(Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu« v torek 5» februarja 1918 tetrnk X Ml?. izhaja v>ak lian /juira}, C t-. - sv. Frančiška srsKc; tiredniitvu. - Ncf^i^irsns Izdajatelj iti odgovorni .Edinosti'. — Tisk tisfr&rne lUdi ob nedeljah In praznikih. — Uredništvo •a št. 20, i. na d str. — Dopisi na) se pobijajo pisma se ne s,p:ejem3jo, rokopisi se ne vračajo, urecinik Štefan Godina. — Lasinik itonsorcij lista /sidinosii*, vpisan« zaoruge 2 onu jenim poroStvom, v Trstu, ulica sv. FrančiSt.a AiiSkega si. 20. — Telefon uredništva m uprave «. 11-57. - Naročnina znuSa: Za • !o leto K 31 20, pol leta K 1£60. « K 7-80, za nedeljsko Izdajo i* celo leto K 6 20, pni leta K 3*60. Siesece EDINO Posamezne številke po {* vin., zastarele 10 vin Oglasi se računalo . mltimetf« v Sirokosti ene kolone. Cene: ojl.si trgovcev in obrtnikov : iJ »in; osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila, t.g'asi denarnih zavodov msn p> "tO vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 21».—; vsaka nadaljna K 2 - Mati oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 30 vin. Oglase sprejema tnseratnt oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PUč-ije s« izključno le upravi „Edinosti' Plača in toži se v Trstu. Uprava In insenrtoi ddelek te nahajata v ul.sv. Frančiška As. 'JO. PoStnotiranilnlCni račun ft -11 ^53, Iveinn srinsdnnporoaM. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 4. (Kor.) Med Adlžo In Plavo Živahni topovski boji Vzhodno Brente sta bila odbita dva sovražna poizvedovalna sunka Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan Javlja: Zapadno bojišče. — Na mnogih točkah fronte topovsko delovanje, ki je proti večeru narastlo zlasti v Flandriji med gozdom Houthoulstom In Lysom in na obeh straneh Scarpe. Zapadno Be!H-courta se je izjalovil močen angleški poizvedovalni sunek. Ob Ailetti, severno Braye, so Francozi vdr'1 mimogrede v nase stražne postolank\ Lastna pehota in pionirji so privedli severozapadno Bezonvau>:a In francoskih ja kov 19 ujetnikov. V zračnih bojih in od tal |e bilo v zadnjih dveh dneh sestreljenih 18 sovražnih letal iz 2 prlvezna ba ona. Italijanska fronta. — Med Adlžo in Piavo na več krajih topovski boji. — Na drujih bojiščih nič novega. Prvi generalni kva/tirmojster nI. Kudendorff. TURŠKO. CARIGRAD, 2. (Kor.) !z giavnega stana se javlja : La-tne napadne čete so na dveh točkah v hodno ceste Nablus-Jeruzalem vdrle v angleške postojanke, prizadejale sovražniku znatne krvave izgube in vple-nile eč orožja in orodja. Sicer je položaj neizrremenjen. CARIGRAD, 3 (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Potočaj je povsod neizpre-menjen.__ SOVRAŽNA URADNA POROĆILA. ItafUmsko poročilo. 3. februarja. Zmerno lopovsko delo-lovanje cd Sti'fskega sedla do Piave, živahnejše ob dolnjem teku reke. Sovražnik je br z uspehi razstrelil dve raini v oi-o'išu Pasubia. Patruljni spopadi na vi sočinah severovzhodno Monte Grappe. Vi.led lepega vremena ie bilo delovanje naš h letalce/ jako živahno. V ozemlju vzhodno Piave so letalska brodovja bombardirala zb.rahšča in zvezna pota na črtah za so ražno fronto. Sestrelili smo le-kom dneva 8 sovražnih 1» tal, od teh 6 an-gleški letale, ki so uničili vrh ttga še en privezni halon. DOGODKI NA MORJU. _ BEROLIN, 4 (Kor.) Na severnem bo-jiSčh bilo pni« p jen h zopet 18.000 ton FRANKOBROD OB MENI, 4 (Knr.) „Fra ikfurter Z-iturg" ] oroča i 1 Haaga: beiti -.aj je pr spela z nevtralne strani vest, da je dne 26 decembra p. 1. neka velika anglfška b' ina iad n v bližini vojnega pri stanišča v F.rth of Fortnu zadala na mino in se potopila. Hlrouna poklanja z Rusijo. Orot Czernin o uktajinskem vprašanju. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz Bresta L tovskega se poroča: Po izvajanjih Lubmskega je podal predsednik a stro ogrske delegacije, grof Czernin, imenom delegacij štirh zvezn h vlasti sledečo izjavo: Imenom d • Jegacij štirh zveznih \lasti izjavljam sk-dt če : Ka cor je znano, ,e predsednik ukrajinske delegati*, državni tajnik Ho'ubo vič, dne 10 januarja iz a vil na plenarni sej}, da pr.-čenja ukrajinska narrdna republika na podlagi členi 3 vse ukrajinske osrednje rade z dne 7. (i»o). novembra 1917 zopet svoj nar« dni obstoj in nastopa v polne:ii obsegu vse na tem polju pripadajoče ji pravice in mednarodne odnošaje. Z ozimni na to da smatra vlada ukrajinske j publike za pravilna, da zavzame na sedanj mirovnih pogajanjih s imostojno stil išče. Nato s^m podal na skupni seji 12 januarja rgiB imenom štiiih zveznih zvezn h vlasti sledečo izjavo : ..Priznavamo ukrajinsko delegacijo kot samostojno de-legaC'jo in za poob aščeno zastopstvo *a nos loj ne ukrajinske narodne republike". Zozirom na izpremenjeao stal.