WAJ 1984, ŠTEVILKA 5, LETO XVIII t,4G|asnik izdaja delavski svet IMP — Industrijska montažna podjetja Ljubljana v 8200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9, telefon (061) 343-342. Ureja uredniški odbor: Iztok Munih (predsednik), Miro Dražumerič (namestnik |tgSednika)i Drago Goli Ciril Hladnik, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Aleksandra Kostanjevec, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Janez Rojic, Dragica Rudolf, Katarina Sever in Majda Slapar. Tiska TiskamaLjudske pravice v Ljubljani, ^nih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Sozdov delavski svet delavno v novi mandat 'lav °V ^c*avski svet je začel novo mandatno dobo 18. aprila zelo ^"Maj je imel dnevni red kar 18 točk — preveč celo za sveže deliš,,}’ *i so rekli, da bi v bodoče rajši sestankovali pogosteje in z manj '••nii dnevnimi redi. so na podlagi poročila k del k°misiie ugotovili, da so Lq Agati za novi mandat pra-bg 'Zvoljeni. Nato so na pred-^bor?(*0veSa koordinacijskega ite(jsa sindikata za novega ^/nika delavskega sveta ^lovn ztoka Muniha (delegata upnosti Livar), za nje-narnestnika pa Antona ^na lde*egata iz tozda Mon-^Ije) Pro*zvodnja — Klima j Niwles!nilc sozdovega gene-' *ik sg ? ^rektorja Janez Stanov-, eStav,jene organizacije Iv'Pa se ° ysi tozdi s°g|asno> 'j -No $ - nekateri tozdi ne stri-. ZaPn!pevki’ ki 80 jim dol°- i^sk, de*0vne skupnosti in i 8ati *?ne8a pomena. Zato so S°P£snoStaVlje rC °rgani" j, a Dric, asno sprejeli z lzrec- Pomavkom. da ta odločitev (Hov JI' ,tU(li sprejema pri- čSe"klZdel0vne skuPnosri in ali, LPn,e8apomena. Ti bodo ,So8lasjebk^ Vsi uP°rat?n,ki J K planom izvajalcev. ,fi«aii K tal------------------- n l»oh!?,zl Poslovanja: oLhVa,a M dobre 5 0b lorllo za slabe t11!83 le8!!21 posl°vanja za leto 1 tv°12clov delavski svet Qhi^hvalil tozde Ipko, Hsszjtz !>lta,ed0Sežene izredno dobre J N A Merile *^*imata> Panonije, Me ar™latur, Dvigala, Ind K ii 4' Elek,rr0ir°dnje CelJe’ • 'g lani skilhkovinarja in Tia-■v*v*n s|abo poslovali, pa je 4 "JVanje -Us 1L J ’ .|člpi>bej sprejele za boljše a 1 Pa jih še bodo. ;Alhk Wdovk?ljUJOČC ie’da je l|83§SB f avske8a sveta a l* k ^P^ljanju rih drugih točkah) poročamo posebej. Sozdov delavski svet je tudi obravnaval investicijski program za postavitev druge faze računalniško podprtega informacijskega sistema. Delegati so program podprli ter pozvali delavske svete tozdov, naj čim prej podpišejo Aneks k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev. Ta aneks bi moral biti sprejet do 15. maja, da se bodo lahko začeli z Iskro-Delto pogovori o podpisu pogodbe. Vrednost investicije je nekaj nad 283 milijonov dinarjev, vsa oprema pa bo instalirana do 30. junija 1985. Precej razprave je bilo tudi o Pravilniku o celostni grafični podobi IMP, objavljamo sestavo delavskega sveta v novem mandatnem obdobju in sestavo zbora Interne banke, razen tega pa še poročila o nekaterih drugih točkah dnevnega reda. LOJZE JAVORNIK lep Aprila so v Budvi slovesno odprli turistični kompleks Slovenska plaža.V okviru tega turističnega naselja je tudi velik »sončni« sistem za pripravo sanitarne vode, za katerega je IMP delovna organizacija Klimat dobavila 1736 sprejemnikov sončne energije. Pravijo, da je to največji »sončni« sistem za sanitarno vodo v Evropi, saj je površina sončnih sprejemnikov skoraj 2500 kvadratnih metrov, ogrevajo pa sto kubičnih metrov vode v štirih akumulatorjih. Naprave pa so povezane tudi z ogrevalnim sistemom na toplotne črpalke, za katerega lahko uporabljajo morsko vodo ali vodo, ki jo ogrevajo sončni sprejemniki. Sončne sprejemnike v Budvi je vgradila beograjska delovna organizacija Vodoterma, ki je izvajala tudi druga montažna dela na Slovenski plaži. (Foto: Miško Kranjec). Poročilo o poslovanju sozda v letu 1983 Ob tem pa je treba reči, da so bili v sozdu letos opravljeni veliki napori za uskladitev planov delovnih skupnosti in tozdov skupnega pomena. O tem je večkrat razpravljala tudi Komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose, še več pa je bilo neposrednih pogovorov, na katerih so podobno razpravljali o obsegu, kvaliteti in ceni storitev delovnih skupnosti in tozdov skupnega pomena, (to so tozdi Inženiring, Marketing in Izobraževalni center ter delovni skupnosti sozda in Interne banke). Na teh pogovorih so tudi uskladili večino spornih zadev, tako da velika večina tozdov soglaša tudi s plani delovnih skupnosti in tozdov skupnega pomena. Večina pripomb uporabnikov ni načelne narave, pač pa so konkretno-operativne. Predsednik Komisije za planiranje in družbenoekonomske odnose Bojan Šefman je povedal, da je še najbolj sporen plan tozda Marketing. Tozdi — uporabniki imajo glede združevanja denarja za Marketingovo dejavnosMako različne pripombe, da jih ni mogoče spraviti na skupni imenovalec in narediti enoten sistem. Skratka o teh zadevah se je možno dogovoriti le ločeno v neposrednih pogovorih glede na potrebe in zahteve tozdov — uporabnikov. Tako tudi bo. Plan sestavljene organizacije je torej sprejet in velja, medtem ko bodo operativni dogovori o planskih nalogah delovnih skupnosti in tozdov skupnega pomena tekli še na- Na nekaterih pomembnih področjih smo v IMP v letu 1983 presegli zastavljene planske cilje: • Za 5 % smo presegli planirani obseg fakturirane realizacije. S Za 13% smo presegli plan dohodka. • Za 11 % smo presegli plan izvoza. O Dosegli smo planirani obseg domačih naročil. • Ohranili smo razmeroma visok nivo likvidnosti poslovnega sistema. Kljub temu pa si moramo postaviti vprašanje, ali smo v danih razmerah storili dovolj, ali smo izkoristili vse tiste prednosti, ki jih je IMP v izvajanju svoje dejavnosti pridobil v preteklih letih. Iz analiz, ki smo jih pripravili na vseh ravneh organiziranja ob zaključnih računih za leto 1983 jasno izhaja, da se v gospodarjenju krepijo nekatere negativne tendence: prej. L. J. Novi sporazumi o osebnih dohodkih Osnutki dokumentov za novi sistem osebnih dohodkov v sozdu IMP so že pripravljeni. Sozdov delavski svet jih bo predvidoma obravnaval na naslednji seji. Če bo šlo vse po programu, bo javna razprava v juniju. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije pa je dal v javno razpravo osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v gradbeništvu, o katerem so razpravljali tudi nekateri organi v našem sozdu. IMP je organiziral tudi širšo razpravo o osnutku panožnega Sporazuma, katere so se udeležili predstavniki montažnih organizacij iz vse Slovenije. Predstavniki montažnih organizacij so se na sestanku 7. maja dogovorili, da bodo k panožnemu Sporazumu dali nekaj pripomb. Za IMP javnost bo verjetno najbolj zanimivo stališče, da so mon-terska dela v osnutku panožnega Sporazuma prenizko ocenjena. To zlasti poudarjajo avtorji našega Sporazuma, medtem ko v drugih montažnih organizacijah razlike niso tako velike, ali pa jih sploh ni. Če ti podatki držijo, je torej v našem sozdu predlagano nekoliko višje vrednotenje montažnih del kot v drugih organizacijah naše branže. Po rokovniku, ki ga je sprejel Izvršni odbor republiškega sindikata gradbincev, bo v drugi polovici maja že pripravljen predlog branžnega Sporazuma, ki naj bi šel takoj v sprejem v tozde, da bi ob Dnevu gradbinca v začetku junija že razglasili njegovo veljavnost. Nekatere razprave o osebnih dohodkih podrobneje povzemamo na 3. strani. • Zmanjšanje'fizičnega obsega proizvodnje, počasnost v prestrukturiranju programov glede na tržno situacijo. S Velik delež izrednih, oziroma rentniških prihodkov v celotnem prihodku, ki umetno vzdržujejo visok obseg porabe, zlasti v nekaterih montažnih TOZD. • Zmanjšanje donosnosti prodaje, predvsem kot rezultat prepočasnega prilaganja tržnim zahtevam in spremenjenim gospodarskim razmeram. • Povečanje števila tozd, ki poslujejo nerentabilno ali ž motnjami. • Premajhna vlaganja v razvoj novih programov in novih tržišč, ki so posledica razdrobljene in neučinkovite uporabe akumulacije. • Neuspeh v pridobivanju novih investicijskih del v tujini. • Dolgoročno povečevanje notranjih režijskih stroškov, ki je posledica slabosti v organizaciji poslovanja, neučinkovitega podvajanja funkcij in razraščanja birokracije v IMF. • Vse pogostejši primeri drobnjakarskega zapiranja v ograjo lastnih kratkoročnih interesov, ki’ razdvaja kolektive, preusmerja pozornost vodilnih delavcev k drugorazrednim vprašanjem in zavira razvoj. Te probleme nameravam v nadaljevanju nekoliko podrobnejše osvetliti v luči težjih pogojev gospodarjenja, ki nas čakajo, in v luči nalog, ki jih moramo opraviti za dolgoročno krepitev poslovnega sistema IMP kot družbenoekonomsko smotrne oblike organiziranosti v naših poslovnih dejavnostih. 