžnost poravnavali račune. Med ogledovale! je bil pri oddelku mestne plinarne tudi starejši človek. Malo kmečko je res izgledal, no, pa tudi v mestu se tlobe laki, in še prav soliden vtis gospodarjev napravijo na človeka. Mož se je pričel zanimati za aparate in povpraševal prijazno gospodično oti plinarne po ceni tega in onega aparata. Plinska peč se mu je Zdela malce predeaga, a mož je lakoj pokazal, kako rad bi jo kupil. Pričel se ie pogajati za ceno in glihati, boljše kakor vsak Rib-ttičan. Gospodična je malce popuščala, pa ne preveč, samo toliko procentov je popustila, kolikor ji je bilo predpisano. Boste takoj plačali? je vprašala. Takoj, zalo mi pa še nekoliko zbijle ceno!.: Gospodična je popustila še za blagajniški skonlo. Cena je bila dognana. Gospodična in mož sta si krepko udarila v roko, češ, tla je kupčija sklenjena. Tedaj je gospodična, vesela ene ugodne kupčije več. zapisala naslov moža. Pri imenu se ni ustavila, samo tam, ko ji je mož povedal, tla naj dostavi plinsko peč v Zaplano nad Vrhniko, je začudeno pogledala. Nekaj se ji ni ujemalo. Tako tlaleč pa ?e nikoli niso prodali peči. - Pa imate v Zaplarti plin? je Vprašala moža. Mi ga bosle pa v vrečah pošiljali! se je mož nasmehnil, še enkrat stisnil strmeči gospodični roko in odšel v drug paviljon. * © Pogreba t gospoda R. Kollmanna. ki bo danes popoldne ob štirih izpred hiše žalosti Mestni trg 7, se udeleži tudi Vincencijeva družba in vabi vse gospode delavne člane ljublj. konference, da se čim številneje udeleže žalnega sprevoda. 0 Pevci »Ljubljane« se zberejo danes ob %-i na Mestnem Irgu št. 7 k pogrebu blagopokojnega gosp.. Roberta Kollmanna. 0 Prosvetno društvo v Trnovem proslavi v soboto IS. jun. in v nedeljo 1!). jun. 25 letnico svojega plodonosnega tlela med prebivalstvom trnovske župnije. Bogat spored proslave obeta nuditi prijateljem požrtvovalnih trnovskih delavcev obilo užitka pa tudi zabave. X« predvečer v soboto, 18. junija bo ob osmih koncert godbe Sloga . Ob pol 0 pa Uprizorijo na prostem na obširnem dvorišču drušlvenrga doma v Karunovi ulici 14 društveni igravci učinkovito Finžgarjevo ljudsko igro Naša kri . Na dan proslave same v nedeljo 1!). junija bo ob C zjutraj v trnovski župni cerkvi služba božja za umrle društvenike. Ob 10 dopoldne se zbere ! ril 51 Ven o članstvo na jubilejnem občnem zboru. Ob 11 dop. pa bo koncertirala Sloga - preti trnovsko cerkvijo. Popoldne bo ob 4 na dvorišču, društvenega doma najprej preskrbljeno za duševni užitek % lepim sporedom slavnostne akademije, nalo p« se bo razvila ljudska zabava z najruznovrst-neišimi vabami. Trnovcani pričakujejo, da bodo mogli ob slavnostnih dneh pozdraviti kol goste vse svoje šlevilne prijatelje iz Ljubljane ia okolice. ■ Cerkev -v, Krištofa v Ljubljani Ijoino v kratkem povečali. Zato bodo morali vsi spomeniki r, grobov /.a cerkvijo proč. Lastniki nagrobnih spomenikov teli gro-bov imajo do 30. junija čas, tla jih o ti si ranijo In tla poskrbe za te svoje grobove. Po A), juniju, ko se bo začelo delo povečanju, jih bo ;:dslranilo podpisano društvo, ako bi jih lastniki ne. Prosimo vse. da se takoj zglasijo v pisarni duhovni,j-kega urada na Dunajski cesti št. .">2 me«l 0 in 10 dop. ali 5 in 7 zvečer, — Društvo1 r.« zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv/Krištofu v Ljubljani 0 PočitnUke kolonije zve«e borccv ln stražark. 3. prihodnjega meseca prične fantovsko tabo-renje. Torej le še malo časa je za premišljevanje. Ker je verjetno, da bo v drugi polovici tega meseca prispelo mr.ogo prijav, število pa ni neomejeno, pišile lakoj po prospekte na Vrhovni stan ZBS, Ljubljana, Posavskega ulica 9. 0 Razglas. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za nabavo 082 parov čevljev. Licitacija bo 1. julija t. 1. ob enajstih v pisarni ekonomskega odseka poštnega ravnateljstva v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2. © Novih stojnic nc dovolijo. Na mestni magistrat prlhfljajo še vedno nove prošnje za razne stojnice itn živilskem trgu, največ zn branjurije sadja In zelenjave. Mestno tržno nadzorstvo pa lake prošnje odločno odklanja, ker je trg že prenapolnjen, število branjevk pa čez in čez zadostuje za ljubljansko prebivalstvo. Tudi bi preveliko šle-vilo branjevk povzročilo le draginjo, ker bi vsaka hotela pri malem izkupičku pač nekaj zaslužiti. 0 Znižani dohodki in konzum. Občutno znižane plače in dohodki državnim in drugim javnim in zasebnim nastavljencem se poznajo občutno tudi na ljubljanskem Irgu. Konzum sočivja je nazadoval zadnja dva tedita skoraj za 30%, konzum mesa pa skoraj se bolj. Družine so pač prisiljene v se večje varčevanje in ker ne morejo več varčevati drugje, varčujejo tudi že pri želodcu. Zarndi znižanja dohodkov je torej zopet udarjen naš kmet, glavni produceiil živil. — Na drugi strani pa zaradi slabega povpraševanja in močne ponudbe cene sočivju stalno padajo, pač pa se tlrži krepko cena mesu, ker kmetje ne prodajajo več živine za tako slepo ceno, kakor so jo spomladi in pozimi. 0 Kontrola živil na trgu. Poročnli smo, da je uvedlo mestno tržno nadzorstvo letos ostrejšo kontrolo mleka, namenjenega za ljubljanski konzum. Vzorce sumljivega mleka jemljejo lelos kar pri mitnicah in jih dajejo potem v preiskavo državnemu higijenskemu zavodu. Lelos so skupno odvzeli nn mestnih mitnicah 187 vzorcev mleka, od katerih je bilo 153 preiskanih. Med temi je bilo -17 vzorcev slabega mleka, torej razmeroma malo. :!4 vzorcev pa še ni bilo preiskanih. Smetane Je bilo odvzetih 14 vzorcev in preiskava je ugotovila 3 slabe vzorce. Masla je bilo odvzetih 0 vzorcev, ki so bili vsi dobri, mlečnega praška 1 vzorec, ki je bil dober, kakava 2 vzorca, prav tako obn dobra. Začimbe je bilo odvzetih 12 vzorcev, ki So bili vsi dobri, ocvirkov 1 vzorec, ki je bil slab, moke 1 vzorec, ki je bil tlober, malinovca 1 vzorec, prav lako dober, kisa 2 vzorca, ki sta ludi bila oba dobra. Živila, ki jih konsumiramo Ljubljančani so lorej skoraj vsa v ugodnem stanju. © Pogreb pritlikavega artista Veljkoviča. Pogreb, kakor ga morda že dolgo nismo videli v Ljubljani, se je vršil včeraj dopoldne iz mrtvašni-nice splošne bolnišnice. V soboto namreč je v bolnišnici umrl artist Vladimir Veljkovič, ki je bil visok samo 60 cm in ki je dospel na ljubljanski velesejem, hoteč tu nekaj zaslužiti s svojo malo postavo. Pogreba so se udeležili vsi pokojnikovi stanovski tovariši, ki se trenutno mude v našem mestu, k pogrebu pa je prihitela tudi velika množica občinstva, ki ga je privabila seveda radovednost. Pokojnik je bil v beli krsti, ki pa je bila še nekoliko prevelika. Preden so krsto zaprli, so pokojnika, ki je bil oblečen v frak in cilinder, še enkrat fotografirali, njegovo družico, nekoliko višjo Kate pa je nekdo dvignil, da se je mogla posloviti od pokojnika. V sprevodu je šla cirkuška godba na deset glasbil, tem temi godbeniki so bili tudi trije cigani. Godba je igrala prav ginljivo. Mala Kali seveda ni mogla iti peš, temveč se je peljala z avtom za krsto. Občinstvo se je razšlo po večini že pred prelazom, stanovski tovariši pa so krsto spremili do pokopališča. Pokojnik je bil pravoslavne vere in je verske ceremonije opravil prota Budimir Gjorgjevič. Na grobu so lovariši pokojniku še enkrat zaklicali »Zbogom Vlado < in grob se je zagrnil. © Nočno službo imata danes lekarni: dr. Pic-coli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josef« grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josei« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josei:« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Narolaite .Slovenca'! Maribor □ Odhod otrok na Počitniški dom na Pohorju. V nedeljo je odšla prva skupina 70 otrok pOd vodstvom upravnika Dečjega doma Dimnika na Počitniški dom v Šmartnem na Pohorju. Druga skupina, ki bo štela 130 otrok, ki bodo deloma nameščeni že v povečanem poslopju Počitniškega doma, dogotovljenega v predvidoma dveh tednih, bo odšla dne li. julija. Novost in veselje za otroke bo med drugim letos tudi kopalni bazen, ki se sedaj dovršuje ter bo koncem tedna že pripravljen, tla sprejme mlade kopalce. Stranke, ki nameravajo oddati svoje otroke z drugo skupino na lastne stroške, se opozarjajo, da jih nemudoma prijavijo. ker je za lo skupino razpoložljivih razmeroma šc malo mest. Tretja skupina bo odšla 11. avgusta. □ I k poštne službe. Poštni uradnik Ivo Jam-nik je premeščen iz tukajšnje kolodvorske pošte h glavni. U lzlel mariborskih veslarcv. Preteklo nedeljo so priredili mariborski veslači izlet do Ormoža, ki je nad vse lepo uspel. Izleta se je udeležila iz Maribora flotilja 11 čolnov, kateri sta se pridružila 2 kajaka iz Ruš. Plujčani so priredili na Dravi časten sprejem ter se priključili nadaljnji vožnji do Ormoža, kamor so prispeli čolnarji popoldne okrog 4. uro. Iz Ormoža je sledil povralek nazaj v Maribor z vlakom. Uspeli izlet je znatnega pomena zu napredek veslaškega športa v obdravskih mestih. □ Tekma mariborskih frizerjev. Zanimiva tekma, o kateri smo že včeraj delno poročali, se je vršila v Gambrinovi dvorani. Tekma je tvorila zaključek frizerskega strokovnega tečaja ter je pokazala, da se morejo mariborski frizerji po pravici postavili ob bok kolegom iz drugih večjih mest, kar so morali s priznanjem ugotoviti delegati-stro-kovnjaki iz Zagreba, Ljubljane in Celja, ki so se nahajali v razsodišču. Za tekme, kakor tudi za sledečo zabavno prireditev je vladalo mnogo zanimanja ter jo bil obisk odličen. Med drugimi so prisostvovali prireditvi mestni podžupan Rudolf Golouh, obrtni nadzornik g. Založnik, dalje predstavniki obrtništva itd. Prvo nagrado v tekmovalnem dam-sketn frlairanju si je pridobil Drago Dobošič, pomočnik v salonu Dobaj; zlat prstan mu je bil prisojen kot darilo. Druga nagrada — srebrna cigaretna doza — Je bila podeljena pomočniku salona Gjurin Francu Knezu. Tretji odlikovanec je bil Herman Drelcsler iz Salona Mareš ter je dobil za darilo škarje za onduliranje. Po tekmi se je vršila animirana in prijetna prosta zabava. □ Mrtvaški zvon. V Studencih je umrla včeraj na Aleksandrovi cesti 50 vdova višjega paznika Frančiška Ress. Pogreb blagopokojne bo jutri ob ."i popoldne na pokopališče v Studencih. — Nu Po-brežju v Cankarjevi ulici 4 je pobrala smrt pre-vžitkorico Marjelo Pirš. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 4 na magdalensko pokopališče. V splošni bolnišnici pa je podlegel zavratni bolezni posestniški sin Pavel Boruta. Pokopali ga bodo danes popoldne ob pol 5 na mngdalenskem pokopališču. — Svetila pokojnikom večna luč, žalujočim pa naše iskreno sožalje. □ Peka brez masti. Okusno in lahko prebavljivo je meso, ki se peče v plinskem pečnjaku. Dokaz o tem kakor tudi o praktični kuhi s plinom s posebnim ozirom tta štednjo bo doprinesla mariborskim gospodinjam že dobro znana gospodična Erika Pergovu iz Dunaja-Karlsruhe dne 15. junija popoldne ob petih in dne 10. junija ob 8 zvečer obakrat v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Vstop prost. □ Poravnave. V poravnavi sc nahaja tvrdka Itojs Karol, posestnik in zidarski mojster iz Ormoža. Poravnalni narok je 9. julija, terjatve je prijavili do 4. julija. Ponuja 10% v treh enakih obrokih. — Končana so naslednja poravnalna postopanja: Filllekrus ApolOnija, trgovka v Mariboru; dosežena 40% kvota. — Jeglitsch Karel, trgovec z mešanim blagom v Novi vasi pri Mariboru; dosežena H)% kvota, plačljiva v 10 enakih mesečnih obrokih. — Robič \Vnlfried, trgovec, Pekre. Kon-kurz se smatra za odpravljen, ker je masa razdeljena. — Trautman Mirko, trgovec v Murski Soboti; poravnalno postopanje se izreka za končano. □ Veleposcstva ginejo. Eho za drugim ginejo veleposestVn mariborske okolice, ki so še pred leti prevladovala. Obrati se ne izplačajo, ker so pridelki brez cene, drže se le še nekatera, katerih lastniki so st- spretno prilagodili novim tržnim razmeram. V Mariboru se sedaj mnogo govori o nameravani parcelaciji veleposestva na desnem bregu Drave, ki je bilo dolga leta v rokah znane pa-Iricijsko rodbine. □ ^mrt na brivskem sinili. Včeraj popoldne se je vršil ob številni udeležbi prijateljev in znancev pogreb blagopokojnega vpokojenega pisarniškega pristava iu hišnega posestnika Franca Mu-seka. Pokojnega je zadela nagla smrt od kapi v brlvnlci v trenutku, ko ga je hotel brivec obriti. M usek je prišel v soboto v brivnico Weiss na I!a-dvanjski cesli, sedel na brivski stol iu brivec ga je namilil po obrazu, ko so je naenkrat krčevito stresel in omahnil. Zadela ga je nepričakovano možganska kap hi nn posledicah je Izdihnil. Nenadna in nepričakovana sinil priljubljenega moža je povzročila v celem mestnem predelu razburje lije iu dala povod izrazom sočutja, ki se je pokazalo zlasti na včerajšnjem pogrebu. □ Huda nesreča veleindustrijalca. Veleindu-slrijalec Valter Vošnjak iz Šoštanja se je hudo ponesrečil pri jahanju. Pri padcu s konja si je zlomil levo nogo v podkoleuu. V nedeljo so pripeljali ponesrečenega v Maribor, od koder ga je prepeljal mariborski rešilni oddelek s svojim avtomobilom v Gradec v sunalorij. □ »Železni kralj« in njegovi pomagari pred sodniki. Ernsl List, 83 letni slikarski mojster je v Mariboru popularna osebnost. Znan je po svojih svoječasnih javnih nastopih kot »Kralj železa-::, ko jo zvijal železne palico ter kazal svojo velike telesno moč, še bolj znan pa je po svojih številnih izgredih, katere je često povzročal po javnih lokalih ter imel radi njih pogoste posle s policijo. Nihče pn ni sumil v Mariboru, dn se skriva v njegovi osebi tudi opasen vlomilec, ki ima nu vesti drzrte večja vlome. Lansko leto so se pričele pojavljali v skladišču tvrdko Kemindustrija v Ein-spielerjevi ulici tatvine raznih kemičnih izdelkov, kot so oljnate barve, firnež itd. Lastnik tvrdke Goleš lalvin dolgo nI opazil, ker je skladišče zelo obsežno, dokler nI zmanjkalo parkral v pisarni tudi manjših svot v gotovini. Policija je nato uvedla preiskavo ter dognala, da je vlomil nekajkrat v skladišče bivši slikarski pomočnik mojstra Lista Franc Bedenik, ki je nato izjiovedal, da jo prodal ukradene predmete Listu. Na tu način so prišli potem na sled tudi »kralju železa«, kaleregu so sicer že dolgo sumili nepoštenih dejanj. List je priznal številne vlome, istotako tudi njegov učenec Fric Gojšnik, s katerim sta se skupno vti-hotapljala v skladišče skozi okno ter nato nakradeno blago vozila domov v vozičku. Hlago je potem List uporabljal v svoji obrti. Obtožnica našteva večje število vlomov v isto skladišče, ki so prizadeli lastniku okrog 30.000 Din škode. List in njegova pajdaša so vlome priznali, imeli pa so pri rokah vse polno izgovorov, s katerimi so pa po večini drug drugega obremenjevali. Razpravo proti čednim ptičkom je vodil vss. dr. Tombuk, prisednika pa sta bila dr. Čemer in Kolšek, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik Sever. Be-denik ni prišel na razpravo, ker je moral meti časom preiskave k vojakom ler se bo postopanje proti njemu vršilo, ko odsluži svoj rok. Pač. pa je padla sodba proti Listu in njegovemu učencu. Mojster List je dobi! 3 leta in pol robije, 3«) Din denarne kazni in 5 letno izgubo časti; učenec je odnesel samo