šče, ki ga je ta'z 1 predsednik ruske delegacije na plenarni seji 3O januarja v tem \p aš^nju, č'š da je mogoče priznati in aktivirati le take dogovore, ki so formalno potrjtni od fed rativne ruske republike, izjavljajo delegacije 4 zveznih vlasti v očigled ravnokar pojasnjenemu stališču d.Iegacije U jevskega ministrskega sveta sledeče: „Mi nimamo nobenega povoda, da bi na plenarni seji ia. januarja 19I8 izvršeno priznanje ukrajinske defegac.je kot samostoj-r e delegacije in pooblaščenega zastopstva lkrajinske narodne republike zopet preklicali ali pa omejili. Dalje se nain idi po trebno, da izjavimo, da smo že sedaj pripravljeni priznati ukrajinsko republiko za neodvisno, svobodno/ suvereno državo, ki zamore sklepati samostojne mednarodne pogodbe". T r o c k i j ie odgovoril kratko, da svojih dosedanjih naziranj o ukrajinski državi ni izpren enil in mora opozarjati na to. da bi bilo št rim zveznim vlastim jako težavno navesti zemljepisne meje republike, ki so jo ravnokar priznale. Pri mirovnih pogajanjih pa meje kake države niso malenkostna vprašanja. Nato je bila seja zaključena. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz Bresta se poroča: Grof Czernin in dr. Ktihlmann sta se podala danes s spremstvom za kratek čas v Berolin, kjer se vrše konference. Konference v Berollnu. BEROLIN, 4. (Kor.) Na konference o političnih in gospodarskih vprašanjih, i se tičejo skupnega interesu- ga ozenr a Avstro Ogrske in Nemčije, pride o jutri semkaj tudi dr. Ktihlmann, grof Czernin in general Ludendorff. Konferenc se bo udeleževal tudi nemški veleposlanik na Dunaju. Protest finske vlade proti ruskim nasilstvom. DUNAJ, 3. (Kor.) Avstro-ogrska vlada je prejela sledeči protest finske vlade: Ruska vlada je sicer prbnala finsko vlado, vendar pa neče umakniti svojih čet iz dežele, Te čete kale mir v deželi z umori in požigi. Na F nskem mudeči se zastopniki luske vlad? razdeljujejo municijo in orož e med nemirne elemente in prej re-čujejo ustanovitev redovite oblasti fmoke \lade. Ruski komisar za vojne stvari je v Tib< rgu mudečim se vojaškim pooblaščencem ukazal, naj razorože finske strelce in oborože s tem orož;em revolucionarje. Mornar širi t d bor v Heisingforsu je ust-meno izjavil finski vladi, da je zaint^re iran ni izvedbi snciialne revolucije in pripravljen, da pod «ira revolucionarne tolpe proti varnostnim č -ian in dižavlja-nom z orožno silo. Ker pomeni postopanje ruske vlade težtco žaljenje Finske, zato vlada odlučno protestira proti naštetim odredbam ruske vlade in sporoča to vsem vlastim, ki so priznale samostojnost Finske. — Enak protest je poslala Finska tudi nemški vladi. tega le ie poostril vtis, ki ga napravila nasprotje med dozdevnimi idealističnimi cilji, s katerimi so ile osrednje v asti na pogajanja v Brest, te med nHhovimi sedaj pc javfjajočtml se osvojevaln mi m roparskimi načrti. Vsled teh okol ščin je prišel vojni svet do prepričanj, da je njegova edina glavna dolžnost, d(s zasigura nadaljevanje vojaških naporov zaveznikov z zadnjo energijo in z najožjim ia najučinkovitejšim skupnim delovanjem. TI napori se bodo morali nadaljevati, dokler ne dosežejo pri sovražnih vladah in r-arod h take izpremembe v ml-šl enju, kl bi nudila nado v" skl r.ilev miru, ki ne pomeni nol>eri kapitulac je pred agre-sivnim, zakrknjenim inil tarizmom glede vseh onih načel, ki jim hočejo pripomoć* zavez-r.iki do zmage, načeiom svobode, pravičnosti in spoštovanja p*avic narodov. Od vrhovnegi vojnega sveta Izvršeni sklepi ne vsebujejo Te splošnega vodstv a vojaških st/ati zaveznikov na raznih bojiščih, ampak prav posebna tudi najožje in najuspešneje združenje v^eh narodov zvezn h vlast v boju proti osrednjim vlastim pod kontrolo vrhovnega vojnega sveta. Dei k«-og vrhovnega vojnega s\eta je bii razširjen, temelji enotne polHike kakor tudi v Rapallu novembra p. I. dolo.ena akcija pa izvedeni konkretno in praktično. Glede vseh teh vprašanj je bil po obširni razpravi dosežen splošen sporazum. Dosežen je bil popolen sporazum tako med viadarni kakor tudi med vojskovodji v vseh p trebnih smereh, tla bodo zamogll soglasni sklepi doseči popoln učinek. Mobilizacija na Grškem. BERN, 3. (Kor.} Atence Hellenique poroča: Kraljevski odtok odreja vpoklic 10 rezervnih razredov vojaških okrajev Stare Grške, ra*-ven Aten in Peiopcneza. Naborni roki so razdeljeni na 18 dni. Boroevlč In Bohm-Ermolll - feldmaršala" DUNAJ. 3. (Ker.) Cesar je imenoval gen. polk. B6hm-Ei moilija m Boroeviča 2a fcldmarša'a. P O D K I S T E K. Sbvinska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. Izvošček je privozil iz rue Saint Jac-q»es. dru-gi pa je zavil okoli vogla rue des Carmes; ne da bi se ustavila, sta se - srečala vozova ravno pred markijem in od-stranjajoči se ropot voz je pobudil marki-ju bolestno razočaranje. Revolucija na Finskem. STOCKHNLM, 3. (Kor.) Ruski ljudski komisar Proskij je prispel v Helsingfors in imel pred senatnim poslopjem govor, v katerem je obljubljal krepko pomoč sstrani za oda Smolnega. STOCKHOLM, 3. (Kor.) Poveljnik Šved-s k.' eksprdic'je na Finsko v svrho prepe-Ijave tamkajšnjih Skandinavcev v d movl.io je javil brezžičnim potom, daje bil iz Rafsč pri Montylnofu v nedeljo ob pol 1 popoldne otverjeno streljanje na sprednjo ladjo. Oko i 6 granat je eksplodiralo v ledu, približno tisoč metrov pred ledolomoin. Čez š iri ure so prispeli ruski mornarji ia zastopniki rdeče garde na vojno ladjo »Svensk-sund* in naznanili, da so Rusi le ato ustavili 1 djo s streli, ker so jo zamenj li z