1. Gospodarske razmere Gospodarske razmere v katerih je deloval IMP v letu 1983, so bile za organizacije, ki proizvajajo in ponujajo blago in storitve na trgu investicijskih dobrin, neugodne. Povpraševanje je bilo vse leto pod pritiskom politike zmanjševan j a investicij, cele vrste selektivnih ukrepov in velikih likvidnostnih težav v večjem delu gospodarstva. Ob visoki stroškovni inflaciji se je zmanjšala donosnost prodaje, saj povečanih stroškov bodisi zaradi konkurenčnih razlogov (predvsem v montaži) bodisi zaradi kontrole cen;ni bilo mogoče v celoti prenesti v prodajne cene. Zaradi visoke inflacije in hitrega padca tečaja dinarja so rasti-pen-daje in fakturirane realizacije in izvoza realno negativne, kar pomeni, da s prej omenjenimi preseganji planov ne moremo biti zadovoljni. Še posebno negativen vpliv na poslovanje je imela v letu 1983 ista-novitev plačevanja opravljenega dela s strani iraških investitorjev m dolgotrajno meddržavno reševanje problema odloženih plačfl. Tako stanje ni le ogrozilo naše notranje likvidnosti, pač pa je negativno vplivalo tudi na izvedbo poslov, na uspešnost poslovanja v tujini,pa tudi na pridobivanje novih poslov v Iraku, ki je še vedno naše največje tuje tržišče. Značilna za leto 1983 so tudi nihanja in dileme v izvajanju stabilizacijske ekonomske politike, ki so se izrazila v stalno spreminjajočem se družbenoekonomskem okolju, kar je negativno vplivalo na vse elemente proizvodnega procesa in destimuliralo organizacijo a izkoriš- • Nadaljevanje na 8. strani Delavski svet sozda v novem mandatnem obdobju Na podlagi poročila Volilne komisije je sozdov delavski svet potrdil zakonitost mandatov voljenim delegatom za delavski svet sozda IMP in njihovim namestnikom. Izvoljeni so bili: Delegat Namestnik TOZD OV Stojan Filipič Ivan Bitenc TOZD KM Štefan Novak Janez Korenčan TOZD MK Ana Staver Bojan Čebron DS DO Promont Martin K os mina Irena Švab TOZD MM Bogdan Sagaj Rado Zupan TOZD IB Franc Hrovat Uroš Prodanovič TOZD Projektiva Dušan Šulek Nada Radonjič TOZD Blisk Milan Ritlop Andrej Zadrovec TOZD Elektrokovinar Janez Ekart Vlado Klobučar DS DO PMI Anton Ojstršek Marjana Pliberšek TOZD Industrijska proizvodnja Alojz Amon Janez Stepišnik TOZD Montažna proizvodnja Anton Kralj Valter Uratnik DS DO Klima Majda Skočir Danica Juteršek TOZD LSNL Janez Vodenšek Matjaž Jordan TOZD TA Ivan Kek Franc Kastelic TOZD LB K Jože Marinič Anton Lečnik TOZD VIPO Danijel Zupančič Lojze Hribar DS DO Livar Iztok Munih Nevenka Goreč TOZD EM Štefan Panič Anton Lah TOZD TEN — Telekomunikacije Jože Kovač Anton Bezjak TOZD TEN — Energetika Martin Vidergar Tomaž Miklič TOZD Dvigalo Boleslav Bizaj Jože Bavdek TOZD ISO Jože Jelenko Alojz Kolar DS DO Emond Andrej Hudoklin Marjan Žagar TOZD TRATA Črpalke Jerko Bošnjak Aleksander Čertalič TOZD Trata Avtomatika Janez Fajfar Janez VVeiss TOZD Itak Drago Ogrič Janez Rotar TOZD Skip Ignac Sotler Anton Gradišek TOZD Ipko Bojan Debevc Feliks Grmek DS DO IKO Janez Garbajs Jože Škrlep TOZD Inženiring Milan Krajc Franc Mrhar TOZD Zastopstva Vladimir Dovšek Metka Zupančič TOZD Izobraževalni center Elka Rojnik Marinka Erdani TOZD Projektivni biro Viljem Košir Alojz Šafarič TOZD Alchrom Jože Deželak Angela Obrulj TOZD Marketing Igor Meliva Julij Čuk DS DO Izip Bojan šefman Ivana Košorok EDO Klimat Ivan Erklavec Ciril Grošelj EDO TIO Franc Bizjak Darko Tratnik EDO Panonija Jakšič Edvard Karel Fujs Delovna skupnost sozda Dušan Kecman Lojze Javornik Delovna skupnost Interne banke Lidija Močilnikar Bara Krašna Svet delavske kontrole sozda IMP Za delegate v Svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP so bili izvoljeni: DO Promont DO PMI DO IKO DO Klima DO Livar DO Izip DO Emond EDO Klimat EDO Panonija EDO TIO Drago Malavašič Janez Sajt Jože Jerina Helga Volk Borut Wildmann (opomba 1) (opomba 2) Janez Rupert Zvonko Balantič Milan Vejnovič DS SOZD in DS IB Tone Štrus Sozdov delavski svet je potrdil veljavnost mandatov novoizvoljenih delegatov razen skupnima delegatoma delovnih organizacij Izip in Emond, ker: 1. Tozd Marketing iz sestava delovne organizacije Izip ni volil skupne delegatke Biljane Novak. 2. Tozd Iso iz sestava delovne organizacije Emond ni volil skupnega delegata Ladislava Gartnerja. Sozdov delavski svet je dal pobudo, naj v obeh tozdih popravijo navedene pomanjkljivosti. Zbor Interne banke IMP Za delegate in njihove namestnike v zbor Interne banke IMP so izvoljeni naslednji kandidati: Delegat Namestnik TOZD OV Anica Jokič Franc Levstek TOZD KM Milan Pečenko Vojko Cigoj TOZD MK Ivan Batagelj Marta Franetič TOZD MM Janez Rupnik Jože Vauhnik TOZD IB Adi Smeh Milan Berlič TOZD Projektiva Jože Hebar Franc Topolec TOZD Blisk Olga Temlin Viktor Vrečič TOZD Eko Danica Belšak Plohl Irena TOZD IP Viljem Bertole Marjan Zgrabljič TOZD MP Hermina Čretnik Andrej Titan TOZD LSNL Drago Božič Irena Rind TOZD TA Franc Kastelic Peter Bregar TOZD LBK Anton Lečnik Matjaž Ponikvar TOZD VIPO Lojze Hribari Anton Zaman TOZD EM Milan Tomažin Nada Djordjevič TOZD TEN Telekomunikacije Marinka Velkavrh Zlata Huzjak TOZD TEN Energetika Edita Plečko Rafka Snoj TOZD Dvigalo Leopold Fakin Marija Pičulin TOZD ISO Martin Kovač Mirko Cernec TOZD TRATA Črpalke Vlado Kramberger Stane Zagoričnik TOZD Trata Avtomatika Andrej Jelenc Igor Tonin TOZD Itak Izidor Sterle Ludvik Prušek TOZD Skip Angela Rajh Valerija Derežič TOZD Ipko Janez Počkaj Ida Rogelj TOZD Inženiring Jože Kranjc Borut Žerjal TOZD Zastopstva Mitja Ogrinc — TOZD IC Ida Kurent Marija Kepic TOZD PB Martina Glavan Milan Pavlica TOZD Alchrom Leopoldina Zafošnik Vlasta Zagorac TOZD Marketing Bojan Koželj2 Ignac Završnik2 EDO Klimat Silvester Urh Jasna Gruden EDO TIO Alojz Rejc Silva Kosmač EDO Panonija Franc Franko Olga Lazar 1 IMF Livar TOZD VIPO je delegata v zbor IB izvolil na volitvah dne 18. 2. 1983 2 IMP Izip TOZD Marketing je delegati} in namestnika izvolil na volitvah dne 25. 5. 1983 Zavrnili so jih v Elektromontaži in Tenu-Energetiki Spremembe sozdov!h aktov še vedno niso sprejete Iztok Munih' predsednik delavskega sveta Na, Delavski svet sozda jena ap ski seji izvolil na novega P1*. sednika Iztoka Muniha iz Livatl Pr! sneg; F 'F prememb in dopolnitev sozdovih aktov tudi na ponovnih referenu. h :ii bil sprejet v vseh tozdih. Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev so zavrnili delavci v Elektromontaži in Tenu-Energetiki, medtem ko so predlog sprememb Sporazuma o združitvi v Interno banko IMP zavrnili samo v tozdu Elektromontaža. Novi predsednik je bil rojen 12. 1949 v Ljubljani. J %[ Izučen se je za metalurg J -lizac modelarja ter se po učni dobi ^ poslil v Litostroju, kjer je d dve leti. Ni vsi d Ponovna referenduma sta bila tudi v Inženiringu in Tenu-Tele-komunikacijah; kjer so delavci sprejeli vse samoupravne akte, o katerih so glasovali. Tako je predlog sprememb in dopolnitev sozdovih aktov doslej sprejelo enaintrideset IMP-jevih tozdov in enovitih delovnih organizacij, kljub temu pa ne veljajo. Ko je sozdov delavski svet razpravljal o tem problemu, je sprejel sklep, naj sindikalna izvršna odbora v Elektromontaži in Tenu-Energetiki ugotovita, zakaj delavci zavračajo omenjene predloge, delavska sveta obeh tozdov pa naj pripravita poročilo o neuspešnih referendumih. Obenem je sozdov delavski svet zadolžil strokovne službe sozda, delovne organizacije Izip in tozda Marketing, naj v razpravi zagotovijo vsa potrebna pojasnila. Delegatom sozdovega delavskega sveta je dal pisno stališče tudi generalni direktor. V svojem stališču opozarja na pomen predlaganih sprememb in dopolnitev, ki jih vsebinsko lahko razdelimo v tri skupine: 1) Precej sprememb je potrebnih, ker moramo sozdove akte uskladiti z novimi predpisi, ki so bili sprejeti od prejšnjih sprememb. Take spremembe so: Določitev sestavljene organizacije za nosilca zunanjetrgovinske dejavnosti, prenos pooblastil za sklepanje pogodb pri opravljanju poslov skupnega pomena na sestavljeno organizacijo, imenovanje direktorja tozdov skupnega pomena, pogoji za izkoriščanje inovacij, nastalih v okviru sozda, enotni informacijski sistem in ureditev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2) Drugi sklop sprememb je potreben, da se opredeli funkcija že ustanovljene službe za usmerjevalni razvoj ter da se popravijo pomanjkljivosti določb v obstoječih aktih: razporejanje delavcev, delovanje notranje arbitraže in določbe o kolektivni znamki in celostni grafični podobi. 3) Tretji sklop sprememb pa je potreben, ker je treba vključiti v besedilo sozdovih samoupravnih aktov novi tozd Marketing, ki se je konstituiral v skladu z vsemi predpisi, V pisnem gradivu, ki so ga prejeli delegati sozdovega delavskega sveta, je nadalje navedeno, da niti Elektromontaža niti Ten-Energetika med javno razpravo in usklajevalnim postopkom (to je od 15. junija do 15. novembra 1983) nista imela pripomb k predlaganim spremembam in dopolnitvam sozdovih samoupravnih aktov. Pripombe v kasnejših razpravah kažejo, da tozda zavračata sozdove akte iz vzrokov, ki nimajo zveze z vsebino predlaganih sprememb in dopolnitev. Tako so npr. v Elektromontaži pogojevali razpravo o navedenih spremembah z reševanjem združevanja sredstev za Klimatovo investicijo. V obeh tozdih pa so izrazili tudi bojazen, da se bo z ustanovitvijo Marketinga povečala režija v sozdu. Toda spremembe sozdovih samoupravnih aktih samo opredeljujejo položaj tozda Marketing v sozdu, medtem ko je možno vprašanje števjla zaposlenih v tem tozdu, torej vprašanje režije, reševati s planom. Zato je bil med drugim predlagan tudi sklep, da sozdov delavski svet obsoja neargumentirano zavračanje sprememb sozdovih aktov in da obsoja tudi metodo pogojevanja, ker je takšno ravnanje v nasprotju z načelom sporazumevanja in onemogoča zakonito ureditev sistema IMP v skladu s predpisi. Delegat Tena-Energetike Martin Vidergar se s takšnim stališčem ni strinjal. Rekel je, da v Tenu niso postavljali nobenih pogojev za sprejem sozdovih aktov, pa tudi svoje pripombe so utemeljili. Prodaja jakega toka je dala pisno izjavo, da od Marketinga ne morejo pričakovati nobene pomoči pri prodaji svojih izdelkov. Delavci so se nato vprašali, zakaj naj združujejo prispevke za Marketing, če od njega ne morejo pričakovati nobene koristi. Leta 1971 je dobil služb0 ekonomski enoti Livarne 1 ge ' Ivančni eorici. kier ie sedal o Ivančni gorici, kjer je sv—, let. V livarni je najprej °Pra!i mJ( dela modelarja ter hkrati studi ^ ob delu na Višji upravni šo^. Ljubljani — smer Indok. že peto leto opravlja delo U) ■ loge tajnika organov upravi)3 j in odgovornega urednika U jevega Glasila. Na družbenopolitičnem ^ dročju je bil v Livarju sekt6 OOZK, predsednik de javi skeč1 Na to je odgovoril Izipov delegat Bojan Šefman: Pred referendumom je bila v Tenu-Energetiki seja tozdovega delavskega sveta, kjer je ta organ dal soglasje k Marketingovemu planu za letošnje leto, se pravi, da so sporne zadeve uredili. sveta delovne organizacije Uva. član grosupeljskega občinsk"^ komiteja ZK ter preds„jS sveta za informiranje pri ski konferenci Grosuplje. SZDL Vidergar je potrdil: Res smo našli skupni jezik in upali smo, da se bo to pokazalo tudi pri referendumskem rezultatu, a se žal ni... Lahko pa bi iz tega sklepali, da so odprta vprašanja, ki so botrovala negativni odločitvi v glavnem urejena. Najpomembneje bo zdaj pripraviti analizo referendumov ter se na njeni osnovi dokončno pogovoriti še o preostalih spornih zadevah in najti za vse sprejemljive rešitve. Sklepe o tem je sozdov delavski svet sprejel soglasno, obsodbo neargumentiranega zavračanja in pogojevanja pa z večino glasov. Tone Marolt ^ v. d. pomočnika direktorja sozda E i: 'zrel žitvi "'za, "izai vlr£ Bi sind Pod] 'ide skos ter. B soj, sred bod 'at, S tijo zdr I I C sku ftin Pia I zdr Prc Ijui toj taš orj Sozdov delavski svet je n3.