eno leto strogega zapora, ker pu Je bil že svoječasno obsojen radi tatvin lia 0 mesecev bo moral sedaj odsedeti vse skupaj. □ Bodočega tasta zaklal. Kraj Jelovec pri Kamilici je znan po žalostnih krvavih zločinih, ki so se odigravali v zadnjih letih. Dne 5. Mlaja jo prebivalce zopet prestrašila vest o novem krvavem dogodku, ki se je pripetil na stanovanju posestnika Odra med starim posestnikom in njegovim podnajemnikom in bodočim zetom, Jožefom T. Včeraj se je T. zagovarjal pred sodniki radi uboja starega Odra. Obtožnica opisuje dogodek in njegove vzroke sletleče: Obtoženi T. je stanoval pri Odru, hodil pa je na delo na žago podjetnika Mugerla. T. se je počutil pri Odrovih cisto domačega, zlasti pa se je razumel z mlajšo hčerko, s katero je kmalu navezal ljubuvne odnošaje, ki niso ostali brez posledic. Oče od dekleta je stvar opazil ter večkrat očital Jožefu T., tla je zlorabil zaupanje družine. Vendar so se nekoliko pomirili, ker sp Darovi upali, da bo Tomažič deklico poročil, Dne 5. maja pa je prišlo med starim Odrom in Jožefom T. na tlom a zopet tlo prepiru pri večerji. Oder mu je jel zopet očitali pregreho, kar je poslednjega spravilo tako v divjost, tla je pograbil na mizi ležeč nož za rezanje kruha ter ga zasadil Odru v srce. V par minutah je Oder izdihnil. T. pa se Je izgubil iz hiše v temo. — Pred sodniki se je skušal obtoženec izgovarjati s silobranom, češ, du jc pokojni zamahnil proli njemu z vrčem. Vendar okolnosti izključujejo silobran. Obtoženec je bil obsojen na 5 let strogega zapora. □ Ljudska samopomoč v Mariboru naznanja vsemu cenjenemu občinstvu, tla uraduje od 15. junija tlo 15. septembra 1932 samo od pol 8 zjulraj pa tlo pol 2 popoldne. 7972 Ptuj Vinski lepaki. Mestni magistra! razglašal Po točki 4 in 14 vinskega zakona mora biti lepak Izvleček iz vinskega zakona« nabit na vidnem mestu v vseh obratovalnicah, vinskih kleteh in na mestih, kjer se proizvajajo in ločijo odnosno po-hranjujejo vino in drugi proizvodi, ki spadajo pod zak on o vinu. Da bo tej določbi zadoščeno, se pozivajo vsi prizadeti, da najkasneje do konca junija t. 1. nabavijo navedeni lepak, oziroma sc prijavijo pri mestnem magistratu radi nabave. Proti zamudnikom se bo kazensko postopalo. Kutturm obzornik »PRODANA NEVESTA« NA PROSTEM Sprememba veseli človeka, ludi neprestanega poslušanja raznih oper v istem prostoru, na istem odru, se naveličamo, če ui stvar posebno privlačna. Zadnjo soboto in nedeljo je pa naša gledališka uprava poskrbela za prijetno izpremembo. Po lanskem zgledu, ko so na prostem igrali »Gorenjskega slavčka , so uprizorili letos v Tivolskem parku Smetanovo Prodano nevesto . Otroško igrišče /a Tivolskim gradom je kol nalašč za lake prireditve: lep, s peskom nasul parter / naravnimi balkoni in galerijami . Dobro bi bilo, ko bodo igrišče na novo posipali, da ga zadaj nekoliko dvignejo; zdi se da visi nekoliko tia/nj. Potem tvodo tudi zadnji gledalci v parterju« dobra videli in bo odpadlo neprestano vstajanje. Predstava se je popolnoma posrečila. Ne bom našteval imen vseli 15 glavnih igralk in igralcev, ki so nastopili in vsi svoje vloge izborno rešili. Omenim samo Kecala. ki ga je izvrstno podal g. Križa j. Neizogibno je, da v odprtem prostoru glasba in petje nekoliko trpita in se mnoge f i nese izgubijo. Zato je pa režiser g. O. Šest poslušalce bogato odškodoval s tisoč duhovitimi domisleki, ki jih sicer na odru ni mogoče izvesti, /.e gibanje na odprtefm prostoru nudi igralcu čisto drugačne možnosti kot na odru, kjer je treba vsak korak točno preračunali. Zalo jo Vašek brez skrbi zlezel na pristno drevo in s pomilovanjem mislil na Rusalko, ki mora čepeli na obtesanem štoru. Kecal se je kot pravi mešetar pripeljal z resničnim konjičkom. Vaščani so neženirano balinali na mehkem pesku kol so to vajeni na gostilniškem vrtu-Tudi Gašperček je poslavil svojo budo in razkazoval strmečemu občinstvu svoje čarovnije. Balet se je do mile volje naplesal, da je pesek frčal izpocl nog. In še pravi pravcati cirkus z vsemi pritikli-lianii se ie z »godbo na čelu pripeljal pred presenečene gledalce, da smo kar pozabili na opero in gledali cirkuško predstavo, n eda bi bilo treba za lo še posebej kaj plačati. Skratka: gledalci so bili veseli, navdušeni in zadovoljni, igralci in uprava pa gotovo ludi. Drugič še kaj takega! T. SIMFONIČNI KONCERT OB PRILIKI 50-LETN1CE SLOVENSKEGA 2U-PANOVANJA V LJUBLJANI Pred nekaj dnevi je minilo ravno 50 lel, kar ima Ljubljana slovenskega župana. Ta jubilej je proslavilo naše stolno meslo s simfoničnim koncertom. Orkesler, sestavljen iz članov opernega orkestra in orkestralnega društva Glasbene Malice, je dirigiral gg. L. Al. Skerjanc. Najprej so odigrali Škerjančevo Slavnostno uverturo- Zatem je novi-el besedo sedanji ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. V svojem govoru je najprej poudaril |T0inen Ljubljane v zgodovinskem razvoju, nato pa orisal žalostno stanje slovenstva pred 50 leti: inteligenca se je odtujila svojemu narodu, zato so imeli germanizalorji lahko delo; mali človek jc bil tisti, ki se je najprej zaveda! in prinesel rešitev. Krnel in delavec, dva najbolj tlačena stanova, sta se organizirala, sc uprla nasilju in izvojevala zma-g-o in svobodo ter dala slovenski videz našemu stolnemu mestu. Zmaga pa še ni bila popolna, kajti šele 35 let sme vihrati na magistratu naša tro-bojnica in sme tam naš človek govorili v svojem jeziku. In šc celo ob vstopu v svetovno vojno smo bili tako zapostavljeni, da nismo imeli niti ene slovenske srednje šole. Ta trditev bo pač veljala samo za Ljubljano kol lako. V informacijo vsem, ki tega še nc vedo. na moramo povedali, da imamo že 27 let slovensko srednjo šolo. Je to sedanja škof. klasična gimnazija v SI. Vidu nad Ljubljano, ki jo je ustanovil 1. 1005 knezoškol dr. A. B. Jeglič. Prvi maturanti so izšli iz te gimnazije I. 1013, torej že eno leto pred svetovno vojno. Da pa stoji prva slovenska gimnazija v št. Vidu in ne v Ljubljani, je zasluga tedaj odločujočih činiteljev, med nje spada ludi tedanji slovenski občinski svet v Ljubljani, ki so iz neumljivih razlogov napeli vse sile, da onemogočijo ustanovitev slovenske gimnazije v Ljubljani. Omenim še, da smo po zaslugi (e gimnazije dobili ludi celo vrsto slovenskih učbenikov, brez katerih bi bilo poslovenjenje ostalih gimnazij ob prevratu praktično skoraj nemogoče. Za govorom g. župana je orkesler izvajal celo vrslo izključno slovenskih orkestralnih del. Večino smo jih že culi na pravkar minulem glasbenem festivalu. To so razen že omenjene škerjaueevc u veri ure Irije stavki iz Oslerčeve Silile, Bravni-čarjev Slavicus hymnus in Škerjančeva Simfonija v enem stavku. Poleni smo pa culi še dva stavka iz Adamičevih Ljubljanskih akvarelov za godalni or«-kester in od istega skadalelja slavek Mož t medvedom iz suite Iz moje mladosti : in Scherzo za veliki orkeMer. Iz Šanllove Male suile so pa igrali Iri stavke. Gospa Pavla Lovšetova jc pa zapela s spremljevanjem orkestra Lajovčevo Begunko pri zibeli, 1'avčičcvo Uspavanko in Mehurčke iu tako spored prijetno poživila. Instrumentiral je (e pesmi L, M. škerjanc. Pri Bravnrčarjevem liimnu je bilo novo to, da so matične pevke, 20 po številu, na koncu, ko prinese orkesler koral v ceioli. istega ludi zraven pele. Čudimo sc, da niso prišli na lo misel ob festivalu, ko so imeli itak cel matični zbor v dvorani. Uspeli bi bil kolosalen. Tako je pa lo majhno števtlce kar utonilo v orkestru in večkrat prt najboljši volji nismo mogli razbrali aH pojejo ali ne. Toda misel je bila dobra; la način