ledol mi om „Sampom4*, ki je pobegnil iz Finske. Vse ladje, razven vojne ladje „Svensk-suna" so dobile nato dovoljenje da smejo pristati v Montylnotu, Vojni svet v Versaiilesu. Skupni vojni svetentente odklonil zadnje i jave centralnih državnikov in sc izrekel ?a nadaijevenje vojne. PARIZ, 3. (Kor.) Vrhovni \ojni svet je imel med 30. j »nuarjem In 2. fel ruarjem pod predsedstvom rr. in is4 rskega predsed ika Clemence uja 7 skupnih sej v Versail esu, ki so se jih udeležili: za Združene države generala Bliss in Pershing, /a Francijo Cle-mencean, Pichon in generali Foche, Petain in Weygand, za Anglijo Lloyd Ge irge, lord M iner in generali Robenson, Wilson in Haigh, za Italijo Orl ndo in So ino in generala Cadorna in Alfieri. Vrho\ ni vejni svet se e obširno bavil z najnovejšimi izjavami grofa Czernina in kancelarja in nI na^el v njih noben h stvari, ki bi se zamogle približati od one zveznih vlad formuliranim zmernim pogojem. To prepričanje je vrh PogI dal je na uro: dve in petintrideset minut! Potemtakem Nadja ne pride več! In saj po onem, kar se je dogodJo med njima, sploh ni mogla priti 1 Kako j - tudi mogel upati kaj takega I Kaj je vendar m stil! Pc lastil se ga je obup. Pogled po ulici z vsakdanjimi hišami, dolgočasni, trudni obrazi mimogredočih ljudi, vse mu je posialj zo-pemo. Čemu neki žive ti ljudje ? Ka <*« neki hodijo ? Kaj počenjajo ? Za kaj se zanimajo? Vse je bedasto, nepotrebno, pusto inpraz- Tedaj p je privozil tretji voz tako po- no! Hipoma je zavrela v njem silna jeza časi, da se je moralo misliti, da obstane crrl v?ak čas. Kočijaž je, vozeč po r'i J, natančno o; a oval h šne številke. Hubertu je hotel 1 srce zastati, in ko je voz počasi pri-n3zil mimo njega, t e da bi bil obstal in ne da bi se bil kdo nahajal v njem, bi bil Hubert najra ši razbil okna kočje in neum-vaga kočijaža oplazil z njegovim lastnini bičem. ve ikanski srd proti praznoti človeškega živ ljenja; kajti samo majhne kretnje v tem vrvežu bi bilo treba, pa bi bil pijan od veselja : saj bi ne bilo treba drugega, kot da bi b la grofica Miranova vzela erug voz in povedala kočijažu naslov te hiše... Mislil je iako i ključno nanjo, da je mislil, da jo vidi, ka^ o stopa po Louvru, kako najema izvoščka in pnhaja.,r. Toda vse njegovo Za odeležUo zusicpnlkov nuslro-ošrsRin norsdcs na mlraoniH po&jan]lii se je zopet zavzel Jugoslovanski klub" s sledečo izjavo, ki jo je izročil minist u za vnanje stvari, da jo izr< či predsednikom delegacij na mirovnih pogajanj a v Brestu Litovskem : Gospod predsednik! Dne 9. novem i ra je kongres sovjeiov sprejel temeljna načela mirovnega predloga. Ta načela pravijo, da je smatrati za* aneksijo ali nas Ino pri^astitev, ako katerakoli država nasilno drži katerikoli n rod, ako se brani priznati prebivalstvu proti njegovi v< Iji, izraženi bod si v časopis;;! ali na ljudskih sho dih ali v sklepih strank, bodisi z uporom ali ustajo proti tlači;elju, pravo plebiscita . . ako odklanja pravico, da si prebivalstvo samo uredi ob iko svofe politične vladavine. Nadalje ruska vlada slovesno ;zjavlia, da je odločena podpisati mir, ki bo napravil konec tej vojni pod omenjenimi, za vse navode pravičnimi pogoji Ista vlada končno pied-iag , da se naj udeleže mirovnih pogajanj zastopnii i vseh narodnosti ali narodov, ki so bili potegnjeni v vojno, ali ki vs'ed vojne trpe. Na brzojavno okrožnico sovjeta ljudskih komisarjev z dne 28. no embra 1917 je izjavila avstro-ogrska vlada, da sprejema načela ruskega mirovnega programa: brez aneksi], brez kontribucj, z garancijo . a pravo narodne samoodločbe. Nato j jugoslovanska delegacija na Dun?ju in v Zagrebu istočasno z zastopniki če^k^ga in ukra inskegi naroda dne 5. decembra 1917. v navzočnosti avstro ogr ke skupne vlade in zlasti zunanjega mi btra sovesno proklamirala, da vztraja prt popolni In čisti izvršitvi samoodločbene pra\ice svojegi na-rodn ter zahteva zato zadostno garncijo. Pri tej priložnosti in opetovano pozneje je javno z vsem poudarkom zahteva'a zato zadostne garancije. Pri tej priložnes i in opetovano pozneje je javno z vsem povdarkom zahtevaTa, da se zastopniki avstro-ogi skih naiodov prtpustijo k mirovnim pogajanjem. Akoravno izražajo te zahteve željo pretežne večine prebivalstva, avstro-ogrska vlada ni le kategorično odklonila udeležbe za-stoonikov narodov pri miro\nih po?aj njih v Brestu-Litovskem, temveč je pri pogajanjih najodločnejše izjavila, da ni pripravljena i riznaH pravice samoodločbe narodom, prebivajočim tokraj državne meje. češ da da dajejo obstoječe ustave tem narodom zadosino varstvo, da se v monarhiji svo bodno razvija;o. Z ozirom na to dejstvo in ozirom na to«, da se pri mirovnih pogajanjih odloča o usodi in eksistenci našega naroda, smatramo za svojo sveto doižnost, da neprikrito izrazimo svoje stališče k tej zadevi. Od fi. stoletji prebiva narod Slovencev, Hrvatov m Srbov, ki se skupno imenujejo Jugoslova i. na ozemlju severno in vzhodno Jadranskega morja. Podjarmljen enkrat od Turkov, enkrat od Germanov in deloma tudi od Romanov je preživel narod stoletja težkega suženjstva. Kadarkolf in v kateremkoli • bsegu so si deli