^' 18. aprila imenoval za . dolžnosti pomočnika getl nega direktorja za PraV£°(1e13 ^ moupravno področje * _jj» Marolta, ki je bil prej Pravne službe v delovni sku|L|C Aleš Čerin, ki J® .^je- sti sozda. pomočnika generalnega ^ torja opravljal doslej, je ^ m reč izvoljen za predse i Izvršnega sveta občinske s . J 1 LOJZE JAVORNIK Izvršnega čine Ljubijana-Bežigrad. Iz teh razlogov je tak odnos Elektromontaže in Tena-Energetike označen kot neprimeren, saj preprečuje uveljavitev odločitve, ki je v sozdu sprejeta z ogromno večino — in to zaradi razlogov, ki nimajo trdne vsebinske zveze s to odločitvijo. Dejansko se na tak način paralizira celoten sistem IMP. Obrti sto imamo... Sozdov delavski svet priporoča omejitev soglasij Ptt! 'e« N r»l IMP-jevec ne bo več mogel dobiti soglasja za opravljanj ^ poldanske obrti, ki je poslovna dejavnost sozda IMP. Taj40 aelov' bodo delavski sveti tozdov, delovnih skupnosti in enovitih t4, nih organizacij upoštevali priporočilo sozdovega delavskega Pobudo, da se je razprava o popoldanski obrti znašla na nem redu najvišjega sozdovega organa upravljanja, sproZ montov komite za ljudsko obrambo in samozaščito. orgr Zamislili so se nad tem, kako različno politiko imajo naS ef6 s° nizacije pri izdajanju soglasij za popoldansko obrt. zelo restriktivne (Montaža Maribor, Elektromontaža, . jZdal* palke, Itak, vsi Livarjevi tozdi in še nekateri v petih letih n*s nobenega soglasja). Nekateri soglasij načeloma ne izdaja)0• ^ti teri vprašajo, s čim se bo bodoči obrtnik ukvarjal popoldn dajo soglasje le za dejavnost, s katero ne bo konkuriral sv°J gflC0 nizaciji. Nekateri pa izdajajo soglasja vsevprek, tudi za kon sami sebi. Najbolj boleči pa so primeri, ko neka orgamz lavcu ne izda soglasja za popoldansko obrt, s katero bi k° 0glas)e tozdu - nato pa gre tak delavec v drugo organizacijo m dobi. noldah5^ Z9to so tudi rekli, naj ne bi dobil nihče soglasja za p°P obrt, ki je sozdov a poslovna dejavnost — da se preprečijo>p ^gt ko nek tozd izda soglasje za obrt, ki je konkurenca tozd delovni organizaciji. Torej — nihče nima nič proti zasebni iniciativi in P°P obrti, vendar naj to ne bo na škodo vseh skupaj. prth'*4 • Je pa po svoje zanimivo, kaj delajo naši popoldanski o ^g^sif zadnjih petih letih so tozdi in delovne skupnosti izdale 1 ^ plid. Na spisku dejavnosti so seveda vse vrste instalacij (od vo faz° skih naprav, do elektroinstalacij in servisiranja klirne), F p|a elektroizdelki (tudi elektroommice za stanovanjske v1*. fclasj y stika, sitotisk, avtoelektričarstvo in avtoličarstvo .h°usrnedt.6, obrtni dejavnosti, ne manjka pa tudi bolj nenavadni. .e[ava*6 kot so: dela za občinsko gasilsko zvezo, fotografiranje,^ tren>M šenih izdelkov etnografskega značaja, servis za smuči i smučarjev skakalcev. Referendumu 17. aprila Blisk za združitev s Panonijo Prizadevanja in akcije družbenopolitičnih organizacij in zača-vn^8a individualnega poslovodnega organa v tozdu Blisk v pripra-. na ponovni referendum o izločitvi tega tozda iz delovne orga-'l?a § velike možnosti za izvoz njih®. izdelkov še na vzhodnem trz1 prevsem v Sovjetski zvezi-so Delavci TIO Idrija čutili pomanjkanje razvojne usmerjenosti IMP. Upajo, da se bodo ranjem razvojnih skupir pravo dolgoročnega razvi do leta 2000 smernice o razvojnih nas čakajo v prihodnje, takih usmerjenosti sploh najbrže zaradi velike re, ki je dolga leta vladala na mačem tržišču. Oddelek je skupaj z delovno organizacijo nabavil laboratorijsko opremo. Uvozni del opreme je skoraj kompleten. Po planu razvoja pa bi morali letos nabaviti še merilne proge — to pa je predvsem oprema, ki jo je moč dobiti na domačem tržišču. V to opremo spadajo razni kanali, merilna soba za testiranje distribucijskih naprav ter kompletna oprema za pripravo zraka. Ostala dva oddelka zaenkrat ne načrtujeta nabave opreme, ker vsa atestiranja opravijo zunanje, v ta namen registrirane in- Za inovacijo potrebuješ »žilico« Inovacije brez komis V letu 1983 je komisija za inovacije v Kliminem tozdu Industrijska proizvodnja dobila 6 predlogov. V knjigi, kjer so natančno popisani vsi inovacijski predlogi v tem tozdu od leta 1978, pa ima zadnji zaporedno številko 67. Čeprav nekaj od teh predlogov ni bilo realiziranih, vidimo, da v Industrijski proizvodnji inovacij in koristnih predlogov ne manjka. tozdu naredite dovolj za inovacijsko dejavnost? sem vprašal na koncu. V Livarju še nimajo komisije za inovacije, imajo pa inovat0^«^ inovacije, ki jih doslej še niso nagrajevali, ker niso imeli pravlI^V jetfr0s inovacijah in tudi ne meril, po katerih bi ugotavljali prihranke-1982 so imeli 8 inovacij, ki jih je nagradila Raziskovalna skup”06 de];i, Delo inovacijske komisbe je njen predsednik Miha Močnik takole opisal: »Ko dobimo predlog, komisija najprej oceni, če je koristen. Če predlog prinaša res nekaj novega in ga je možno uvesti v prakso, dobi predlagatelj takoj simbolično nagrado 500 dinarjev. Istočasno imenujemo komisijo, ki mora strokovno oceniti tehnično vrednost inovacijskega predloga. To včasih traja nekaj časa, saj moramo v mnogih primerih naročiti meritve v zunanjih institucijah.« Tako se zgodi, da morajo avtorji nekaterih predlogov kar dolgo čakati na strokovno oceno. Od šestih lanskih predlogov, na primer, je bil doslej uresničen le eden in sicer predlog Draga Va-lenška za racionalnejšo proizvodnjo delbag filtra. Ravno ta predlog je bil vložen zadnji, to je decembra. Toda korist je bila očitna, avtor pa je sam izdelal tudi orodje, s katerim je delo močno poenostavil in zadeva je že uresničena. Daljši pa je postopek, ko avtor na primer predlaga nov izdelek. V tem primeru je najprej treba narediti prototip in izmeriti njegove lastnosti. Šele nato lahko ocenjujejo, ali je novost primerna za proizvodnjo. Toda odločilno nato šele pride. Za uvedbo redne proizvodnje ni dovolj imeti tehnično dober izdelek — potrebna so tudi naročila kupcev. To je naslednja stopnica, kjer lahko koristna novost pade. Kot primer je Miha Močnik navedel regenerator od odpadne toplote, katerega avtor je Avgust Crepinšek. Ko so ta izdelek predstavili, so kupci kazali kar precej zanimanja. Ko pa je prodaja poskusila to zanimanje spremeniti v čvrste pogodbe, ni bilo naročil. Ker pa ni naročil, ni proizvodnje in tudi ne nagrade. »Zanimivo, da nove stvari zelo težko prodirajo,« pravi Miha Močnik. »O razvoju in novostih sicer mnogo govorimo, toda v praksi kupci slej ko prej iščejo utečen program.« Avgust Črepinšek je v tozdu Monatažna proizvodnja vodja razvojnega oddelka. Ali je prav, da tud: razvijalci kandidirajo za inovacijske nagrade? sem vprašal tov. Močnika. »Zakaj pa ne? To določa tudi naš pravilnik. Seveda pa imamo drugačen koeficient, če nekdo predlaga inovacijo s svojega delovnega področja. V takšnem primeru je nagrada manjša.« Dotaknila pa sva se tudi vprašanja, kako komisija spodbuja inovacijsko dejavnost. Miha Močnik je povedal da imajo mentorja, Alojza Amona, ki inovatorjem pomaga. Vsak delavec ni dovoli spreten, da bi svojo zamisel ustrezno popisal, naredil skico in sploh kompleti-ral svoj predlog. V tem primeru lahko računa na pomoč. Dodal pa je še: »Res je, da večinoma dajejo predloge za inovacije vedno isti ljudje. Tako je, ker za inovativno dejavnost potrebuješ žilico. Kdor jo ima, bo večkrat predlagal kakšno izboljšavo ali novost. Če pa človek te žilice nima, najbrž ni načina, da bi ga spodbudil k inovacijski dejavnosti.« Ali mislite, da komisija, tehnične službe in prodaja v vašem »Res je, tu je potrebno sodelovanje vrste dejavnosti. Najbrž bi vsak od nas lahko naredil še več,« je dejal Miha Močnik. čine Grosuplje. »Lahko pa zatrdim, da prav vsak predlog pošteno obravnavamo in se tudi resnično trudimo, da bi koristne predloge prenašali v prakso. Žal pa imamo marsikdaj hude težave. Prodreti z novim je včasih težko.« L. J. Inovatorja iz Livarja: Lojze Miklavčič in Vojteh Hočevar. Inovacije iz lanskega leta pa še niso nagrajene. Prav sedaj pa ima delovna organizacija Livar v javni obravnavi pravilnik, v katerem je predvidena komisija za inovacije in referent, ki bo skrbel za strokovno delo na področju inovacij, zbiranje predlogov. Pravilnik tudi predvideva zaščito izumov, koristnih predlogov in tehničnih izboljšav. Najbrže je najzanimivTl A .1 r-M-ol/ilr-iiVo Vi zvKrilVfl^ , del pravilnika, ki obravna stopek izračuna osebnega la. Ta je urejen v spremen’ A dopolnitvah samoupra^|1':/,jri| sporazuma o skupnih osno ^ merilih za ugotavljanje in 1 ^ r rejanje čistega dohodka, (, ^ sredstev za osebne doho "ke _r__ r______ Osnova za vrednotenje ’ j skupno porabo. nfr J grajevanje izumiteljev, aVjstiiij?9,: tehničnih izboljšav in predlogov ter drugih n* M e? inovacij je povečan d zd''*r°f Livar: Koristne tehnične izboljšave V Livarju so imeli leta 1982 8 inovacij, ki jih je nagradila Raziskovalna skupnost občine Grosuplje. Lani so inovatorji prijavili niz tehničnih izboljšav. V vrsti predlagateljev teh izboljšav so Alojz Miklavčič, Miro Papež, Vojteh Hočevar, Alojz Erjavec in Alojz Skubic. Kakšne izboljšave so predlagali? Miro Papež je mehansko skonstruiral prenos okvirjev — to je obtežitev kalupa pred vlivanjem železa v kalup. S tem so razbremenjeni trije delavci dnevno, to se pravi, da je razbremenjen v vsaki izmeni en delavec, ker je prej en delavec v izmeni prenašal okvirje s pomočjo pnevmatskega cilindra z ene strani proge na drugo stran. _Na istem stroju je na predlog Vojteha Hočevarja Miro Papež izdelal roko za potiskanje palet na končni valjčnici taktnega konvejerja. Tu je zaradi stalnega pogona valjčkov prek elektro pogona prihajalo do precejšnje obrabe palet. Ko se je paleta spustila na vrteče valjčke, je nekaj časa drsela, dokler ni dobila potrebne hitrosti, zaradi česar so se spodnji robovi obrabljali. Palete