FOTiamP AW) PnmtlBXrrro ropu PERMIT (Wo. 886) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOEER 6, 1017. OH PILE AT THE POT OPPICE OF row TORE. N. Y. By Order of the President, A. B. Burleson, P. M. Pen.
KijTtiji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja za vie leto..........$6.00
Za pol leta............... 9.00
Za New York celo leto____ 6.00
Za inozemstvo celo leto ... 7.00
GLAS NARODA
List slovenskih Marcev v Ameriki.
The Largest Slovenian' D^ily in the United States.
Issued every day except Son s
and legal Holiday*.
IT 75,000 Readers, "vi
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of
of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 111. — fiTEV 111.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 11, 1920. — TOREK, 11. MAJA, 1920.
VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII.
VILLA JE ODLOŽIL SVOJE OROŽJE
FRANCISCO VILLA JE BAJE ODLOŽIL SVOJE OROŽJE TER SE PODVRGEL NOVEMU REDU STVARI MEHIKI. — CAR-TANZA JE POBEGNIL IZ GLAVNEGA MESTA TER ODREDIL PRED SVOJIM ODHODOM ŠTEVILNA USMRČENJA. — SPLOfc NI PREGLED NAJNOVEJŠIH RAZVOJEV.
ANGLESJLI GENERAL V
Sem je dospel angleški general Sir C. V. Townshend v namenu, da si ogleda bojišče državljanske vojne.
Washington, I). i\ 10. maja. Današnja poročila, ki *o prišla j/. Mr-bike, kjer zmaguj« ju u>i.iši in celi t* rt i, n.,ui ksiž«'j« nasl-dujc
ruivoj«-:
— FranriM-o Vi'»j. baodiiski vodiirlj. ki j.- go>s|Mjdaril v severni Mehiki *ko/.i dolv«. \r*io let, j.- odložil svoj«- orožje ter izročil hvoje vojake novemu režimu. Obenem je izja\U, »la m.- bo pokoril Vsem pCVtljfM nove* vlade.
Mexico i'it v >e nihaja v rojali iittaarv ki so prišli včeraj v jrlav n,« mesto. Obrejjou in (Jon/.alrs. nasprotujoča si bandita za pr^lsed-j ištvo, s«- nahajata oba v m rs tu ter sr	tla postopata vzajt mno.
Predsednik Carrai ya j«* pred prihodom ustnških «"et pobt'^iiil iz (•lavfg« mesta ter baje naltaja nekje med glavnim mestom ter pristaniščem Vera Cnu.
Pridati Carranze h> l»aje preti s\ojiui besna odred 1 i ma^akrc političnih i.asprotnikov v velikem.
Vlado v Tampieo so prevzeli revolueijonar.il.
Zvezna posadka v Vera ( niz je prešla včeraj na stran ustašev. Nile v o Laredo so prevzeli uMaši in zvezni poveljnik je našel pribe jbaliaču v L* red o, Texus.
Ameriki torpid ni rusilri, kojili namen je vzeti na krov Ame-i ikanee, ki bi boleli ;Ue/.ati pred revolucijo, se nahajajo na poti proti Vera Cmz ter vozijo s |*oli»n paro.
Ameriško poslaništvo je poslalo državnemu departineiitii spo-r«H lo, v katerem se plani, da je pri a v no mesto v resniei padlo. Po-io ilo pa le oni« ja i ičesar o predsedniku ter omenja le govorice, i- «>tjar brzojavil, da >«• nahaja v polni kontroli prlavnepa mesta.
Prvini ustaškiiii četam, ki so stopile v Mexico City, sta poveljevala generala Trevino n Mendez (Jeneral Obrrjron je iz nekejra pred i-iotja brzojavil. tla se nahaja v poli kontroli plavcejra mesta.
(ilasi se, tla sr j.* ;»ezna posadka v Ojinngi, ki leži nasproti Pre-aitl o, Texas, pridružila mlašem.
Juarez, Chihuahua, 10. maja. Soglasno s poročili, ki so do *prla semkaj, je priše1 konee dni Landitstva Franeis«'a Ville ter s tem tudi Malnemn o^H'ianju, kateremu je bila izpostavljena vsaka \ lada v Mehiki \ sadnjem ea*u Velike važnosti je tudi dejstvo, da s.» bde s I cm is pod b »a tla tnali vsem zapletljajem meti Mehiko in /tiru/enimi državami, kviere je v zadnjem časti v glavnem povzro val Villa.
I/./« izbruha revolucije se je «b»sti razpravljalo o tem, kaj bo storil Villa a svojimi sledilei. tilasil«. se je, da si želi predvsem »»stati nevtralen v sedanjem sporu in to prav posebno ratl tejra, ker »n i vol n ** i joti a re i odklonili njejfovo ponudbo, da nastopi aktivno na 11.«11 > strani. Ajrenti rev olm-ijonareev so priznali, tla bo porabljalo i aj>t. jc oirrožaujc nji!; stvari, «V bi se Villa odločil, da stopi na stran 4 arran/e, čeprav jc postalo v zadnjem času jasno, da ne razpolaga / vmožmi kol enimi ki predstavljajo nekako njegovo telesno stražo.
Vest, da je Vill i odložil svoje orožje ter poslal svoje pristaše v \ rsir revoltieij«»nar.»ev, je bila vsebovaua v nekem s|>oročilu, ka-lerti je dobil pcnrral «£%eul»ar. |Mi»velj»iik ust a škili »Vt v Juarezu. Villa ■ «• baje tutli obvettd uradnike Mehiške centralne železniee, da ni \eč treba na \ lakih ogroženega vojaškega spremstva.
Villa je b i i/pr\a uhi glavnih opor Carranze v njegovem lmju proti fluerti ter po/n< .»e ede njegovih najbolj miiuiiih nasprotnikov. On je bil tutli odgovoren za dejstvu, da so ameriške »"-etc prekoračile
mehiško mejo, kajti on je vprizoril slavni naval :ia <*t»lunbns. N'. M.. ...	. .	. .
. . . . . , .	, „ - . -i - i |«'<»tlbe. je sprejel poziv predsed-
lekom katerega je b.lo ubitih s< •Irmnajst t»^'b It je Into jKiz^aiun t	V	1	' .
v«< h iS.	i	.
., , . .	, ,	iii i -i i . i * Ninatrajo celi im»Iozuj za zelo na-
<>b t« j priliki je ve/na kaValerija zasledovala mehiške lM*ndlte|	-	1	-
ter ubila *eč kot sto pristašev Ville Par dni pozneje je vkorakal v Mehiko general Pershing s 4000 možna ter pričel z zasledovanjem
lutulitov.
Pozneje pa se je 71: a I Carranzu izuebiti enega svoj h giavnih ■•ristašev, ki mi mu pri<Mimogli »lo /mage.
Kot pravijo por« da. je s tem zaključena vojaška karijera in slava Kraneisea Vlile,
DANNUNZIO HOČE
KAJZERJA SO HOTELI ŽE PREJ ODSTAVITI
IMETI ŠE VEČ
NAČET JE BIL NAPRAVIL POLKOVNIK BAUEK, PREKRIŽAL MU 6A JE PA HINDENBURG — MONARH JE ZELO OVIRAL Polastiti se hoče otoka Creaa, ki'NAPREDOVANJE VOJNE. — SENZACIJONALNA RAZKRITJA ; je popolnoma jugoslovanski. —
Dvajset milj od Reke.
Washington, 1). C., 10. maja. — Tukajšnji boletin Narodne Zein-I iep is i e dnižbe s peča z otokom j Orezom, kuteiega je spravila na [površje konferenca v San Remu
Poroča Karl H. von Wiegand.
NOVA POSLANICA MEHIŠKI PREDSEDNIK PREDSED. WILSON A CARRANZA JE VJET
Berlin, Nemčija, 10. maja. — Začetkom leta 1!»18 je naprav lo najvišje votlstvo nemške armade vse potrebne korake, tla se na u-staven način otlstraui ka:zerja ter da se ga nai>ra*"i neodgovornim. Ifečeno j«- bilo, da tvori veliko nevarnost za izid vojne, ker 4ii bil sposoben priti v važnih zadevali do kakega zaključka.
V svoji novi poslanici poživlja U&taši so usmrtili njegovega zeta predsednik demokrate, naj spre j- in vec njegovih generalov. — Nje-
mejo reizpremenjeno pogodbo.
Washington, I). C.. 10. maja.
govo življenje ščitijo.
Washington, 1). C., 10. maja.
Mirovna pogodba, skb-njena v ( asopisje. ki je dospelo danes sem Versailles, in sicer v obliki kot je i> Mexico Citv, naznanja, da so prišla i/. Pariza, je postala pred i vjeli ustaši mehiškega predsedni-met ene«^a izmeti vprašanj, plcdcjka Carranzo, lijejrAjvejra zeta Can-katerili ImmIo tnllueale IkhUm'i- prtsi'«lido Ajruilarja in Iprnacija Honi-st'duiake vol' t ve.	Lisa. bivšepra mehiškega poslanika
Predsednik Wilson je formalno v Washingtonu.
pozval demokratično stmuko, ko-je dejanski načelnik je, naj sjin j-ine in podpira popodbo kot je bi-lau veljavljetia v Purzu ter zavrne reservaeije senatorja Logde-a.
♦ši-nator	iz Mass;i«-]ius«-tts
vwlitelj repiihlikant-t-v tt*r irlavni nasprotnik pariške mirovne jm»-
Cstaši so zatem ubili generala .Murjrio. Ajruilarja, Be ran ga in Urquiza.
(jeneral Obregon, ki jc sedaj po veljnik glavnega mesta, je zapo-
v« dal še it it i življenje prctlsednika t "arranze.
I*ra<ln»> poročilo, ki pa je ptisla-lo ameriško poslaništvo iz Mcxjco i • i k a in politirni opa/.ovabi tukuj City, pravi, da je zavzel glavno
ni est o general Pablo Gonzales.
Njegove čete so dospele v petek v mesto.
Zveza z glavnim mestom je ja-ko ti-žavna. Vse k iže, da izvajajo iistaši ravnotako str«»go cenzuro
pet.
Nazirauje pnslseilnika \V Istuia »lede mirovne pt»^rt»dln- kot j»retl-iiieta volilne kampanj«* za pretl-sfdmško mesto, je bilo vst-lnjvano
SPANCI IN IZSELJEVANJE V eantieo iJills kmalo imel mdicne-ZDKUtFiNE DRŽAVE.	tlelavea več. Sprva je olalelo-
valo njejrovo zemljo 70U ljudi, ki Madrid, Španska. IO. maja. — pa začeli pologoma odhajati. \ prašaje španskega iZM-ljevanja v ker jim je plačeval le tri dolarje /<Irn/ene države je predmet ite in j>ol na dan. Vsak dan jih je več vilnih piM*m, ki m» bila v zadnjem otišlo. Ostalo je še nekaj siarih, ki
v nt ki brzojav ki, katero j«- poslal kot jo j»* izvajala Carranzova vla-predsedntk .E llamaker-jii iz:tla. — Portland, Oregon. načelniku .o-j	■
k rajnega demokratičnega komi-JCOSTA EICA IMA NOV KABI
teja.
V tej brzojavki pravi pre lsed-nik. da je Lipa eartnlov upanje
NET.
San Jose, < "ostari«-a. 143. maja.
t.asu objavljena v fcoeijalističnih i iso za posebno ra»»o. l>a dobi nev ka; je v njih moči. tla izvrš.- Ztlr.
sveta in da je dolžnost d^mokra- Danes je sestavil predse<lnik Ju-tične stranke takoj zavzeti se za li«> Aeosta nov kabinet. Minister mirovno pogodbo ter storiti vse.'zj, zunanje zadeve je Alejandro
I istih. Vsa ta pisma sv«re dela v- j \e delavce j«» obljubil bogatine«
«e, ki se nameravajo izseliti v Zdr. države. Liad KI Liberal je objavil pismo, katero je baje poslal listu beki. Spauee, »tanujoč v JMniir-»'ih državah in v katerem t* glasi:
— Inozemske delavee, ki poidejo v Ameriko, a# aprejme vsepovsod t M>W^atvom. Celo v slučaju, da dobijo delo, se postopa s njimi kot s sužnji. Čeprav so place visoke, so iivljeiuiki stroški po kk»'ili tako, da plača ne satlostu-je za primerno življenje.
List pravi, da ne prevzame ni-ki:ke o« t gov oni osi i za rfitiičiiost t« h »zjav, ker so mogoče le izraz posameznih osebnih rozoračauj.
ROCKEFELLEX — "PRIJATELJ" DELAVCEV..
Denarni mogotec John D. Roe tr ne bo na svojem 7000
▼ Po^
plačati pol dolarja več na tlaii. Toda t odi to ne vleče. Pi*«l je po ratiioree v Florido, pa se ni no-Iwden otlzval. Ce l»o vsleil pomanjkanja delavcev ostala njegova zemlja neobdelana, bo milijonar gotovo trdil, da so to povzro-i čili boljaeviki.
'.ržave svojo dolžnost napram človeštvu v splošnem.
Pri boju, ki se bo razvnel jrle-ile tega vprašanja, bo vodil ndmi-nistraeijske sile senator lliteh-eoek.
Alvarado Quiroz.
DENARNE POSlLJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
,:ii o katerem ni ničesar vedel pre-| težni del sveta do najnovejšega
časa.
Čeprav je ta otok neznan «ploš-l'omu svetu, je vendar vse preje kot nedostopen ali oduren ter je pole« tega še velike gospodarske važnosti.
Otok Črez leži v Kvamerskem zal vu. neposredno pred Reko ter pomenja za sled.-je imenovano mesto približno to. kar pomenja L.on^r Island za New Vork.
Otok se nahaja dvajset milj južno od sedanje **strategične" postojanke prismojenega italijanskega pes lika. l>olg je približno štirideset milj. čeprav njegova širina nikdar ne presega sedem milj. Njegovo ozemlje je približno dvakrat tako veliko kot ono distrikta Columbije.
Strategične možnosti tega otoka padejo vsakemu v oči vspričo storjenih poskusov, da se ustvari mejno državo med Italijo in Jugoslavijo. V tem oziru se lahko smatra ta otok za nekaki llelgo-la: <1 v .ladrau&kcni morju.
Naravna posebnost t epa otoka j< jezero Vrana, kojejra površina leži štirideset čevljev nad morsko gladino in katero zakladajo z vodo nevidne reke.
Otok je precej gorat in ena go-rr se dviga skoro dva tisoč čevljev nad morsko gladino. Na eni strani obali se dvigajo iz morja navpične in nedostopne skalne stene visoko v zrak. Na tem mestu se tudi nahajajo velike dupline, imenovane Smergo, ki pa so sedaj zavarovane pred vodovjem z jezom v morju.
Uničujoča burja, di divja ob dalmatinski obali, meče slano vodo preko otoka ter izključuje številne vrste rastlinskega življenja. Prav posebno raste lavorika, na južnem pa uspeva vinska trta in oljka.
V političnem oziru je spadal o-tok pod Istro, dokler je predstavljal del avstro-ogrskega cesarstva. Sosedna otoka sta Lušin proti ju-gozapadu ter Weglia proti iztoku. —
Krč leži nasproti severni obali Dalmacije ter Hrvaškega Priraor-jb, ki je bilo znano preje pod imenom Moriakija.
Jugoslovani so zasedli te otoke tekom preseljevanja narodov ter polagotna izpodrinili ali asimilirali prvotne prebivalce, ki so obstajali iz mešanice Rimljanov ter Ilireev.
Tega otoka se hoče polastiti sc-(daj D'Annunzio s svojimi hrabrimi bersaljeri, ki pa se v glavnem razumejo le na lenuharjenje, rop ter onečaščanje žensk.
To senzacijolnatno odkritje mi je zaupal danes polkovnik Max P«auer, Ludcndorffov zaupnik v generalnem štabu, ki je stal tudi za Kappovo us-tajo ter g:» vledtega iščv vlada.
Polkovnik je izj«i\'i», da je bilo njegovo stališče v štabu večkrat jnko otežkočeno. ker so ga smatrali za demokrata, dočim ga smatrajo danes za pr&vega revolueijonarja.
— Meseca janu.*i.*ja 191S — mi je pripovedoval Bauer — sem tekel Lndendorffu. da je treba kajzerja odstaviti, kajti nasprotnem slučaju bomo izgubili vojno.
Na vse načine sem silil vanj, da bi storil to.
Dobil sem več zdravnikov, ki sc izjavili, da je kajzer nesposoben za svoja dela in delovanje. Vsi so mi rekli, da so pripravljeni priti na dan s svqjimi dokazi.
Vse je bilo pripravljeno, toda Hindenburg mi je prekrižal načrte. Natančno bom vse to pojasnil v knjigi, katero bom v kr.itk<Mii izdal. Od začetka pa c'o konca vojne sem zavzemal jako ugledno mesto v generalnem štabu. V neprestani zvezi sem bil s šefom M nitke jem, Ludendorffom. Falkenhavnom in Hindeiiburgom. Iz najhliž-rje bližine sem poznal kajzerja, kronprinca, bavarskega prima in vse može, ki so bili z kajzerjem v neposrednem stiku.
Med raznimi idejami, ki so biel razširjene, je bila tudi ta. da izvaja najvišje armadno vodstvo polno diktaturo nad Nemčijo. Prišel bom z dokumenti na dan, da nismo mogli vladi predpisovati niti vojaške politike in naravnost izključeno je bilo, da bi ji predp:so-vali diplomacijo. Mi sme tvorili le eno izmeti osmerih skupin knjzer-jevih svetovalcev.
Namesto, da bi generalni štab kaj diktiral, se je pa moral pred kajzerjem plaziti po kolenih ter moledovati za to ali ono odločitev.
Večkrat smo moreii po več tednov čakati na kak važen odgovor. Kajzer je vse zavlčkel, ker se ni mo*?el v nobeni stvari odlomiti. Izgubljal je čas, ne da Li pomislil, tla tvori čas največji faktor v vojni.
Večkrat ni dovolil, kar bi moral absolutno dovoliti.
Slednjič sem začel slutiti konec vojne, če bi se ne storilo kaj radikalnega. Rekel sem Lndendorffu, da mora kajzer iti. Vrjemite ni, da bi liila stvar drugačna, če bi šel tedaj, namesto dene t mesecev 'kasneje.
POLOŽAJ V KAVKAZU
Polkovnik Haskell, ki poveljuje Četi ameriški dobrodelnih de-! laveev, ni dosedaj še umaknil svo-Kavkax pričakuje navala boljševi- j jega glavna stana iz Batuma. O-kov in tam navzoči Amerikanci se: sob je štaba ie razpršeno po ecli pripravljajo na odhod. Armenski in najnovejša poročila --(pravijo, da je vsak posamezni na
Parizf Francija, H), maja. — Ruske boljševiške sile bodo baje pričele prodirati v ozemlju Kavkaza in polkovnik William Haskell. načelnik ameriške pomožne službe v Bližnjem iztoku, je odredil vse potrebno, da spravi vse ameriške zaloge na Aarno mesto. Datum je središče operacij v kav-kaškem okraju, a povpraševanje Armenske po ameriškem blagu je bilo tako veliko, da je ostalo tam sorazmerno le malo zalog.