naroda zvojevali državno svobodo, je vzcvetela pri njih kultura In civilizacija, med tem ko *-o zasužnjeni deli naroda pod turškim gospodstvom odkrito, pod germansko cb'as jo pa pod drugimi naslovi in v (!rugi'i obl kah morali prevzel ulogo služabnika in proietarca. Navzlic temu strahovitemu pritisku se ja v vse n narodu ohranila živa iskra id je svobode, neprestano stremljenje po narodni združitvi. Izbruh svetovne vojne je prinesel našemu na najrazličnejše državne obiike razmesarjenemu narodu nova težka trf ljenja. Pod strahovitim p:i;skom voja ke organizacije je bil uni.en cvet naroda, ki so ga medsebojno izigravaj. Istočasno je pričelo v monarhiji hudo preganjanje Jugo-lovanov. Na deseitisoče rotioin je mlo iztrebljenih ; možje, ž ne, otroci so bi'i s sodbo ali brez s i.be justiiicir ni; njih vo premoženje h imetje je bilo oropano in uničeno. Se mnogo večje število Jugoslovanov je bilo kar nsjhujše trpinčenih in vrženih v ječe; drugi tisoči ao bili prisiljeni zapustiti domovino ; na tisoče državljanov je bilo določenih za talce v varstvo avstro-ogr^ke armade; mučili so jn in deloma pomorili. V tej krvavi meščanski vojni proti bre.a;cdi, j - dobil naš narod novega poguma, in p i e! je odkrit boj za svojo neodvisnost. D:ie 30. maja 1917 je pre-č tal načelnik Jugoslov n kega kluba v dunajski poslanski zbo niči izja o, ki zahteva združenje vseh oze * elj monarhije, koder preb vajo Slovenci, Hrvati in S bi v samostojno, vsakega tujega n rodnega gospodstva prosto, na demokratičnem tem i ju zga-jeno državo pod žezl m habsburske-loren-s e dinastije. V neštet h javnih izjavah se je nato združila volja vsega naroda brez ozira na stranke in razrede v zahtevi po svobodni neodvisni državi. Navzlic obupn mu od poru obeh privilegir?.nih naro o v, Nemcev in Madžarov navzlic ogromnemu pri isku cenzure, navzl'c neprespanim grožnjam z ječo in lakoto je pri Ia čista volja naroda vendarle do jasnega izraza. Na tem me=tu slovesno pretestiramo pro*l trditvi, da obstoječe ustave monarhije na ka; koršenkoli načii omogočajo svobodni razvoj naroda. Narobe: te ustave dajejo obema pr.-viligiranima narodoma na razpolago sredstva « ržavne moči za zatiranje in izkor šča-nje narodov proletarcev. Avstrijski državni zbor je sestavljen iz dveh enakopravnih zbornic, katerh ena sestoja iz članov, ki jih naravnost imenuje vlada. Noben zakon ne more biti predi žen sankcij br^z odobritve gosposke zbornice. Poslanska zbornici je sic r navidezno izvo'jena na podlagi splošne volilne pravice, toda volilni okraji so p:ikro jeni tako, da dobi 43.0^0 Nemcev en man- vanska ozemlja, je v ostalem tako pri izvolitvi svojega prvega kralja iz haboburšk* hiše (1517) kakor tudi pri določitvi ras ed-stva ženske panoge (pragmatična sankcija 1712) ravnal po svojem popolnem samood* loči enem pravu ter je pri tem stavil p gof, da mu estane samostojnost ohranjena, kateri pogoj je bil od drugega kontrahenta izrecno sprejet. Navzlic temu, da je i il naš narod tekom stoletij vsled združenega pritiska nemškomadjarskega režima prit snjen k tlom in oropan svo:in zajamčen h pravic, se ni nikdar odrekel svoji samostojno ti in je torej tudi s his'oričnopravnega stališča popolnoma upravičen zahtevati pravico samoodločbe. Po vsem tem je naš program ta-'e: 1. Takojšen sploš n demokratičen mir, po polno razororenje, mednarodno varstvo in garanciji svob »dnega razvoja vseh narodov, velikih in malih. 2. Natodom naj se da in popolnoma zavaruje svobodna popolna samoodločba, zlasti glede vprašanja, ali hočejo tvoriti svobodno državo, in . kateri obliki. 3. Mi ne zaht varno za svojo državo ničesar, kar pnpa'a kakemu drugemu narrdu, in kar nam iorej ne pritiče. Mi zahievamo za našo državo le ozemlje, v katerem prebiva narod Srbov, Hr atov in Slovencev nepretrgano v kompaktnih masah. 4. Morje, zlasti Jadransko morje naj bo sv bodno. V kolikor bi bil promet preko naših v našem kompaktnem narodnogospodarskem ozemlju ob Severnem Jadranskem morju !ež čih pristanišč posebne koristi za gospod irski razvoj oddaljenejših narodov, smo I ri pravljen i sklepat« s temi narodi pogodbe, ki bi jim zajau čile svobodni trgovs i promet preko leh pristanišč. Mir, kat- ri petiFicira da^aš je stan e, ne bi bil mir za narode te monarhije: bil bi po-četek smrtno b rbe avst o-ojjrsKih Slo nn >v, a obenem tež*a zapieka socijalnej^a napredka vseh udeležen h narodov, a tudi mednarodni mir bi bil vsled tega položaja s'alno ogio;en. Ali je mogoče misliti si, da bi se preko moralno nevzdržnegi stanja p'krilo v<» s vo mednarodne mirovne organizacije? Vse pogodbe o vzdržaiju svetovnega miru, ki so r;a nerava'e varovati golo nas lje, so bile km_ lu r ;zc!ej ne vsled lastne nem ril-nosfi. Če že zai l. pn k Av-tro-Oprske r- o-n iihije pri mirovnih podajanjih v Bresta-Li-tovskem pobija zahte. 1 večine avstroog-fkega prebivalstva in če tudi apelujoči klic pro-letarca mea r.arodi niti p: i drugih ude ežen-cih ne najde posebnega umevanja, verular upamo, da bodo zpr.