je bilo treba do takrat letno menjati, oziroma jih popraviti. Alojz Miklavčič je izdelal elektro vezalni shemi za obe no-vograjeni napravi na taktnem konvejerju (prenos okvirjev, potiskanje palet) ter ju povezal v avtomatski ciklus delovanja stroja- Jedrski stroj Hottinger je predelal na domač elektro material in s tem Livarju prihranil devize za uvoz rezervnih delov. S to predelavo se je povečala zanesljivost stroja. Sedaj skupaj s sodelavci pripravlja uskladitev priprave peska po grupah in uskladitev komandnega pulta priprave peska z dejanskim funkcionalnim stanjem livarne. Tako bo olajšano delo tistim delavcem, ki delajo pri pripravi peska in tudi vzdrževalcem. Vojteh Hočevar je napravil izboljšavo na dvigalih, kjer so bila problem končna stikala. Končna mehanska stikala je zamenjal s končnimi induktivnimi stikali. Pri mehanskih stikalih so bili namreč povzročitelji težav prah, maščoba itd., medtem ko z zamenjavo stikal odpadejo vsi problemi. Skupaj s sodelavci pa sedaj pripravlja pri kaluparskem avtomatu prenos aluminijastih palet, ki jih sedaj prenašajo ročne?. Alojz Erjavec in Alojz Skubic sta pa predlagala in izvedla novo delitev oziroma zmanjšanje števila palet na taktnem konvej-nerju od 76 na.74 in s tem odpravila pogosto zatikanje palet med seboj, ker so bile pregosto nameščene. Zato so bili pogostrza-stoji na liniji in tudi pesek se. je precej razsipaval. Zdaj teh napak skorajda ni več. Poleg tehničnih izboljšav pa je bilo v tej delovni organizaciji tudi par koristnih predlogov. Tako so na predlog Martina Butkoviča uredili ogrevanje sanitarne vode iz hladilnega sistema kupolnih peči. Na ta način so zagotovili preče jšen prihranek energije, kurilnega olja (32500 litrov letno). Na predlog Alojza Skubica, Vojteha Hočevarja in Danijela Zupančiča so podaljšali linijo Disarhatic. možen matematični ali zmanjšanje stroškov v Fo$ ali delovni skupnosti, K jf ti\ glede na naravo predlog3 zmanjšanje stroškov^ a jJjjcčJjjk nap r edku°k adTr glede na % predloga izračun ni može J atc Zagotavljanje sredstev^ videva samoupravni sp'P* pa J' sklada skupne porabe, . S[A b edini način zagotavljanj štev pač pa so še drug' n ; o iv v p ti v pa ovz ov ^ tega sklada ne bremen') uft: ^ Samoupravni sporazu^V^ idi tiste predloge, kJe. T^jš goče izračunati P^f^ip^fj njem v^sie posamezn-^, omogoči ocenitev P nre^0(rv'^ stopnjo originalnost' P r3t>n , 8r; ^membnTtiobšegauPO^i, sti ter stroškov. Seveda F gi » idealennd°argb°!K praksa dopolnila, ven ^ v u mogoče le tedaj^ej^e. i!> ^ pravilnik ni • atorji, ki 50 ““ skromni ljudje, pa p3p,l',rl)a| k urejanju zadev •sil)tii> (tty Zato pa jim bo treba p K,( čim večjim občutko ■ M. P.. -L >. Novost iz tozda Iso — v sodelovanju s štorsko železarno Elektroindukcijske peči Konjiški tozd ISO se je lani vključil v projekt razvijanja in izdelave opreme za livarstvo elektroindukcijskih peči. Program je nov in je skupno delo Železarne Štore, Inženiringa Bled in tozda ISO. Doslej so v tozdu izdelali tri agregate lončnega tipa in en agregat tipa K/16 (kanalska receptorska peč 16 ton). Začetku letošnjega leta so v tozdu Trata — Avtomatika začeli proizvajati zanimiv nov program: ele-',za sekundarne regulacijske kroge, ki krmilijo delovanje tako imenovanih »fan coil« sistemov ogre-'n hlajenja. Trata izdeluje elektronske regulatorje in regulacijske ventile. * tovrstne naprave so že vgradili v glavni beograjski pošti, aprila pa so pripravili pošiljko za športni v Tuzli. Trata ima v proizvodnji elementov za sekundarne regulacijske kroge stike s sarajevsko Uni-1 ki izdeluje radiatorje s prisilnim kroženjem zraka. Na sejmu Alpe Adria so tak aparat z vgrajeno ^ r“gulacijo predstavili tudi naši javnosti. j pa je razveseljivo, da ima tozd Avtomatika tudi dobre možnosti za izvoz teh elementov, saj pri dosegajo vse karakteristike najsodobnejših svetovnih izdelkov, konkurenčna pa je tudi cena. razv°j je našel takšne konstrukcijske rešitve, da lahko s ceno konkuriramo tudi švicarski firmi SCS, ki 'a]cenejše naprave te vrste,« je rekel direktor Avtomatike Boris Gazvoda. »Pri tem pa niso cene, po ' Ponujamo ta izdelek, tujcem prav nič nižje od cen, ki jih zaračunamo domačim kupcem.« toda je še povedal, da sta za nakup teh naprav med drugim zainteresirani obe veliki svetovni firmi "1 in Johnson. Obe sta Tratino avtomatiko že novembra vzeli na preizkušnjo. Doslej na testih ni pr °k,enih težav, vendar pa Zahodni partnerji zdaj preizkušajo še življenjsko dobo teh naprav. Gazvoda v ®Pričan, da bodo naprave prestale tudi ta odločilni preizkus in bo Trata v drugem polletju dobila lepa m 3 naročila. s*'ki: Usmerjanje prostorskega regulatorja. (Foto: L. J.) kako deluje »fan coil« sistem? Z razvojnim programom elektroindukcijskih peči bodo nadaljevali,saj pravijo, da je ta dovolj perspektiven za celotno jugoslo-vansko območje. Poleg teh štirih že izdelanih in prodanih agregatov imajo v delu še dve peči za investitorja v Novem Sadu in llijašu. Indukcijske peči se uporabljajo v livarnah za taljenje, pre-grevanje in vzdrževanje taline na željeni temperaturi. Kot smo na-1 pisali, je ISO izdelal dva tipa peči: lončne in kanalske. Lončne peči se uporabljajo za taljenje raznih kovin: aluminija, medenine. jekla, bakra, sivega železa. Kanalske peči pa se uporabljajo v železolivarnah kot zbiralniki taline, v katerih se talina vzdržuje na določeni temperaturi, če je potrebno pa tudi pregreva. V livarnah barvnih kovin pa se uporablja tudi kot talilni agregat. Indukcijske peči imajo pred ostalimi talilnimi agregati nekatere prednosti in sicer: — neposredno sproščanje toplote v talini, — ni lokalnega pregrevanja taline, — minimalni odgori materiala zaradi enakomerne temperature, — intenzivno mešanje taline in s tem dober izkoristek zlitin, — velika fleksibilnost agregata glede na kvaliteto litine, — natančna regulacija dove- Delovni prostor lončne peči z obrnjenim talilnikom. ospodarno ogrevanje in hlajenje - .„en °zdu Trata Avtomatika so razvili regulacijske naprave za tako jAvJ""* »fan-coil« sistem ogrevanja in hlajenja. Ker so ti sistemi ^ 1 tudi v svetu, je prav, da jih predstavimo v našem Glasniku. ^goj0^" svetovni napredek je f<"Va* napredek v vseh sme- Jev^Pnnas. Ena od teh smeri pHk Večjem udobju v bivalnih V'"* Proslorih, kar je po-je^ittij x ustreznejšimi klimat-°Soji \ teh prostorih. Vi-1,e'e 7a klimatizacijo so začeli postavljati r,elii\eenl tehnološki procesi iz-in,j e'ektronike, farmacevt-Jie č|,,llstriie kot tudi zdravlje-L. )■ p,,,6. a (moderne bolnišni- '' t: c ygtadbe, biroji in hote zne zahteve imajo bp£rs,a" tako veliki in ^S‘ani!ni' da s,ari način prc- odpiranjem oken i 'arija iit| -ogo,' 1 ,ake Zadovoljili zahteve, so v jjt°8re\an.■iekte vgrajeni sistemi ,jria ia iAil’ hlajenja, prezračeva-J%kih ,rnati?ucije. V naših kli-riCentralnn°nah ie Potrebno vsaj '<*V?račev 0grevanje objektov in zdTr°t»lerri anJe. Medtem ko je t storo °8re' anja posameznih ,čCt|vn0 | s centralno kurjavo re-tlvA',ev„!.ko rešljiv, pa je zago- i^cej jUs.tre?nega prezračev anja iVzr ?ia- f/,centrai evanje se lahko doseže . eUij ? n,mi nizkotlačnimi si-reelektiO-motorni pogon regulacijskega ventila. (Foto: L. J.) : Ti r ■ ■•>J -t.s ■ \ ' Laboratorij za termoenergetiko oprav lja od leta 1983 sistematične preizkuse prenosnih lastnosti U-cevnih toplotnih prenosnikov iz proizvodnje IMP-jev ega tozda Stah. Cilj teh raziskav je ugotoviti eventualne rezerve v projektiranju in dimenzioniranju teh naprav. Dosedaj smo preizkusili že več prenosnikov od 2 m2 do 170m2 po: vršine in uspeli izluščiti področja, na katerih so bile pretirane rezerve pri oceni možnega prestopa toplote. Ob preizkusih smo razvili tudi poseben matematično fizikalen model prenosnika, ki nam bo kasneje omogočil tudi preslikavo rezultatov preizkusov v razvoj nove družine U-cevnih prenosnikov toplote. Ta model je sestavil prof. dr. Tuma. Trenutno je delo pri analizah prenosnih lastnosti brez spremembe agregatnega stanja že dalo zadovoljive rezultate. Preizkusi pri uporabi pare pa kažejo, da je tukaj merilno tehnična problematika precej zahtevnejša. Tudi navedba v literaturi dajejo zelo različne rezultate, kar je verjetno posledica teh težav. Izkušnje, ki smo jih nabrali ob teh preizkusih s kondenzacijo pare, so nam že omogočila razlago nekaterih specifičnih pojavov pri praktičnih aplikacijah v industriji in ogrevanju. Skupaj z razvojnim oddelkom IMP-jevega tozda Stah pa pripravljamo novo družino prenosnikov, ki bodo zaradi ugodnejšega poznavanja lahko konkurenčni tudi na področju velikih prenosnikov toplotnih kapacitet preko 10MW in uspešno vklapljanje na zunanja tržišča. Na sliki: Prenosnik toplote za centralno ogrevanje v toplotni postaj Gorenje TGO, Titovo Velenje. , t , : ,f ,< J l • I 1 ■' v.,,-.-.-* rx,-X' I-..1 » as." s. map. WJjr/>T3V0tU DEN, jlipl. ip/r' REPORTAŽA IZ IRAKA • REPORTAŽA IZ IRAKA • REPORTAŽA IZ IRAKA • REPORTAŽA IZ IRAKA • REPORTAŽA IZIR AKA # REPORTAŽA IZIRA^ Z dobro organizacijo in visoko zavestjo so rešili vse težave Iz Delovne enote Irak smo prejeli obširnejši reportažni zapis o delu in življenju na enem izmed projektov v Iraku, kjer izvaja dela IMP. Predstavili vam bomo KOL-7, velik in zahteven objekt, kjer so se naši delavci zelo izkazali, saj so delo kljub mnogim težavam opravili v dogovorjenem roku. Ravno te dni teče predaja objektov, zato je prav, da predstavimo ta projekt in obenem čestitamo vsem, ki so zaslužni za dobro opravljeno delo. Uvodne podatke je dal vodja projekta Korad Černčič: »Projekt KOL-7 se razprostira na zemljišču velikosti 1 kv. m. Kompleks zajema: dve proizvodni hali, energetske objekte, skladišča, restavracijo in upravo z vso pripadajočo infrastrukturo. Za lažjo predstavitev vam navajam podatke, da je IMP v ta kompleks vgradil cca 188 km raznih cevovodov, 900 ton pocinkane pločevine in cca 600 km različnih kablov. Projekt je bil prevzet na ključ, z zahtevo po kompletni funkcionalnosti z organizacijo vseh služb investitorja, kakor tudi šolanja kadrov za doseganje popolne funkcije tovarne. Ob podpisu pogodbe 5. 5. 