Odpošiljatve več kot tisoč ton itraeričke moke, je bila namenjena Tir. Armensko, bodo ustavljene v pristanišču, dokler se ne bo izvedelo za izid boljševiške ofenzive, kot je objavila Žitna korporacija Združenih držav. V slučaju, da bi pretilo Batumu zavzetje od strani boljseviških čet, bi bilo lahko takoj umakniti tam nahajajoče se zaloge.
DANIELS PROTI SDKSU.
VAŽNO ZA POTNIKE
M parnik "Snagoehanna", ki bi tnl imel odpluti is New Torka 22. Maja, nahaja v popravilu, zato m na ve še, kdaj bo zor* pričal voziti 22. maja tedaj m od. plaj« noben parnik v Trat. Kdor nam je pmlil aro za ta parnik. naj » pripravi za parnik 'Argentina*. Id odphi jo iz Now Torka v Trat 3.
Washington, T). <"., 10. maja. — Danes je odgovoril mornar, tajnik Daniels na napade admirala Simsa. ki se je za «-a.<sa vojna mudil s svojimi ladjami v evropskem vodovju. Daniels pravi, dar je Sims vedno podcenjeval Arae-rikance iu vse, kar je prišlo iz Amerike. Xjegov vzor je bila v vseh ozirili Anglija. Vse. kar je napravila Amerika, je podeenje-val. Njegova največja in edina že-jP® lja je bila, da* bi postal član an-j aH f leak« adairalitete.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po I celi Istri, na Goriškem in tudi no 'Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantiramo sa vsako poiUjatev, toda za kako mogočo zamudo v izplačilu no moramo prevzeti nikako obveznosti. 50 lir .... $ 3.00 100 lir .... % 5.70 300 Ur .... $1040
500 lir----$27.50
1000 lir .... $54.00
podali Jo najboljio
MORILEC OBSOJEN V DO-
Los Angrirs, 10. maja. — Danes se je nahajal Harwey oziroma Watson, ki je priznal, da je usmrtil osem izmed svojih Šestindvajset žena, v jako slabem stanju. Noge so ne mu tako tresle, da so ga morali podpirati.
Po običajem zaslišanju j« izrekel sodnik obsodbo, ki so je glasila takole:
— James P. Watson, jas vas obsojam v dosmrto jecno v jetniš-niei San Qnentin. Ne ve se, že je razumel obsodbo ali ne. Pesti Ordsr, so M mu zaSeli ti ca ti, sklonil je Dntjgtavo ter ni odvrnil nobeno besede.	. ._..
varnem. Polkovnik llaskcll bo baje kmalu odšel v neko pristanišče na iztočni obali Črnega morja, da nadaljuje tam s svojim pomožnim delom. Dosedaj ni še znano, kaj se bo zgodilo, če bodo boljševiki zasedli Armensko, vendar pa sc domneva, da bo pomožno delo ustavljeno.
ANGLEŠKA KRALJICA JE ZBOLELA.
London, Anglija, 10. maja. — Kot se jc izvedelo iz oficijelnega vira jc angleška kraljica Aleksandra zbolela na influenci, ki se jo splošno razširila na dvoru. Bila jo prisiljena ostati v postelji skozi več dni, čeprav ne smatrajo zdrav niki njeno zdravstveno stanje za opasno. Nekaj vznemirjenja je bile opaziti raditega, ker je kraljica že precej v letih.
PnmisfitB dobro, komo boste vročili dooar za poslati v stori kraj ali pa za vožojo listke. ,
8edaj živimo v času negotovosti in zloraba, vsak skuia postati hitro bogat, no glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh Saših so stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izknlenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim aeizkuienim začetnikom mogoče izpolniti svojo neutemeljene ubija* be, je veliko vpraian jo.
Naie denarne pofijatve se zadnji čas primeroma sedanjim raZ* un v Evropi dovolj hitro in sanesljivo izplačujejo.
900 kron____$2.40	1,000 kron ---- % 7.70
400 kron ..... $3.20	5,000 kron .... $38.50
500 kron $4.00	10,000 kron ---- $75.00
veljavne do dno, ko so nadomestijo s drugimi jo najbolje po Domestic Foetal Money Ordeg






-. .
GLAS NARODA. 11. MAJA 1930
"GLAS NAHODA
Y«t City. N. V.
• LM NAHODA
ftLAlNARODA to Mm«

Kaj ogroža mir v Južni Ameriki.
V sle« i velikih prizadevanj ameriške in brazilake diplomacije se j'- spravilo s sveta resen dogodek, katerega so povzročili proti-peruvijski poulični izgredi v i a I'a/, Bolivija. Staro vprašanje, ki je povzročilo ta dogodek pa predstavlja še vedno ogrožen je miru v Juini Ameriki. Vzrok proti peruvijskih izgredov se tiče zadeve, katero je treh« spravili takoj pred mmIiJhV Lige narodov po mnenju inozemskega p©ročev*!ca pariškega Temps, ki pravi, ila se ta čudni, trivoglati spor med Peru, Bolivijo in Chile vrši izza vojne, ki se je končala leta 1883 io da postaja ta spor vedno bolj akuten. Peru in
Bolivia, ki sta bili zvezani v oni vojni proti Cliile, nasprotujeta se------~	*	,
claj druga drugi v njih premagalec, ki drži zasedeni obe izgubljeni absolutno kakor tudi diferencirano zemljiško rento, ker votli nepre-
Kdor sc v Londonu pripelje z avtomobilom pred hotel, je deležen pri jetnega sprejema. Sprejme ga uslužbenka, ppnavadi mlada deklica
provimi, je v stanu ojačiti svojo zmago radi spora med prejšnjima sovražnikoma.
Izza poraza in razkosanja s«- ni republika Peru nikdar sprijaznila s svojim premagalcein. Diplomat ični od noša ji neke čudne vrste s«, bili ustanovljeni po sklenjen ju pogodbe v Aueoni, ki je napravila konec vojni. RepuU>ka Chile je diktirala te pogoje v glavnem mestu i ihlike Peru, v I.imi, katero so zasedle njene čete. Poznejše \lade v Peru so skušale dobiti nazaj provinei Ariea in Tacna, ki sta »-tali soglasno z mirovno pogodbo, v provizorični posesti republiki Chile do časa, ko bi se plede kenečne posesti odločilo s pomočjo Ijud-
tan hoj z rekvizieijsK.ini mldelki prehranjevalnega komisarijaia. Ce v e je sloh kaj izpmncnilo, se je izpremenilo v toliko, da renta, ki je prj padala v široke /.po veleposetnikov, dčUies pada v majhne žepe
kmetov.	. ,
S »polno socijalizacijo produktivnih sredstev v industriji so
torej boljševiki v teoriji prodrli. Praksa jih je pa naučila, in vsej zemlji, če vzporedno z njo pada. da je soeijalizaeija smrtonosna delavstvu produkcija. Z;to so naložili delavstvu breme, kot ga kapitalistična družba drugod i:e pozna več — 12 ur drla. Na deželi pa uiti s teorijo niso prodrli, l.i.j šele prakso. Dosegli so. da so *e stotisoci
skepar glasovanja. To ljudsko glasovanje naj bi se vršilo deset letalih kmetov osamosvojili, se oklenili pridobljene zemlje, smatra-
po podpisanju pogodbe, vendar pa sc ni nikdar vršilo, ker nista mo-jj,^. jD za zasebno la-t Z agrarno reformo si je čisti komunizem u-
-li obe deželi nikdar prti do soglasja glede načina in oblike takega kvaril nebroj novih načelnih nasprotnikov in papirnata doktrina je
glasovanja. Tekom vsega tega časa so Permijci zahtevali zase ti za- obnemela pred resničnim ruskim kmetom, ki brani svoj kos zemlje.
J	... (lt.kro1i|, m dekreti
jet i provinci. tJlede Bolivije pa piše poročevalec Tenipsa :
Po svojem porazu ni sklenila Bolivija miru, temveč le premirje, ki ni bilo izpremenjeno v pravi mir do pred par leti pred izbruhom svetovne vojne. Bolivija je izgubila svojo obmorsko proximo A taca ma ter svoje pristanišče Antofagasta. Odrezana iz Paei-
Tti leta so pretekla. Komunizem je ostal pri
.tev papir. Kar je pa zdravega v komunizmu, to obvelja csni«*o: — Pred socijalizacijo, pred uro, ko
so ostali m in nam pove globok«
preide del produkcijskih sredstev v roke delavnega ljudstva, se ne strašimo' Samo glejmo, da dvignemo ljudstvo na tisto »ravno m fičuega morja je morala prepustiti zmagalen svoje obrežje in vsled j kulturno stopnjo, da bo znalo požrtvovalno i:i ekonomično voditi t. ga je Bolivija zapustila Peru. Sklenila je z zmagalcem dogovor, da lastno iu narodno gospodarstvo.
ilohi izhod na morje -kozi province, katere je zahteval zase njen Postopna so< ijalizacija je mogoča in za delavstvo potrebna, m ] rejšnji zaveznik in Kjer je okupacija od strani Chile že uresničila naj 1,0 to že pozadruženje. komunizaeija ali podrzavljenjc —* -e iz-ltačrt zelenice iz. pristaniška Ariea v L« Paz. Ta želja Bolivije, da J polni dva pogoja : l>a ve dvigne s tem produkcija in da je mogoče
dobi pristanišče ob :ii"i-ju. je predmet memoranduma njenega prej-.preprečiti, da kapital ne tnltcec v iiiozenistvo.____
Parizu, generala Izmaila Montesa,' Ligi narodov. Memorandum pojas-
Dr. Render v Rimu
Temps** objavlja razgovor.
Tri leta teorije in prakse.
Pred dnevi so pretekla tri leta. odkar je padel earizem in je izbruhnila ona prva, mirna revolucija celega ruskega naroda. Bil je to vesel, dan r.a vse, k* so se v dno duše sramoveli, da dopiisti ruski 11 a rod. da se zajedajo v njegovo telo tisoči uniformiranih in civil-» ih i/koriščevalcv. 1*J. marci* 1917 je bil pa tudi dan. ko se je ruski družabni red začel rufiti Stare železne sp«nic, ki so oklepale Rusijo tu jc držale skupaj, -o |»oeile. Razstrelilna snov. ki so jo v jedru hiisije kopičili vsi ue?.adovoljneži od oktobristov iz tridesetih let 19. sioletja pa do boljše»ikov. se je užgala. iu de\ct mesecev po prvi revoluciji, ki je prinesla oavobojenje od samodrštva je prišla bolj-fceviška revolucija, ki lifcj bi osvobodila ljudstvo od kapitalizma.
Tekom teh treh let >c je boljševizem v bistvu izpremenil. Krili tiče. ki so razvnele delavstvo in iH kmetskega ljudstva, je bilo težko izpremeniti v dejanja. Prvo. kar se je pokazalo, je bilo to, da je dane* eeli svet gosnodarska enota : Tista dežela, ki se izloči iz te celote, se sama obsodi v gospodarsko propast. Ruska industrija je začela sunkoma propadati. Bol jševiki so prezrli v svojem doktriuar-atvu tudi dejstvo, da zahtev« velik preobrat v gospodarskem redu, di so množice duševne pripravljene in vzgojne za to. Boljieviki so izročili tvorntce v roke delavstva, predno so dvignili delavce na tako stopnjo, da bi mogli sami voditi obrate.* Z dekreti sovjetske viatic ni mogoče preo^novati mišljenja milijonov. Šli so potem za korak uazaj in poklicali inteligenc« k M*delov«nju. Ko so videli, da morajo na ruševinah graditi novo gospodar*! vo, so zavrgli m a meče geslo o še* turnem delavniku in so *e vrnili k stari resnici: Samo v zvišani produkciji je rešitev' in vpeljali so dvanajstumi delavnik, strogo difciplino v tvomice kljub temu se praznijo me*ta in je Petro-prtd »koraj izumrl, Drugače je n« deželi. *• Ekonom'češka ja žira", gospodarsko glasilo sovjetske vlade je prinesla pred tedni zanimivo poročilo o roapodarskiti razmerah v Rusiji. **\%led stalnega izselje-vaja dela vakejra zivtja uak mete je začelo zdravo fribanje. da *i list varijo dleavei lastna mala gospodarstva pri tvornieah. Posledica tega pok ret a je bU dekret o<l 15. decembra 1919. ki je tvornicam in podobnim delavskim zadrugam dal pravico, da organizirajo lastna •-oftpodarstva na deželi. Navdušenje delavcev za to stvar je bilo velikansko. Toda v bisivu nacionalizacija zemlje ni postala dejstvo, četudi jr 2e dve leti, «»dkar je USel dekret o nacionalizaciji zerilje. Odnoaaj kmetov do zemlje je o«tal psihološko iti gospodarsko malo it smatra danes kot .poprej zemljo za svojo zasebno M prej ne	driava, ampak on sam tako
► njega predsetlnika. p«>>lanika Ki je namenjen predložitvi pr
njuje politične, zemljepisne, gospodarske razloge, ki so prisiliti republiko. da si je pou!:ala pot skozi Arico k inorju. da bo lahko Bolivija deležna polnega in prostega razvoja.
V memorandumu se glasi nadalje, da ni republika Peru nikdar J svojega rimskega dopisnika z dr-nasprotovala temu, da l i dobila Bolivija izhod na morje, vendar pa ž&vnim kancelarjem dr. Ilenner-iiasprotuje temu, da l>i dobila ta izhod na morje preko ozemlja Pe-.jem. Državni kaneelar je dejal: ru, mesto »ta bi stor:'a to na teritorijalne stroške republike < "liile J Sedaj moremo z vsemi svojimi šoki je dejanski oropala Bolivijo izhoda na morje s tem, da se je po-J sedi živeti v jmpoliiem soglasju, lastila pristanišča Aniofogaste.	| Imamo le stremeljenje, začeti no-
Tak je položaj m< d temi tremi republikami ter bo pokazala naj-|vo življenje in otresti se preteklo-lližja liodočnost, če bo mogoče urediti stvari tako. da bo prišel Jiiž-.s»ti. Mi smo takorek<»č nepolitična ni Ameriki zaželjeni mir.	država, ki m* želi niiemr drage-
ga kot odprte meje in svoIkhIiio trgovino. Naša največja sosedna država je Italija, ki je bila še preti kratkim naša sovražnica. Sedaj je pa tudi italjaiiska vlada pripravljena. popolnoma odkri*o st»>-piti z nami v mirovne odnosa je na gospodarskem in političnem polju. Na vprašanje dopisnika, ali more Avstrija zašle« lova t i enako politiko tudi napram drugim »leži lam. je odgovoril dr. Renner: Gotovo. Začeli srno že v Pragi in jaz bi že tudi potoval v Bel grad. toda jugoslovanska država, ki ima veliko bodočnost, ima treuotno rešiti težavne notranje zadeve. Toda po svojem povratku iz Rima pa m. tla bom mogel kmalu potovati na jugovzhod. Meti Madžarsko in nami je nerešenih še nekaj perečih vprašanj. kakor n. pr. vprašanje Nemške Za pad ne Madžarske iu mnogo drugih vprašanj. ki so v zvezi z raonarhistie-l.r. reakcijo. Vse te težkoče pa se bodo kmalu poravnale. 3ded Ru-nmnsko in nami ni nobenih interesnih sporov. Tudi- s to driavo. tako upam. bomo živeli v najboljšem prijateljstvu. Toda v tej dr žavi so sedaj volitve. Šele ko se
vprašanje izpraznitve Radgone in ljudskega glasovanja na Koro-jškem. Nato sta se posvetovala
Praneg i Slovenji
Leto 1919 bo v gospodarskem cziru menda eno najbolj kritičnih svetovne zgodovine. Celo države največje gospodarske moči se nahajajo v resnih in težkih gospodarskih krizah. Zmagovita Anglija se bori z vsemi silami z vzrokom sedanjega gospodarskega propadanja: z manjaano produkcijo premoga. Premog je podlaga gospodarske veličine Anglije in nje bogastvo. Pred vojno je pri delala ta država 287,000.000 ton na leto; v letu 1919 je padla produkcija na 200,000.000 ton, torej z» okroglo 30 odtotkov. Druge države, ki niso v srečnem položaju Anglije, pretresajo vsled premogovne krize, ki je splošno in svetovna. še druge krize kot posledice prve: promet in prehrana Promet je v prvi vrsti odvisen od premoga ; od premoga je odvisna pre hraua mest in tudi celih pokrajin. Slavonija in Banat rodita gotovo dovolj žita za eelo Jugoslavijo; vendar je. bila prehrana Slovenije l.ckolikokrat v težki krizi vsletl slabih prometnih razmer. I>a ni prehrana v Sloveniji vsaj kar se tiče mest in industrijskih krajev, v akutni krizi, se imamo zahvaliti 1<; našemu premogu, ki nam omogoča, da se posebnimi živilskimi vlaki pripeljemo potrebno žito in druga živila za naše pasivne kra-je. —
Vir vsega gospodarskega napredka ali propadanja je torej večja ali manjša produkcija premoga. Oglejmo si nekoliko položaj Slovenije v tein oziru.
Točasno obratuje v Sloveniji 17 premogovnikov, izmed katerih jih j« 11, ki so večjega, ostalih G za sedaj samo lokalnega pomena. Po kapaciteti največji premogovniki so Trbovlje, potem Zagorje, Hrast ni k. Velenje. Kočevje, Krmel j al Janž. Zabukovca. Preval je Mirna, Rajhenburg in Hrastovee ostali, premogovniki so: Huda jama. Šemik, Globoko pri Breži call, Holmec na Koroškem. Stra nice pri Konjicah. Drobni dol pri Laškem. Na nekaterih krajih se tu di vrše poskusi odkriti nove pre mogovnike.
V boljšo presojo donosa teh rudnikov oglejmo si mirovno pro dukcijo prvih devet večjih rudni kov iz leta 1913.
Sugoslmumska
Ustanovljena 1. 1898
ftutnL Srihtnta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
M1HAEI. ROVANdlK, GREGOR J. FO
Wu
Predsednik z
Bok 251. Conemangti, Pa. Fodpredmd.: LOUIS BALANT. Box
108, Pear Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, By,
Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, El J,
Minnesota. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Sail*, Cola
W RENTA. Box 176, BL,
______ash.
LEONARD SLABODNIK, Box 480,
Ely, Minnesota. JOHN RUPXIK. a. R. Box 24, Export, Pn.
Dr.
Vrhovni Zdravnik.