izvajanja je za la himen edino primeren iu naj postane zanaprej obvezen. Spored je bil bogat, zanimiv, dobro izvajan, le žal, da je koncerl glede slabega ohiska skoraj golovo dosegel rekord mtd letošnjimi glasbenimi prireditvami. T. Stev. .134. >SLOVENECr, dne 14. junija 1082. Stran 5. Dnevna kronika Koledar Torek, 14. junija! Bazlllj, cerkveni učenik; Elizej, prerok. Novi grobovi t V Železnikih je umrl včeraj gospod Jak oh Derinf-ta, Industrijalec, brat pokojnega ur. Antona DerniOte, odvetnika in pisatelja v Trstu. Pokopali ga bodo danes popoldne ob D. Blag mu spomin! Žalujočim naše Iskreno sožalje! -J* Na Bledu je umrl g. Jakob Poternel, hotelir in posestnik. Pokojni jo bil dolgo vrsto let blejski župan. Pogreb bo dane« ub 3 pop. Svetila mit večna luč! Žalujočim nfieu iskreno sožalje 1 Osebne vesti — Finančni direktor g. dr. Povalej je 13. t. m. nastopil svoj redni letni odmor. Nadomestuje ga pomočnik fin. direktorja gosp. Spindler Martin, ki sprejema stranke vsak delavnik od 10 do 11. Ostale vesti — Ka. škof. dijaško semenišče v Mariboru prosi vse gg. župnike lavantinske škofije, da opozorijo starše, kaleri nameravajo dati v jeseni svoje sinove v 1, razred klasično gimnazije v Mariboru in obenem prositi za sprejem v dij. semenišče, da so je treba letos prijaviti že pred 23. junijem pri gilnil. ravnateljstvu. Do lega dne uo gimnazijsko ravnateljstvo sprejemalo prošnjo za pripust k sprejemnemu izpitu. Prošnja, pisana na celi poli, mora brli kolkovana s 5 Din, priložen mora bi'i krstni list in zadnje šolsko izpričov-tlo Sprejemni Izpiti bodo 25. t. m. od 0 dalje iz slov. jezika ustmeno in pismeno, iz matematike samo uistmeno. — Iz slovenščine se bo zahtevalo pravilno pisanje diktuta, razločno ci tanje, pri katerem bo mornl učenec pokazati tudi popolno razumevanje vsebine, poznati mora vse vrste besed in zrnati mora razčlenili prosti stavek, poleg lega mora znati šo kako pesem na pamet. — lz matematike se bo ».ahtevalo pisanje celih števil do 100.000, 4 osnovne računske operacije, metrske in denarne mere, postevanka in 4 načini računanaja z večjimi števili. — Učence, ki bodo dobro dovršili sprejemni izpit, bo vpisalo gimn. ravnateljstvo v l. ruzr. šol. leta 1023-83 v začetku meaeča septembra, ko bo ministrstvo določilo število učencev. — V jeseni sprejemnih izpitov ne bo. Tisti starši, ki nameravajo prositi za sprejem svojih sinov v dijaško semenišče, naj se po dobro opravljenem sprejemnem izpitu predstavijo osebno s svojimi sinovi pri ravnateljstvu dij. semenišča, kjer bodo dobili nadaljnja navodila. —. Misijonski dnevi in akademski misijonski tečaj, ki bi se imeli vršiti v dnevih 27. do 29. junija l. 1. v Grobljah, kakor je bilo sporočeno v junijski številki »Katoliških misijonov«, se radi zaprek odgodijo na pozneje. V »Katoliških misijonih« in v časopisju bo objavljen čas, kdaj se bodo pozneje vršili. — Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu nam sporoča, da v zadnjem času obiskujejo naše zagrebške Slovence ljudje v imenu »Narodne knjižnice in čitalnice« ter jih vabijo, da se prijavijo kot naročniki na slovenski časopis, ki bi naj zapel v kratkem izhajati v Zagrebu. Narodna knjiž-Wlta in čitalnica izjavlja, da dotičniki prosto zlorabljajo ime društva in da društvo nima nobene zveze s to akcijo za izdajanje slovenskega časo- fiisa v Zagrebu. Društvo prosi, da se take agente egitimira in takoj javi društvu, da bo moglo proti lljim postopati. — Narodna slavnost v LokaVcu. Lepi obmejni kraj Lokavec še golovo ni videl toliko ljudstva, kakor se ga je zbralo v nedeljo od blizu in daleč ob blagoslovitvi novega šolskega poslopja. Prihiteli so ljudje iz vseh krajev Slov. goric, časlno pa je bil zastopan ludi Maribor, od koder je prispelo na kraj slovesnosti mnogo občinstva in moški zbor Glasbene matice v avtobusih. DoŽle goste je pozdravil šolski upravitelj Cujnik. nakar je izvršil obrede blagoslovitve duh. svetnik in dekan Go-inilšok ob asistenci 4 duhovnikov. Po blagoslovitvi »e jc razvila iskrena in bratska zabava, pri katerih je bilo izrečenih več pomenljivih besed, tz-pregcvorili so v imenu narodne odbrane min. dr. KukoVec. šol. nadzornik Karbašn ter polkovnik 1'utnikovič. Gostje, ki so si ogledali novo šolsko poslopje, so bili polni hvale, ker jc vse zgrajeno na podlagi modernih pridobitev ter urejeno zelo smotreno. Domačemu prebivalstvu, ki si je zgradilo t. lastnimi močmi vzorno poslopje ler priredilo do-Mim gostom lako prisrčen sprejem in slavi,je, gre Vse priznanje. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 46 od 11. t. m. je objavljena »Uredba, po kateri se smejo opravljati tiskarski, Iitografski in ksilografski obrti samo na podstavi dovolitve , dalje -Uredba, s katero se predpisuje za pogrebna dovoljenja dovolitev., Pravilnik o jbrazcih po zakonu o obrtih«, »Pravilnik o pobiranju vstopnine v državne muzeje«, »Pravilnik o poslovanju in upravljanju skladov za podpiranje strokovnih Sol v banovinah in na področju uprave nesta Belgrada«, »Telefonski promet«, »Gdredba o imenovanju izpraševalnih komisij za mojstrski izpila in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«. — Razpisi nagrad Mladinske Matice. Opozarjamo naše mladinske pesnike, pisatelje in slikarje tia razpise nagrad Mladinske Malice. 1. 1'tvcgn. julijei poteče rok za tekmovanje z« naslovno tdran »Našega roda in vinjote. Nagrada 100(1 Din. — 2. Prvega avgustu I. I. poteče rok za tekmovanje m knjigo, ki izide za Miklavža v izredni publikaciji. Razpisani sta dve nagradi, in sicer za 2000 in 1000 Din za dve najboljši deli za najmlajše. Delo le lahko beletristliSno ali slikarsko (slikanica). — B. Prvi'ga (Irrcmbrn t. I. poteče rok za teklnovanje ta redne publikacije. Razpisanih Je šest nagrad, in sicer: a) :i00oT)in za beletrlslično delo primerno zn otroke višjih razredov; b) 2000 Din za beletri-stičuo ali slikarsko delo primerno za učence nižjih razredov; c) po 2000 Din pa za najboljše spise o razvoju tehnike, kulture, vsemirja in specijelno zemlje ler o gospodarskem razvoju Človeštva. Nagrajena dela, ki bodo tiskana, dobijo tudi običajen honorar. Rokopise sprejema tajništvo Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica (i/I. Tu dobijo konkurenti tudi vsa podrobnejša navodila. Uradne ure vsnk dan od 10 do 18. — Nove knjigei Luči ob cesti, Črtice spisal Ludvik Mrzel (Domači pisatelji), 188 str., 50 Din. — Pregelj Ivan Ubrani spisi VII. svezak: Ženske povesti, Od Kranja do Brezij (Domači pisatelji), 226 str., 45 Din, vezano 60 Din. — Sodni kazenski postopnik kraljevine Jugoslavije, sestavil dr. Metod Dolenc — Sistematičen prikaz. 472 strani, 200 Din, ver, 230 Din. — Valvazorjeva Ljubljana, spisal dr. Fr. Štele (ponatis iz »Glasnika muzejskega društva«, 28 strani, 48 slik, 31 Din. —• Ljubljanski grad, slovenska akropola, spisal dr. Fr. Štele, 20 str., 15 Din. — Krvave arene, roman, spisal V, B. Ibanez, poslovenil dr. Stanko Leben, 360 strani, 60 Din, vez. 80 Din. — Ptič Nlkdarnič in druge pravljice, spisal Griša Koritnik, ilustriral akad kipar Zaje, 47 strani, 20 Din. —- Trika gora, popis božje poti, 2 Din. — Janez Žbogar, roman, spisal Ch, Nodier, poslovenil Fr, Robar, 115 str., 9 Din. — Kari May, Po deželi Skipetarjev, 2. zvezek, 13 Din. — Okrožnica papeža Pi|a XI. vsem katoliškim škofom, 1.50 Din. — Bevk, Slepec je videl in drugi spisi (Biblioteka za pouk in zabavo), 86 str., 10 Din. — Odmevi 1932, štev. 4—6, 40 Din. — Knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. D* J Ledeno kavo DAM — »Franz-Josef« grenčica uravnava telesno iz-praznenje. — Kamor pridete, v gostilno ali hotel, vse pije k vinu Radensko Oizela mineralno vodo. Zakaj? Ker sc ta voda najbolje meša z vsakim vinom, zlasti pa s cvičkom, ki mu barve no spremeni in ker je taka pijača nad vse zdrava in ugasi žejo. — Najmanjša ženska noga izgleda v letnih •Maja - opankah še manjša, ker so Iste naravnost rafinirano izdelane. — Pri odebelelosti naravna »Frans-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo Franz-Jose!« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Naznanila Maribor □ Duhovniški sestanek. V Četrtek dne 10. t. m„ bo v frančiškanskem samostanu običajni mesečni sestanek duhovnikov tretjerednikov. Začetek ob pol 16. »Krščanska ženska »vera ima v nedeljo, dne 19. junija ob 0 zjutraj pri Sv. Magdaleni svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom (Aloj-zijevo). Popoldne ob 2 sv. blagoslov z darovanjem. Vljudno vabimo Vse članice in Člane, da se pobožnosti udeležite v prav obilnem številu. — Odbor. Kranj Člana ljubljanske drame g. Ivan Levar in ga. Mira Danilova gostujeta v sredo 15. t. m. z Be-govičevo dramo »Brez tretjega«. Novo mesto Sprejemni Izpiti. Ker je ministrstvo termin za sprejemne izpite preložilo iz avgusta v junij, naznanja ravnateljstvo, da se bodo sprejemni izpiti na tuk. zavodu vršili dne 25. junija od 8 dalje. Prošnje za pripustitev k izpitu — kolkovane s 5 Din — se morajo vložiti najkasneje do 23. junija, lahko tudi po pošti (priporočeno). Prošnji je treba priložiti rojstni list in izpričevalo, da je učenec izdelal 4. razred brez kake slabe ocene. Jeseni seveda sprejemnih izpitov ne bo več. Sprejemni izpit morajo delati tudi učenci, ki so bili v začetku II. polletja iz šole odpuščeni. — Ravnateljstvo d rž. realne gimnazije. Celje -£r Smrtna nesreča na Teharjih. V nedeljo 12. t. m. popoldne se je zgodila na teharskem klancu pri Majdičevi vili huda nesreča, pri kateri je izgubil elektrik zagrebškega gledališča Frelih Vlado svoje življenje. Ir. Štor je privozil proti Celju neki osebni zagrebški avtomobil, nasproti pa mu je prišel kmetski voziček. Ko je konj zagledal avtomobil, se je splašil in v svojem strahu zavil proti avtu tako nesrečno, da je oje zadelo Freliha, ki je sedel na avtomobilu, v prsa s tako silo, da je dobil tako hude notranje poškodbe, da je nekaj minut kasneje umrl v bližnji gostilni, kamor so ga lako po nesreči odnesli. Konja So morali po nesreči usmrtiti, ker si je zlomil pri padcu obe nogi. & Popravljamo. Naše poročilo v sobotni številki glede sprejemnih izpitov na državni realni gimnaziji moramo popraviti v toliko, da se vršijo izpiti 24. in 25, t. m. ob 8 dopoldne (ne 27.). Prošnje se morajo vlagati v času od 20, do 23. t. m. (ne do 13. t. m.) pri ravnateljstvu. Izpit se opravlja iz slovenščine ustmeno in pismeno in iz matematike samo ustmeno. Trbov !|e Vidova procesija. Stara zaobljubljena procesija gre v sredo ob pol 6 iz Trbovelj k Sv. Lenartu in potem na Sv. Planino, kjer bo cerkveno opravilo. Bojevniki bodo igrali. Prihodnjo nedeljo priredi njihovo tukajšnje društvo igro v Društvenem domu. Za prehrano revnih otrok je daroval upravni svet IPD en milijon dinarjev za vse revirje, od tega odpade nekako polovica na trboveljsko občino. I'a lep dar se bo porabil na ta način, da se bodo organizirale javne kuhinje, ki bodo razdeljevale brano potrebnim. Sprememba posesti. Janžckovo hišo je kupil na dražbi Berger Ivan, trgovec in čevljar. Žagarje-vo na Kleku pa Kraner Ivan. Trboveljski prvak v nogometu jc po zadnjih tekmah ostal SK Amater. Mvo U ustavljanje In vzdrževanje šol. zobnih amUilaiorijev v Dravski Banovini nagrado 290 Din razpisuje d jinača uo smejo za najprimernejšo iino zobne paste, ustne vode in zobnega praška, katere predmete bo izdeloval« a tvrdka in se bodo prodajali v korist društva za brezplačno zobno zdravljenje siromašnih otrok. Ime je lahko ono za vse ln predmete ali za vsak predmet dru«o Predloge sprejema najkasneje do 20. t. in. glavni tajnik dr. Jos Tavčar Gledajo biti jjodpisani. imo predlagatelja naj bo priloženo dopisu v zaprli kuverti ljenje ališka ul. 4. Dopisi Gospodarstvo Izpremembe v davku na poslovni promet Na podlagi zakona o skupnem davku na po-s Ovni promet z dne 12. avgusta je finančni minister predpisal tzpremembo v uredbi o skupnem davku na poslovni promet z dne 20. julija. Po tej uredbi so izpremenjenl posamezni člen i tarife na podlagi izprememb zakona o trošarini iu zakonu o prometu z pšenico v notranjosti. Tako je n. pr. izpremenjena tarifna številka 134, kjer je stopnja davka v domačem prometu črtana tako, da bo Ireba plačevati za žganje, ki je v tej postavki, kakor tudi za vino, ki je v postavki 137. od 1. aprila dalje samo splošni \% davek po predpisih zakona iz leta 1922. Nadalje so ukinjena določiln uredbe jio tor. št. 51(5 l 20. julija 1931, ki so v zvezi s prometom pšenice po Inv. izvozni družbi. Splošni davek na jKislovni promet na vino lil žganje se bo razpisal po predpisih, kt veljajo za davek na poslovili promet od 1. aprila 1932. Največje število izprememb pa se nanaša na ostalo postavke, katere v naslednjem prinašamo (prva številka pomeni stopnjo skupnega davka za domače blago, druga stopnjo, plačljivo pri uvozu): V tarifni Štev. 93 je dodana nova postavka 03a: sveži slanlkt — (3), nadalje je dodana št.94 prav lako postavka 94a: slanlkt nasoljeni — (3), pri postavki 95 je stopnja za uvoženo blago zvišana od 4 na 5, dočim je za domače blago ostala noizpremenjena. Pri lar. štev. 117 je dodana pripomba: Kdor proizvaja iz koruznih klic samo sirovo olje, plača davek na poslovni promet v znesku 1%, kdor pn rafinira nabavljeno seme, plača samo davčni dodatek 1.3, notranji promet pa je zapopaden v skupnem davku štev. 135. Postavka 132 močne alkoholne pijačo jo sedaj razčlenjena na telo postavke: 1. arnk, rum in sllft. no 0, 7; 2. žganje vinsko-konjak 3, 5, likerji, za-slajene in začinjene pijače 0, 7 (doslej je znašala lu skupna postavku 0, 12%, nadalje jo znižana lar. post. 138 (šampanjec Itd.) od 7, 12 na 3, 4%. V postavki 140 je znižana stopnja uvožena medicinska vina od 5 na 4. Povišana pa je v postavki štev. 237 stopnja za uvoženo blago od 2.4 na 3, nadalje jo zvišana v postavki 348 za eterična olja z alkoholom od 1.7, 3 na 5, 6, ter post. 349 eterična olja z alkoholom od 1.7, na 5, 6. V postavkah 352 in 353 (dišeče masti) je sedaj skupni davek 0 (prej 1.7); zu uvoženo blago 0 (prej 5, ozir. 8 z alkoholom), podobno jo izpremenjena ludi postavka 354 (parfimerijo itd.) za domače blago sedaj 0 (prej 2.3), za uvoženo blago 6 (prej 12), nadalje postavka 355 (dišeča vode itd.) za domače blago sedaj 0 (prej 2.3), za uvoženo blago (i prej 8), nadalje štev. 356 puder, rdečila itd. brez alkohola domače blago sedaj O prej 3), uvoženo blago 0 (prej 8), post. 357 isto z alkoholom domače blago sedaj 0 (prej 3), uvoženo blago 6 (prej 12). Znatne so izpremembe pri teksti H Jah. Postavka 377 bombažna prediva za prodajo na drobno (sukanec) je sedaj razdeljena na sirovo: 2.5 (2.6) beljena 2.5 (2.0), barvana 2.5 (2.8), doslej je bila postavka enaka za domače in uvoženo blago 1.2%. V postavki 386 (vrvi itd.) je bila povišana samo stopnja za domaČe blago od 1.5 na 2.5, dočim je. za uvoženo blago ostala nespremenjena 3.1. Iste spremembe so bile tudi v štev. 387 (stenji) in 388 (predmeti za tehnično uporabo). V postavki 394 (prediva iz jute itd.) je znižana postavka za domače blago od 1.2 na 1.1%, dočim jo postavka za uvoženo blago zvišana od 1.2 na 1.4. P postavki 386 je dodana pripomba, da se plača zu izdelavo predmetov iz te tarifne