1981 in s pričetkom pogodbenega roka 5.6.1981 smo pričeli z deli brez projektne dokumentacije za izvedbo. Vsa dokumentacija se je izdelovala paralelno v Jugoslaviji v času izgradnje. Do- Vodja projekta KOL-7 Konrad Černčič. kumentacijo za instalacijo klime je izdelal projektivni biro Ljubljana, za energetiko pa projek-tiva Maribor. Vse ostale interne instalacije je projektiral DOM SARAJEVO. IMP je nosilec in koordinator celotne projektne dokumentacije za gradbena in instalacijska dela.« Na vprašanje o organiziranosti projekta nam je tov. Černčič odgovoril: »Delo je bilo pridobljeno na osnovi meddržavne pogodbe med Jugoslavijo in prijateljsko državo Irak. Na tem projektu izvaja gradbena dela SCT, instalacijska dela pa IMP v sodelovanju še z dvema jugoslovanskima podjetjima, ki montirata tehnologijo proizvodnje. IMP in SCT sta se dogovorila, da organizirata skupen nastop in tako opravita zadane naloge s čim manjšimi stroški. Z medsebojnim sporazumom smo uredili vsa vprašanja koordinacije ter skupnega koriščenja pomožnih objektov, kakor tudi spremljajočih služb. Delno so se v ta sporazum vključili tudi tehnologi, ki bodo nadaljevali dela še po zaključku gradbeno instalacijskih del. Ni šlo brez težav, kajti takšni koncepti niso vsakdanja praksa, vendar se je z izborom kadrov in njihovo prizadetostjo pokazal ta koncept kot učinkovit. Vse med- Vodja instalacijskih del na projektu KOL-7 Roman Kučej. sebojne obveznosti, ki nastopajo pri izgradnji takšnega kompletnega objekta, smo reševali sproti na projektu samem, kar je povečalo učinkovitost in nas predstavilo investitorju kot organiziranega in sposobnega izvajalca. Pri tem je potrebno poudariti, da je za spremljanje del investitor organiziral številčno in strokovno močno nadzorno ekipo, ki si je pred tem pridobila izkušnje Sindikat skrbi za življenjske razmere Na gradbišču, kjer je bilo več sto IMP-jevih delavcev, je bilo seveda organizirano tudi družbenopolitično delovanje. Rečemo lahko, da je vloga družbenopolitičnih organizacij na deloviščih tako daleč od doma še zahtevnejša kot doma, saj morajo reševati tudi probleme, ki jih doma sploh ne poznamo. To potrjuje tudi pripovedovanje predsednika lO sindikalne organizacije KOL-7 (ta projekt ima namreč svojo sindikalno organi-zacijojMilana Kokola. Povejmo še to, da je Milan Kokol prišel na projekt 24. septembra 1982, dela pa na montaži klimatskih naprav. »To mi je prvo delo v tujini,« je začel razgovor tov. Kokol in moram priznati, da sem se zelo hitro vključil v proces dela. Že na začetku sem se odločil, da bom ostal dalj časa. Presenetila me je organiziranost projekta. Tukaj se monter lahko resnično posveti samo svojemu delu. Za vse ostalo je preskrbljeno in na to mislijo drugi. Kot predstavnik družbenopolitičnih organizacij na projektu KOL-7 moram poudariti, da je bilo družbeno politično življenje organizirano na visokem nivoju glede na življenjske pogoje v Iraku. S športnimi igrami (zlasti nogomet), TV (predvajanje vedno novih video kaset) in knjižnico skušamo delavcem popestriti prosti čas in s tem ubijati monotonijo. Popolnoma je normalno, da so nastopale težave. Tukaj se srečuje več generacij. Za IMP velja povprečna starost 26 let. V času sprejemanja raznih samoupravnih sporazumov so delavci pokazali svojo zrelost za reševanje takšnih problemov, niso se pa strinjali z načinom pristopa. Moram priznati, da IO OOS ni odigral svoje vloge, zlasti kar se tiče koordinacije z domačimi IO ali konferencami ter v vsklajeva-nju osebnih dohodkov z ostalimi delovnimi organizacijami, ki so opravljale dela na tem projektu. Želel bi poudariti, da nam je bilo vodstvo gradbišča stalna opora, saj so s svojo zagnanostjo v trenutku reševali strokovne probleme ali osebne probleme posameznika. . Vesel sem, da mi je bila dana možnost, da se vključim v proces dela na tako velikem projektu, saj si bom nabral bogatih življenjskih izkušenj. To bi priporočal tudi ostalim mladim delavcem, v kolikor se bo za to nudila prilika.« v jgj&šj . p® : .... ., . : .. : . pri izvajalcih iz visokorazvitih industrijskih dežel. Tudi sami šmo opazili, da v primerjavi z izvajalci kot so: Avstrijci, Francozi in Nemci, ki delajo na bližnjih objektih, ne zaostajamo v pogledu kvalitete in rokov. Res šmo nekoliko šibkejši v organizaciji, kar pa je posledica celotne jugoslovanske industrije, oziroma njenega odnosa do izvo- V celotnem sklopu tega velikega industrijskega in tehnološko zahtevnega projekta, ki nima primere v zgodovini IMP-ja in koliko nam je poznano tudi ne v jugoslovanskem merilu, je svojo nalogo do sedaj dobro opravil tudi IMP. Že na začetku se je v IMP organiziral tim za vodenje projekta, tako v Jugoslaviji kot na gradbišču. Pripravil je kompletna organizacijska in planska izhodišča ki so še vedno edina v IMP-ju. Osnova organizacije je bila, da sta vodstvo z operativo na gradbišču in vodstvo ter ekipa, ki delajo v Jugoslaviji celota in kot taka odgovorni za dobro izvedbo del in doseganje vseh planskih nalog. V tem okviru je bila v sektorju izvedbe v tozdu Inženering organizirana ekipa, ki je pokrivala vso koordinacijo med IMP-je-vimi tozdi in pridobivala ponudbe ter realizirala vse inozemske dobave s celotno organizacijo transporta na gradbišče. V tozdih nosilcih EM in MM so prav tako organizirali ekipe s koordinatorji. Na gradbišču ima IMP organizirano tehnično službo po dejavnostih, pripravo dela, skladišče, računovodski center in izvedbeni biro. Kot nosilec organizacije pa še kadrovsko splošno službo skupno z SCT. Nekaj vprašanj se je pojavilo o umesnosti računskega centra, vendar je praksa pokazala, da je neobhoden na tako velikem projektu. Celo dalje bi bilo potrebno misliti in ga opremiti z računalniško opremo, za spremljanje projekta, ne samo za vodenje računovodstva ali knjigovodstva, ampak za celotno spremljanje vseh aktivnosti na projektu. V začetku organizacije smo to predvideli, vendar zaradi celotne zaostalosti na tem področju nismo dobili podpore pri IMP, čeprav ni šlo za velika sredstva in ni bila zahtevana nobena pomoč iz domovine. Organizacija z vsemi elementi je dobro funkcionirala, čeprav so se pojavile težave predvsem tam, kjer IMP nima svojega kadra v celoti. Seveda pa sama organiziranost ne pomeni uspeha. Izredna pripadnost in čut odgovornosti vseh' delavcev je pripomoglo k solidni afirmaciji pri investitorju. Ni samo hvala, če trdim, da je naš projekt omenjen kot vzoren, v samih iraških vrhovih. Trudili se bomo, da bo tako tudi ostalo.« Pogovor smo nadaljevali z Romanom Kučejem, vodjem instalacijskih del na tem projektu. On je opisal, kako je teklo delo na gradbišču: »Po opravljenih formalnostih za prevzem gradbišča smo 19. 11. 1981 pričeli z operativno pripravo gradbišča. Moram priznati, da prvi obisk na bodočem gradbišču ni bil v spodbujajoč. Saj je bila parcela v izmeri 1 kv. m sredi puščave brez izvorov energije in dovodnih poti. Na tem področju je bilo potrebno v zelo kratkem času vzpostaviti pogoje za življenje in delo za več kot 1.000 delavcev. IMP je prevzel še posebej odgovorno in težko nalogo in sicer organizacijo prehrane, bivanja z eno besedo družbeni standard na projektu. Bitka s časom se je začela. Teden dni kasneje je že prispela prva udarna skupina in sicer VILKOTAKS —vodja montaže za strojne instalacije, skupina monterjev vodovoda, ki jo je vodil vodilni monter CVETO KRAJNC ter skupina elektro-monterjev, ki jo je vodil vodilni monter tov. KOTNIK. V tem času so bili delovni in življenjski pogoji resnično pu-stinjski. Stanovali smo v kontejnerjih, ki sanitarno še niso bili povezani, voda, ki so nam jo vozili z avtocisterno, ni bila pitna, hrana se je dovažala iz SCT baze na Habaniyi. Za najnujnejše potrebe po el. energiji je bil na razpolago dieselski agregat z močjo 250 kVA. Vsi smo želeli, da se v najkrajšem možnem času usposobi kontejnersko naselje — imenovano prednaselje, za normalne »grad-biščne« življenjske pogoje. Že na prvih korakih smo se srečevali s standardno problematiko in sicer pravočasno dobavo materiala iz Jugoslavije. Bili so resnično kritični trenutki, saj potrebnega materiala ni bilo moč kupiti na iraškem tržišču. Insta-' lacijski material smo si dobesedno sprotno sposojali na ostalih IMP-jevih projektih v Iraku in v bazi na Abu Greibu, v kolikor je bil ta tam na razpolago. Velikokrat smo morali improvizirati, oziroma se posluževati začasnih rešitev. Čas je neusmiljeno tekel. V tem času je prispel na gradbišče ANTON GRUDEN s svojo ekipo kuharjev in osebja, ki bo skrbelo za prehrano in družbeni standard v prednaselju in kasneje v fiksnem naselju. S svojimi bogatimi izkušnjami je pripomogel, da se je ta ekipa zelo hitro vživela v nove pogoje dela. 31.12. 1981 je prvi pomembni datum. Ta dan je bila dobljena prva bitka s časom. Delavci so se lahko ta dan prvič okopali, Novo Jeto pa pričakali v pravkar postavljeni kontejnerski menzi. Novoletno veselje je bilo kratkotrajno. Čakale so nas nove naloge in sicer izgradnja fiksnega naselja in pričetek izvajanja glavnih del, oziroma instalacij, ki bodo služile bodočemu kompleksu. Takrat smo še vedno živeli v provizorijih. Za stalno oskrbo z vodo je bilo potrebno zgraditi črpalno postajo na reki Evfrat in 7 km cevovoda do naselja, za konstantno oskrbo z elektriko pa postaviti 17 diesel agregatov^ močjo po 250 kV A. Na gradbišču je bilo iz dneva v dan več delavcev, tempo dela pa rastel. Sredi aprila 1982 Smo se že preselili v fiksno naselje in si tako izboljšali življenjske pogoje na gradbišču. Tudi nova kuhinja z restavracijo je v tem času že obratovala s polno močjo. Za res in disciplino v tem objektu ter obilno in okusno hrano je skrbel tov. KOGOVŠEK. S tem so bili doseženi resnično normalni pogoji za življenje, saj so bila postavljena tudi igrišča za različne vrste rekreacij. Naslednja delovna zmaga je bila proslavljena 1. maja 1982 in sicer postavitev prvega betonskega stebra za proizvodno halo. Ves čas izgradnje objekta Smo si vsi na gradbišču z vsemi silami prizadevali za doseganje zadanih planov in seveda s tem doseganje planirane realizacije. Želim pov-dariti, da nam je to v celoti uspelo.