JOS. V. ^ORAHEK, 843 E. Ohio
'težkih prehranjevalnih razmerah | Xa prvem mestu stoje Trbovlje
'z letno produkcijo 686.120 ton Zajrorje 246.000. Hrastnik 168.215 Velenje 138,332, Kočevlje 126,530,
v Avstriji in o potrebi nove polnoči z živili in surovinami. Mini-sir>ki pmlsednik Nitti je obrazložil naziranje italjanske vlade jrhnb* mirovnih problenipv, zlasti v kolikor tičejo Avstrije in je nabasal pripravljenost italjanske viade. dovoliti nemškim prebival-eem ob gornji Adiži krajevno avtonomijo. Italjaiiska vla<la je nadalje pripravljena, koliko mojro-če kmalu vzpostaviti trgovinske odnosa ?e z Avstrijo, da more ta država razviti svojo produkcijo.
Po t«\j konferenci, ki je trajal i dn enajstih in pol, je kralj spre je! dr. Rennerja in >e z njim raz-provarjal pol ure. Kralj je na*rla šal svoje zadovoljstvo, da se je vzpostavilo mirovno stanje med Italijo in avstrijsko republiko in j- poudarjal, da Italija poji velike simpatije za mlado demokratsko državo in njene svoboščine. Zahteval je zlasti pojasnil c loža ju in o političnih, tro>podar skill in soeijalnih razmerah v Avstriji ter izjavil, da Italija napram pemikemu narodu Avstrije ni nikdar {rojila in ne poji sovražnih čustev. Kralj je izrazil upanje, da Ik v bodočnosti med obema drža,-vaina vladar mir in prijateljstvo. Državni kaneelar dr. Renner se je zahvalil kralju v imenu avstrijske vlade za ponovno pošiljanje živil in je pozdravil dobre namene Italije kot jamstvo za omogočanje okrepitve Avstrije.
Opoldne je kralj povabil dr. Rennerja na obed. katerega so se
8 tree t, N. S., Plttsburgn, Pa.
432-7 lb Atcl, Ga*
JOHN PLAUTZ Jr,
lumet, Mich. JOHN MOVERN. 824-2nd At«, Dnlnth,
Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madison Chicago, I1L
Zdrnierahd Odbor.
RUDOLF PERDAN, 602fl 8t. OiaK Arenuc. Clcreland, Ohio. JOHN GOtJŽB. Ely. Minnesota.	FRANK ŠKRABEC, 4*64 Washlngtoe
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenao M. sl. Denver. Gola
So. Chicago. I1L	j GREGOR HRESČaK. 407 — 8th Atsl«
IT AN VAROGA, 512« Natrona Alley. Johnstown. Pa.
Pittsburgh, Pa.	Jednotino gasilo: "GLAS NARODA"
Tse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tndl denarna pofiiljatev naj se pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem norih članov in sploh vaa zdravniška ^spričevala se naj počiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota ne priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300,000. (tristotisoč dolarjev). BolnlSklh podjtor, od-ikodnin. In posmrtnin Je izplačala že nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota Meje okrog 8 tisoč rednih članovi ice) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelka. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jih le nt. priporočamo vstanovitev novih. Kdor želi postati član naj se z«lasi pri tajniku bliinega društva JSKJ. Za vstanovltev novih drnstev ae pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl a 8 člani ali članicami.
Nevtralnost Juareza.
Upor proti lneh'akemu predsed-j silnih napadov ter dolgih pohinlov. iiiku Carranzi se vodi zelo preme-. Dokler jo on v polju. l>o vlada teno, ko je strategieno mejo mesto Ca rranze v«-t I no ogrožena ter v ue-Juare^, preko Rio Grande od El varnosti.
Paso "pretrgalo stike'" z zvezno!	____
vlado, ne da bi se pri tem izreklo! za stvar generala Obregona. Pro" j klamirana nevtralnost je le zvija-! ena poteza. Prieakovati je, da si bo voditelj ustajc priboril svojo pot v Mexico City od juga. — kaj"
Slovenske
novice.
Kitsmiller, Md.
l*o/ar je unioil posestvo rojaka ti glasi se, da se nahaja v Cuautla,1 Franka Strah, doma iz Št. Ru-Morelos — in nato bo pokazal »f"'1 pcitii na Dolenjskem ko je eks-arez svojo barvo. Taka previdnost piodira! plin. fiin ilo mu j.- vse je neobieajna v Mehiki.	jpn-nio/enj»-. fako da so mu ostali
Pojasnilo za to čuden odpad samo otroei in žena. Za pos»-siv«» Juareza je, da so se ustaši, ki so je bil zavarovan. t»»«la ravno dva naleteli v Chihuahui le na inalen-ldni preje j.- potekla zavarovalni-kosten odpor, spomnili, ka.j se je|„a. Družina j.* v veliki bedi ter zgodilo, ko je skušal pognati pred I>rosj miloMvne rojake
euim letom Villa zvezne «'*ete i/. Juareza. Ameriški poveljnik v El Paso bi ne trpel nobene provoka" cije ter bi vkorakal v Mehiko z veliko silo. Vsled teira se ni oddalo!
prosi nnioMvne rojaKe o pomoč. Njegov naslov je: Frank Strah. P. O. liox 4oj. Kitzniiller. Md.
m iz . Za-
i:ied dmgimi udeležili tudi mini bodo koneal.', moremo misliti "aLtr^i predsednik Nitti. člani av po«et.	'*t rijske komisije ter nekateri ita
aprila ob 10. uri sta ministrski pred«e«lnik Nitti in avstrijski državni kaneelar dr. Renner ime \v konfereoeo v Pallazu Braehi. Oba državnika sta razmotrivala položaj Avstrije na sploino in po wbiio odnosa je med Avstrijo in Italijo. Državni kaneelar je izrazil gorečo željo Avstrije, utrditi wirovno »tanje in valed tega urediti obmejna vpraianja, zlasti
ljan»ki ministri s svojimi tebnie-r.imi svetovalci. Po obedu je imel kralj eerele.
Porajanja c* gospodarskih vprašanjih so se zvečer nadaljevala.
vnm n
VAKODr.lAl
Krmel j 45,308. Pre val je 38,635,1 Zabukovea 17,713. Mirna 4214 tonami; skupaj letno 1,471.067 ton ali računamo za 300 delavnih dni v letu. dnevno 4904 tone ali 490 vagonov po 10 ton.
Istih devet rudnikov je pride-1.1 o v letu 1919 skupaj 1,128,689 ton, po istem kljueu dnevno 3762 ton. Nazadovanje je oeividno ter pomeni letno 342,378 tou ali dnev-i'o 1142 ton (114 vagonov) izpad-ka ali okroglo četrtina vse pro-dnkeijf.
Xa posamezne rudnike odpade lanske, podukcije: — Trbovlje 156.314 ton, nazadovanje v primeri 7. letom 1913 za 229.806 ton ali za 33.5 odstotkov, Zagorje 183,432 ion, nazadovanje za 62.568 ton ali >.a 25J* »nlst.. Hrastnik 172.905 ton, napredek 4690 ton a!i 2.7 odst.. Velenje 141.379 ton. napredek .T107 ton ali 2 odst., Kočevje 99.472 ton. nazadovanje za 27,058 ton ali za 21.5 otlst., Krinelj 35.168 ton, nazadovanje za 10.140 ton ali za 22 odst., Zabukovea 21.465 ton, napredek 3752 ton ali 21 odst. ali za 68 odst., Mirna 6290 ton, napredek 7076 ton ali 49 od*.
Najbolj nazadoval je premogovnik Prevalje na Koroškem; ta rudnik je skoraj že izrabljen iu !»ode sploh v kratkem popolnoma odpovedal. Nevarnejše je bilo nazadovanje v Trbovljah za 33.5 odst in v Zagorju za 25.5 odst.; te dva rudnika sta največja ter donaaa prvi -10 odxt. celotne pro dukcije n* premočil v Sloveniji, drupi pa čez 17 odst. Najkritič-nejši čas je bil meseca februarja do aprila 1. 1.; od tedaj dalje si je pt produkcija počasi mesec za me sečem opomogla in posebo letos v Trbovljah dobro napreduje. Ali bo dosegla leto* mirovno produkcijo leta 1913. bode poklala bodočnost.
Pittsburgh, Pa.
,	.	. . ^ i I »O kratki bolezni j»* preminul
niti enega strela preko meje. Po-, . ,, . . . '
. , c .	, .. x	l;»->'«-tni .Marini .lerele, rotlo
gajalo se je o predaji Juareza vi .	.
° , . - cs - i -	i I Sent Jerneja na Dolenjskem
roke ustasev. ^ carinskim uradom, ..	, ' . - -
, . - i t	--u i jpusca in miiou m d\e hčeri,
vred je prešel Juarez v njih last."
Politika ustašev je dobiti vsako	_ .. ,
, .....	Joliet, m.
mednarcnlni c-rti	„ ,	^ . w ' ,
.; M r. (ieo. 1'russ. 1314 N. Broad-
1 \ bolnišnici sv. .Jožef;l
Doljrokljuna štorklja je v četrtek 29. aprila vasovala pri družini Mr. Aut'»na Nemaitič. HK»2 X. Chicago St.. kjer je ostavila krepko novorojenko.
Mr. Jos Vl.-išič je knoil lepo hišo na 161)1» Cora St.. kamor se je preselil začetkom majnika.
.Mr. Frank Žagar, znani krojaški mojster, je kupil 1'rašnikar-jevo hLšo na HH>4 N. liroadwav, kamor preseli te dni s svojo družino iu obrtom.
GOVEENER BI BIL RAD
-■■■f-t-x .Jjjfei . ,
iSSK
važno točko na
potom pogajanj. Ust asi imajo šfe" j''' V "j . vilne pristaše in voditelje in kra-j '. J'*	BHHB^B
jevne simpatije na obeh siranelijr";tn » " —	~
meje so ^ Mdti pa njih strani. Ce	r	^var
bi bila vlada Carran/,- odrezana ,lost« 1 ! -,v	na ,k'1""
o<l Združenih drŽav, razven po morju, bi se ne mogla dolgo rasa ustavljati napadom njenih sovražnikov.
Državni department v Washington smatra položaj v Mexico City za kritičen. Pozvalo se je mornariški department, naj odpošlje tor* pedne rušilcc. v glavnem radi njih brzine, v Tampico iu Vera Cruz. da vzamejo na krov Amcrikanee, ki bi hoteli zapustiti deželo v slučaju sile in potrebe. Resnica je. da sta tako vlada Carranze kot general Obregon obljubila Varnost Amerikancev v Mehiki, a nikdo ne ve, kaj se bo zgodilo, če bo predsednik prisiljen nobegniti iz jrlav nega mesta ter bodo njegovi vojaki prepuščeni samim sebi, brez voditeljev ter željni plena. Pristaši generala Obregon a ne morejo biti tako dobro organizirani ali tako številni, da bi lahko zavaro. vali Amerikanee v slučaju, da bi padla vlada Carranze. Mogoče pa bodo iineii kljub temu dosti .'-asa za odhod iz dežele, če bi pričele stvari iti napačno.
Dosti je vzroka za domnevanje, da je vlada Carranze ogrožena od številnih strani. On ima svoje prr staše ter velik del podpore civ-Jl-stov ter tudi sebično lojalnost številnih generalov, ki so se okoristili s koncesijami. Karljera Carranze od prvega načelnika p ado Elon H. Hooker i* New Torka bo predsednika je bila v glavnem src baje kandidiral na republikanskem čna. Največje ogrožen je predsed-j tiketu za governerja države Hew nika je popularnost generala Ob-1 York. Kot V»ak kandidat, tudi on regona. On je brez dvoma najbolj obljoblja vse mogoče in IiemogO. zmožni vojak v Mehiki in če bo vide stvari. Pravi, da se zavzema za stann zbrati veliko Kilo. bo narav-j trgoTiko opravi mesta Hew Yor-nofit strašen. ,Njegova kampanje ka, ta znižanje cen. in za večje pla* od Sonore do glavnega meaU te-j«^ delavcev. Obljnbe, zadane pred kom diktature Huerte leU 1914 je! volitvami, se le fedGOkdaj ispol-bila mojstrsko 4elo presenečenj J	»•J0- . _ /
_ .	\	...	I


©LAS NAKOPA. 11. MAJA 1930
Veliki dobički in visoki življen-
ski stroškL
2SLKZMIAU UNIJE SO PREDLOŽILE DELAVSKEMU SVETU 1'ODATU, V KATERIH SE DOLŽI KAPITAL PROPITIRSTVA. ZIVLJENSKIH STROŠKOV NI PRIPISOVATI VlftJIM PLAČAM. DOCIM SE JE PLAČA DVIGNILA LE EA 15 ODSTOTKOV SO CENE NEKATERIH STVARI POSKOČILE ZA 300 ODSTOTKOV.
ZADNJI OSTANKI AVSTRIJE
Washington, D. 10. maj«. — Profitirstvo, uveljavljeno v ve-j l.kansketn obsegu, tako lekoui vojne kot izza sklenitve premirja, jej tuli* napraviti krivim v .šokih življeuskili stroškov, ne pa povečanje; plač delavcev. Tako je izjavil pred par dnevi pred Železniškim de-I..\ skim svetom \V. J«*«t UiH-k, prejšnji tajnik Vojnega delavskega rta, ki jc nastopil v prilog sedemnajstim železnicarskim bratov-! * mam ter unijam.
—	Noben človek rdratega razuma se e more izogniti spoznanju. — je rekel, —- da je dosedanji j»oložaj naj resnejši izza leta 1360 in v, luči dokazov mora %>ak nepristranski državljan navaliti krivdo za to na ranic kapitalistov in finančnikov, ki so se posjužili trpljenja) in žrtev narode, v *ojt;i kot sredstva. da povečajo svoja premoženj«
na način kot ga preje m nikdar ui \ idel svet.	|	.
—	Mogoče najbo'j obteževslen faktor v tem položaju z delav- Slika nam kaše avstrijski selilni vos, v katerem so pred kratkim odpeljali lastnino avstrijskega poslani
ikeg* stališča je la, dn so isti mogočni interesi, ki so tako očividnoj izkoriščali potrebe javnosti ter delo delavcev, pričeli z dobro zasuo- j vano propagandno kampanjo, da naprtijo na lame dclaveev odgovornost /a viMjJte cene ali z drugimi bc^lnuii, da naščuvajo obe skupini žrtev, občinstvo in delavce, drug proti drugemu.
—	Ne more sc zau.kati, da ta napor, ki je jasen delavcu, kojega boj za primerno vzdržan je svoje družine postaja .». vsakim dnem težji, podpihuje plamen nezadovoljstva ter dela "Združene države za r* slovimo polje za propagandne, ki širijo nauk nasilne ekonomike revolucije.
—	Naš namen je s hladnimi dejstvi razkrinkati napačne dol-
itva v Londonu.
/itve, katere se je naprtilo na železniške uslužbence ter na druge razrede ameriških deta v ee v.
Mr. I*auck je rekel, da je vprizoril obširno proučevanje, ki je
dokazalo:
— l)a so kombinirane korporacije dežele zasluzile v čistih dobičkih približno sM.s00.000.000 »1» »tiri tisoč in osemsto milijonov dolarjev več na leto T-»kom treh let vojne kot pa tekom treh let, ki so potekla pred vojno.
Da je ta preveliki dobiček nad dobički let pred vojno predstavljal profitirski davek po $240 na lelo za vsako družino petih v tej deželi. To se pravi, »Ta je morala vsaka družina v deželi, ki šteje pet oseb ali več, plačevati davek dvesto in štiridesetih dolarjev na leto. da so mogli kapitalisti spraviti v svoje žepe večje dobičke tekom vojnih let.
• Da so v jeklarski, železni in premogarski industriji profitirali podjetniki tekom tre!: let vojne dva tisoč milijonov dolarjev čistih dobičkov več kot v treh letih pred vojno iu da je bil vsled t etra na-ložeu vsakemu možkeiau, vsaki ženski iu vsakemu otroku v Združe-l Ji državah skozi tri leta poseben davek dvajsetih dolarjev.
Da je dva tisoč k orpo racij zaslužilo v čistili dobičkih več kot *to odstotkov na leto na njih osnovni kapital tekom treh let vojne.
Da je ."»724 korporacij zaslužilo za več kot petdeset odstotkov
Žrtev podle spletke.	j znano kam zginil. — Priča liizjak premišljevali, vabljive besede, da
Pred kazenskim senatoui ljub-' izpove, da je Švelc pri obisku na jim bo mogoče preko Italije priti
Ijanskega sodišča se je 26. marca Jurčevem stanovanju dne IU. ju- k svojcem v domovino, jih je ta"
dopoldne ml igra I a epizoda, ki uaiu l».ia odločno izjavil; "Ta ni pra-.ko premotilo, da so precej začeli
podaja težko sliko nizke 111 podle vi!" — Državni pravditik dr. O-j zlagati svoje novce, da se plača
intrige, katere žrtev bi bil kmalu goreutz: "t'maknem obtožl>o.", njihov vodnik. V gostilni pri Te"
I»ostal mladi, inteligentni Josip Prvoiuestnik nato proglasi «.pro- žaku je sprejel Klevišar stodinar-
Jurea sin lesnega vcleindustrial- stilno razsodim. — Omenjamo, da ski bankovec, med potjo je dobil
ea Jurce v Postojni. Državno j- bil Jurca šele pred dvema me- ^ dva stodmarska bankovca in
pravdnfetvo je dvignilo proti Jo- secen.a izpušen iz preiskovalne I-'*) kron. Peljal jih je čez Horjul
sipu Jurci težko obtožbo zaradi ga zapora proti položitvi kav- proti Z,rem. Hodi It so celo noč in
hudodelstva izsiljevanja. Razpra- eije.	J^ugi dan do pol 2. ure popoldne.