\ideli, da j zažejenl demokratski svet vni mir, če se vzdrži sedanji položaj v Avstro-Ogrski monarh ji, nekaj remogočega, in da vs : uje kal za nove zapletljaje. Zato silijo razmere, H so v posmeh demokraciji in neprts ato og ožajo sosede, že dines k temu, du be velika < e-mok^afična načela svooode in samoodločbe konsekventno zvedeio ne 1 • o kraj st «re ruske državne me e, temveč tudi na tej strani^ In res z globokim zad >ščen'em vidimo, k ko potrjuje najr- vejši razvoj mirovnih pogajanj pravilnost in n^pobi.nost naše zahteve Videti je, da L> • o usrdi Š'e' i!nih narodov, ki so vsled v jne trpeli odločali ne ie edino diplorrat« starih velesil, temv č e skupno s poklicanimi zastop- i ci narodov. L krajinski nari d je stogil na pian. Litevcem narod je S'.opil na p'an. Litevcem in Kusoncem se v principu priznava pravica, da se vdelečujejo pegajanj. In 17. t m por čajo uradno, da se je monarhija z Ukrajmci spo-iazumela, da sta o'e stranki v sviho traj- dat, 55.000 Jugoslovanov, 60.000 Čehov, j nega pri a eljskega razmerja pripravljeni pod 105.000 Ukrajincev in na primer 12O.000 predp gojem popolne med^ebojnosti se Taz- strastno razmišljanje in koprnvnje ni imelo niti najmanjšega vpliva na tok dogvdkov. O, kaka muka t Nenadoma.... komaj si je mogel predstav-Iji ti stvar.— pa je zavil voz okoli vogla, za vozil pred hišo in obstaL Izsto: ila je ženska iti lahno šepajoč odšla preko pločnika, ne tla bi se ustavila pri njem, odšla v hišo, Preden se je Hubert zavedel toliko, da je mogel verjeti, da je ? resnici prišla, je že stopala po stopnjicah navzgor. Končno se je zavedel in da je izvoščku pet frankov; možakarja je zelo razveselila ta darežljivost in pravtako tudi pomisel, kaj se bo n k; sedaj godilo tam gori v kaki zaklenjeni sobi. Na presledku stopnic v prvem nadstropju je Huoert došel grofico. Ne da bi se okrenila in ne da bi spregovorila kako besedico, Je stojala dalje. Hubert je šel za qjo. . - (DaljeJ korožkih Slovencev tudi le po en mandat. Tako je iz večin * umetno na ravljena manjšina. Izvedba enakopravnosti narodov ter vsaka misel na spremenbo ustave se razbije ob odporu po ustavi p iv ligiranega naroda. Drugi del našega naroda v tej monarh j je podrejen ogrsko hrvatski ustavi. Ta us a va in ra7mer ki so iz rje na tale, so pravi posmeh civilizaciji. Nemadžarski narodi, ki tvorijo 6070 ogrskega nrebivalst a, i.uajo le 77„ vseh mandatov; Hrvati pa imajo v hrvat kem saboru nežna:no navidezno avtonomijo. Tretji del našega naroda je v Bosni in Hercegovini izpostavljen go emu absolu izmu. V Avstriji živeči Jugoslovani so p leg tega še tako spretno poraz .tljeni v sedem kronovin, da imajo večinoma deželni zbori le neznatne manjšine. Tako n. pr. dobi slovenska t;e-tjina Koroške v ko oškem deželnem zboru le dva poslanca; dvetr tjinska oziroma tri-čeir inska večina Jugoslovanov na Go i kem in v Istri dobi le manj .ino deželno^borskih ma datov. Celo na Kranjskem, Kjer j * 98% vseh prebivalcev slovenske narodnosti, je po ustavf, katero je grof Czernin tako hvalil, kompetenca kranjskega deželnega zbora,-ki ie v rarodnem oziru v primeri s parlamen tom le nežna na, tako spretno urejena, da voli 53 Temškh veleposestnikov četrtino vseh poslancev, ki imajo povrh pravico veta v najvažnejših zadevah in zlasti glede spremembe deželnega reoa. Trditev, da za igu-rajo ustave Avstroogrske narodom svoboden razvoj, je torej dejansko v posmeh pravici samoodločbe in izr či jo morejo le ljudje, ki računajo z nezadostnimi Informacijami nasprotne stranke in ki hočejo nasprotnika namenoma prevariti. Temu nasproti najslovesne'še povodom mirovnih pogajanj ponavljamo svojo zahtevo, da naj se a/stro*. grškim rarodom zaja nči popolna pravica s moodldčbe. Naš narod v kra' evini Hr« atski-Slavoniji-Da mac ji, kateri virtudno pr padajo še druga znatna jugos.o govarjati o raznih političnih in kulturnh vprašanjih, ki ju i teresirajo. Pri tem je grof Czern n kot ra pr mero opozarjal na raz o-vor g'ede varstva usode orih poljskih ma ij-šin, ki bodo pripadale bodoči Ukraj nski državi. V tej prikri i o liki nam sporočajo, da je šimera „nevmeša>anjaw preb ta. Predlagamo zato z vsem pou arkom, r aj s<; k mirovnim pogajanjem prlp- stljo tudi izvol;* nI zast »pniki avstro ogrskih ra odov, zla,ti tuli Jugosl nanov, se dose;e sporazum glede neomeje e a in in pod garancijami popolnoma svob dno Izvršenega prava samoodločbe narodov v monarhij?. Dunaj 31. L 1918. Za -Jugo lovanski k'uS": dr Kofo^cm.n stvari« RAJONIRANJE PRODAJE SLADKORJA. Aprovizacijska komisija sporoča; Da preprečijo nevšečnosti, ki so bile v zvezi z dosedanjim načinom prodaje sladkorja, je sklenila aprovizacijska komisija, da u-redi prodajo po sistemu .seznamov odjemalcev", kakor je uveden pri prodaji kruha. Vsak lastni:; „izkaznice za nakup kruha" dobi „izkaznico za nakup sladkorja41 in bo je vpisan sladkorja (jestvinčar; zadruga) bo pa :no-ge; oddajati sladkor samo osebam, ki so vpisane v njegovem seznamu odjemalcev. Od Četrtka, 7. t. m., do srede, ia. t. m., se bodo v vsaki prodajalnici sladkorja (pri jestvinčarju ali zadrug«) sprejemali vpisi v seznam odjemalcev. Pri vpisu se je treba izkazati z izkaznico za ntkup kruha in na(>ovedatt krušno komisijo, h kat-ri pripada stranka Prod jalec pritisne pečat