« Na vprašanje o problematiki delavcev, njihovih prihodov in bivanja v Iraku, je Roman Kučej odgovoril: »Potrebe po delovni sili so se planirale mesečno glede na potek del na projektu. Te Smo prvotno skušali uskladiti na nivoju Delovne enote Irak, oziroma so bili dani odpoklici iz Jugoslavije. Žalostna pa je konstatacija, da domači tozdi — izvajalci niso sledili zahtevam, oziroma potrebam gradbišča in je prišlo v določenih fazah del do zelo kritičnih situacij glede doseganja terminskega plana oziroma zasledovanju gradbenih del. Iz tega se lahko sklepa, da domači tozdi — izvajalci niso bili pripravljeni na takšne dinamične spremembe in so pri razporejanju delavcev v tujino uporabljali preveč administrativni pristop. Po generalnem terminskem planu je bilo v maksimalni fazi dela predvideno 451 delavcev (inštalaterjev). IMP tega števila ni dosegel saj smo imeli na gradbišču največ 231 delavcev. Iz tega se da zaključiti, da je IMP-ju uspelo z dobro organizacijo z manjšim številom delavcev v roku zaključiti svoja dela. Specifičnost za ta projek* da praktično ni bilo velike ; tuacije delovne sile. Že 0*j četku je bil postavljen koDC da mora vsak svoje delo zak*L ti. V vodstvenem in operatiC kadru sta bila 2 primera iz livnih razlogov in nista 1, kadra na projektu KOL-7 J® t in pol, dve ali več. Poudarjaj je to velika prednost, sajvS^ svoje delo tudi odgovarja’ *.j odpadejo kasnejše nejasno5 prepričevanja, kdo je za kaj"j Ta koncept bi moral velja11) IMP-ju kot normalna PrLi zlasti za vodilni in vods^, kader. Kako pa ta profil ka ^ primerno stimulirati, pa daj6^ razmislek strokovnim delavC;, malo, kateri IMP-jevi toz sodelovali na tem projekt"' »Na projektu KOL-7 izv% v glavnem dela dva m°D tozda in sicer Elektron’0” kot nosilec vseh elektroffl0|',i nih del in Montaža Maribo1, nosilec vseh strojnih insta^j Skupna vrednost instalao-i| znaša okrog 80 mio! US u; znaša vrednost elektroins*3 29,9 mio. in strojnih instai, 41,2 mio. Razlika je bila pr6(lli dena za računski center* gradbišča in za potrebe vz^,; vanja po zaključku del-izmed navedenih tozd° ,.i vključil v delo tudi dol05 skupine iz ostalih IMP-jeV! J do v. Tako so sodelovali Pr' taži tudi delavci tozdov P» KLIMA Cm TAŽA KOPER. Tukaj ^ omeniti tudi delavce pr°lpV nega biroja Ljubljana in (,/ JEKTIVE Maribor, kateri”,,: loga je izdelava projektov . denih del in pa priprava P p/ predajne, takoimenovan0 ŠPORT dokumentacije- ,jp Elektromontaža je z ar? ^ dovoljnih lastnih kapac'f7 p. jela tudi delavce iz drug'”.^ zunaj našega sozda. Pri vlt ^ vanju teh delavcev v pro°6 Razgovore sta vodila Jana Hvalec in Roman Kučej. Vse slike je posnel Ciril Petrak. oDjektu, spodaj strojnica za klimatizacijo. >__ ______________’__________________________ O ^ _ J •REPORTAŽAIZIRAKAeREPORTAŽAIZIRAKAeREPORTAŽAIZIRAKA#REPORTAŽAIZIRAK ? KOL-7 so že v začetku nasto-J1? določene težave. Niso bili aJeni takšnega tempa in kvali-ete dela. Ti delavci so prihajali a gradbišče s sporazumi z zelo la°kimi RR, saj jih matični tozdi j, j. Pred odhodom na delo v tu- p ° Prerazporedili v višje grupe, kazalo se je, da pa niso do-z i a$di IMP-jevim monterjem v 5 ^ ki kvalifikacijski grupi. Opo-j 0rAbi kadrovske službe IMP, da < ovb( b,5 e8a p; 1 f lMPp0le8 navedenih del, ki jih J' bodoče bolj pozorne glede j opravlja na projektu je^L-7; bi ponovno poudaril, da i t>en f/j il h*" {j d° 1. 4. 1984 vodil tudi družil ii)6110 Prehrano, vodstvo naselja Želim 20 v ce- li' d V$e ^ar sPa da svoje umazano perilo / sam> doma. S svojimi za- j.i adami in nekvalitetno opremo ^ jp Povzročili na projektu veliko ‘j m°d°, da o referenci ne govorici £e°' Njihov cilj je samo dobava, #' C *a °Prema odgovarja za-v Jain, pa m v ec njihova skrb. 'H v Nadalje smatram, da bi lahko i,i 1*00« dela vključili še več de-1 : 6 .Cev iz domačih tozdov. Za it)tom?er.naj navedem, da je Elek-|,; kovinar odklonil vsa izolacij- ska dela s SAVALIT, oziroma ARMAFLEN izolacijo in smo bili prisiljeni v zadnjem trenutku, da bi še ujeli roke, angažirati privatnega izvajalca. Kot mi je poznano^bi naj bil prav Elektro-ko vinar v IMP-ju nosilec izolacijskih del.« Kako pa je z disciplino in odgovornostjo pri delu? Razen manjših ekscesov, lahko rečem, da je disciplina na zadovoljivi ravni. Vzrok za takšne izpade je bila trenutna duševna depresija posameznika, pomočnik pa mu je bil alkohol, če je prišel do njega. Ne zagovarjam tega početja in so se takšni posamezniki kaznovali z takojšnjo vrnitvijo v matični tozd, seveda na lastne stroške. Razumljivo pa je, da dolgo-' trajna odsotnost od družine in domačih povzroča pri večini ljudi določene motnje. Zaveda se, da ne more niti na obisk domov prej kot čez šest mesecev. Šele kasneje smo sprejeli sklep, da je po 4 mesecih možno potovati domov na lastne stroške. Pošta, kot edina vez z domom, prihaja zelo neredno. Praktično je odvisna od prihoda in odhoda ljudi, ki jo prenašajo. Kar se pa tiče dostave časopisov, zasluži ostro kritiko. Ti prihajajo na projekt z veliko zamudo in nepopolni. Spisek, ki je zajemal število in vrsto časopisov, ki bi se naj dostavljali na projekt, nikoli ni bil realiziran. Vzrok za to mi ni poznan in ogorčenje pri ljudeh, ki so bili odrezani še od teh informacij, je seveda upravičeno. Disciplino pri delu bi lahko ocenil kot pozitivno. To se vidi tudi iz podatkov o preseganju norm, ki so veliko večje kot v domovini. Norme obračunavamo mesečno, izračunavajo se pa po enakih normativih kot v domovini. V sak stremi za tem, da v delu najde uteho, da čas hitreje mine. Brezdelje je kot rak, ki razjeda možgane. Moram omeniti, da je v toku montaže večkrat prišlo do nestrpnosti in ogorčenja pri delavcih. Zlasti burno je bilo leta 1983. Vzrok so bile nenehne spremembe samoupravnih aktov, ki so še vsi nanašli na zmanjševanje OD. Iz javnih razprav z delavci, ki jih je bilo nešteto, se je dalo razbrati, da delavci z razumevanjem sprejemajo ukrepe, ki so bili potrebni za podjetje, kot za državo, da premostimo trenutni težki ekonomski položaj. Ni jim pa bilo jasno, da tega paketa ukrepov v domovini ne znajo pripraviti v celoti, ki bi veljal vsaj 6 mesecev. Spremembe so prihajale tekoče, brez roka trajanja. Iz teh razlogov je raslo tudi vsaki dan večje nezaupanje. S ponosom lahko trdim, da sta zavest in morala naših delavcev na nivoju. Zaradi zgoraj navedene problematike ni prišlo do konfliktnih situacij. To pa ne pomeni, da lahko kar obdržimo takšen način ukrepanja. Delavca je potrebno tekoče obveščati o nastali problematiki in predvidenih ukrepih. Čeprav je na delu v tujini, ima pravico do samoupravnega odločanja. Njegovi projektivnega biroja na »sedmid«. predlogi se naj upoštevajo, seveda v okviru danih možnosti.« Na vprašanje ocene kvalitete del, je tov. Kučej pojasnil: »To je razvidno iz primopredajnih zapiskov, kjer na kvaliteto del ni večjih pripomb. Na koncu bi povdaril, da zasluga za to ne pripada posamezniku, temveč vsem IMP-jevim delavcem, ki so združevali delo na projektu KOL-7. Ob tej priliki bi rad pohvalil vse monterje, vodilne monterje in vodje montaž. Posebej bi se zahvalil za dobro vodenje in medsebojno koordiniranje, kakor tudi sodelovanje z gradbeno operativo in za vspostav-ljanje pristnih medsebojnih odnosov vodji strojne operative tov. Vidmajerju in vodji elektro operative tov. Pavliču. Moram priznati, da se težko poslavljam od objekta, še težje pa od sodelavcev, saj smo preživeli skupaj skoraj 30 mesecev po 24 ur na dan. Delili smo si dobro in slabo. Sedaj nas bo usoda razkropila na vse konce. Mogoče pa se bomo nekoč ponovno srečali kot enoten tim. Dovolite mi, da na koncu dodam še par besed. Že uvodoma sem omenil, da so doseženi rezultati, rezultati dela celotne ekipe. Tukaj moram omeniti, da v to ekipo spadajo tudi delavci v domovini, ki so s svojim delom in prizadevnostjo pripomogli k realizaciji nalog. Posebna zahvala gre tukaj skupini INŽENIRINGA pod vodstvom inž. PODERGAJSA. V navedeni skupini je delavec, ki si zasluži še posebej zahvalo in priznanje, to je tov. MRHAR. S svojim neumornim delom je poskrbel za ažurnost pri reševanju materialne in tehnične problematike. tov. MRHAR še danes spremlja celoten tok dogajanj na tem projektu in skuša najti najugodnejše rešitve. V tako imenovani ekipi KOL-7 ima v tozdu MONTAŽA MARIBOR sigurno največ zaslug tov. PEM. Delavci IMP mu izrekajo vse priznanje. S svojo vestnostjo in vztrajnostjo je poskrbel za pravočasne dobave materiala. V tozdu ELEKTROMON-TAŽA sta bila zaslužna člana v tej ekipi najprej tov. MILAN ZDEŠAR, sedaj pa TOMI KRIŽAJ. Žalostna pa je ugotovitev, da za takšne delavce doma ne najdemo ustreznega nagrajevanja.