• • —•	Izmučeni so prišli v vas Lavrovea,
Mačko so poslali po slanino. • kJtr so Prosili k,nt ta Kranea Kr"
vo je vodil dežel nos* Kini svetnik Žel»rč. Josipu Jurci. o katerem je
svojedobno tudi časopisje podalo; šeh? petnajst let stara Vida M potem rekel k
zlržnika prenočišča. Klevišar je
,	.	Li ,	- _	spoznanja. <la so bili od njega
\ ovkotovi. v katerem je zahteva Ljubljano oziroma Spil jam i in prevaraili. Kmet jih seveda ni pc-
tekom dveh dni 3000 kron pod Zagrebom. Dekle se je navadila ,ja| C.cz „railico, marVeč jih je na-
grožnjo. da naznani vojaškemu-na iahko živeti" iu ko je več Zlianil orožnikom, kateri so ob k o-'
sodišču vse tatvine, katere je «-	pml letoin mati zbolela, po- H1i vojake in jih povedli nazaj vj
vršil njen soprog, narednik v vo- *|aIa jc jn-erko samo s par sto kro- Ljubljano. Klevišarjevo vedenje,'
saškem skladišču y Dravljah. Go- „am} |JO slanino v Zagreb. Hči j«- katerega dejansko tajiti ne more,J
spa Vovko jc-prejela t-, pismo 2. vrnila sc pa ni. temveč začela je v <1 vojnem oziru kazn ji vo. Prvič'
julija 1919 s pozivom, da naj poyna |ahko živeti". Vozila se jc jo pregovoril aktivne vojake k de*
šlje denar "postnoležeče — Mol-jJIO železnici sem iu tja, razkošno zertaeiji in jim pri begu šel na ro"
čečnost .»000 — Ljubljana . (Jo- živela iu elegantno nastopala ko; drugič je vojake na grd način
eistdi dobičkov na I (o iu 20.000 korporacij od dvajset do petdeset otlstotkov čistih dobičkov več kot pa v letih pred vojno.	spa Marija Vovko je podala to pi-1 Kadar je pa zmanjkalo denarja | opeharif za* zadnje krajcarje, ka-
Da so povprečni dobički vseli korporacij v Združenih državah j smo odvetniku, kateri je izročil zatekla sc jc k goljufijam in tat- tere so imeli s tem. da jih je, pred* tekom treh let vojne znašali približno 24 otlstotkov na njih temeljni j stvar šefu vojaške policije. Ta je vinam. Par dni pred Miklavžem en so prišli do grauiee, skrivaj zakupit al.	|ua to 'piwno na gorenju šifro i»o- lanskega leta se j.- med vožnjo :;c- pustil in* izročil sigurni usodi zo" Da teh povečanih dobičkov hi pripisovati povečani produkciji, j sla I kratek, lakouičen odgovor: znanila z neko Ano Košir pri li petnega uhičenja, dasi je obljubil kar je razvidno i/, t-ga. da je velika skupina korporacij, ki kontro-1"Na svidenje pri vojaški jwdici- rovnici. Dva dni jc bila pri njej jih prepeljati čez granico. lira produkte, bistvene za vsakdanje življenja naroda, napravila to-!j'- —	(i- ju,Ua 1919 je dvi- hi vse ogledala. Potem se je Senatu predseduje nadsvetuik bko dobičkov, du je mogla nadomestiti celo vrednost svojega osnov- £i»il ta odgovor "mornariški aka- skupaj odpeljala s Koširjevo! Žebre, državni pravdništvo zasto* l-cga kapitala v dobi. ki nisti presegala štiri leta. demik" Ferdinand Svelc. Pismo proti Ljubljani. Ko pa je postal | pa dvorni svetnik Trenz. Prvomc-Da ta razkritja n- oblegajo popolnega obsega profitirstva veli- >e tak,,j l»»*čitaL V tem pa so ga ^\ilk na neki postaji, je smuknila, stnik obtožencu: "Ali ste mislili, kil, korporacij, ki poslužujejo različnih načinov, da prikrijejo detektiv 1 vojaške policije ko se je vlak že zopet premikal, da je to dovoljeno, kar ste sto-
,	i » . i i .	.. i t. i-«^.....;.. Pismo je vrgel liroc. Na vojaški z vlaka iu jo nato mahnila kar rili? — "Mislil sem. da name.
polno mero svojih dobtekov kot so napruuer prevelika odštevanja	, 1 .	, , ,	J	maiuiua	t
....	... ... .	. i policiji je Svelc izpovedal, da ga p«-^ nazaj na Košir iev dom kicr ravajo svereati. — baj ti srb"
/a posla bsa nje matenjala. velikanske place ter izmišljene nagrade. .	,	.. .... \ , , ,J	, / ^v	r , . . , .	..
1 ..... ,	-	. ,	. »--,• i	* i-	J*' P"slal po pismo neki Keller, Je rek a sorodnikom Koširjeve.! »ki vojaki niso imeli ničesar se"
Sko/I st tri leta o VM ti velikanski dobički korporacij stali vsa- . ,	' ' Z	, ,	, ■ • , , '	. J .n : »» ..v- i i,	t
J	šofer v ispodnji Siski, kakor seda jo j«, poslala Koširjeva nazaj ' boj. — Nic slabega nisem ml-,
ko družino petih v /vlruzenih državah cel,h	wu je ,m1 pi.ed>taviL Po oplsU pa ker je	..eM#p važno Jjdil." _ "Enajst ljudi ste hoteli
Sko* isto dobo ni / nasal povprečni dobrcek teh druzin v stinh s<( na xitjakki	^ ^ ^.. ^xlmki so ji odprli vse I«*« nesrečnih storiti.-
letih več k«»t +7:WX> m v.lcd tc-a predstavljajo dobički, katere so dtMltIU,vo tla „M,ra biti opisani o,uaiv iu skrinje, da je zaiuo-lal K<*r ,,iso vs<' povabljene priče ukradli kapitalisti iz rok v*.akc družine v štirih ictili več kot c:io pe- ncki jurca šli so na stanovanje iskati. Pri tem ji seveda niso gle-|Pri5le- se Prr,oži razprava.
tino vseh dohodkov dn:žiiie.	Josipa Jurce skupn<» s Švelcem. dali vedno na prste. Naša Vida je!	-
Mesto da bi bil, stroški dela prvotna sila pri ustvarjenju} Prvikrat je Švelc izrecno izjavil.'pobasala pri tej priliki lepo zlato povečanih življenjskih stroškov, je zaostajalo povečanje pla^ za po- ,ia ~pravi". Pozneje pa je žensko uro z dolgo verir.ieo in j«' flhPIIIClfO VfllitllO IIQ U11/91-
ilHid prisego poudarjal, da je bil ikWh. Potem si je izbrala za tošče i UUW,ld,VB f«l,lf® niffll
i.ad katerimi niso imeli delavci uikake kontrole. Delo kdt razred je sedaj na veliko slabšem stališ«'* kot pa je bil pred vojno. Pri raz-
\«»-.nijcni življeuskili stroškov, t ene potiskali navzgor faktorji.(pod prisego poudarjal, da je bil «»dšla. Potem si je izbrala za toščel
naročilec Josip Jurca. — Zagovor svoje koristne delavnosti železni-obtoženca. Po prečitaui obtožnici eo med Ljubljano in Zatičino. Tu se Josip Jurca kratko ogovarja, je opeharila nebroj ljudi za de-nika vsako udeležbo. Odločno nar. obleko in sličiif«. Končno so zatrjuje, da Šveh-a sploh ni ni- ji pristrigli peroti orožniki v Vi-kdar poznal, da ga je šele spoznal šnji gori, ki so jo aretirali in odpri konfrontaciji na policiji ter dali novomeški sodniji. Dne 10. podaja točne podatke o svojih marca se je zagovarjala radi prav življeuskih in premoženjskih raz- hrihtiith "furteleev*', o katerih
delitvi dohtMlkov dežele dobi delo manjši delež kot ga je dobivalo pred vojno, dočim dobiva kapital v različnih oblikah veliko večji to lež kot ga je dobival preje. Kapital profitira na tak način, da o-t. roža boihtenost dežele.
Izza prenehanja povpraševanja po vojnih izdelkih industrije, r tposlenc s produkcijo obleke, živil, pohištva in drugih neobhodno potrebnih wakdanjih -jvari izkoriščale javnost v Li večji meri kot pa tekom let 1916—l 7--18.
Mr. I.auck j«- oimnil tudi sijajne neuspehe vladnih departmen-tov v boju j>roti profstii>tvu. Titlil je. da so se stroški dela pri pro-uiikiiji sladkorja povečali za mani kot 15 odstotkov tega, kar mora občinstvo plačati vK za sladkor. V slučaju bakra je dobil kapital za funt več kot dvakrat in pol toliko kot pa delo. V čevljarski industriji so znašali dobički petkrat več kot pa povišani delavski stro-
skem
merah. Po njegovem zagovoru o- je bila celo sodnija mnenja, da
Svoječasno smo že poročali, da j»: demokratska stranka izvojeva-la sijajno zmago v varaždniskem in novomarofskem okraju. V va-raždinskem «'kraju je izvoljenih 94 demokratov, 5 soeijalistov, 18
meni zagovornik mimogrede tudi zaslužijo nagrado, ki so ji jo tudi
. klerikalcev, 7j Frankovcev, 6 Ka-
dičevcev, 8 Magdičeveev, 3 Žid j
to-le: "Ooetz. bi\iši računski svet- priznali in sicer 12 mesecev riče-,.	* i i
nik v Ljubljani, ki je ovadil se- ta. ker ga je bila 6 mesecev že v l!*	*' . „ ,
danjega višjega računskega svet- Marilw.ru jedla ■	'	' °
nika Koširja zaradi hudodelstva	• # •	jmokrati priborili absolutno ve-
ža! jenja cesarja, se je bavil med' « i i	.-	• i- -. *?ino- Ta okraj bil do8edaj v ro"
kazenskim ^natoni ljubkah Frank0v(ev
V oln-ini Brecnici so -bili izvo-
ški. Z ozirom na premog je znašalo povišanje cene štirikrat loliko stTm.'vaJjlf'in h^ni^sin^'rp^
kot pa so znašli poviša i stroški dela.
Mr. Lauk je kontno priporočil, naj se ali ceno vseh potrebščin <>vcev	kakor ^bito Jureo iz	.	f .	1Q.,0 v
eznači, ko l»o«lo zapustile tovarno ali pa naj kongres prevzame k on- i Postojne..........- zaN<M,el tlne IeDruarja Jy-J x
t rolo nad industrijami na način kot je prevzela vlada kontrolo nad železnicami tekom vojnega časa.
Akcija o<l si rani kongresa mora priti, — je rekel, — razv-n če bo že sama sila javnega mnenja spravila cene navzdol na primerno
rižino.
Pobegli kaznjenec is Trsta prijet r	Zasačen tihotapec.
T Ljubljani.	I <;eijska "Nova 4>oba" poroea:
Državna varnostna ntraža je Organi južne žefAniee so zasačili vstavila v Bohoričevi ulici Mstev- nekcfira iuženirja Aufrechta, ki je ža Kismondo iz Orsere. Na P«l»-(iXvozil v Avstrijo 6000 kg moke. eijskeni ravnateljstvu sc je ngo-)5lJ0 kg maKti in 500 kg suhega tovilo, da je Rismondo. kateri je |lieKa Aufrecht je izjavil, da je bil oblečen v avstrijsko vojaško 4jo(|i, ^vneno dovoljenje od Jugo-oblcko z italjaiittkn čepico, ušel iz si<)Vsnske tisksrne v Ljubljani, zaporuv^v ulici Tigor v Trstu vj^.^ bi bjlo kvedfti ako ^ Jugoslavijo. Rismondo je pripo-	... . , .	..
valoval, da je bil na Ualjazmki	pooblastil
iti#ujeta in p«*tem odveden	tudesrno, da sme
" ltaljanskecu.	liadajati izvoznice.
—	:,..	_ . . L	J-.t ....... •	..	M
možnih slovenskih, posestnikov in -ita obtožha: Fram.e Klevišar je	»»» demokrati
kakor ««w»bito Jureo iz MVed€l llne 15 febriiarja 1920 v V Varazdmskih toplicah so bl-m Jakilovega sina iz Ljubljani 11 vojakov: Srbov. Hr" h moljem sami demokrati 111 so-MirnC pri Ooriei. Pri tem je do; vatov jn Slovencev prve čete	takisto tudi v Gornji
skrajnosti izicmal njih starše ter bataljona dravskega puka z imeni: jKijeki. otroke, oziroma njih sinove ščti- j Tefik- Veli MaIir. Visilij
val proti njili lastnim starišem in sorodnikom." Sodišče je že začelo zasliševati priče. iViča Marija
Rama-1 V celem ncvomarofskem okra-j dan Ibrahim. Faik Ilzr. C'azim Aj-jjn je bilo izvoljenih 56 demokra-don Vejat, Dura k Jaja Selmen, Izi ,tov, 27 soeijalistov, 2 klerikalca,'
Ali Jaja. Mclimed Ilasan Sadik, od hrvatske zajednice pa — no-Vovko izj>ove. kako jc prejela pi-^Zij« Crain Amet beg. Arik Memst beden.
smo. Jurce ne pozna. Pozna pa Maksot. Zečir Izmenit Uraer in V Klanjcu so bili izvoljeni de-dobro Svelea. ker je večkrat pn- Yakulj Mice Vasiljevič. da so po- Lokrati, klerikalci so dobili samo hsjal v hiso. Svelc je bil poreden bepnil iz ujetništva in jim je pri x niandat
in prebrisan. Znano ji je da je begu nalašč pomagal. Izvabil jim y Ludbreškem okraju, ki je bil bil v *;oli -že kaznovan, bvelc je Je tudi 300 dinarjev ,„ 1M kron	y rokah ^iev.ev, so de-
tmli moral vedeti, kaj «e je zgo- po,| pretvezo, da jih bo peljal čez! , ..	. ...	.
dilo z njenim možem. Švelc se je'demarkaeiisko črto. med potjo j?h! ™okn\\
po Ljubljani izdajal za "morna- je pa zapustil. V Ljubljani pri Te- Zma^h J. ^ndbregu u v Mar-rfekega akademika". Pri tem o- žaku je vojake pregovc^ril in jim:tlJa,lcu' Tudl v	de-
menimo. da se je šele po obtožbi dognalo., da je bil Svelc v Iteo-gradu i>ri vojnem ministrstvu, kjer se je ponujal v vojno mornarico, a ni bil sprejet. Sedaj Je ne-f ff^ap---« ■ 0 tt>
rekel: "C'erau tukaj sedite, ajdite z mano, jaz vas prevedem preko italijanske graniee.'ista1 mi je do. bro poznata, da boste mogli oditi k svoji knči." Vojaki ae niso dolgo
.A
mokrati dobili pri volitvah veče-ne. — '
V Požegi je bil izvoljen za župana demokrat* Stjepan Kovače-vič.
Obvestilo.
Izvrševalni odbor uprave Butte Elk Park Extension Mining Co. je na svoji seji, ki se je vršila v Pittsburgh!!, 5. maja 1920 predložil sledečo resolucijo: "Ker je naša kompanija v zadnjih par mesecih zelo veliko napredovala, se sklene, da se prodajna cena delnic naše kompanije zviša od $2 na $3 vsaka. Ta sklep stopi ▼ veljavo dne 1. junija 1920. Do 31. maja 1920 bodo delnice še ostale pa $2. vsaka."
Vzroki, ki so dovedli upravo do tega koraka, da se namreč zviša ceno delnicam, so v kratkem sledeči:
1.	Nova uprava je (razen drugega dela. ki je bilo na* pravljeno v rudniku) dovršila prvi del načrta za poglol»:tcv g'avnega saf'a s tem. da je dosegla globine«	čevljev. V ča>u poglobitve je bila presekana izvrstna ruda v šaftu samem.
2.	Kompanija je začela dne l.~». aprila tega leta v globo, čini 250. 400 in t»00 čevljev delati prekope in preseke ter na le*ela v k atkem času oziroma d«» 1. maja izborno rudo v tej g?<»bočini. Vzorci novo-odkrite rude kažejo bogastvo ^ 1 "><).IK) na tono v srebru, bakru iu svincu.
:{. Kompanija je kupila tekom zadnjega meseca šc 220 akrov zemlje, ki meji na ostalo kompanijsko prijetje. Na ta način je kompanija zaokrožila svoje ozemlje, kar je največje važnosti za podjetje. Kompanija ima sedaj več kot 1000 akrov zemljišča, od katerega j*e
.'!)♦; akrov patentiranega, 4~t6 pa v procesu patentiranja.
Tako je naša kompanija postala ena največjih lastnic mi" neralnega in drugega zemljišča v bjuts|sem in Klk Park okraju. S tem jv kompanija za vršila svoj program mineralnih iu zemljiških posestev, katera je imela na vidiku za svoj bodoči razvoj.
4. Kompanija je" končala pogajanja ter naroČila od Copper Mining Co.. (Machinery Department^ popolnoma nov električni plant za operiranje rudnika s pomočjo elektrike. S tem bo nadomeščen sedanji plant, ki je operiral s pomočjo pare in ki ne odgovarja bodočim potrebam modernega in ekonomskega razvitka rudnika.
5. Kompanija je istotako končala pogajanja ter skle" nila pogodbo z Great Falls Power Co., za dobavo elektrike novemu električnemu plautu iz struje. ki teče mimo naših zemljišč in to samo pol milje vstran od glavnega šafta. V ta naincii bo treba inštalirati transformatorje, električne okr«*-te itd., da se postavi poslopje ter napelje električno žico za dobavo elektrike v dolžini pol milje.
Glavna nabava za novi električni plant jc naslednja:
1	2-"»0 IIP Ottumva Iron Works Klcctrical lloist with motor complete; 800 ft. rope velocity per minute at 1.".00 ft depth;
2	Ingcrsoll Hand Compressors each f*S0 cubic feet air per minute with motor complete:
1 Aldridgc Triplex Electric Pump, capacity 200 grl.
water per minute at lOOO ft. vertical head; 1 General Kleetric. 600 KAV. phase. 60 cycle, outdoor type Transformer, to step down the voltage from i00.000 to 2.300 volts which is the voltage the principal machinery of the new plant will be operated by;
1 Double deck cage for hoisting purposes, with safety devices etc. complete: 1 Electrical plant for lighting the mine and build" ings.
Novi električni plant začno z inštalacijo mašinerije, poslopjem, transformatorji in napeljavo električnega toka bo stal približno $60,000.
Naročba mašinerije. inštalacija, zgrajenje poslopja l»i> vzelo kakih pet mesecev ter pričakujemo, do bo novi električni plant operiral ne kasneje kot 1. oktobra 1920. Do tega časa se bo delo v rudniku vodilo s sedanjo mašiuerijo kateri se bo pa v teli dneh dodalo še	v
1 parni kotel n 60 konjskimi silami 1 Ingersol Hand Compressor z 250 kubičnih čevljev zraka v minuti. Ker bo novi električni plant zgrajen takoj za starim plautom ne bo nikakega zaostanka ali zakasnitve v delu. ko se bo pričelo kopati temelj, zidati poslopje iu inštalirati mašiuerijo.
6.	Dovršeni so pripravljalni načrti in poračuni za zgrad" bo mlina na kompaiiijskcm zemljišču, ki ho vsak dan premici 200 ton rude iz našega rudnika. Mlin bo zgrajen, ko bo delo. ? katerim se sedaj nadaljuje, dospelo do stopinje, ko bodo mogoče dobavljati dovolj rude. Kompanija bo brez dvoma predtein začela pošiljati v topilnico bogato rudo. (hitdT grade ore) iz svojega rudnika.