številke iz prediva, nabavljenega od kogn drugega, samo davčni dodatek z 1.7%. Isto velja tudi za postavko 888. Za vrvarske izdelke v postavki 404 je povišana sto|>-nja za domače blago od 1 na 2.3, za uvoženo blago pa od 2.5 na 3.1, pri čemer določa pripombu, da se plačuje za vrvarske izdelke iz prediva, dobavljenega od drugega, samo davčni dodatek 1.7. Tudi v poslavki 405 (vedra, lestvice, jermena itd.) je povišana stopnja za domaČe blago od 1 na 2.5, za uvoženo blago pa od 2.5 na 3,1. Dodana je tudi že prej omenjena pripomba. Nadalje jo zvišana v postavki 407 (prcjiroge za tln) stopnja za domače blago od 1 na 2.5, za uvoženo blago pa od 2.5 na 3.1 (velja prejšnja pripomba). Končno je zvišana v postavki 408 (predmeti za tehnično uporabo) stopnja za domače blago od 1 na 2.5, za uvoženo blago pa od 2.5 )ia 3.1. V poslavki 418 (volnene tkanine razen posebej omenjenih) je zvišana samo stopnja za domače blago od 1.5 ua 2.5. V postavki 482 (goste svilene iu polsvilene tkanine) pa je zvišana sto|>-nja za domače blago od 1.5 na 2.5, dočim jc za uvoženo blago znižana od 3.1 na 2.8. Znatne so spremembe v postavki 485. Ta postavka je sedaj razdeljena lako-le: kožne rokavice (i s tekstilnim materialom) 1. nepostuvljene 0.6, 2. postavljene 1.8, 2. Za pnevmatike v štev. 504 je zvišana samo stopnja za uvoženo blago, iu sicer «1 2 na 4. V postavki 588 (knjige in periodično izdaje) je znižana Stopnja samo za uvoženo blago, in sicer od 5 na 4, dodana pa je pripomba, da je ta postavka že zapopadena v' skn]>-nem davku na karton in papir. Od skupnega prometnega davka so jirosti pri uvozu: časopisi, akti in rokopisi, knjige, izviemsi koledarje, noto iu periodične publikacije v tujih jezikih, vezane ali mehko vezane; modni lisli, ceniki in sličuc knjige, ki služijo za objavo, plačajo skupni davek pri uvozu po tej tarifni postavki. Za električne žarnice 1 Je uveden skupni davek sedaj tudi na domačo blago v znesku 1.2, dočim je za uvoženo blago ostal nespremenjen. Končno je v postavki 791 (vagoni, prevozna sredstva itd.) znižana stopnja za uvoženo blago od 3.2 na 2. Uredba, ki spreminja le postavke, je objavljena v »Službenih novinah«- z dne 11. t. m. iu jo tedaj stopila v veljavo, aplicirala po sc bo s 15. junijem t. I. Za blago, ki je bilo 15. junija neocarinjeno pri carinarnicah, bodo veljale že nove stopnje. Prijave za mojstrske preizkušnje Banska uprava je postavila pri Zbornici za TOl v Ljubljani izpruševalne komisije za opravljanje mojstrskih izpitov iz vseh rokodelskih obrtnih strok, naštetih v 5? 23. obrtnega zakona, iz-vzenisi stavbno in elektrotehnične obrte. To so začele j>oslovati. Izpiti so bodo vršili za vse široke pri Zbornici TOl v Ljubljani, obenem pa do nadaljnjega iu po možnosti tudi v Celju, Mariboru in Novem mestu. Prljnve za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vlagati pri Zbornici zn trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo z rešitvijo obenem ludi odredila, kje bo kandidat polagal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložili za izpričevala kolek za 30 Din, za izpilno takso pa znesek 280 Din. Ta taksa znaša za pod-kovske kovače, izdelovalce stroljiva in raznesil ter vodovodne kanalizacijske in plinske instalaterje 380 dinarjev- (proti glavobolu la migreni) zanesljivo in hitro pomagajo. Pazite pri kupovanju, do so pristne. • ■ -»»t».» Mt>,Mt I • MlXt H'»r.|» t i V prijavi jo treba navesti točen naslov, iz katere stroko namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev ter priložili: 1. kratek svojoročni napisan popis strokovne zaposlitve, opravljene do Izpita; 2. krstni (rojstni) Ust; 3. dokazila, dn je predpisano prebil učni čas ln opravil pomočniški izpit (pomočniško izpričevalo), odnosno uspešno dovršil učni zavod, ki nadomešča učno dobo; 4. dokazilu (delavsko knjižico), da je bil zuposlen kot pomočnik (delaven* najmanj tri leta po -opravljenem pomočniškem izpitu v dotičnem obrtu, odnosno kot tvomiški delavec v analognem tvorniškeni |>odjetju ali v istovrstni delavnici tvorniškega podjetja ali dokaze o dovršenih strokovnih šolah in zavodih, ki nadomeščajo čas zaposlitve. Kandidati, ki so postal i pomočniki pred 9. marcem 1982, so oproščeni predložitve spričevala o prestani pomočniški preizkušnji in jim zadostuje triletna pomočniška služba; 5. spričevala o posebnem pohajanju kakih strokovnih učnih zavodov; 6. potrdilo o plnčent taksi; 7. izjavo pristojne zadruge o predloženih uspo-sobljenostriih dokazilih. Praktični izpit se bo vršil redoma v delavnici nu sedežu komisije, pri izberi delavnice pa se bodo po možnosti upoštevale željo kandidata, ki jih jo navesti v prijavi. Stroške, zvezane z izdelavo preizkusnega predmeta ali dela. nosi seveda kandidat sam. Podrobnejša pojasnila glede praktične in teoretične preizkušnje bodo posebej objavljena v glasilu Zavoda zn pospeševanju obrtu Zbornice TOl - >Obrtniški Glasnik . Borza Dne 13. junija. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Bruslja, Curiha in Trsta neizpremenjeni, dočim je popustil samo tečaj Berlina. Nasprotno so bili ftvrstejši tečaji Amsterdamu, Londona, New-Yorka, v manjši meri Proge in Pariza. Ljubljana. Amsterdam 2274.82—2280.18, Berlin 1328.47—1339.27, Bruselj 782.95—786.89, Curili 1097.35—1102.85, London 206.29—207.89, Ne\v York 5590.88—5619.14, Pariz 221.28 -222.10, Praga 166 45 do 167.31, Trst 287.57—289.97. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Na zagrebški borzi jo notiral še Ne\v York kabel 5612.88 do 5641.14. — .Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 126.479 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1675, London 18.82, Ncw York 511.625, Bruselj 71.35, Milan 20.".'. Madrid 42.25, Amsterdam 207.90, Berlin 121.15, Slockhohn 96.45, Oslo 93.75, Kopenhagen 102.7o! Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.85, Atene 8.40, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.06, llelsingfors 8.70. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Tudi danes jc bila kakor na koncu preteklega tedna tendenca za državne papirje nekoliko čvr-stejša in so bili tečaji deloma višji kot v petek. Na zagrebški borzi je bil promet naslednji: vojnu škoda 850 kom., 8% Blair 1000 dol. Iu agrarji 35 tisoč'. V delnicah ni bilo izprememb. Ljubljana. 8% Bler. pos. 45 bi., 7% Bler. pus. j 41 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 3800—4(100, Priv. agr. ; banka 205—20«, 7% inv. pos. 49.50—51, agrarji i 23.25—24.50 (23.50), vojna škoda 190—192 (190, | 191, 193), 6. 7. 185-192, 12. 193 hI., 6% begi. | obv. 82.80—33 (33), 8% Bler. pos. 42- 43.50 ( 43). 7% Bler. pos. 39-10, 7% pos. DIIB 11—45.25. Belgrad. Narodna banka 3900 bi. (3900), Priv agr. banka 208—210 (209, 207), 7% inv. pos. 53 bl.< agrarji 23.50—24.50, vojna škoda 193—191 (189. vel. kom. 195), 6. zaklj. 192, 6% begi. obv. 33.25—34 (33.75), 7% Bler. pos. 41 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 44.25—44.50 (44.25). Dunaj. Don. sav. jadr. 59.85, Escomplegee. 100, Aussiger Chemische 90, Alpino 8,85, trboveljska 19.50. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca: ne-izpremenjena. Promet: 63 vagonov. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Protnet: miren. Pšenica: junij 12.54—12.90, zaklj. 12.80—12 90-oklober zaklj. 11.68—11.74. Rž: junij 12.90—12 95' Koruza: julij 16.50-16.55; avgust 15.50, zaklj' 15.70—15.75; maj 11.70. Chicngo (začetek): Pšenica: julij 51, septem-ber 58.25, december 56.25. Koruza: julij 29 75 september 31.875, december 32.625. Oves: "iitlii 20.50, september 20.625. J J Winnipeg (začetek). Pšenica: julij 56, oktober o8.625, december 59.25. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Kdv. Snborsky in Co., Dunaj.) Prignanih Je bilo 2150 goved ,iz Jugoslavijo 165. . Cene: voli najboljši 1.78, I. 1.40-1.60, II. 1.20-1.30, m. 1.0-110-krave I. 1.10-1.25, II. 0.95-1.05, biki 1.0-1.251 klavna živina 0.70-0.98. - Tendenca je bila zelo živahna, cene za vole so bile dražje za 5 grošev oslalo kvalitete pa z« 5—10 grošev. Prodano je bilo vse. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Opera. Začetek ob 20. Torek, 14. junija: >RUSALKA . Red I). Sreda, 15. junija: »MALA FLORAM V li . Red C. Poizvedovanja Ura je bila izgubljena pri Tom.-uVvem, Najd, telj naj jo odda proti nagradi na naslov, ki "a dobi v upravi. Stran 25 .»SLOVENEC«, dne 6. junija 1932. Stev. 136. v Svila in sladkor iz lesa Te dni se na Dunaju vrši mednarodni lesni kongres, ki ima nalogo posvetovati se. na kak način bi bilo mogoče v bodoče ugodnejše razviti lesno kupčijo, katera danes v vsej Evropi skoro stoji. Vsled tega zastoja so prizadeti kmetje in lesni delavci. Na tem kongresu je bilo sproženih nekaj misli, katere bi utegnile za bodoče res popolnoma spremeniti smer sedanje lesne trgovine. Brez dvoma je res, da je zastoja lesne trgo-tine med mnogimi drugimi vzroki krivo tudi to. da zadnji čas za kurjavo porabljajo vedno več premoga. za zgradbe pa vedno več jekla. Zadnje čase so se v Avstriji vršili poskusi, da bi avtomobile kurili z lesom. Prvi poizkusi te vrste so se vršili na Francoskem. D priliki kongresa bodo udelež-niki imeli priliko videti, kako se sloječi motorji in avtomobili kurijo z lesom, predvsem z žaganjem. Po dosedanjih poskusih bi se zaenkrat kurjenje z lesom omejilo le na tovorne avtomobile. Nadalje pa je treba povdariti prizadevanje, da 6e umetna svila izdeluje iz lesa. Naše ženske. ki se oblačijo po modi, navadno niti ne vedo. da nosijo nogavice in obleko iz lesa. In vendar so nitke umetne svile najprvo rastle na drevju, preden so jih naredili iz celuloze. Pravijo, da se bo I v Avstriji kmalu začela izdelovati svila iz lesa, če bo dobilo to blago zadOstno carinsko zaščito, ker bi jo sicer tuje blago izpodrinilo. Tudi prizadevanje, iz lesa pridobivati slad-: kor. --e bliža uspešnemu uresničenju. Pred kratkim 1 je bil nagrajen z Nobelovo nagrado iznajditelj iz-I delovanja sladkorja iz lesa, Bergius. Sedaj so že ludi tehniška vprašanja tega pridelovanja rešena. Težava je le še v gospodarstvu. Končno se vrši prizadevanje, delati poletne hišice iz lesa, kar bo znatno pospešilo grajenje, posebno, če bodo posamezni deli gradbe narejeni i po enem vzorcu kar v lovarni. Ker je ludi slovenska lesna trgovina, posebno ' po ruskem lesu, ki je zaprl predvsem italijanski i trg. zelo prizadeta, bodo te pobude dunajskega 1 kongresa vse Slovence brez dvoma zelo zanimale. Lausannska konferenca se bo vršila v tej dvorani na gradu Ouchy. Otroci brez Boga in staršev Ovoj Piccarduvega zrakoplova, » katerim hoče prolesor Piccard poleteli v straloslero, su pripeljali v Curih. Ovoj je tako ogromen, da ima 50 dclavcev dovolj nesti ga. Tehta 800 kg. Največji junak islamskega vzhoda V teku zadnjih 50 let Oriont ni imel junaka, pustolovca in vladarja, ki I>I so mogel meriti z blestečim imenom Enver paše. O njegovi prvi mladosti nihče ne ve nič gotovega. Rodil se je nekje ob Bosporu. v oni tistih bornih, razpadajočih hiš. kjer prebiva revščina. A muhasta sreča ga je izbrala za svojega varovanca in ga dovedla v kadetnico, kjer je postal častnik, bil pozneje vojni ataše v Berlinu in slednjič revolucionar. Ko je mladoturška armada prodirala proti Stambulu — Carigradu, jo hil Enver pasa že eden izmed gospodarjev Turčije. Bil je mlad in lep in kmalu je postal inalik ce-leaa Orienta. Postal je vojni minister osman-ske države in je poročil princezinjo iz cesarskega harema. Tako je |xislal sultanov zet. visokost in član sijajne osmanske rodovlne. Potem je bil Enver vojskovodja turške armade in ob koncu vojno neomejen diktab i Turčije. Ko je prišel polom, ni Kilo v Turčiji nikogar, na kogar bi se bil mogel opreti ler i" pobegnil v Berlin. Tam so pa imeli tedaj dovolj posla sami s seboj; samo nova sovjetsko ruska republika se je takrat zanimala / i vzhodne dežle. Enver je po večkratnih neuspešnih poizkusih, priti čez mejo. v letalu preletel fronto in po mnogih zvitih poteh do-f»pel do Ljenina, ki ga je sprejel kakor dobrodošlega zaveznika. Poslal ga je v Baku. kjer je ravno takrat zboroval kongres zatiranih vzhodnih narodov. Enverjev načrt je bil. da bi združil Orient pod vrhovno oblastjo h«.1 j-Jevizma. Domačini so ga slovesno sprejeli in Enver je molil po mošejah. spominjal Iju H do zvestobe v veri in jih skušal prepričati, da so boljševiki boljši kakor Angleži. Po kongresu je bil Enver imenovan za vrhovneera poveljnika bnharske armndr na De Valera se |e pogajal z Angleži. Na sliki vidimo irskega predsednika De Valero (na desni) v družbi angleškega ministra Thomasa (na levi) — ob De Valerovem prihodu v London. Pogajanja pa so se med tem razbila. indijski meji naj bi razvil prerokovo zeleno zastavo in obenem rdeči prapor komunistične internacionale — proti Angliji. Buharsko prebivalstvo mu je priredilo kraljevski spre-| jeni; po ravnih strehah so stale buharske turške žene in si ob njegovem mimohodu j potegnile kopreno z obrazov, kar se zgodi morda v lisoč lelih enkrat. Komaj se je Enver v Buhari nekoliko udomačil, že sc je postavil na lastne noge, se umaknil s svojimi častniki v puščavo in od tam naznanil sovjelom, da >e smatra poslej za edinega vladarja v srcu Azije. Čeka je izgubila glavo in začela Enverja iskati; kmalu jo zvedela, da je prevzel poveljstvo nad inozemskimi četami pregnanega bivšega buhar-skega kralja. Sredi svojih /.veslih nomadov je Enver kmalu zasnoval in ludi odkril svoj novi veliki n u rl, da obnovi Tamerlanovo dediščino. Poslal je pravi iejk puščave, molil je veliko iu ljudje so ga obožavali. Kmalu jo združil pod sv. jim praporom vse vstaše, potolkel Ruse in j sp s svojo armado pojavil pred Buharo. Sovjeti so nemudoma poslali proli njemu slavno , Binl.ionnv novo konjenico. Začela so je puščavska vojna, ki jo jo Enver sijajno vodil. Uklonili so mu je moral sam huharski emir in pristati na to, da zagode buhar.ski prestol — ne pregnani kralj, marveč Enver. Zaman je skušal najet boljševiški morilo.■. Agabekov, zavratno umoriti Enverja, ki jo bil neprestano obdan od svojih zvestih častnikov. Pač pa se inu je posrečilo najti med domačini izdajalca, ki je za dobro plačilo rdvedel Budjonnyjeve čete do Enverje-vega tabora v puščavi. Po hudem boju je padel Enver pod rusko sabljo: orjaški ruski konjenik mu je s strašnim zamahom odsekal glavo z eno .ramo vred. Enverjevo truplo so našli v pesku. V desni roki je držal meč, v levi koran. V prsnem žepu so našli sliko njegove žene. Buharski kralj je zapisal v svoj dnevnik: »Enver je umrl kakor junak v sveti vojni.