« Kultura in šport blažita domotožje l’Ij>r *1°*‘se človek poda, nikoli — 4^ r**a stotine kilometrov daleč smo v Vstran od domovine smo si sami bi‘ovLtUino življenje na KOL-7 je sHio j-LCas zelo živahno. Proslave, ki Ših pra" Pripravljali ob pomembnej-$triie n21^']1 'n obletnicah, so pope-življenje, nas popeljale \ vijaij (j"10 meb dogodke, ki so se od-a,,skoip,Ina' NaJ npr. omenim samo PubijL ln° proslavo ob dnevu re-^ksei,6 Nihče ni nikogar vprašal, 'ettivgA Jugoslovanski jezik govori, N>Prav»m° se(ili za mizo in z vodjem uredisk? Pr°4ave Tonetom Uletom, So,. !'rali’ kakšen program si '> vsi ,ZVar'*i' Vsi smo ga sestavlja-Ob ^»deloval,. J'ho So n°du na začasno delo v tu-$eboj : Vneti glasbeniki prinesli s >mbe,tr,Umen,e- Kmalu je nastal $e Pevsk ’ l ai,samblu se je pridružil ae bj v'. zbor. Včasih človek skoraj r'h §e da lahko nekdo ob v eče-^brjenrff6 P° instrumentih kljub ??Sa*tlblaV zasedbi recitatorjev, 'rjala Dr_ ',n pevskega zbora se je od-i?bir0 . a- Malo gradiva je bilo ’ Pr|manjkovalo nam je reci- pozabi svojega jezika, pripadnosti našli od svojih najdražjih, toda še tako poskušali narediti življenje lepše. tacij in citatov. Sedli smo za mizo in pod našimi rokami so na belem papirju nastale recitacije. Mnogi so se spominjali pesmi še leta in leta nazaj. Ob dnevu republike so nas obiskali tudi predstavniki ambasade, predstavniki zvezne direkcije in visoki iraški funkcionarji. Podobno, kot je potekala proslava in seveda tudi priprava, ob dnevu republike, je bilo tudi na ostalih prireditvah. Ob dnevu JLA je v Irak pripotovala folklorna skupina »SVETOZAR MARKOVIČ« iz Sarajeva. Folklorna skupina je odplesala najbolj poznane narodne plese vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Svoj obisk med delavci so popestrili s pesmijo, seveda pa so se na koncu pomešali med delavce, da skupaj z njimi odplešejo kolo na melodijo Jugoslavija. Vsekakor velja omeniti tudi to, kako so delavci pozabili na težave v letu 1983 in kako se bodo spoprijeli z ekipi novimi v letu 1984. IMP-jevci smo imeli skupno novoletno praznovanje, medtem ko so se v nekaterih drugih podjetjih zbrali delavci ob pričakovanju novega leta v skupinah. V dvorani, ki je namenjena za igranje namiznega tenisa, so se zbrali vsi IMP-jevi delavci, ki so še ostali na gradbišču. Ekipa za pripravo prostora se je izredno potrudila. Prostor je bil pripravljen v pravem prazničnem v zdušju. Skratka novo leto smo pričakovali vsi polni elana, da še naprej nadaljujemo delo z vso resnostjo in odgovornostjo. Ob tej priložnosti nas je obiskal »RIBNIŠKI OKTET«, ki nam je dal stik z domovino, mnogim pa oblažil težo domotožja. V tem zapisu ne smemo pozabiti na klub, v katerega sklopu je tudi knjižica. Reči je potrebno, da delavci zelo radi sežejo po branju. Knjige so kvalitetne in dobro ohranjene, šle pa so skozi stotine rok. Več problemov je z dobavljanjem časopisov. Ti prihajajo zelo neredno, vsaj zadnjih 6 mesecev. Časopisi, ki jih družine pošiljajo delavcem, krožijo po gradbišču kot pravo zlato. Ko je človek tako daleč od domovine, brez tekočih informacij preko radia in TV, še kako rad seže po časopisu, da se seznani z najvažnejšimi dogodki doma in po svetil. Med drugim je potrebno omeniti še to, da dobivamo dvakrat tedensko »BILTEN«, namenjen delavcem zaposlenim na začasnem delu v Iraku, ki pa po kv a-liteti ne zadovoljuje vsem željam in potrebam delavcev po kvalitetnem informiranju. Delovanje kluba pa ni omejeno samo na posojanje knjig, temveč se vsak večer predvajajo filmi, ali aktualni dogodki, šport... Kasete dobivamo iz Maribora. V zadnjih nekaj mesecih smo dobili kar 37 video kaset z aktualnimi dogodki. Omenila bi med drugim še to, da od časa do časa pripravljamo dru- žabne večere. S tem omogočimo delavcem, da se sprostijo, malce pozabavajo, zapojejo, pozabijo na vsakodnevne skrbi. Še veliko stvari bi lahko omenili, vendar bi zaključila samo z mislijo slehernega delavca, da se zaveda svoje pripadnosti, svoje domovine. Vsekakor moramo nekaj prostora nameniti tudi športu. Na gradbišču KOL-7 je dokaj razgibano športno življenje. Namiznoteniški spretneži se lahko vsak večer zatečejo po sprostitev v klub, kjer je posebna dvorana za igranje namiznega tenisa. Tisti, ki niso dovolj okretni z loparjem, se lahko pridružijo košarkašem, odbojkarjem in nogometašem. Nogometaši imajo celo svojo ligo, ki jo sestavlja 16 ekip. Vsak večer odigrajo po 2 tekmi. Prav nogomet združuje največ ljudi, bodisi kot tekmovalce ali kot navijače. Nekatere tekme gleda po par sto navijačev. Na igrišču- je včasih takšno vzdušje, da bi bil marsikateri drugo-ligaški YL) klub prezadovoljen s takšno publiko. Prav tako pridno trenirajo tudi odbojkarji. Omeniti velja, da je bilo ob Dnev u republike leta 1983 prav na KOL-7 srečanje športnikov z vseh jugoslovanskih gradbišč, ki so v Iraku, za YU pokal. Prav takrat so športniki gradbišča KOL-7 poželi lepe uspehe. Pred nekaj dnev i pa so se ponov no udeležili srečanja športnikov v Bagdadu za YL) pokal. Na tekmovanju je sodelovalo 76 ekip. KOL-7 je na tem srečanju sodeloval v petih panogah, in osvojili so najvišja mesta v odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Ob koncu bi omenila samo še to, da športne aktivnosti potekajo v večernih urah na razsvetljenih igriščih. Prav ta športna srečanja zbližujejo delavce različnih panog in iz različnih republik v homogeno celoto, ki se pa kasneje odraža pri samem delu. na objektih. Delavci pravijo: V puščavi, daleč od doma, je delo človeku uteha, da premaga samoto Ta prikaz življenja in dela na projektu KOL-7 ne bi bil popoln, če ne bi dali besede tudi delavcem, da povedo, kako so doživljali dolge mesece in leta napornega dela v puščavskih razmerah. MIHA TRAVNIKAR — vodilni monter iz tozda ELEKTRO-MONTAŽA: MihaTravnikar opravlja na objektu montažo jakotičnih instalacij. Na projekt je prišel avgusta 1982. »Moram priznati, da je bil prvi vtis zame malce neprijeten. To je bilo zame prvo dolgotrajno delo v tujini. Podnebje mi je v začetku delalo preglavice, saj sem prišel v času, ko so zunanje temperature dosegle 50bC. Sčasoma sem se privadil in danes mi to ne dela več težav.■ Kar se tiče dela, so delovni postopki enaki kot v domovini, je pa tempo dosti hitrejši in pa organiziranosti boljša. Z gradbeno operativo sem imel dobre odnose in smo sprotno reševali problematiko. S projektno dokumentacijo nisem imel večjih težav. Spremembe in usklajevanje z ostalimi instalacijami, smo reševali sproti, saj imamo na projektu grupo projektantov, ki so opravljali to nalogo. Kar se tiče družbenega standarda, do sedaj nisem imel pripomb. IMP je k tej nalogi pristopil dokaj resno. Prosti čas smo preživljali vsak po svoje, eni so našli uteho v športu, drugi pa v družabnih igrah. Moram priznati, da nisem pričakoval takšnega standarda, še posebej pa ne v teh puščavskih razmerah. Če bi nam uspela takšna organiziranost tudi na bodočih projektih, bi bilo to za pohvaliti.« ANTON JERIC — vodilni monter centralne kurjave in tozda MONTAŽA MARIBOR: Anton Jeric izvaja na objektu zahtevna montažna dela na instalacijah ogrevanja in hlajenja. Na projekt je prišel 25. 3. 1983. Tov. Jerič je že predhodno opravljal montažna dela v inozemstvu in sicer v NDR, ZRN in v Avstiji. »Ko sem prišel na projekt«, je začel ta razgovor »sem se vključil v že organizirano delo in ne poznam težav, ki so jih imeli moji predhodniki v začetni fazi izgradnje. Če omenim sam potek dela, moram povdariti, da je bil strokovni nadzor v NDR strožji, kot je tukaj, kar me je presenetilo. Pri montaži nisem imel večjih težav, saj je bilo delo dobro organizirano, ves potreben material je bil večinoma na zalogi v skladišču. Včasih pa so nastopile tudi po tem vprašanju resne težave. Kar se tiče projektne dokumentacije ugotavljam, da ni bila izdelana v detajle, kot sem bil to vajen v NDR. Ker pa je bila na projektu organizirana projektivna grupa, se je vsa problematika reševala sproti. Preseganje norm je daleč nad domačim povprečjem, kar me ne preseneča, saj je delo dobro organizirano. Interes vsakega monterja pa je, da v delu najde uteho in, da mu s tem čas hitreje mine. Tukaj ni prilik za dopoldanska postopanja. Prosti čas koristimo vsak po svoje s športnimi ali družabnimi igrami. Kar se tiče prehrane in bivanja ni bilo pripomb, dokler je IMP imel v oskrbi družbeni standard. Smatram, da bi bilo potrebno pri organiziranju novih gradbišč upoštevati, te pridobljene izkušnje in obdržati enako raven standard.« EDO FRANGEŽ — vodilni monter vodovoda, tozd MONTAŽA MARIBOR: Edo Frangež izvaja dela na instalacijah vodovoda in odpadnih vod. Na projekt je prišel 7. 7. 1982. »To mi je bilo prvo delo v tujini. Tudi mene je prvi stik z novim okoljem presenetil. Zlasti sem bil šokiran nad klimatskimi pogoji, saj sem prišel v času, ko tukaj prevladujejo zelo visoke temperature. Prijetno pa sem bil presenečen nad celotno organiziranostjo, tako da sem se zelo lahko vključil v delo. Tukaj sem se srečal z novimi materiali in tehnologijo dela, s katerimi doma še nisem bil seznanjen. T udi ta problem mini delal posebnih težav. Poudaril bi, da je bila organizacija dela tukaj mnogo boljša, kot na podobnih delih doma. Na razpolago je bila vsa potrebna mehanizacija, ki je potrebna za težjo montažo na zunanjih razvodih. Tudi z gradbeno operativo smo dokaj dobro sodelovali. Kar se tiče projektne dokumentacije, so bile določene težave, ki smo jih pa v lastnem biroju sprotno reševali. V prostem času, kolikor ga imam, se ukvarjam s športnimi igrami ali pa s sodelavci pokramljamo o vsakdanjih problemih. Prehrana in bivanje sta bila do sedaj odlično urejena, tako da se s tem vprašanjem ni bilo potrebno posebej ukvarjati. Želel bi še delati na tako organiziranem gradbišču.« TOMO PUNČEC — vodilni monter klima naprav, tozd MONTAŽA MARIBOR: Tomo Runčec dela na montaži klimatskih naprav. Na projekt je prišel 15. 1. 1983. »To kar sem videl ob mojem prihodu, me ni posebej presenetilo. Pred odhodom v Irak, sem bil doma temeljito informiran in te informacije so mi dale predstave, kaj lahko pričakujem. To je zame prvo večje delo v tujinii. Delo se je odvijalo v zelo ostrem tempu, kar doma skoraj ni navada. Priznam, da sem v začetku pogosto padal v depresije, saj me je misel na dom spremljala dan in noč. Sedaj sem to bolezen prebolel in se dobro počutim. Operativno vodenje in organizacija dela sta tukaj boljša kot na domačih gradbiščih. Vsak problem, ki je nastal, je bil sproti rešen brez zastojev pri delu. Od doma smo dobivali že izdelane pločevinaste kanale in sicer točno signirane po objektih in za posamezne sistema. To je močno skrajšalo čas montaže. So pa nastopile določene težave pri skladiščenju na objektu in s tem dodatno izgubo časa za iskanje posameznih elementov. V bodoče se bo potrebno za takšne primere še dodatno organizirati. Za doseganje norm bi povedal enako kot moji kolegi. Dani so bili vsi pogoji, da je to bilo možno tudi realizirati. Težave so bile s projektno dokumentacijo, ki pa se je vsklajevala na gradbišču. Pogoji bivanja in prehrane so bili nadpovprečni v času, ko je IMP imel to v svoji organizaciji. Ko pa je kuhinjo prevzel UN1S-TUR1ST, opažamo spremembe v negativnem smislu. Na koncu bi še poudaril, da bi še začel delati na tako organiziranem gradbišču — samo po možnosti bližje domu.