7.	Kapitalizacija kompanije za časa inkorporacije, ko je lastnina našega podjetja sestajala samo iz dveh mineral' nili klemov — kakih 40 akrov zemlje — brez velikega dela v rudniku, brez mašinerije. je bila .$1.000.000. — razdeljena v 1.000.000 delnic. Ta kapitalizacija pa ne odgovarja sedanjemu .stanjn kompanije, ko znaša njena lastnina več kot 1000 akrov zemlje, ko dovršeno delo kaže bogate sklade srebrne. bakrene, svinčene, itd. rude. Vpostevajoč nadalje ve" liko mašiuerijo, zgradbe itd., kot tudi izpremembe. ki se l»o* do završile tekom par mesecev, bi ne bila odgovarjujoča ka" pitalizacija za podjetje takega obsega, ee bi bila v drugih rokah, manjša kot $5,000.000., kar bi bila po izjavi financir. jevzadostva svota za tako podjetje. Želja nove uprave je dokazati, da se zamorejo tudi z malo kapitalizacijo razviti velika podjetja, ako je uprava takih podjetij v dobrih rokah kar se je v našem slučaju — s tein mislimo sloves članov članov sedanje uprave — zadostno dokazalo.
Iz zgorajšnjih vzrokov je nakratko razvidno, zakaj se je u-prava odločila zvišati.ceno delnic našega podjetja. BUTTE ELK FABK MINING EXTENSION COMPANY L F. Gerdec, predsednik.
Vsak naš človek, ki želi del svojega denarja vložiti v solidno podjetje, ki po bogastvu odkrite rude, strokovnjaški iz-vežbanosti vodstva, organizaciji itd., daje svojim delničarjem izgled za velik dodbiček, naj izkoristi priliko, ki se mu nudi sedaj, ter naj kupi delnice Butte Elk Park Extension Mining Co., po nizki ceni $2.— predno se jim zviša ceno na — Kupite lahko 50 delnic ali več. Pogoji plačevanja so: najmanj ena tretina v gotovini, ostanek pa tekom 60 dni od dne va vpisa. Denar je treba posjpti na ime;
Butte Elk Park Extension Mining Company
612 Fergnson Building Pittsburgh, Pa.
o / i

Kako se je vzgajalo nemške častn&e.* *
Novice iz Slovenije
(Neki nemški višji štabni častnik je v reviji " Weltbueluie" z 7-g«xl<>viitsko-krit ičuega stališča o-svetlil vojaški sireni ter prciskal pred izobrazbo nemških častnikov v kadetnicah. Pri tem ve poveda ti marsikatero zanimivo stvar.)
K«<b*tni /b«>r v Venn* i ji jc imel eno dobro lastnost in ta je bila. d« je bil poceni. Moja vzgoja je stala najprvo 1M) in pozneje celo le še devetdeset mark iui leto in za lo svoto so človeka prehranili, o bkkli, .poučevali, ga iJiklatUli n knjigarni. Učil se je tudi plavati, plesati iu jahati. V drugačnem pa moram povdarjati, da so se v ka detndi šoUii vedno i/jicnjavali slabi in dobri časi. Razvoj je šel v valovitih črtah. Ce jK»taJc razmere tako jrrtle in neznosne, da j< prišlo do »auioitiorov te~ zločinov proti nravnosti, se je konečno po sejflo vmes tu n*pcb »e dežal par let. — dokler ni konečno zopet prišla na površje temeljna tedenca. ki je obstajala v splošni surovo-»ti v touu iu postopanju.
Vzgojitelji ali ii«*:?clji so bili povečini mladi častniki, katere se jc hotelo na en ali dr igi način postaviti na mrzlo, deloma radi dol gov, deloma pa radi pijančevanja. Eden teh je bil že v Ameriki ter i:us ni drugače naziva' kot '•svinja** ali pa 4'šuft brez časti". Mar sikatere psovke seveda nismo razumeli, ko smo bili stari šele debt t let.
Pouk jc bil, v kolikor ga vodili civilni učitelji, dober. Žali-bog, pa >o poučcTali tudi častniki in v takem slučaju je bil pouk Itczsmwhia igra, obstoječa i/, vpraševanja iu odgovarjanja, prav p«i na«-1uu poučevanju navadne ga moštva. O surovina iz Amerike Je iiapriutcr predavala naravoslovje, — najbrž raditega, ker je bil na oni s*rani najhr:*: uslnžbeu pri kakem vrtnarju. Za vsako naj-tttaujšo stvar nas je pustil klečati v kotu. To klečanje in pretepanje * palico sta predstavljala sploh dva glavna vzgojna sredstva. Nekoč je priiei general pri inipekriji pouka tudi k naravoslovju. Takrat smo prvikrat videli belo in rdečo deteljo v naravni obliki potem ko je prišel preje ;icki civilni učitelj ter jo naslikal z barvna t o kredo na šolsko desko. Vse odgovore na vprašanja smo vedeli že par tednov poprej v spanji« iu general je bil vzradoščen ter pohvalil debelega nad poročni ta tadi moderne "aplikatorične" metode, katere se je ta človek baje posluževal. Ko je nato general milostno stisnil nadporočnikn . »ko ter izginil skozi vrata, je rekel debeli nad-poročnik smeje svojim učencem, ki so se rogali:
— Vidite, vi pr*><.i. tako je treba ljudem mazati drek krog ust!
Ta mož ni bil br«'Z humorja iu pri vseli iužpiciranjih v svojem vojaškem življenji! sem moral misliti na ta j'jegov "duhoviti" izrek.
V-e. kar je bilo v zvezi s poukom, se je smatralo za nekaj zaničevanja vrednega ali v najboljšem slučaju za potrebno zlo. Tudi župnik, katerega so menovali "nebeškega feiiriha", ni bil nič dru-gejm kot komična poplava in v bilijah so bile na prvi strani zaznamovana ter označena vsa mesia v bibliji, ki vsebujejo opis 'jube-renskili do^tnlkih. To m- je zgodilo za zabavo učencev v urah verskega pouka.
Vse spolne |Mr v c/; losi i so cvetele ter se jih je iiganjahr precej tdkrito. Ovir ni bilo v Nin ozltu nikakih. Nekoč sem still kot en<»jst-h ten ileček na straži, dočim s*- je najstarejši ir. moje sobe v l.levn zabaval * eno izmed krav ekonoma. Vsakdo iz tretjega letnika jc imel svoj scliu** tc jc neke vrste inožko ljubico, ki pa n: bila raditega od drugih prav nič zaničevana. Ni bilo sicer zlo to, da so se dogajale take stvari. — kajti ni ga pcuzijonata brez tega, — pač pa y hilp zlo to. d« ni imel uikdo nič proti temu.
l> se od častnika ne zahteva nič drugega kot to. da gre pri naskoku pred svojimi ljudmi — in v resnici se ne more dosti več zahtevati o«.* njega — potciu so kadetne šole dobavljale take voditelje v velikih masah, kajti vzgajale so ljudi v duhu brezobzirnosti in ■ asiliiost«. le pa uaj je častnik vzgojitelj naroda, če je njegova na-loir* poučevati ter vzgajati naprej, kar se je vendar vedno slovesno povdarjalo kot njegovo dolžnost. — potem je bila vzgoja, katero mu je dala kadetua šola, velike preveč enostranska iu prema len kost na. Kdor jc ho*el izpoolivi svojo vzsrojo. se je moral v najprvo v svo jem srcn iznebiti izobrazbi sovražnega duha teh zavodov.
Kadet jc stopil direktno v armado in sicer kot fenrih ali praporščak. torej kot ž»- precej visok predpostavljeni, katerega j? moralo moštvo na cestah pozdravljati. Dnševnosti. duševnega stik:\ kot ga prinaša vseučilišče, ni poznal nobene. Življenje praporščaka je bilo v primeri z življenjem v kadetnici, že zelo prosto. Kot avtomat je skočil pokonci. j*' v kazini kak poročnik vzkliknil: — Prost. fenr»kl »n konečno j«' p'stal sam poročnik ter pripadal od onega časa naprej službi iu kaziuu. Duševno življenje naroda, politika. z«ro-dovina^umenost, — vse to ;ra ni zanimalo iu deloma so bil- take Stvari celo sumljive. Svinjarski dovtipi in alkojiol. to je predstavljalo bolj udoben in primeren predmet zabave, za nekatere skozi leta • n druge skozi desetletja V starosti, ko pričenja človek misliti, je dobil sistemati'no eno s portepejem po l;uei.
Ko sem zapusti! glavno kadetno šolo. sem izgubil vsako iluzijo	Umrli so v Ljubljani
gjede svojega bodočega stanu ter častniškega stanu v splošnem. Še- Marija Karneval, hišniea, 64 let.
le stik z moštvom ter spoznanje potrcl»e in misije armade, jc vzhu--Ivan Selan. mestni delavec. 61
dilo zopet v meni vesolje in ljubezen do vojaškega stanu. Ola na-rJet. — Jernej Klemene, hlapec. 17 prava kadetnih šol ni lula od časa naprej, ko je dobila država usta-' — Jakob Kotnik, berač, 35 več času primerna in sedaj je treba ohraniti od nje le njeno na j- i — Marjeta Žagar,
Evropa potrebuje za svojo tekstilno industrijo ogromne množine'' lanu in konoplje, posebno še
re so hitro izsledili tatova in are-, tirali Alojzija Pečjaka il Novega mesta in Antona Kodemiaua iz
i«t jr
/dravje v dru/in.lh.

zato, ker iz Rusije, ki pridela 60	in kar je lavtM): na5H so
odstotkov vsega lanu in konoplje, U|di ukradeno Uolljsko opremo?'
eflliai VIK. na mnhaia V tiMnvula
sedaj nič ne prihaja. V Jugosla viji je bilo posejanih lansko leto 3021 hektarjev z lanom in 31.925 hektarjev ft konopljo. Dalo bi se porabiti za to veliko več zemlje, ker lan in konopljo rabimo za lastno porabo, lahko bi pa tudi izvažali, .ker tega povsod silno primanjkuje. Seveda, proizvajanje bi se moralo organizirati in podružabiti.
Smrtna kosa.
I>nc 24. marca je umrl v tržaški mestni bolnišnici dr. Josip Roječ, okrajni sodnik v Kopru. liil je tih, a delaven prosvetni delavec, ki je prezgodaj Sel. šele 38 let star. v grob. Pokojni je bil brat dekana Rojca. predsednika goriške Slov. ljudske franke.
Vlom v Vodmatn.
V Vodmatu je bilo vlomljeno dne 7. aprila. Tatovi so odnesli celo konjsko opremo, vredno dva tisoč kron. Detektivi ljubljanske kolodvorske policijske ekspozitu-
katero so vrnili lastniku.
Nepoštena služkinja,
je Ivana Vrhovnik s Šenturskc gore. kater« je služila pri A4di-novi v Cerkljah. V gotovini je vzela 250 K, kloba.se. nekaj drugega blagu iu rjuho. Hckla sem ji: 41 Vrni denar in služi naprej, ker si še tako mlada, toda ni »a j vrnila. 7541 K je imela izgovorjene na leto plače in eižine!" Sodišče je prisodilo Vrhovnikovi •> mesece težke ječe.
B»1«čiiie v križa
ao zalo pogosto vsled (»rednih tebe. Tak simptom jo največkrat prro znamopje. ki vao opozarja na dejstvo. da lodico in mehur no delata pravilna Popravijo. Rabi
Severa3
METANJE PARMOV
KEDAJ ODPUJEJO IZ NEW YORK*
La Savolo
N«w Yark
SuMiiehanno
Hochambnu
Adriatic
La Ltrralna
It Paul
Anxntlrui
! 22. mala — Havre 32. maia — Chcrbouro 22. ma i a — Tr«l 27. m«|a — Havre
2>. maja — Cherbourg
29. mala — Havre
29. maia — Chertoouro
1. junija — Trat
Glede cen za vozne listke In vsa druaa pojasnila, obrnite ee na tvrdko
>SAN KSAKSCR M Cortland St. New Vori
er
Remedy
(Severovo Zdravilo za Iodic e). ki je pnporod^ivo kadarkoli potrebujejo
ledice ah mehur ton tke. Vzemite ga. proti vnetju mehurja in ledic. neod-hajanjn vode. proti odtekanju goste urine, bolečinam pri uriniranju, ote-cenim nošam, kar prihaja vsled nerodnosti ledic. Cene 75 centov in $1.25 ter 3c in 6c davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
»V. F. SEVtKA LO.
CtDAF; RAPIDS, :O.VA
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 21 urah.
Vsako pilule (MIDI
Varajte ae pon&redb Se sralai v imI Marasfel
Slika nam kaže Hairy Blumla, ki je tekom vojne izgubil desno no^o. Blumel je Nemec in je bil še pred vojno isboren kolesar. Umetna no^a na pri tem športa nič ne ovira. Zadnjič je zmagal pri dveh dirkah.
Prvi francoski konzul v Ljubljani umrl
Po kratki-m bolezni je umrl Julij Hauha rd. pni francoski konzul v Ljubljani. Pokojnik je bil znana in splošno spoštovana oseba v Ljubljani. Naše narodno gibanje je spremljal vselej z odkritimi simpatijami. Pokojnik je živel d^l" jra l«'ta v Kranju, kjer je bil tr-•rovee z lesom. Svojo rodbino je vzgojil v francoskem narodnem duhu. skrliel pp je obenem tudi za to, da so se vsi naučili slovenskega jezika in simpatizirali z narodom, med katerem so živeli. Eden izmed njegovih sinov je med vojno služil kot kapetan v francoski vojski in bil kot tak del j časa tolmač slovenskega jezika. H-ancoska vlada je kapetana cesto rabila kot informatorja v slovenskih razmerah.
Iz italjanskega vjetništva
je dospel po 57mesečni internaciji v Siciliji in Kalabriji Josip PetričJ carinski prejemnik, rodom Idrij" čan.
Umrli so v Lljubljani
Janez C vek. hlapec, 4'J let. — Neža Pavšič. 74 let. — Tatjana 1'nger. novorojena hči kapelnika. — Fran Vrečar, krojačev sin, 3 leta. — Marija Pečar, zaaebnica, let. — Rado Andeljkovič, vojak hiralee, 29 let. — Alfonz Zaruba, bivši čevljar_hiralec. 72 let. — Marjan Rczelj. rejenec, 4 leta. — Frančiška Kranjc. Iiegunka. 78 let. — Marjeta Podpeskar. gostja. 78 let. — Marija Sladič. okr. babica, 46 let.
Vlom v Št. Rupertu .
Te dni so vlomili vlomilci pri po-sestnici Rozaliji Urbaučič, kateri so ukradli več blaga.
— Peter Božič, sin gledališkega u-! |
vo.
boljšo lastnost, namreč ono, da je poceni.
Kolikor manj človek vidi, tem bolj je arečen. Prva stopinja je ljubezen, druga pijanost, tretja stopinja pa smrt. Smrt je su-pcrlat iv zemeljske srtvf. Zato naj vsakdo gleda, da pride kolikor
n.ogoče hitro na to poslednjo stopnjo.
» •
Kolikor Lepše in predrznejše so sanje, tem bolj resnica.
umazana je
občinska
uboga. 54 let. — Marija Herle. po-
sestnikova vdova, 55 let. — Josi-
službenca. 2 meseca. — Marija j Kunšič, poljska dninarica. 44 let.
—	Štefka Ferlič, gojenka trg. šole, 16 let. Ivan Suhodobnik, mestni ubogi, 73 let. — Marija Keček, žena poštnega poduradnika. 60 let.
—	Josip Bončar, ljubljanski meščan, 81 let. — Ivan Škof, mizarski pomočnik, 73 let. — Joscpina Zdešar. mestna uboga. 68 let. —
Anton Zorman, zasebnik, 75 let._
Elizabeta Zornič. mestna uboga, 87 let.
Cestni rop.
V nedeljo okoli 10. ponoči je de-lamržni. alkoholizirani Otmar Ko-bald napadel na Martinovi cesti invalida Alojzija Kralja, stanujo-čega v Jugoslovanski bolnišnici. Pobil ga je na tla ter mu vzel denarnico s 1556 K 40 vin. Invalidu so prihiteli ljudje na pomoč ter pretepli drznega napadalca. Stražnika Cotič in Razbornik sta ga aretirala. Pri njem so našli Kraljevo denarnico. Policija je pozneje tudi doguala, da je Kobald tudi ukradel strugarju A. Klančarju v neki gostilni na Martinovi cesti 2000 K vredno zimsko suknjo. Izročili so ga sodišču.
Smrtna kosa
Te dni je umrl po dolgotrajni težki bolezni g. Josip Lenče, ve letržee in hišni posestnik ter član načelstva ''Kmetske posojiluiee" v Ljubljani. Bil je odločen pristaš napredne stranke in je bil dolga leta njen zastopnik v mesinem olj činskem svetu. Ko je bil po sep-temberskih dogodkih ljubljanski občinski svet raspušcen. pokojnik ni več kandidiral.
Glas iz ruskega ujetnštva
Po triletnem molku se je oglasil iz ruskega ujetništva g. Edko Dekle va iz Postojne. Pismo, datirano 1. nov. 1919, v I--kestanu, odposlano iz Indije 7 jan. t. 1. in došlo 24. februarja t..l. se glasi:
Preživel sem v tem času tri revolucije, grozovite stvari videl in prestal. Sedaj se nahajam, na ki' tajski meji blizu mesta Kažgar in

pina Pangerc, posesnikova žena. 33 sem v službi bele garde proti bolj-let._ Mihael Boljka, posestnik. 42.šev^kom. Sem vedno zdarv, dobro
let. — Marija Zaletel, posestni kova žena, 40 let. — Ana Terdan, plc skarjeva vdova, 70 let. — Ljudmila Zupančič, rejenka, 2 leti. — -Josip Rabie, delavčev sin, 1 leto. — Terezija Sever, dninarica, 46 let.
P0UCU1T VLADOVOSTOKU
oskrbljen in imam tudi lepega ko* nja.Spomladi, kakor hitro se zbolj-šajo pota, se vrnem črez Indijo ali Kitajsko domov. Vsi Slovenci Turkestanu, častniki in vojaki, so živi in zdravi. Boljše vika ni med
njimi nobenega. Pozdravljam vse sorodnike in znance.
Inšpektorat za Crnogoro na Cetinjn.
BeJ^radska '' Politika'' poroča o izpremembah na Četinju ter piše, da je vlada sklenila, da se odpravi dosedanje poverjen iitvo na Cetinju in da bo poverjenik Ivan Pavičič v kratkem od vezan svojih dolžnosti. Mesto poverjenika za Crnogoro bosta . imenovana jdva inšpektorja, ki bosta nadeo-trovaLa upravo CVuegore. Kot no-v# inšpektorja se navajata Viktor JKŠptjle in Bfauko IfUaiw*«'-" * lm in konoplje.
Najzanimivejše, najcenejše
in najbolj
popularno čtivol vam je na razpolago.
Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920.
Veliko ?eč slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti.
Stane 40 centov.
krožite ta'kapon, pridenite za 40 centov štempsov ter posute
1
8LOYSHIC PUBT.TWNQ CO^ 63 CortlamU Smet, Hit York, M. 7.
Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar sa Mo 1920 ter prilagam sa 40 centov štempsov.
~ "" "M 1	Ill JilJii If T— —jmm » M. rt. w ..	.
IP—to in država	M
•mm •«• '•«•
Berlinerschmarn.