svoje ivrdke na zadn'i strani izkaznic e za nakup kruha v pot d'o, d.t je do« t čnik vpisan v seznamu odjemalcev. Prodajalci sladkorja se pozivljejo, da ne voi- Stran ft. „EDINOST" stev. 33 v irstu, one o. lcoruarja itfift sujejo v svoj sezuam oseb, ki imajo na izkaznici že pečat druge prodajalnice. — Aprovizacijsk* komisija si prid žuje pravico, da popravi „sezname odjemalce va in da morda premesti nekatere odjemalc* k drugi prodetjalnici. Prodajalci sladkorja m-»rejo obrazce za vpi-Sanje dobiti od daties d ilje v uradu aproviza-cijske komisije v u!. S N.col6 št. 12, 1. v uradnih urah od 9 dop. 12 in od 2 do 6 j or;. Izpolnj<-r.i obrazci „seznama odjema cev" se morajo izročiti imenovanemu uradu najkasneje do četrtka, 14. t. m. s « * Vodilne cene za kislo repo. C. kr. osrednja komisija za presojo cen na Dunaju je določla naslednje vodilne o ne za belo kislo repo: 1. za proizvajal-oe od proizvajaiišča po K 113 13 za 100 kg; ta proizi ajalce ob izročitvi v kraju kupčevega obrata (če se le ta ne nahaja v kraju, kjer biva proizvajalec, ali ob oddaj na pro zvajalčevo železniško postajo, kakor tudi ob vrnitvi prazne posode) po K 119 13 Gotovi proizvod ne sme vsebovati nad 1 8% tekočine. « • * Prodaja perila. D želna poslovalnica za obleko v Trstu lia: Tekom tega tedna se bo prodajalo n^kaj perila telesnega, namiznega in postelj nega perila v naslednjih tržaških pr dajal-;n ca h : M ščitnika kon-umna zadruga, O hier & Co., Paolo & Fco Tropeani, M Weiss, Ettore Butt*. Carlo Burg^t., Gu-•stav Weiger, Fratelli Kubner. G.useppe Camuff >. Giovanni Damiani. Prsdasa kuriva. Prodaja og ja, 10 kg na Izkaznico. Rdeče izkaznice. Sv. Vid: št 843 1043 (ob. št. 6) 5. II. pri R^pena, ul. Ff bbri 3 (cena 84 v. kg). - Stara mitnica: št. 12U5 —1394 št. 6 dne 5. H. pri Bu nig, ul. Sor-gente 7 (cena 84 v. k<*). — S v. J a k o b : st. 922—1031 (ob. št. 6) 5. II. pri Guastia.. nI. Salice 7 (cena 84 v. kg). Koks. 10 kg na izkaznico, rumene Iz-kaznice. S v. Vid: št. 1 -100 "(ob št. 5) 5. I!, pri Cei, ul S. Lucia 2 (cena 52 v. kg), št. 101 — 340 (fb. št. 5) 5. U. pii Giureo ul. Tecla 4 (c.na 20 v. kg;. — Staro mesto: št. 101-200 (oh. št. 5) 5. II. trii \o a icii, ul. Cavazzeni 3 št. 20 —450 j akcija za proslavo Kre ovega spomina na tržaške n ozemlju. Eventualni prispevki m| se pošilja;o za odbor olagajnici gos odičn M lici Martelanc, Trst, ul.Gcppa št. 1511 ali pa upravi Ista „Edinosti". Prihodnja odbo ova se a bo jutri, v »red o, ob 3 popoldne v prostorih „Edinosti", ul. sv. FrćiU.i ka št. 20/1. Hazpoložitev prvotnega imenika porotnikov. Razglaša se: V smislu dol če § 6. z-fcona z dn^ 23. mijnika 1873., drž zik. ši. 121, se j vno naznanja, da bo ime nk porotnikov za 1918. leto javni na1 it v poslopju mes'nega magistrata (u ica Sanita 25/111. vrata 5S) od dne 9. februarja d) vštevši 16 februarja 1U18. od 9. ure dopoldne do 2 popoldne, vsakomur na pre gled. Vsakdo, ki ga stvar zanima, sme tekom gori omenjenega roka vladati svoje ugovore, pis neno ali na z»pi~n zoper IzDusti ev takih oseb is porotnišicega ime-r.igoj ?a pesmi, ki so — kakor zmeraj občinstvo. K učinku je a veda navdušile! po vc ikvinf — delu pripomoglo gladko in pravilno izvajanje. Pomlajenemu našemu „Kolu" želimo, na krepko in vztrajno nadaljuje začrtano pot. Navdušenje, ki je valovilo po dvor? Bi ves več r, se je povzpelo na višek na zvrsetku o: cijeinega sporeda, pri .dodatkih". Na r »a:ijah, ki mu jih je prirejalo občinstvo, se je ztor zah alil s tistim zborom, ki tako izr.zito s mboiituje novo, duše dvigajočo in spajajočo do'^o v našem narod em življenju dobo navduševanja in soglasnega dela za veliki narodni d j: z zborom „Slovenec, Sib, Hrvat". Zaoril je po dvorani pravi orkan: vzklik] in ploskanje, so izražali, kar so čutile duše, združivši se v impozantno manifestacijo za misel našega narodnega ujedi njeoja. In potem je sledil prizor — sprva ob slovesni tišini med občinstvom: zbor zapel večno-Iepo našo himno »Lepa naša d izvrši velik del na og '---—-— spojene s to prireditvijo: je to gosp. pevo-! CJijf k^ilfl v<.t ja Kari M a h k o t a. Hvala mu skrena UjtAM^I ob 10 zjutraj sem pozabila v rozu elek-WClUJ trične železnice Opčine-T'st torbic« v kateri se nahaja legitim acija n< moje i • e in ne-k j d^ pred preveč do gim časom, tako da še popolnoma obvladujejo službo in pošt e p edjise ter so tudi telesno sposobne za s užbo. Umir vljene uradnice dobivajo trkom porabe v vojski služb tuOi še nadale svojo pokojnino. piistni je n:t prodaj 29 M. Mo/et 6. I lica Valdirivo žter. I73S iščo se proti dob:emu plačilu, hrani in stanovanju 8 La/z.iro 7, I. (.7 Tekom porabe v imenu v vojasrti slu; bi dobivajo postne in brzojavne uradnice dnevnino 5 kron, nadalje ,Kola" v imenu gostov t ga dnevno d« k ado 6 K, elapni relutu;n in j ■ nkratni opremni zne>ek 150 K. Glede o-is aliii piistobin veljajo določbe s u b. ne knjige K 4, 11. del, § 69, točka 7 in 9 d » 14. Pravica do pokojnine, n;e zviša .ja a'i druge preskrbnine se ne dobi. Prosilke naj svoje ias noroen » pisane, pravilno koikova-ne prošn je, katerim n j se priloži i pri Je v !o o izp 'u iz poštne, brzoj ivne in telefonske si žbe, izpričevala o dosedanji porabi v tej s u bi in zdravniško izpričevalo - ve* cera" in v imenu kuiturnegi snovanja na-š ga, da s - uresniči pror ska beseda slovenskega pesn ka, ki v zboru „Na dan" na usti baritonisia-s lista zove nas vse v srca segajoče: naš ro 1 vrnite boljši dobi'! Nh celo za boljšo dobo tržaškega slovenskega naroda! Sv. Ivan. Danes pevska v^ja za Krekov večer. — Pevo vodja. Poziv. Dotičnik, ki je v nedeljo zvečer v društveni gostilni v u'ici Lazzareito Vecchio zam iij I zi «isko suknjo, se p^z vja, n.aj iščem čevljarskega podočnika Vrdelm Št. 7l7. 