« Več krščanstva in kruha! V Budimpešti je pred kratkim izšla knjiga 7. naslovom: »Dajte nam krščanstva in kruha! V tej knjigi je pisatelj, katoliški časnikar, zbral podatke o siromaštvu v Budimpešti, kakor gn beleži katoliška karitativna zveza. O tej knjigi je v mad-jarskem parlamentu govoril ludi posl. Turcsanyi, lei je ugotovil, da la strašna beda v glavnem mestu kliče sodbo in obsodbo nad meščansko družbo. Po teh podatkih živi v Budimpešti 214.000 družin. Od teh jih je. reci in piši, celih 68.000 brez vseh sredstev. da morajo živeti od javne miloščine. V Budimpešti je 240.000 stanovanj, od teh jih je 120.000 takih, ki obsegajo le sobico in kuhinjo. V 53.000 takih stanovanjih živi nallačcnih 4—-10 ljudi. Ti podatki, kalere je iz omenjene knjige v budimpeštanskem parlamentu objavil omenjeni poslanec, se več ali manj krijejo s podatki po drugih velikih in manjših evropskih mestih. Te ugotovitve kličejo vse resnične kristjane k živemu krščanskemu življenju in iskrenemu delovanju, da se sedanja razkrajajoča se poganska družba enkral ozdravi. To pa samo z uresničenjem gesla: »Dajte nam krščanstva in kruhak Zakon v sovjetski Rusiji ni zakrament, ni nič svetega, nič nerazdružljivega, ampak je le dnevna pogodba, katero lahko skleneš danes, jutri pa zopet odpoveš. Pri obsojanju teh sovjetskih razmer si moramo biti na jasnem, da so početniki teh razmer doma ne v sovjetski Rusiji, ampak v tako zvanih meščansko-liberalnih državah Evrope in Amerike. Skoro vse države sveta so v preteklih desetletjih smatrale za svoj glavni kulturni cilj, odpraviti zakramentalni značaj nove zakonske zveze. Na materialističnem načelu sloneči marksizem je to idejo svojih liberalno-kapitalističnih očetov prevzel. Njegova posebnost je ta, da jo je dosledno izpeljal, česar si liberalni očetje niso upali. Posledice take zakonske nezakonitosti pa niso izostale. Kakor beremo, je v Moskvi 70 odstotkov vseh zakonov sklenjenih brez cerkve. Že leta 1928 je v Ljeningradu na 10.000 prebivalcev prišlo 115 ločitev zakonov. Vendar ne 6meino misliti, da se je vsa Rusija pogreznila v to strašno stanje brez morale. Zaslopuiki kmečkega ljudstva in celo zastopnice komunističnih žensk se večkrat oglašajo z obrambo zakona. Na sibirskem okrožnem zborovanju delegatov je izjavila zaslopnica kmetic Šu-ropova: »Moških se to malo tiče. Lahko se poroče desetkrat, če se hočejo. Niti žensk mi ni tako žal, tembolj pa olrok. Rastejo, kakor psički bTcz gospodarja.'? In res, iz takih zakonov porojene otroke mnogokrat najdejo kje na cesti zapuščene, ali položene pred vrata najdenišnice, ali pa tudi umorjene. Kakor pripovedujejo, je mladina, ki jc res do dna boljševistična, tudi brez vsake morale. Zato pa je tudi res, da se celo prepričani komunisti in boljševiki branijo jemati za žene dekleta, ki so vzgojene in prepričane komunistke. Na zborovanju sovjetskih agitatorjev je izrekla komuiiistka Gor-don tele besede: »Kar tiče zakona, nočejo nekateri komunisti (kakor znano, niso vsi pristaši Sovjetov tudi komunisti) pod nikakitn pogojem jemati v zakon mladih komunističnih sodružic. Pravijo in se izgovarjajo, da te vedno letajo po zborovanjih in da ne skrbe potem za dom. Zato pravijo, da rajši jemljejo za žene take, ki niso v stranki, ker te ostajajo doma, se brigajo za otroke in dom. To mnenje je zelo razširjeno. Mnogi komunisti pravijo, če se bodo poročali s komunistkami, da bodo njihovi otroci pomrli in da se bo družina v cunjah potikala okrog. V ruskih mislečih krogih vedno bolj prevladuje prepričanje: Ce nam je že vojska dala nešteto invalidov, nam bo napačno pojmovanje svobodne ljubezni dalo šc več pohabljencev! — Res, krščanstvo s svojo moralo je in ostane za vso čase najgloblji vir ljudske sile in moči. Kdor to ruši, ruši svoj narod. Spominske švicarskc znamke v proslavo 50 letnice predora St. Golthard. Na znamkah je slika švicarskega zveznega svetnika Emila Veltija, ki je čudno podoben Bismarcku. Kongres čsl. katoliških časnikarjev in pisateljev Zveza katoliških časnikarjev v Pragi se je odločila, da pregleda svoje vrste in da svojemu članstvu trdne smernice za odgovorno in težko delo na folju katoliške publicistike. Zveza se zaveda nujn»)?li, da zedini vsa prizadevanja na polju kulturnega delovanja v vsej republiki, zato ob enem z literarnim krogom v Olomoucu sklicuje ta kongres, ki ima ustvariti skupne temelje katoliškega kulturnega udejstvovaja. Kongres, ki ima povzdigniti tudi družabnost in seznaniti katoliške novinarje med seboj, se vrši v Olomoucu v dneh 4.-6. julija. Na programu so razen občnega zbora Zveze tudi referati o stanju katoliškega tiska v državi in njega organizaciji. Sklepali bodo ludi o j možnosti ustvarjanja stikov še z drugim slovanskim katoliškim tiskom. Prijave naj se pošljejo na Svaz katolickych novin&ri, Praha II, Spfilena 15, j do 20. junija. Dva moža, ki se bosta merla v Lausanni: Herriot, von Papen, francoski min. predsed. nemški državni kancler Šolska mladina slavi mir /■n. Dne 28. maja leta 1899 se je sestal na pobudo čara Nikolaja II. v Hagu prvi mednarodni mirovni kongres. Ljudski učitelji v Walesu so leta 1921 prvič proslavili to obletnico. Ustanovili so šolski mirovni dan. Od ledaj v teku U let obhajajo šolski otroci v angleškem \Valesu ta praznik in pošiljajo pozdrave vrstnikom v inozemstvu. Letos so se poslužili v ta namen tudi radio postaje na željo Mednarodne zveze za šolsko vzgojo in pouk. V \Vales so dospeli odgovori iz 34 dežel. Naj bo vse mednarodno dopisovanje samo izraz prijateljstva in medsebojnega zaupanjalc so vzklikali vsi dopisniki. Najpomembnejša prireditev se je vršila v Ženevi. Nad 200 šolskih otrok v starosti od 8 do 14 let, po vrtini deklice, se je zbralo ob dveh popoldne na trgu. Prišli so v narodnih nošah in nosili najrazličnejše zastavice: francoske, angleške, poljske itd. Razen švicarskih oblek so bile zaslopane ludi druge. Dekletce v ruskem sarafanu in avbi je držalo sovjetsko rdečo zastavico s kladivom in srpom. Neki litevski poročevalec, ki je nepričakovano zagledal litevsko nošo in zastavo, je vprašal zastopnico svoje domovine, ali ve, kje leži Litva? Dekletce je zardelo in po pravici odgovorilo, da ne ve. Obleke so bile narejene po podatkih etnografskega muzeja, in učiteljice so jih v naglici razdelile udeleženkam, ne da bi se bile poprej pobrigale za zemljepis. Drugo dekletce zraven je pohitelo dvigniti roko in s sijajočim obrazom zaklicala: »Jaz vem, gospod! Litva je država v Severni Afriki !< Razočaran Litovec je moral v naglici popraviti zmoto. Otroci so se postavili v vrste. Mali deček je nagovoril v francoščini Hendersona kot predsednika razoroževalne konference in mu voščil obilo uspeha. Tolmač je takoj prevedel nagovor v angleščino. Ganjen se je Henderson zahvalil deci. Nalo so zapeli otroci ljubko priložnostno pesem in zaplesali »Mirovni ples«, ki ga je nalašč zložil Dalcroze. Naposled je odkorakal ves sprevod na radio postajo, kjer je oddal odgovor vvaleškim otrokom. Proslava je naredila jako dober vtis. Občinstvo je le obžalovalo, da ni pogostila Zveza narodov malih prirediteljev vsaj z malinovcem in pecivom. To bi stalo dokaj manj kakor kako povprečno diplomatsko kosilo za par gospodov. Deca je bila potrebna osvežila, ker je bila velika vročina. Ženevska radio brzojavka za valeško mladino se je glasila: »Otroci iz Ženeve, sedeža Zveze narodov, zvesti vašim naukom o mednarodnem miru in prijateljstvu, vam pošiljajo pozdrave. Vsi otroci na zemlji moramo kot zastopniki novega pokolenja po svojih močeh lajšati Zvezi narodov njeno plemenito poslanstvo na poti do razoroženja. Živeti hočemo za svetovni mir, ki je eden najbolj plemenitih ciljev v zgodovini človeštva. Ko bo napočila mirovna doba, bomo porabili za javni blagor vse milijarde, ki jih zdaj zahteva razdiranjc. Nekoliko stoletij pozneje bodo počivali topovi po muzejih v spomin na slabo davno preteklost. Samo na slikah bomo še gledali oklopnice. Naredili bomo parke namesto sedanjih trdnjav in vojašnic. Nobena puška ne bo plašila ptic pevk. Nobeno vojno letalo ne bo pretilo z uničenjem iz zraka. Nihče ne bo motil škrjanca, ko bo žvrgolel nad svojim v klasju skritim gnezdecomlt