Spisal Gil Bias.
Dajte dogodi jaj«iu atribut iioli-jkrmljene <»<1 baronov na mužikov tirni, pa imate godljo. Konkreten, račun, prostrane komplekse. Po dokaz j«* opereta.1 ki so jo dali prevratu so se jih lotili temni ele-
GLAS NARODA, 11. MAJA 133)
Pogajnja rati Južm želez-
mcevParizv
t /
pruski junkerji v lierlinu. Danes. ko jhu ji* odzvouilo, nam ne preostaja diiijtr^a. nego ugotoviti.
meiiti in kotili incd njimi nionar-!iiz«*m. Delo ni bilo težko in je napredovalo tako naglo, da se je
Več tednov so trajala posvetovanja v Parizu, katere pe imela u
Shod koiiiluiBtov v Sloveniji

uprave
Belgrajska "Republika** objavlja predavanje Ljubomira Stoja-
Javen shod "Delavske socijali-. stične stranke za Slovenijo" se je prava južne železnice z zastopni-j vršil 29. marea ob 19. uri pred' novica o "Centralizaciji in deeeti k; francoskega kapitala o usodi Mestnim domom. Shod je otvoril tralizaeiji državne uprave." južne železnice. Pa kljub temu še'J. Petrič, glavni referat pa je imel predavanja posnemamo: Cen-da - bili iuipi-ovizatorji sijajni takoj v začetku Erzbergerjevega ni. 1>riil°	vpraša jGolonh. V svojem temperament-, traiizem je^ brez škode mogoče in
ddetanti. Doseli ho edino to, da1procesa ]»okazalo. kaj je pravza-j^0 <1° «HoHlnega stadija, kar se-Jnem povoni ^ pozdravljal Golonh,J	^Jhn^
nt'pre-prav ta proce«:
sondiranje. In daJ ^>loh ui "»»P«**- Bešitev eva Pro','c'ma jnžne ielcznice predpostavlja po členu 320 seužermenske mednarodne dogovore
»vanjo in \>e kaze [krti Iezti iz svojih krtin. Na vseh štirih na južni železnici teritori-potivojeiiimi moč-; koncih so stkali plamenčki iz raz- ji:lno udeleženih držav (Jugosla-
se vratca, ki so jih tak
mišljeno »nliprli. ne dajo več /lah-! priznati je treba. Krzl>ergerj kn zapreti. zakaj komunisti in ne prrtitia vest ji" bila dragoceno dnini ekstremni levičarji so vtak-j orožje. - katerim v roki mi začeli Ipogodb« ml i palico v <la pritiskajo
poki in republikanske mase
m
mi. Iu zgodilo se je čudo. da so bili reakcijonarui kolovodje pred-J v-.»-h mo^or-ih barvah. Za demoti->tra/a — komunistov. Namreč: j-traeijami v gledališki. kot v Naša jiivno^t izvedela, da vi Passau-u. za pijanostjo kot v Iio-Iterlinu ny^ras i. Generalni pol je- j I elit Adloti. za kandidaturo Ilin-<leUk|| tvualelj Kapp predloge denbiirga za slaninjaka Hoheu-
kakor "vrni iu temu |»odobuo!zollvrneev so posegli ultramon-boni pri iiueniit i/.puščal, ker i»c tanei po kritih grožnjah tehnič-pri insi-fiiatorjih te baže ra/miu- ne olcstrukcijr narodne skupšči-jo po s» hi > j,- oznanil. da je pre-j ne in jih zaeeli izvajati, v/el \ bulo. j h * t e 111 ko j.- K be rt od- In vlada vsak dan bolj vo-klonil njt-uov ultimat in <ra s tem'liala. tla j»- juha prismojena, in to prisilil. d;i so vkorakale Lutt\vi-|ne po naključju. Vedno bolj ja.s-tzeve čete \ Berlin iu zasedle me- ne so bile konture in so se pred sto v imenu vlade, "pravice, pro- kratkim izristile v tolik slo-ti in dela". Tableau!	J Noske postavil Liittwitza na ldad-
No poglejmoJ	Ho. kajpada že nekoliko j>ozno.
Kbertovi vladi s« ni nikdar »»- Ta general je namreč vedel" za
VjVija, Avstrija, Ogrska in Italija 1 z južno železnico in z zastopniki francoskih obligacijonarjev. Mirovna pogodba z Avstrijo pa še ni ratificirana, z Ogrsko pa še skic njena ni. Tudi še ni euano, kaj se bode zgodilo z amijitetanii let-
0	krogi ih 30 milijonov frankov v zlatu, katere dolguje italjaiiska vlada južni železnici, kot kupnino za lombarsko-bcnečaske prope.
Brez uspeha j»a niso ostale pariške razprave. Na novo so poka-
1	zale, kako velik interes imajo <la je frallcos|jj ofieijelni krogi na južni železnici in da južna železnica lahko računa v tem vprašanju na javno podporo Francije. Vrliu te-
rodno, kulturno in socialno enot-Hrvatskem. nato pa se je obširne"'*! «W«vahf kakor je bila pnd-bavil z evropskim oziroma sv J J0'"3 Srblja- Pa V ,,jcj * dr*
J«'
, - - . - „ . ... i zavna uprava trpela vsled prestro-tovnnn položajem m pn tej prili-1	1
ki krepko udrihal na vse strani.
dilo posebno dobro. Vlekla se je! marsikaj in ^lumil pri tem ne-, ...
od puča dn puča in. ker s.-st..jw«|dolž.«»ka. Se v^. bil je vesel stva-|?C Jc nn°la UpraVa JlU£ne 2elezui iz precej het«*r< y«-nih elenicutov, ri. lit .so vladi smrdele, in jih pod-bila prisiljena ž«»nfrlirati s kom- 1
promisi na vse. plati, na znotraj ill na zunaj. Posledica je bita s*>-
ee v Parizu priliko, stopiti v di-piral. No, Li.ttwitz je "vzel" d-^ust!Ivkteu stik 2 zastopniki Italije, in podal vladi ultimat. Zbral je|H«pravljaIo Je tudi plede
na do|>criškeiii jxdju tlovoljno «te-
da, da ni bila priljubljena ni- vilo čet. da s« ttr prav zares, tudi pri vladnih čist o razločno.
Mtrankah ne, ker so m<»rale vsak »lan ods»'ipniti k<*#V »vojt-ga prograii'i, tako da
U
pro«;, katere je Italija po določi-je upal zarožljati ilih premirja zasedla. Dognalo se In se tudi zmotil	se z italijanske strani ne bo
kar se tiče Berlin a. Zmotili nporekalo dolžnosti povrniti te I pa m- glede ravnanja ustavne proge, ko se sklene mir. To jc za o- vlade in pozabil ,j»\ da je kajze-inas važno. Kajti glavna korist, da
-tej m
stal
>po
k\«t najl title prei
boj.
Ne l
krni. lilija
hrani •rriifeti
m. < šibki mu ui
no
na v i;
in
i z i« lat sicer i vrrj
že t
j 'adin nestvor, ki rizeni. t»» je činje:iiea. ki je lepila,obstaja južna železnica še dalje, star««, suho, o*.kub- Nemčijo skupaj preko plemen-]tiči v tem, da si zamoremo zasi-! '/'»i. Kljub temu si skih prepimv in napravljala izigurati po južni železnici dobre atla m tudi poka/a-! Berlina mero za vso državo, žel/veze do morja, v Svieo in Južno
optimizem ter nad leto dni praktično mrtev. ! Nemčijo. . -.i. celo energijo. Klnrtova vlada se je Kappu inj Uprava južne železnice je sto-1 s. je I mi rila enkrat L"ltwitzn namreč lep. izmuznila. L;la v parizu tudi v stik z zastop-Inipi /. ne.Hlv.suimi "'eš, le vlezita se v listje, bomoLiki liašo vlade K pozitiVTiemu a .j « reakcijonarei videli, koliko Ča-a vama bo gorko.L^uJtatu niso I- i .i |o, in kar jc^klieala je v Stuttgart narodno I
•	i i enteiiti. ki jc v ^kiipš.-inu iu v zvezi z vsemi pro-nosfi zmagoslav^ja vineijalnimi vladami proglasila strnilo moč. V teh anathema sit.
•	in-iio p«»siH ilo. dati Ker sv ni smela nasloniti na ar-
o — - površje iu /a- tuad m»1o\ ie« u*|M?ha treb
mogle privesti te r&zpravc za enkrat, ker je cela zadeva se v razvoju. Mednarodni dogovori o bodočnosti južne železnice se bodo šele takrat začeli, | ko se bodo razjasnila s tem vpra-
-r\a p neirnt i vua.
i dosti, ai •». da
uapi i«ptti
i t ek .ripal
Mes, koli
ti
Zi
v n tal
kol
na vi raiisk
valil <
dar
je proglasila ohcijelno pt»-l- .	.....
. ..	.	,	. sajem zvezana politična in gospo-
st rajka; to je menda prvi . *	. . . , .
•, i . t' i,,-	i	i.	darska vprašanja m ko bodo sto-
tilii \ o»ii shira) \ zgodovini zlob.	t	.
......	. , , , I pile v veljavo mirovne pogodbe
\ Berbnu pa je izgledab». kot: . . • ■ • ^ , m . "
1 ,	,, , iz Avstrijo in Ogrsko. To bo tra-
tta vstajajo e^J mrtvih Ksehtru- . . A	, . - . >
.. . ...	,	.halo gotovo se dolgo časa, južna
litini junaki. Imena s končnicami t .	... .
i , , . ,	, zelezmea pa ne more toliko časa
kot j m t /. witz in d«»rfT so prihaja- !	. 1
la v "kombinacijo", in d«i ni šlora a
t rot hov, je popolnoma v Kakor VM? velike evropejske že-
ilcznice trpi tudi južna železnica
svetil! »\>k le iirat-i v|
» torej
i mesce,
zima in olueije.
v
o rez -redu. Kaj
>o obljubovali v svojih;118 sedanjih
bil
ogromnih obratnih
M.kaui Nem- preglasih, se ne izplača ponavlja- j stroških, katerih ne krije radi po-pne. j asa tj. Vvaj je bilo vse skupaj maska, manjkanja premoga malenkosten •-»■rjc\ pi o- /a katero so se skrivali, kar niso promet, ona trpi torej na blagajni je zaprl hoteli povedati, tembolj na pola-}niških deficitih.
ge centralizacije. Poslej pa so se v ... . _ , „ , , ,	.razmere temeljito izpremeuile.,
Na to je prešel Golouh polagoma ( 0bseg države se je početvoril in! im notranjo politiko m ob tej pri-'ako ,bi obdržali dosedanji uprav j liki oblekel rokavice, kar sicer pri j nj način, bi . nastala velika zmeda' komunistih ni v navadi. Fraze o in v kratkem času oi zastali vsi ur ! "močnatein libcrazlizmu. cukre-j žavni posli. Že sedaj se ta zmetla nem klerikalizmu in koruznem so-! poleg vseh pokrajinskih vlad jako! cijalpatriotizmu'' niso našle med euti, a kaj bi šele bilo, ako bi se
nasp
•t-,
V
av it
lase,
laniui oč je |hk1 v detov
real
I'prava južne železnice se jc o-krnila sporazumno s francoskimi cficijelnimi krogi na vlade štirih držav in prosila, da ji posodijo o-ne zneske, ki so potdebni za obrat, dokler se ne reši konečna njena usoda. Vsaka država naj krije po-
toniti <■ boljših li Nosk.
vtihotapiti iz *— llolandije. ]>ribližno pc-tih dnevih so da p<»goreli lia \>ej črti. In zdaj jih za i prejšnja vlada po vsej Nem-r- eiji. da jih kaznuje. Ali se izpla-Kl-|ča? Dajte jih v norišnico! Ni ga \/ boljšega orr«žja. kot napraviti na-Ue m jM.lobuibi pn.rnika sme^ne^a in da je Kai>j»|toI|1 prednjma blagajniški deficit so i i izjMibijeA ali & < "o. smešna. ■ bilo videti kot Kla politična
' • * i ob misijonu fraucoska plemen itašinja zahte-jih š«' i/poluje- vala za svojega sina prestol, jo je ^ali tako, ,la je Thiers vtaknil v zapor, svetu pa •/auc roke, ni pa razglasil, da je v zaporu r«>dila i niti za hip. Ge- nezakonskega sina — in rešil jc časi H eksrelenee. ( republiko, ieve železni roki
kaže njihova na-j polomija. K<> je
. repuo
Danes nas zanimajo te reakeijo-
im\ da niso vse čete prišle »hI name peter« nine v iee le Še toliko o*lne fronte, kjer ni^o vhlele ker ^o «»dmašile s svojim nasto-ffičttefca ^Miloma Nemčije v vsej pom vir novih bojev za premoč. i-'ii resniei. par pa našle do- a v teh bojih bodo monarh isti — vino v razvalinah ko so se vr- samo irledah'i.
\ Preti letom ]»m je iiila ta do-j V trenotku. se je Nemčija vina strah sveta, v orožju in'zavedla, da je ln-rlinski puč pra-tjnih paradah! Baltiške čete zen sod. je razpadla sloga prole-stale »«* jv* pretibratu globoko j t ari jata in razvil se je nov boj ov razni kov i deželi iu vladale, j meti včerajšujiini brati in pred-
zr« proge v njeni tlržavi, kar bi itak morala storiti, če pride Južni železiei brez take državne pomoči tlo poloma.
Baš za našo državo bi l>i'c na ta način prevzete žrtve, razmeroma majhne, in ne bi prišlo do poloma južne železnice. Potem bi mirno počakali, da se raz jasne jo politične in gospodarske razmere in da se dovrše mednarodna po-ga-janja po § 320. mirovne pogodbe. Do tega časa bi se pa tudi lahko odločili, katera konečna rešitev južnoželezni&kega vprašanja bi najbolje služila interesom naše države.
PROTE8THI SHODI SADI KE KE V DALMACIJI.
Vsled glasov, da bi se Reka u-tegnila žrtvovati za Skader, so se včeraj povsod vršili protestni shodi za našo Reko. Doslej so prispe" le protestne brzojavke iz teh-le krajev: Kuna. Selca, Orebie, Cav-tat, Janjina, Postire, Puč išče, Bol. Grobote. Vrgorac, Sipan, Metko, vič. Makarska, Sutivan, Opozcn, Milna. Supetar Gradae, Lož išče in Bobovišče.
vnetimi poslušalci zadovoljivega odmeva, ker so zborovalci pričakovali močnejših, krepkejših in ladikalnejših izrazdov. Govoruik se je v svoji kritiki sedanje iu preteklih vlad povzpel d otiditve, da je okupacija zasedenega ozem-i Ija po italjanskih karabinjerjih manjše zlo, kot okupacija naših dežel po koruptni buržuaziji, kajti v zasedenem ozemlju se je rodil v našem človeku odpor, pri nas pa vlada potrtost na eni strani, veselje verižnikov pa na drugi strani. Imenoval je našo državo borzo političnih verižnikov in špekulantov ter slikal bodočnost Jugoslavije !e v okrilju delavskih it kmet skill sovjetov. Nato se je govornik v svojih izvajanjih zaletel v obstoječe tri "oficijelne" stranke in slikal sredstva, katerih se poslužujejo te stranke pri agitaciji. "Liberalni'* stranki je o-čital, da lovi pristaše po deželi s stem, da jim daje moko po 7 K 1 kg. medtem ko se prodaja moka v itbožni akciji po 9 K 1 kg, klerikalcem je očital, da lovi pristaše s sladkorjem, "socijalpatri-jotje" pa love svoje kaline na koruzo. Govornik je apostrofiral spasiteljieo Rusijo, ki je baje po-raila entetni kapitalizem ter nastopila zmagoslavno pot po celem scetu, ter končal svoja izvajanja s pozivom, da se naj jugoslovanski proletadei združijo v enoto, ,k: se bo borila za ideale pravega socijalizma in pravega demokra-tizma. Stranka, ki poživlja proletariat k ujedinjeju, je čista, rcoinadeževaua in se bori le za ideale socijalizma brez vsakega koruptnega zadržka. (Zanimivo bi bilo, če bi bil govoruik obenem pojasnil, odkod je dobila "Delavska socialistična stranka za Slovenijo** potrebne svote za nakup raznih hiš in tiskarn v Sloveniji. Interesa nt no je nadalje, da se je govornik z vso opreznostjo in previdnostjo ogibal izrazov "komunizma in boljševizma". Edino ob priliki, ko je zagotavljal, da bi bila nova stranka zadovoljnega, če pride na krmilo potom volitev, da' pc bi se v nasprotnem slučaju ne strašila nasilnih sredstev, žel je govornik tudi s strani onih ck-streinnih elementov, ki žele krvave revolucije na račun drugih, zasluženo odobravanje.)
Končno je bila prečitaua in sprejeta seudeča resolucija.
Socijalistično delavstvo zbrano na shodu v Ljubljani, dne 29. marca 1920 pozdravlja socijali-stični proletariat Jugoslavije, s katerimi želi biti čimpreje tesno tijedinjen na temelju neizprosne ga, čistega razrednega boja.
Protestira proti neznosnim političnim in življcnskim razmeram utvarjenim od nesposobnih jugo slovanskih vlad ter zahteva ener gično. da se čimprej razpišejo vo litve v občinske zaostope in v parlament, da se pokaže volja ljudstva.
vse osredotočilo v Bel gradu. Nato našteva Stojanovič podrobno škodljive posledice centralizma, ki se več ali manj osredotočil jejo v( okorelem, brezdušnem birokratiz", mu, ki kakor mora leži na državi ter duši vsak razvoj, vsak napre-' dek. Nasprotno so pa male uprave,' ki jih ustvarja decentralizacija,' gibke, urne, lahko dostopne nad", zorstvu, prilagodljive razmeram in času; v njih more vsak posamezni uslužbenec pokazati in udej-stovati svoje sposobnosti, svojo delavnost in znanje. Centralizira"
Zapadna Slovanska Zveza
ustanovljena 5. JUUJA 1908
INKOftPORIRANA 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOB: Predsednik: JOHN PEKECl 4469 Wash. St, Dwfrtr. Ooia
Podpredsednik: JOHN F AJDI Q A, Box 38, Utdflla, Goto. Glavni tajnik: PRANK 6KRABEC, 4bM Wa*. St, Dearer, Ool*. Zapianikar: ROBERT BOBLECK, Sta. 5. Puefclo. CCo. Glavni blasajnlk: JOSIP VIDETlC, 4485, Logan St, Denver, Colo. Zanpnlk: FRANK ZAITZ, 614 W. Ceetnnt St.. Leadvtlo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predeednlk: JOHN GERM. 734 Moffat Ave. WHAfcL KAPSCH. 608 N. Spruce St, Colo. Sprlngi, Cola. GBORGK PAVLAKOVICH, 4717 Grant St. Denver. (Ma
POROTNI ODBOR:
Predeednlk: ANTON KOCHEVAR, 120« Berwtnd Ave., PueMo, Cola JOHN KOCMAN. 1203 Mahren Ave.. Poeblo. Colo. PRANK CANJAR, 600-601 — 45 Are., Denver, Colo.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Predeednlk: FRANK BOYTZ, RR. 2, Box 132, Poeblo, Cola FRANK MARTIN JAK, Box 2S9, Ely. Minn. PETER OESHELL, 44<U Wash. St., Denrer, Cola
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R 8. BURKETT, 4487 Waahln^ton St, Denrer, Colo.
•LAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. vse denarne nakamiee In vee nradne krarl ee poOlJaJo na gL ta}-oika. pri tote na predsednika si. nedeomece odbora. m prwtMdnlka davneca porota oca odbora.
IMENIK URADNIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV.
St. i. - Predsednik Adolph ^ižieheek; tajnik: John Sta reši
na birokratiena uprava uibija v,-. „ T ^	...
,irJa,.i«„;i, ,	•	. » meh, 4oi6 Logan St.; blagajnik:
državljanih zanimanje za splošnej .
stvari, ker jim ne daje prilike, da
bi sami kaj delali, da bi sodelovali v pobudi in kontroli nad javnimi
Cesar. Društvo zboruje vsaki tretji ponedeljek v Domu Slovenskih Društev, -M6S Washm«;-
posli. Pušea jim le svobodo proJton St- — Vsi v Denver, Colo, testa a stvari same ostajajo veduo' Št. 3. — Predsednik Anton Ko-več ali manj pri starem. Vse govo-jchevar; tajnik: Jo)m Germ, 734 ri za decentralizacijo. To naj bi sej Moffat St.; blagajnik: John Koc-pri nas izvedla ako: Cela država'man. Seje se vrše vsako prvo ne-naj sc razdeli na več samouprav-' deljo v meseeu v dvorani društva uih pokrajinskih oblasti z guver- Sv. Jožefa. — Vsi v Pueblo Colo.
nerji in lastnimi skupščinami; gir
Št. 4. — Predsednik: Frank Ka Frank Mismash,
vernerja naj si volijo pokrajine stelic- tajnik-same. Skupščina naj bi odločevala' Box {2 buagajnik f l)iin'Raiiato-o proračunu za pokrajinske obta-j^	se vršo ysak 1Q v
sti m ustanove; njena zakonodaji	,, . ,T., J? ... .
io Ki _____j , . 'mesecu. — \si v Midvalle, 1 tali.
ja di se morala gibati v duhu in -
soglasju z državno ustavo in ne bi St* 5- — Predsednik: Frank Mo-smela biti na škodo drugim pokra- ,iar; taj,lik: Joseph Ponikvar, G10 jinam. Nadzorstvo nad pokrajin-, W- -ntl St.; blagajnik: Frank skimi zbori in reševanje sporov Zaitz. Seje se vrše vsakega 10. v naj bi imelo državno sodišče.1 mesecu v lastni dvorani, na 527 Skupne naj bi bile tele stvari: KI m St. — Vsi v Led vili, Colo. Državna ustava, državni poglavar/ št. 6. — Predsednik: Joseph državna skupščina, državna voj- Kapsch; tajnik: Mike Kapseh, ska na kopnem m na morju, zu ,^ jj Spruce St.; blagajnik: nanja politika, trgovinske> pogod-p.^ Strek Soje se ^ be m carina, promet na suhem, re-,	, T
kah in morju, skupne finance za .V ™esfCU T Slovenskem Domu.
vzdrževanje teh panog državne'VS1 v Colorado Sprm?' Colt> uprave; dalje enoten denarni se" j Št. 7. — Predsednica • Mary Les-stav, enoten trgovinski in obrtni sar; tajnica: Mary Prijatelj, 4574 zakon in morebiti še kak drug po-j Logan St.; blagajnica: Frances dobeu zakon. Vse drugo naj bi Baudek. Seje se vrše vsako prvo spadalo v področje samoupravnih'nedeljo v mesecu ob 2. uri popol-oblasti.	tinc v L>omti Slovenskih Društev.
Vsi v Denver, Colo.
Št. 8.: — Predsednik: Peter Medosh; tajnik: Joe BohoVich, 4. 4. No. 8; blagajnik: Joe Bohorieli. Seje se vrše vsakega Iti. v mesc-
"Atentat" na župnika.
O "atentatu" na laškega župnika v Meduliuu blizu Pule poroča "Piccolo". Kakšen je bil pravzaprav ta atentat, ni razvidno iz
poročila. Je pač izmišljotina, ki cu: ~ Vsi v Mulberrj-, Kans. pa ima služiti proti slovanski duhovščini. V Medulinu so Lahi o<l-stavili hrvatskega župnika. Kira-ca po imenu, in sedaj župnikujc tam Lah Don Battisti. To je grdo izzivanje hrvatskega prebival-jrtva. Laški infanteristi so aretirali radi atentata" nekaj hrvatskih kmetov, jih uklonili ter peljali v zapore. Bolje bi bilo. ako bi bili tako junaški proti brigan-tom, pred katerimi pa be že infanteristi iu karabinjerji, kakorhitro slišijo, da so se kje pokazali.
POZDRAVI IZ NEW TORKA.
Drgainja v Zagrebu.
Otrattiico veljajo v Zagrebu 150 kron. V Ljubljani niso nič nk boljšem, kajti prodajajo jih še dražje kot v Zagrebu.
Koliko jo bilo kolkovmnog* denarja.
Po sedanjih podatkih znaša
Št. 9.: — Predsednik: Anton Strajner; tajnik: Frank Kocjan, Prospect Heihgts; blagajnik: John Logan. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu. — Vsi v Canon Citv, Colo.
Št. 10. — Predsednik : Peter fio-shell; tajnik: Frank Oražen, Box 622; blagajnik: Frank Mehlc. — Vsi v Victor. Colo.
Št. 11. — Predsednik: Frank Bek; tajnik: Joe Blatnik, Box 257; blagajnik: John Meršek. Društvo zboruje vsakf^a 14. v mesecu.
Št. 12
Box 53; blagajnik: Andrej Fijač-ko. Seja se vrše vsakega 15. v mesecu. — Vsi v Clear Creeek, Utah.
Št. 13. — Predsednik: Frank Tri ep; tajnik: Anton Lesjak, Bx 118; blagajnik: Anton Lesjak. Srje se vrše vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Frontenac, Kans.
Št. 14. — Predsednik: Marko Petrich; tajnik: Joseph Kopav-nik, Box 1G01 ; blagajnik: Joc Brodnik. — Vsi v Sta"ndard\ ille, Utah.
3t. 15. — Predsednik: Peter Predovieh; ta.jn:k: Frank Pance, I!. R .1, Box 43; blagajnik: Nick Balieh. — Vsi v Bingham Canyon, Utah.
Št. 16. — Predsednik-. Louis Lovšin ; tauiiea : Anna Snedec, 819 E. B. St.; blagajnik: Anton Rupar. Seje se vrše vsako prvo ir drugo nedeljo v mesecu. — Vsi v Pueblo. Colo.
Št. 17. — Predsednik: Mike Ju-n širh ; tajnik: Anton Mohar; blagajnik: Somas Salmo. Seje se vrše vsakega 14. v mesecu. — Vsi v Fridcriek. Colo.
Št. 19. — Predsednik: John Ja-nržich; Anton Mencin; blagaj-aik : Frank Okoren. — Vsi v Denver. Colo.
Št. 20. — Predsednica: Frances Miklicb ; tajnica: Frances Ponikvar. U10 W 2nd St.; blaga jnica : Anic Težak. — V se v Lcad-villc, Colo.
Št. 21. — Predsednik: John Zaje; tajnik: Matt Polajner, Box 289; blagajnik: Math Ogrinc. Seje se vdšc vsako tretjo nedeljoo v mesecu. — Vsi v Ely, Minn.
Št. 22. — Predsednik: John Rebolj ; tajnik: Nick Brozovich, Bx 28; blagajnik: (.') Vsi v Toe le, Utah.
Št. 23. — l*reilsednik: Louis Mcžnar; tajnik: Frank Avpieh, 2558 E. 75th St.; blagajnik: Fr. Poje. Seje se vrše vsako prvo ne-d«iljo v mesecu. — Vsi v Cleve-landu, O.
Št. 24. — Predsednik: Frank Muhich; tajnica Frances Sajn, Box 171; blaTajnik: Fr. Jonko. Vsi v Salida. Colo.
Št. 25. — Predsednik: John Podbovšek; tajnik: Joe Alieb, Bx
Pred odhodom v staro domovine) še enkrat lepo pozdravim vse moje prijatelje in znance v Cleve-landu. Ohio. Posebno lepo se zahvalim in pozdravim moja dva brata Antona in Jožefa Globoka r in njih družine. Franka Kužnik	.
in njegovo družino. Janeza An- df k,aj k"ialu vidimo pn liter-
Vsi v Rokvalle, Colo. 017: blagajnik: Anton Volčič. - Predsednik LudvigJSeje se vrše vsakega 14. v mcsc-
Mihelich; tajnik: Anton Sever, cu. — Vsi v Wllburton, Okla.
dva bratranca Itafaela in l>e<niar-, Iščem svojega prijatelja AXTO-<la Poljšak ter njihove soproge. Lepo se jim zahvalim, ker so me spremili na kolodvor, ter želim.
dolšek in njegovo družino ter vse brate pevskega društva "Zvon", katerim se lepo zahvalim za tri lepe pesmi, ki so mi jih zapeli v slovo, ko sem bil zadnjic na seji. Vseiu skupaj kličem: Z Bogom! Damjan Globokar.
• o •
Predno se podam iz New Yorka proti Ktari domovini, pozdravljam vse fante in dekleta, razen ene, ki že ve, zakaj. — Janez Udovič in Boštjan Peteri in.
včerajšnjimi sovražniki, boj treb
front socialističnega pokreta. Od skupna svota kolkovanega denar-j	• m •
izida tega boja zavisi v veliki me- ja od novembra, 1919 do konca Predno se podani na parnik ri bodoča slika srednje Evrope, 'januarja 1.1. 4 miljarde 610 miljo j"President Wilson", še enkrat
Nova Nemčija se pač ie ni na- nov 436 tisoč 419 kron. Za Slove-.najlepše pozdravim vse prijatelje!na uredništvo Glas Naroda pod Pridite ali pišite na naslov: J. A« ia to konstaliramp,, še ne nijO 717 niiljonov 463 tisoč 810 (lumber Žeke) weatvirginake, po- naslovom J. Mojdelon.	lAmbroeteh, 418 Pierre St., Eve«
sledi, Ma se moremo tega veselitiitron; feii 15^6 'odstotkov.	Jscbno pa v Clevelandu, O., moja!	(11-12—5)	' leth, Minn,	- (11-5 v dj
rku dobre kapljice vipavske. Torej na zdar! — Vencelj Poljšak.
NA F1LIPCIC. Doma je h vasi Tabre blizu Novega grada na Primorskem. Imam mu nekaj važnega za poročati. Pred štirimi leti se j«* nahajal na Primero. Colo., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi. bolje bi pa bilo, ce se mi sani oglasi. — Joo I*hillips, 1124 South Santa Fe Avenue, Pueblo. Colo. (11-12—5)
KROJAČI, POZOB. KROJAČI I
OGLAB.	Delo dobita 2 izurjena krojača,
Izgubila h« mi je račea. Ce jo naj*il>o kar najbolj ugaja za vrh-je kdo izmed mojih intimnih pri- nje suknje ali rekelee, hlače, te-jateljev videl plavati po kakem lovnike, ali samo za popravljanje, ribniku, naj jo blagovoli prijaviti Delo stalno, plača po dogovoru,
Iščem bratranca ALOJZIJA j SAJN. podomače Audrejov iz Juršie pri Št. Petni. Prosim.I da sc mi oglasi. Jaz Ludwig| Šajn se nahajam na Vamlalia Box 104. Allegany, N. Y.
(11-12—5)
i A..-, t.:...- 4
I,—

GLAS KAHODA. 11. MAJA 1920
ANZE PITO V
ALI
Spisal Alaksand« Dnnia, gi
v
Članstvu Slovenske Narodne Podporne
Jednote!
Dne 12. februarja 1920 sem po-] Vdovo in sorodnike pokojnih d il uredništvu Pros ve te prilože-jbratov Pivk. ponesrečenih na t>u-1» izjavo. Dne 22. februarja 19i!0 p«'rior, Wyo., hromega Valentina
47	(Nadaljevanje.)
—	Kdo ste vi T
—	Premagalei Bastile. Bastila je zavzeta! Vi ste prosti!
—	Bastila zavzeta! — .laz prost.' — je ponovil zdravnik.
Tedaj pa je pomolil olx' roki .skozi odprtino ter pričel tako sil
jlo tresti vrsta, da so se skoro odprla.
—	1'očakajtc. počakajte, — jr rekH Billot, ki je spoznal, da bi radaljoi napor izčrpa* /.e itak oslabljene inoei zdravnika, — počakajte!
Ponovil jr svoje uda~*ce.
Skozi odprtino, ki jr postajala vedno Cečja, je lahko videl jet nika. Sltdiiji je zojv" omahnil na svoj stol, bled kot smrt iu brez moči, da bi dvigt.il kolee ki je ležal poleg njega.
—	Billot, Billot! — je mrmral.
—	Da, da, in tudi jaz sem tukaj, gospod doktor, Pitov. (Jotovo -e s|H;minja1e ubogega Pitova. katerega ste spravili na rejo pri teti Angeliki. Tudi Piiov jr prišel, da vas oprosti.
—	»laz luliko zlezem ^kozi to odprtino. — j<> rekel zdravnik.
—	Ne. ne, — mi odvrnili glasovi. — Počakajte malo.
Vsi navzoči so /.družili Nile v skupnem naporu. Zid se je pričel k ruši t i in vrata so padla. Uilliert se je nahajal v objemu Pitova in Billota.
(»ilbert, mali kmet i>: Tavernav, je bil mož štiri do petintridesetih letih, blede. a ne bolchne obrazne barve ter blestečih oči. Njego\ i.os je bil raven ter !«-|m» oblikovan. V navadnih časih je bila ;ijego a.« obleka priprosta iu strojra kot <>iwi kvekerja Ta strogost pa j« \ sled svoje izvanredne čistosti mejila na eleganco. Bil je več kol srednje velikosti ter zelo močan.
Čeprav že šest dni v ječi, je jetnik še vedno skrbel za svojo zu jianjost. Le brada, kat^'a mu je medtem zrasla, je kazala neko zanc laarjenost, čeprav je le še povečala belino njegovega obraza. •
Potem ko s.* je ztrgal iz objema Pitova in Billota, sc je obrni] proti množici, ki jc hibi vdrla v irčo.
Nato paf kot da mu zadostuje trenutek, da dobi nazaj polno o-blast nad seboj, je rekel:
—	Dan, katerega sem videl vnaprej, je prišel. Hvala vam, prijatelji moji, hvala vM«"nemu duhu. ki bdi nad prostostjo narodov!
Podal je svoji obe roki množici, ki pa je spoznala v zvišenost njegovega pogleda t 'r dostojanstvu njegovega govora velikega nio ža ter si komaj upal't dotakftiti se rok.
Nato je zapustil svojo celico ter Sei, opirajoč se na Billota. pred to množil o, ki i in je sledila.
Dospevši do	je Gilbert obstal vspričo nebeške luči, ki gj.
je osvetljevala. Dvignil je oči proti nebu, prekrižal roki na pršil, ter govoril:
Bodi poz»lra\' jena. ti lepa prostost! Tvojemu rojstvu sem prisostvoval ze onstran morja, v novem svetu in stara prijatelja sva Pozdravljena bodi, lepa prost ost!
Smehljaj zdravnica je potrdil to izjavo. Veselje, katero je za pazil tukaj, pri celem narodu, pijanem prostosti, ni bilo zanj nič novega.	/
Potem, ko jo |H>i:iišljal par sekund, je rekel:
—	Billot, uarod jc torej premagal despot izem ?
—	Da, gospod.
—	Ill tudi vi ste se bili *
—	Prišel sent, da vas oprostim.
Vedeli ste torej /a mojo aretacijo?
Vaš sin me j" danes zjutraj poučil o tem.
I 'bogi Krnil! .Mi ste ga videli.'
—	Ali je ostal m i "ti o v svojem zavrnili?'
Pustil sem ga. čeprav odpornega, v rokah štirih bolniških strežnkov.
-	Hotel je iti z nami. da se bije.
Ah. je vzkliknil doktor in smehljaj triumfa je zaigral kroj« i jegovih ust nil*. Njetrov sin je odgovarjal njegovemu upanju.
Vi sle torej rekli.' jc vprašal Billota.
.laz sem rekel, »bi Iwmio zavzeli Bastilo. če je doktor Gilbert v Bast li. Bastila je »Itij zavzeta. To pa ni iie vse.
—	Kii.i pa jc št.'?
—	Skatljiea je ukradena.
—	skatljiea, kat"V»» sem vam zaupal jaz?
—	Da.
—• In kdo jo je ukradel.*
Ljudje, ki so pod pretvezo, da kotifiscirajo brošuro, katero ste postali \ i. vdrli v mojo hišo. me aretirali, zaprli, preiskali hišo ter odnesli škatljico.
—	Kedaj se je zg«*l'lo to.' y — Včeraj.
Aha. očividno obstaja torej zveza med mojo aretacijo in to liitvilio. Ista oseba, k- je dala aretirati mene, je dala tudi ukrasti bl.atljiro. l e bom izv< tlel za povzročitelja moje aretacije, bom izvedel tudi za tatu škatljice. Kje so arhivi? — je vprašal doktor ietni-škega paznika.
—	V hiši govern« rja, gospod moj. — je odvrnil slednji.
—	K arhivom torej, prijatelji, k arhivom! — je vzkliknil doktor.
—	C ON pod moj. - je rekel paznik, ki ga je nekaj časa zadrževal, pustite me sl-diti vam ali me pa priporočite tem "dobrim ljudem, da sc mi ne pribiti kaka nesreča.
—	- Nuj ho, — je r*>kel doktor Gilbert.
Nato pa s«, j,, obrnil proti množici, ki ga je obdajala napol ra dovedno, napol s spoštovanjem, ter rekel r
-	Prijatelji moji, priporočam vam tega dobrega moža. Opravljal je s\oj posel s tem, da je odp ral vrata tega naj se niti ne zgodi liič žalega.
Ne, ne. — s«' j< glasilo <mi vseh strani,-— nič se mu ni treba
bati.
IIMila vam. gospod moj. — je rekel paznik. — pa hočete iti \ arhive, nc morate podvizati, kajti zdi se mi,.da pož gajo listine.
Ah, potem ii" smemo iz gub" t i niti trenutka! — jc rekel Gilbert. — K arhivom'
Pohitel je na dvorišče vladnega poslopja. Množica, na kojc čelu sta vedno korakata Billot in Pitov, mu je sledila.