1 84 ^ §\mn Ji v Na oine;n dotnu «e je iEgu _ bila torbica % a-kaj de ar a in dtu^ili -tva i. Dobr<>zn.ina oseba katera je t r-bico pobrala je na Toštrna jo prinesti p.oci prime ni n;igr.'di Ins. oud. Edi^o-tL lTbfi vsak! vežer ob 9 V, Vrtopailiia SrsiSEie fregato Trst Campo S. Gfacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svoja trgovino plsnraUi in iolsKlti potrebščin Prodaja razglednic in Igrač vseh vrst* Prodalo se tuill ir2:!t»2n!ki v j!o?. Jezika, prtfn^-a.jfi Anton Jerkift i UiUif Ul r Trstu. Via deli« Posta ic ob nje r atojem »tel ejn 10. 4H7 (ob. st. 6; dn? 5. II. pri Og i?cek ul. S Mkhele 16 0 (ob. št. 5) 5. II. pri Vcrbec, u:. v. ktc) Premog (fossiie) 20 kg na izkaznico. nemudoma p;inese io suknjo v rečeno go-o t.lesni sposobnosti, dopoiljeio c. in kr. j stilno, ako noče imeti neprijetnosti. ministrstvu (odd. 5/f B) na Dii- M«stna rtavlj Jnica. V sredo, 5. t m., lol—3>0 (ob. št. ~5iiv°Jn< P°štaf u>- ,Ce se P™*1*1 u5odi' se Giuliani 12 icena 20; Prosllke pokličejo k voaškemu undu na- I hahajoče.i:u se v b tžini n ihovega b vahtem na račun vojne uprave i dpravijo (^alje. liicdro Novo mesto: št. 7^1 -785 ob. 2]) in št. 1-133 6—976 (ob. št. 19j 5. II. Št pri I bo V četrtek 7. t. m. ob 6. url zvečer se vrš:i se tanek članov svetoivaiskega Narodnega doma, v svrho m diebo'nega spoznanja. Vpeljani i.ostje dobro cioši! Ž nska podružnica CMD v Trstu va! I na s o; družns i večer, ki bo v nedeljo, !'». t. m., v dvorani Narodnega doma. Pre-k b-Ijeno bo z ra no vrstno zabavo. Preskrbljeno b « tudi z izvrstno kapljico in dobrim p I-grizkom. Zato vabimo že danes vse li bi- l*l«v 2 Vi lin M — o Trstu — raz, isuie mesto društvenega se bodo od 9 do, do 1 pop. prodajali na {s f mest0 društvenepa uradnika javni dražbi ra^ni-i:e zapadli predmeti se- f , . . ..... ^ .. .i rije 141 ;n pokg tega razno perilo brez i Svol vojnopomozm in politični urad, ki bi izkaznice In druga obleka. j urejevai predpoludne in popoludne. Plača Koncert Nives Luzzatto. Priznana u-! po »Jogovoru. Prošn e naj se naslovljaj) na metriea na goslih Nives Luz atto, Trža-čanka, pr redi v petek. 8. t. m., v ZOBOZORAVN K Dr. J. Čermak 12 >o. - I pri Pcrop^t, ul. del Rivo 10. št. 977—1076i telje naše prekatne CMD, d se udeleže (ob. št. 19) 5. II., pri Pielz, ul. Te^a 5, št. te p;ire iitve v n .jvečjem številu, da bo 1077—1325 \ob. št. 19) 5. II., pri Maye , ul ma erijalni uspdi kar najboljM ! C n orciia 5, št. 1327 1416 ( b št. 19) 5. j Zelo važna odborova seja „Uč!t dru-II., pri Comar, ul. D. Brammte 12 (cena l.štva za Trst in okolico v Trstu14 se bo K :>9 v za 10 kg . — Š k e d e n j: št. 487 - | vršila v sredo, 6. t. m., ob 5. pop. pri 547 ( b. št. f>) 5 II., pri Sand i, Skedenj predsedniku, ulica Chiozza 74. II. 508 (etna 1 K 55 v za 10 kg>. — Rocot: št. 261—348 -ob. št. 18) 5. II., pri gieda- I šcu Polit ama Rossctti violinski koncert z i. bran m sporedom, vrn vši se v Trst s svojega proslavljenega umetniškega potovanja preko Dunaja, Gradca, Budimpešte i Zagreba Spremljala, jo bo na klavi ju pro-jj iesorica Ida Luzzatto D^ Fili^pi. Vstopnice so v predprodaji pri gl dališki b.ag. jn ci na i Borznem trga št. 11. Na postaji „Trst južni kolodvor je od 2. februarja daije civilni tovorni promet na drobno zopet odprt. [ ■ Oskrbnice vojnih siro. se prosijo, da,r j prijavijo, kateri njihovi varovanci so dob.li podporo iz sklada za šolske podpore voj-niškim si;ota:n, ra notako vse uspehe raz-n h prošenj, atere ^o n pravite v korist svojih varovancev ozir ma njih mater. Pii-tudi prepis (koncept) od v. dr. Jos. VVilfana, ulica Nadvojvode Josipa št. 13, I. nadstr. IM-MM lil Trst - Via Stadion 10 - Trsi Odprt od 8'2 zveča? nakraj v Trstu, ulica Poste vecchle vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez* bo lešine. — Plomb van i gospod ne ! C st mi je javiti Vara, da so jučer podaesli presnu i iteipelacju (kozinske res lucije) na mi istr koga pre^'edmk - za skupnu mi :i-strsku vi du gg. dr. Ko;oleckao presjedn k našeg kluba, dr. Laginja i prof. Spin.ić kao zastupnia o. Sa opću jemo V^m ovo op^sk »m, da ćemo V m javiti svoj čas odmah, kako d zna « o, >to budi vlada udnila na dotičnu interpelaciju našeg kl ba. Od ičnira što anjem Jugoslovanski klub, Beč, I. Pailamenat. -Beč, 31. I. 1918. Tržaški odbor za Krekovo proslavo se je konstruiral včeraj z udeležbo zastopnikov poli ič ega društva „Edinosti", odbora trza. kih Jugoslovank ter raznih mestnih in o o'ićansK h 1 »ka'nih odborov, ki so se sestavili v sviho priredi ve Krekove pr slave. V