Pred vrati dvorane arhivov je gorela velikanska grmada pa pirja.
Ljudje so se polastili arhivov Bastile. B I je to obširen, z registri iu načrti napolnjen prostor. Akti vseh izza sto let v Bastili zaprtih jetnikov so sc nahajali tukaj Narod je trgal pap rje. kajti doniievnl je. da daj*1 na postaven način jetnikom prostost, če raztrga ter uniči njih registre.
< i d be rt je vstopil. S polnočjo Pitova jc iskal registre, ki so še Hali potoiiH in registrov tekočega leta ni bilo več na mestu. ,	^ *	(Dalje prtkodajMs.j	__,
»■m dobil odgovor od preds**dni-u SNPJ., v katerem zahteva*, tla
Završuik in.vas vse Slovence v Kock Springs, Wyo., kličem za
»>šljcm zapriseženo izjavo. Dne priče. Vi me sodite in obsodite, če
l. marca sem odposlal g. predsed-rku Cajnkarja ne le zapriseženo ziavo, temveč tutli navedel vsak M.samczen slučaj iu navedel tudi
ne govorim resnice! Vam je zna-nd. . da moje besede niso nobena namigavanja, noben, častikraja Vi. slovenski -premogarji v Rock
>: iče. ki vedo. da st> moje besede. Springs in okolici, govorite, ali; •t nične. Mesec dni ni bilo nobe-jste že kdaj srečali Človeka, ki bi r ga odgovora. Zato sem prosil bil tako p režal po vaših krvavih iasnila. G. predsednik mi od go- /uljih k«.; vedno ved ni delavski; farja v pismu z dne G. aprila, "da'prijatelj Frank S. Taucher?!
vse predloženo seji upravnega In ta Frank S. Taucher naj po-' •Ibora in ista lx> imela pri tem static danes blagajnik na£e slavne! : Jnjo besedo, kakšen bo zaklju- Jednote! Ali nam ne kliče Jed-•eV. boste že izvedeli kasneje." nota sama vedno v spomin, da jo j Iver so volitve uradnikov SNPJ ona tista mati. ki bo otirala solze j »ved vrati in bi bilo treba čakati našim vdovam in sirotam po naši: »r'tb i Igo na zaključke upravnega siniti! In to nalogo se je ona za-; d bora. in ker mi glasilo naše vezala upravljati potom uradni-! f« 'lnote ne da svojih predalov na kov. katere smo si tni sami izbra-i zpolago za priobeenje moje iz- li. Kdo se upa tako šaliti se iz 'i' ^ pravočasno, zato sem prist- članstva, da upa spravljati v gl.{
i	ii prositi vas. da natisnete pri-J urad človeka z umazano roko in t ženo izjavo dobesedno kar naj- še dosti bolj umazanim srcem?
ii	reje možno v vašem listu. j Ali res verjamete, da je človek.
IZJAVA.
Gosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
DHrHm" «. maja. Parnik President Wflssn ii pluje 11. nuja.
Potom listkov. Iidanlh za vu kraje v Jugoslaviji In Srbiji
Razkošne ugodnosti prvepa. dru-
, fcgn ln tretjeaa razreda Potniki tretjega razreda dobivalo
brezplačno vina.
PHELPS BROTHERS & CO.
Paucngir Department 4 Weal Street	New Yarfc
IŠČE DELO NA FARMI.
Zvest, zanesljiv, vesten in po-šteu mladenič srednje star<»sti išče tlela na kaki slovenski faruii. Ddoda jalts* naj blagovoli svojo ponudbo poslati na: Jože Kegel,' c o Glas Naroda, Sli" Gortlandt Street, New York, N. V. I	(11-12—5)
Rock Spriijgs, Wyo.,
dne 12. februarja 1!J20.
'A zanimanjem sem pričakoval.
Kad bi izvedel za mojega brata ANDREJA KKRZXAR. p«do-maec Vrbočki. Doma jc od Nove Štifte pri Gornjem Gradu Štajersko. Prosim rojake po A-meriki. če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se mi pa sani javi. —^ Lucas Kerznar. K. F. D. 1. linx 6!» E. Euuuiclaw. Wash.
(11-1 ."J-—3)
R;id bi izvetlel za svojega sina FRANCETA MIKOLETIČ. .loma iz. vasi Kuteževo pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake po Ameriki, da ga opozore in um povedmi, ker 011 nc zna či-tati. naj se oglasi svojemu očetu v stari kraj. — Janez Miko-letič, vas Kuteževo «st.	po-
šta Ilirska Bistrica, Carniola. Ven oz i a Giulia. via Italia. (10-11—5)
POTREBUJEM SLOVENKO j
za pomoč v^krojačnici. ki zna šivati. 7.a začetek plačam $1<*>.00 na teden in za izurjeno plačo pri-btdjšam. Jaz imam svojo krojnč-nico, tukaj sem 17 let iu m* samec. Pišite na: Frank Ovca. l:'»7 So. 4t!i St.. Grand Juuetion. Colo.
NAPRODAJ FARMA,
obsegajoča 100 akrov, fina zemlji. skoro ravna, dobro poslopje.) studenčna voda, 2 in pol milje od mesta, 15 minut do železničnc po-» str je. 12 krav. 1 bik. telite. 2 konja, vse poljedelsko orodje. (*e-na vsemu je $4<~i00; tak<u -fctOUO. | ostalo na lahke pogoje. Prodam J radi bolezni. Kupec naj sc obrne ( na lastnika: William L. Cli.ip-mr.n. R. 2. Ilatwick, Ots4*go Co.. N. V.	(8-11—5)
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler le nnj-
»tarejsi «l»vi>njik>
zdravnik.
list v Itttuburchu. ki ima ZK-letito piakno » z<l ra vije nlu vaeb mu*klh bolezni.
Znutmoljenle kr
vi zrli »vi a irla-M>\item	kt sra Je izum»1 dr. prof
Krlleh. <*"e Imate mosolle ali menur-t-ke po teleru v urin. Izpadanj** laz.
v kohteh. pri<1lie In i*'*lntll vam bom kri. Ne čukujte. ker ta bo lez<>n h naleze.
Vfo moAke Solezenl zdravim po o-kra iftanl metodi. Kakor Intio oi>hzu» •Ja »aru pre/irliuje z<lravie. ne <*akaj te. iftinfC pildlte ln laz vam Ka bon. zoper ■•••vrnil.
|l>driMele ali VfKlno kito ozOrzvtni V Jn. urah in eicer brez operarlje.
I^otezni mehurja. Ki po\-zro/-a)o bo Inine v kri^u in hrbtu ln vtaaih tudi nri puS^ftnjj vtMle. ozdravim ■ Koto vent k>.
Revmattzem. trtrnnje. b^'tefine o tekline. »rl^ftre. ikmle In dniK* ko žne bolezni, ki naeianejo valed ne^l-Kle krvi. ozdravim v kratkem faau ni p.-treb»o !fžalt.
l*r».1fie ore: vttak dan od 8. ur« zjutraj d.. S. zve«*er:Sr i>»tklh od *. zlu traj do S. nopoldne. ol> nedeljah od zjutraj do 2. t>oi>olda«.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Pennsylvania rojak
ki je s svojimi nastopi vedno do kazal, da ga solza sirote, vdove, pohabljenega sohrata in solza sirote društvenega sob rat a ne gane. ali res verjamete, da je tak člo-'« J bo prinesla izvanredna seja vek zmožen komu otirati solze? ;1 ivnega odbora. Prebral sem Človek brez srca ni človek in' l« Igi zapisnik in oddahnil sein se. kot tak nezmožen čuvati blagajno j •Vrjauieiu, da sc je oddahnil z naše Jednote. Zgodovina našo n noj vred vsak član, kateremu Jednote nas uči. da ljudje take e pri srcu dobrobit Slovenske vrste niso še nikdar prinesli Jed-v trodne Podporne Jednote. j noti nič dobrega, na drugi strani Veliko nami ga vanja je bilo pa zakrivili že dosti gorja. Sma-i iuje čase v našem glasilu. Bo- trali so Jcdnoto za korito, iz kači » jc vsakogar, ko je videl, da 'tcrega za more brezvesten in sebi-•c to iiamigavanje tiče ravno o- cen človek vedno zajemati z ve-t j, ki so ai iztekle neprecenljivih liko žlico.
lug za našo Jcdnoto. Sedaj Odgovorna osVba na odgovorno .110 na jasnem. Veliko grmenja, mesto!-Dvomljivi karakterji, proč 11 do dežja!	|od blagajne naše Jednotb! Dvom-
<>l»šireii zapisnik nam je v par Ijiv karakter je mož. katerega sc " edali povedal to-le: Zadnja nam skuša utišati za blagajnika. .« 11 venci ja je bila zelo previdna Vsakdo, ki pozna količkaj raz->• i izbiranju uradnikov. Vsak po-'mere v Rock Springs, mi mora .. nežni uradnik »i je štel v dolž- pripozuati. da ima naše mesto ta-i< *>t. ne le samo posvetiti vse svo- ko dober želodec, da prenese vsaj. ,e zmožnosti Jednoti, temveč tudi toliko, kot katero drugo mesto v dati, tla bo vsak drugi sourad-(Zcdinjemh državah, če nc dosti 1 I; vestno izix>lnjcval svoje dolž-. več. Frank S. Taucher! Tebi sta-losti. Ker so bili nekateri izmed vini sledeč« vprašanje: Koliko-1 adnjkov preveč tenkovestni, je krat so ti svetovale mestne oblast ralo priti do nesporazuma prc-'sti, da se fiobcreš iz mesla Kock It- ali slejc.	jSpriiigN, Wyo.?
Dobiček od tega nesporazuma K«»t član. kateremu je pri srcu c vlekla Jeduota, ker se je vsak dobrobit naše Jednote. vprašani . . m amezni uradnik trudil, vestno vas. bratje: Ali je človek z uma-ik! JC	pobirati naroč
p a v I jajc svoj posel, da se ni /-an i m srcem in dvomljivim ka-lnmo " G,aS Nan>da in lzdajat'
GEORGE WALETICH,
glo njemu kaj (krilati. 1'ratlni- rakterjein zaželjena oseba, d;
pravoveljavna potrdila. Sedaj se
ki so podali rcsignacijo. so s prevzame odgovorno mesto bla-i
ljujemo.
Upravništvo Glas Naroda.
nahaja v državi Pennsylvaniji.
v j,m korakom jasno priznali'gajuika pri naši Jednoti T Na vJI>r;)simo r,,jak^' tla Kredo na nc morajo, da bi ji,,, kdo Mj apeliram, da gledate na to. da sej™^ Sa	Za naklo
č Tal in sumničil njihovo delova-,nominacija tla zopet starim ura<l-'nJ°'1°St SC Va,n ZC VDapreJ Zahva '.i \ Sami scik» so žrtvovali za do-'nikom, ki so d<»kazali s svojim •r ulit Jednote. ker so raje pu- delom, da so p<;štt*njaki od nog t. i svoje urade, kakor da bi pu-Jdo glave. Cc oni ne sprejmejo no-
t ii, da bi suniničenjc napotilo niinacije. potem naj članstvo sa-j	C V I D I | Ti
;akega člana, tla bi izgubil za- mo določi, komu se bmlo izročila!	U I H II I L V
i] ajije v Jcdnoto. Vsa čast jim! odgovorna mesta v naši Jednoti.	-
pisniki iu številke naše Jedno- IViljencev in pred vsem dvomi ji- Zadnje čase se je doznalo, da sc c govore jasno. Dokler so bili vih usiljencev uii ne maramo! To na pošti v Jugoslavijo mnogokrat a .1 možje v uradu, je lahko legel bodi naš odgovor vsem onim, ki|pripeti, da je iz registriranih pi-.> ik član k počitku brezskrbno, se zavzemajo zu o^ebo kot je Fr. ^m ukraden gotov denar in celc :er je vedel, tla je bil vsak 11 je-. S. Taucher.	'	, čeki Pismo prcjme naslovnik, a
gotov denar in ček pa izgine. Tc j se pa pripeti, ker vojaška cenzn j ' ra odpira pisma, in nepoklican:' cenzor pobere zase, kar mu prav i pride v teh časih navijanja cen i Izvedeli smo, da je Slovenka ku i pila ček za 2000 kron ir ga posla la v Domžale v registriranem pi
vinar naložen
Vil-I.
Čudno se ini zdi.
bil
v varnih ro
Z bratskim pozdravom Val. Marci na. da pri vsej predsednik društva Trdnjava svoji previdnosti ne nastopajo u-j	št. 10 SNPJ.
adniki pri izbiranju mož, ki naj'	^ ^n^M
.* bodočnosti zasedejo mesta od- The State of Wyoming. -H pilih uradnikov. Pričakoval bi County of Sweetwater. čb>\ck. da se bo blagajuiku po- SS.
4a\ilo za namestnika in nasled-' W. A. Muir. a Notarv Public
Veliko zmanjšanje cen
Grozdiu! Grozdju! Grozdju!
Suho. importirano iz starega kraja. Najboljša vrsta t»0 funtov &M.00 druga vrsta 1U0 funtov $21.00
MO!ST, svežega grozdja 51 Ral $62.50. >IOŠT, svržrga gro/dja 26 gal $t0.
Zdravilno vino Ferro China 12 steklenir $18.(HJ. Naročite, dokler je ras. ker so vse rene veljavne le za kratek ras. Posebna rena na debelo. I>enar se pošlje v priporov enem pismu ali |»o
Money Orderu.	S . K U C I C H
Dalmatian Cal. Grapes Co. 66 COKTL,\NDT STREET	NEW YORK CITY
PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI.
Take ponudtie vam ne nudi noben drugi zdravnik.
Jaz imam toliko zanpanja v svoj uspeh in sposol*-nost. da vas morem ozdraviti, »l:i za svojo prizade-vsitij«* |>ri vašem »lravtjcnjii ne zahtevam niti renta vnaprej. PLiftijte za mojo nsluco, ko l«oste z»lra-vl. Jaz sem najstarejši Specialist v I*lttst»urehii, s 4o letno prakso. K meni prihajajo ljudje »hI blizu in 1 hi leč, da jiti hitro ozdravim. Govori se slovensko
Dr. B. F. MULL1N, specialist. 411 FOt RTU AYE., 2 nadstropje. PITTSBI RC.H
Pazite ua štev. 411 č»'trta Ave.	PENNA.
( f- smu, ček je izginil, besede pa v pismn: tu ti pošljem ček za 2000 kron pa tako prečrtane s črnilom da se ni dalo brati.
Ne zatrjujemo, da vsi cenzorji ! kradejo, a dobe se pa le brez
lika moža, ki bo prekašal prej- in and for the said County aijega v vsakem oziru. Mesto te- Sweetwater. State of Wyoming, ga se nam je sporočilo, da je na- do hereby certify that Val. Mar-stavljen za začasnega blagajnika eina. who is personally known to neki Taucher, ki je brez obotav- me to be the identical person who Ijanja voljan in željan sprejeti signed the above and foregoing
nominacijo za glavnega blagajni- instrument, appeared before me vestneži, ki take stvari zasebe ob ka Slov. Nar. Podp. Jednote. |1his 51 h day of May, A. I). 1!>2U.; drže.
Kdo jc ta Taucher! Popolno and acknowledged that he signed. Rojake svarimo, da naj nikari ime ui naznanjeno v glasilu. Saj *«'alcd and deliver the foregoing, več ne pošiljajo gotov denar v pi-ni '»> Frank S. Taucher, ki se je instrument as lie free and volim- smih v Jugoslavijo, ker pripeti se jjrt selil iz mesta Rock Spring* , tary act f»>r the purposes therein kaj lahko, da ga ne dobi on, ko Wyo v Chicago! Saj to ni oni set forth.	jmur je namenjen. Najboljše je de
h t ank. pod katerega pritiskom so Dated this 5th day of May. A Lar pošiljati po dobri banki, fc :e krivile vdove in sirote, ko jim D. 1920.	jima v Jngoslaviji dobrc ^^ ^
je trgal od ust jKid^re, katere My commission	expires Febru-^ Wtr sedanjemu času pri vi spadale njini po njihovih po- ary 17th, 192:i. .
iie-eccenih možeh in očetih! Saj	\V. A. Muir.
t-»» ni oni F. S. Taucher. ki je vle-^ .	Notarv Public ke' za nos občinstvo in d<dgo časa (Seal.) tudi članstvo na£c Jetliiote, da jc
merno izplačujejo, tako na pri mer smo dobro prepričani, da kr čekovni urad v Ljubljani prav do bro sedaj posluje in tudi prime
pre^krbel ubogemu in hromemu' Prvo nedeljo v mesecu marcu r0m* Wtr° Plažlli«- » čekov •cobraI« $25000.00 odškodnine iu je društvo Trdnjava st. 10 SNPJ. kouečno odslovil pohabljenega v fl<»ek Springs. Wyo.. noiiiinira-reveža s svoto $600.00! Saj to ni lo kandidate za gla\iii urad. Fr. oni Taucher ki je pod krinko S. Taucher !«ploh ni bil nomini-prijateljutva in bratstva se u»i- ran pri načeiti društvu. <lasira\iu» I jeva I v •družino svojega druitve- je bil on čdan našega društva nad nega sob rat a tolik«* »'asa da mu deset let. Zakaj-ne*? - -je uničil dom in družino!	—Adv't.
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
JD ROP. IIA RT na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knj i j; te^a easa.
Ko jc odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih d~žav zbnil nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jili predsednik prečita, pred-110 sc sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis tc knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, jc podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE $3.00
nim uradom v zvezi pa je tudi FRANK SAKSEK, 82 Cortlandt St., New Tork, kateri je sedaj prav zadovoljen, da se poslužuje te poti, ker prepričal se je, da čekovni urad izplača nakazila od dneva ko fredo iz New Torka t 4 do 5 tednih.
DOCTORLORENZ
eoini slovensko govoreči zdravnik tpecijali6t mo&kih bolezni
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke^ znam slovensko, zato vas moiem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-ri 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moakii bolezni. Zato iae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimprej«. J
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazul)« In Hm po totoou. bcioznl v grl«, ls> padanje laa. boi*£ir-.a v koptoh. at ara rana. ftlvCna bolezni, oelabeloat. bolezni v mehurju, ledcah, jetrah ln telodcu. rmonlco. revmatllzem. katar, zlato Silo, naduha Itd.	t ^
Uradnd ure ao: V pondeljek. aredah in petkih od s. ure zjutral de s. ■ apaldna. V torkih. Četrtkih In eobotah od I. ure zjutraj de S. ura zvečer. OP nedeljah pa do a ura pi poldne. PO POtTI NC ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITB 1MB IN
naslov.	r
Dr. LORENZ mr—Ai* Pittsburgh, pa.
Nakatarl drual zdravniki rablje tolmače, da vaa^raeumajo. J az znam hrvataka ftp Is etarapa kraj«, zate vaa lat Je
J