Ura odboru se osredotoči vsa sejo za konstituiranje < dbora v prostorih Konsumnega iTuštvav Rojanu. P-edse ik Pevsul večer drnšt\a „Kc OMenda je Se ni bilo v Trstu večje prireuuve s tako malo rt ki trie, ka ;or je je bil pevski večer našeca Kola minile sobote. Ves te < n n č, ke „E. inost" ni izhajala. Sele v soboto — to ej na dan prireditve — smo mogli pr obči.i kratko norico malo vrstic. Vend r m ti o tam i.rai.li svoje uv renje, da bo dvorana polna, ve »» č, da so dobri glas in pa simpatije, ki jih je už vaio to društ o od nekdaj ^ri tržaških Slovencih, že same zadostna reklama. In naše pričakovane ms ni prtvanl j. Prijatelji druŠt a so r riha ^li v trumah iz vse.) slojev, da je bila dvorana km.Iu — v p avtm pomenu besed - — ni b to polna, kak »r jo vidimo le ob posebnih prilikah. V h pu, k i je nasropila vrla pevska četa, je občinstvo vihamo pr srčno pozdravilo s oje Kolaše. Takoj Je bi tu naj-tesne i kon akt med odrom in dvorano. Prisrčno ra mL'rie je usvarjal^ pravo praz i-čiio razpoloženje, ki se je stopnje alo od točke do tr>č e. Hvaležnost obči stva za lepi užitek, tako ežko pogiešan toiko ča-a, je bila tem p.isrtneja ker je občinstvo dol ro vedelo, ob kako težavnih razme ah je »Kolo1* p iredi o ta le^.i večer in koliko težav so mor li premagaj poleg velikega truda s pevskimi vajami. Posebno treba uvaževati, da j.' mn go starih p vcev odsotnih in da je zbor tvoril večinoma nov mraščaj. To treba uvaže vati, a*o h čemo ;:rav ceniti 1 -pi, da nep.ičakovani mora.ični uspeh, ki ga je doseglo „Kolo" v soboto zvečer. Glede pevskega programa moramo pripomniti, da je zbor društva „Kolo" dokaza', da je spo soben tud za izvajanje celo t. kih del, ki stavljajo do izvajalcev veče /ahteve. To se je izUsti pokaza o pri Aljaževem zboru „Na dan I" ki je bil izvajan zares zelo z dovolji-vo. Ra/no izvajanje tega zbora nam je dokazal, da ima pe sko društvo „Kolo4* vkljub sedanji odso'n stl raznih izbornih svojih moč mnogo obetajoč mlajši naraščaj, ki ra pcla-ga s potrebnimi siami, k: upravičujejo nado, da se društvo dvigne do one višine, na kateri je sta'o nekdaj in da pridobi zopet društvu stari sloves. Prav srečno so bile izbrane za progra i e naše vedno lepe narodne uspehe so Imele vse mene prošnje in priporočila V-Skednju priredi domača podružnica! CMD v soooto, 9. t. m. w2aoavni ve;er v t dvorani „Gosp. društva- ob 8. uri. Na ] spo edu je petje, igra in prosta zabava. —! V-topnina 2 K. Vstop Je do vojen ie članom podružnice In povabljencem, k teri dobijo vabila na dom. Kdor pom toma ne dobi va ,-ila in bi se r d udelež I pr reditve, naj se zgladi pri odbornikih domaČe poJ-ružnice do petki 8. t. m. zvečer. — Podružnični mešani pevski zbor ima vajo nocoj ob 7. v veliki dvorani „Gosp. društva*. VzJrževalnlna za družine vpoklicanih ogrskib podanikov oziroma rteželanov Bosne-Herče^ovlne. Glasom odredbe mi-nistta /.a deželno brambo vejajo določbe cesarsko naredbe z dne 30. marca 1917.. ii. zak. št. 139, ter zakona z dn • 27. julija 1917., drž. zak. št 313. o povišan,u vo.aških podpor tudi za družine vpoklicanih odrskih državljanov oziroma deželanov iz B- s ie-Hercegovine, ako imajo, odkar so dobili pravico do podpore, svoje redno bivališče v AvstriJ. Da se jim zamore oime-riti pov šana podpora, kar se zgodi uradnim potom, se poživljajo vsi, ki so v to upravičeni, naj vlože svojo plačilno polo pri deželni vzdrževalni komisiji v ul. Ca-r.itia ia ROLD W najboljša zmas BREZMASTI za pranje. fXrl Drcz klora In vsake razjadn« tvarino. Ne potrebuje dodjlka mila ali soda. gpflr N3jboijia kemična spričevala. ^ NAČIN UPORABE. Peri'o se pusti čez noč v raztopu z naio zmesjo v mrzli vodi Nas'eilrji dan se odlije (a raztop. Nato se opere perilo s ščet|o. Ra >i se sam ) p k co naše zm.sl ter je bre^potrebna soda, milo i. t. d. Perilo se pusti eno uro v no em raztopu zmesi in mrzle vode kuhati in nato se izp.akne (na 20 I vode lf% k,^ zmesi, „Schmier-Wasch-Mittel-). Barvano otroško peri'o, predpasnik • i. t. d. se opere na isti način z zm-s)o »Herold* kakor v mirrih časih z mehkim milnm (Schmier^eife). Prodaja se po vseh trgovinah In mlrodilnicah. Na debelo Io ottdaia za Furlanljo« Istro In Dalmacijo FRID^lIC NOLSTEIN - TRST Poslano*) ZADRUGA JESTUHfČARJEV opozarja vse člane, da se drže strogo odredbe katera je izdana glede prodaje sladkorja Na podlagi iste se sladkor ne sme pričeti prodajati pred 7. t. m. kakor tudi ne pozneje: TRST, dne 3. februarja. Predsednik: R0BBA. *) Za Članke pod tem oftsloTom od -orarja a-ttdaiStTo le toliko* kolikor mu veleva zmkoa. JADRANSKA BANKA Trst Ola Cassa tli Rlspirmi šteu. 5 (Listi!) P3sl3jj2) Kapital In rezerva K 13,200.090.— FlUjalke: Dunaj Tegeth«fstrf«se 7-9, Dubrovnik, Kotor. LJubljani, Metković, Opatija, Split, Sibenifc, Zadar. Vloge na knjilise 3ta°o Vloge na kn|i2ica od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovan je vlog na tekoćem In iiroračunu po dogovoru. Akreditivi če'ours krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt m. n c. Telefoni: 1463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADrfANoKA. —==== Uradne ure : od 9 do 1 popoldne -