« • POROČILO O POSLOVANJU V LETU 1983 • POROČILO O POSLOVANJU V LETU 1983 • POROČILO O POSLOVANJU V LETU 1983 • POROČILO^ • Nadaljevanje s 1. strani Čanje notranjih rezerv v poslovanju. Številne obveznosti do družbene skupnosti so se povečale hitreje od rasti dohodka, skupni delež dohodka, ki ga 1MP daje družbi pa je porasel od 50,6 % na 52,3 %. Za osebno porabo, odplačila posojil in investicije je ostalo 1MP v letu 1983 torej manj kot pol dohodka. II. Osnovni rezultati poslovanja V letu 1983je 1MP ustvaril 14,1 milijona dinarjev fakturirane realizacije, od česar 81 % na domačem trgu, 15 % v izvozu in 4 % interne realizacije. Glede na leto 1982 je realizacija na domačem trgu večja za 31 %, izvoz za 47 %, interna realizacija pa je manjša za 28%. Ob upoštevanju, da je priznana inflacija dosegla 32%, devalvacija dinarja pa je večja od 100%, vidimo, da vse kategorije fakturirane realizacije realno padajo. Ob realno pozitivni rasti indirektnih stroškov, se je to odrazilo na zmanjšanju donosnosti in akumulativnosti osnovne dejavnosti. Pri tem je v slabšem položaju montažna dejavnost, saj je fakturirana realizacija v letu 1983 v SFRJ le za 7% večja kot leto poprej, v proizvoedni dejavnosti pa za 38,5 %. V letu 1983 pa na drugi strani beležimo hitro rast drugih obračunanih prihodkov — izvoznih premij, nadomestil, obresti in tečajnih razlik, saj so ti skupaj za 122% večji kot v letu 1982 in so dosegli že 13% vseh prihodkov. Na tej osnovi je bil kljub slabšim proizvodnim rezultatom dosežen relativno visok dohodek. Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek 15.820 9.811 6.009 Konvertibilni — skupaj — blagovni — neblagovni Klirinški — skupaj — blagovni — neblagovni Konvertibilni prilivi 27,6 20,4 7.2 3,5 3.3 0,2 21,8 77 78 74 85 87 67 79 Iz podatkov vidimo, da nam je izvoz v letu 1983 realno padel za 20%, s tem pa smo tudi za 10% zaostali za planom. Devizni prilivi so za 21 % manjši kot v letu 1982, medtem ko je v 2. polovici leta plačilo za izvoz v Irak skoraj povsem zastalo, tako da je ob koncu leta v 1MP za 5,8 mio dolarjev neplačanega izvoza. Ob 9,6 mio dolarjev skupnega uvoza blaga in odliva za storitve pa je zunanjetrgovinska bilanca IMF še vedno pozitivna, saj znaša stopnja pokritja uvoza z izvozom na konvertibilnem področju 285%. Ob tem je 1MP v SR Sloveniji 13. največji izvoznik, po presežku prilivov nad odlivi pa je celo na 7. mestu. V strukturi izvoza še ni večjih sprememb. Najpomembnejša izvozna država je Irak, sledijo ZRN, NDR in Alžir, v ostale države pa prodamo manj kot 5% vsega izvoza. Uvoz je v pretežni meri še vedno vezan na ZRN, Avstrijo in Italijo, je pa regionalno bolj uravnotežen kot izvoz. Na investicijska dela v tujini odpade 73 % vsega izvoza, 27 % pa je direktni blagovni izvoz. Ob doseženih rezultatih lahko ugotovimo, da kljub zmanjšanju izvoza v Irak izpolnjujemo srednjeročni cilj zaposliti v tujini 25 % kapacitet v montaži, izvoz proizvodnih tozdov pa je še precej daleč od ciljnih 20%. V letu 1983 je dosegel komaj polovico tega — s čimer prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. V. Razporejanje dohodka in uspešnost gospodarjenja v letu 1983 V letu 1983 je IMP ustvaril za 6.009.089.886 dinarjev dohodka. Realno je za 5,4 % večji kot v letu 1982, vendar predvsem kot rezultat izrednih prihodkov, ki tvorijo več kot njegovo tretjino, k izmer j a v delitvi dohodka so prikazana v naslednji tabeli: Tabela 3: Razmerja v razporejanju dohodka v % 1982 1983 L Bruto dohodek 100 100 2. Skupne in splošne potrebe (iz doh. in OD) 22,5 21,9 3. Delovne skupnosti 8,5 8,0 4. Pogodbene obveznosti 5. Čisti OD in SSP 8,5 36,9 11,4 34,8 — čisti OD 29,7 28,4 — stanov, porabe 3,6 2,8 — skupna poraba — ostalo 3,6 3;6 6. Sredstva za reprodukcijo 23,6 23,9 — amortizacija 7,2 7,7 — za poslov, sklad 14,1 12,7 — za rezervni sklad 2,3 3,5 V strukturi delitve bruto dohodka, ki je znašal 6468 milijonov di- Tabela št. 1: Delitev celotnega prihodka (v 103 din) Indeks din 1982— 100 135.0 132,5 139.1 Iz strukture delitve CP bi izhajalo, da delujejo cenovne škarje v letu 1983 v naš prid, kar pa seveda zaradi visokega deleža izrednih prihodkov, ki pomenijo v bistvu direkten dohodek, ni res. III. Pridobivanje del Prodajne službe IMP so v letu 1983 v SFRJ sklenile za 13,1 mio dinarjev novih del kar je točno v višini planiranega. Ob višji inflaciji, kot je bila planirana, pa pomeni to fizično manj dela in zasedenost, ki ni optimalna. Z realizacijo teh naročil je bil omogočen prenos del v leto 1984 v višini 3,1 mio dinarjev, kar je komaj za 12,4% več kot v letu 1983. S takim obsegom prodaje stopa IMP v leto 1984 v znamenju nepopolne zasedenosti kapacitet, zlasti še zaradi neugodne terminske strukture del. Kljub nekoliko ugodnejšim trendom v prvih treh mesecih letos bo posledice nezasedenosti za dohodek težko popolnoma odpraviti. Zlasti v montaži ni pričakovati pomembnejšega oživljanja povpraševanja do konca leta. Izrazito slabi so že drugo leto zapored rezultati pri sklepanju novih pogodb v tujini. Na področju investicijskih del je padec primerjavi z uspešnim letom 1981 drastičen. TOZD Inženiring je namreč izdal 97 ponudb v vrednosti ca. 600 mio dolarjev v 18 držav, v ostri mednarodni konkurenci je bilo pridobljeno le za 5,8 mio dolarjev novih del. Tak rezultat zahteva detajlno analizo naše celotne dejavnosti na tem področju in preverjanje pravilnosti naših usmeritev, ustreznosti naše organiziranosti in kvalitete našega nastopa v celoti. Ob iztekanju del na obstoječih objektih v Iraku bo potrebno še intenzivirati napore na vseh ravneh, zlasti pa v TOZD Inženiring, za sklenitev dodatnih del. Na področju direktnega izvoza je bil v letu 1983 storjen droben korak naprej, ne moremo pa še govoriti o večjih komercialnih in poslovnih premikih. Naša zunanjetrgoviska dejavnost ni prilagojena širšemu nastopu na evropskih trgih, saj še vedno prevladujejo stare metode, premalo pa je celovitega marketinškega pristopa, ki edino lahko daje dolgoročnejše rezultate. Zavedati se moramo dvojega. Prvič, da je tudi v prodajno dejavnost — zlasti izvoz — potrebno vlagati in drugič, da se izvoz »dela« na domačem tržišču, torej, da ni mogoče dolgoročno vzdrževati dvojnih kriterijev kvalitete, ene za izvoz, druge za domači trg. IV. Zunanjetrgovinska menjava Prihodki doseženi na tujem trgu so v IMP v letu 1983 porasli za 47 % nasproti letu poprej, hkrati pa smo povečali delež izvoza v fakturirani realizaciji za 14,3 % na 15,8%, kar je največji delež v zgodovini IMP sploh. Te ugodne,številke pa nekoliko zbledijo, če jih postavimo v luč hitrega padanja tečaja dinarja v letu 1983. Vrednost dolarja je bila povprečno kar za 102 % večja kot v letu 1982. Iz tega izhaja, da so realne rasti izvoza visoko negativne. To nam potrjujejo tudi podatki o izvozu v tujih valutah. Tabela 2: Struktura izvoza v 103 US dol. Indeks v 103 US de,’.., 1982— 100 narjev so opazne naslednje spremembe: © V primerjavi z letom 1982 se je povečal delež pogodbenih obveznosti v dohodku, zlasti obresti, in sicer skoraj za 3 indeksne točke. © Rahlo se je povečal delež sredstev za reprodukcijo (bruto) v dohodku, predvsem na račun porasta amortizacije. © Znižal se je delež osebnih dohodkov in skupne poratre v TOZD. © Znižal se je delež za delovne skupnosti. © Znižal se je delež dohodka za skupne in splošne družbene potrebe. Posledica sprememb v delitvi dohodka je tudi dosežena uspešnost poslovanja. • Dohodek na delavca se je povečal za 37 %, produktivnost pa 'za 3,7 % (vrednostno). • Ekonomičnost se je povečala za 1,8%. • Rentabilnost je ostala nespremenjena. • Poslovno leto je izgubo 5,7 mio dinarjev končal tozd Elektroko-vinar, povečalo pa se je število tozd, ki poslujejo z motnjami ali na meji rentabilnosti. VI. Osebni dohodki V letu 1983 se niso znižala nesorazmerja v osebnih dohodkih med temeljnimi organizacijami. Različno nagrajevanje istovrstnega dela, ki pa ne izvira iz boljšega dela, ampak iz ugodnejšega položaja na trgu in izrednih prihodkov na račun tujine, vpliva razgrajevalno na poslovne, dohodkovne in samoupravne povezave v IMP. Ta negativni vpliv moramo odpraviti skozi obvezno usmerjanje ekstra dohodka v akumulacijo, pa tudi skozi poenotenje sistema in politike osebnih dohodkov v sestavljeni organizaciji. Pri tem pa je potrebno zlasti paziti, da bomo v prihodnje uspešneje stimulirali inovativno in kreativno delo ter učinkovitost nasploh, kar je edino lahko osnova za zdravo rast in zadovoljstvo v naših kolektivih. V letu 1983 je izplačani povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca znašal 20.915 din, kar je za 29,2% več kot v letu 1982. Ob 40-odstotni rasti življenjskih stroškov je njegova kupna moč dejansko padla za 7,7 %, kar je nekoliko manj kot v povprečju SRS. Tabela št. 4: Analiza izplačanih OD v 103 din 1982 1983 % L Osebni dohodki — bruto 2.072.716 2.746.476 132,3 2. Prispevki in davki iz OD 560.685 760.741 135,7 3. Osebni dohodki — neto 4. Povprečni mesečni neto OD 1,512.035 1.985.736 131,3 v IMP 5. Povprečni mesečni neto OD 16.187 20.915 129,3 v SRS — gosp. 6. Indeks cen življ. potrebščin SRS 14.040 17.957 140 127,8 Po letu 1982, ko je realni OD v IMP realno porasel, se je v lanskem letu ponovno znižal. Čisti OD na delavca je za 16,5 % višjo od republiškega povprečja za gospodarstvo. V letu 1983 se je ponovno povečal delež prispevkov iz bruto OD, ki pa je še vedno višji kot v letu 1981. Iz analize osebnih dohodkov lahko izluščimo dve temeljni značilnosti • Osebni dohodki ne zagotavljajo delavcem IMP ohranitve dosežene življenjske ravni. © Kljub temu dejstvu pa nadpovprečna raven osebnih dohodkov ni rezultat dela, ampak vsaj deloma tudi zajedanje lastnih reprodukcijskih sredstev. To nas navaja k sklepu, da bo potrebno mnogo bolje delati, se smotrneje organizirati in disciplinirati, da bi v težkih gospodarskih razmerah zagotovili večji dohodek in boljšo prihodnost sebi in svojim druži- VII. Oblikovanje lastnih virov za investicije Sredstva za reprodukcijo (neto) so se v letu 1983 povečala za 41,7 kar je nad stopnjo inflacije. Podrobnejšo strukturo teh sredstev prikazuje naslednja tabela. (v 103 din) 1982 1983 Indeks 1. Amortizacija — mini. 282.927 415.754 146,9 2. Amortizacija — posp. 46.415 43.162 93,0 3. Za poslov, sklad — neto 394.419 485.066 123,0 4. Za rez. sklad — neto 43.218 142.953 330,8 5. Skupaj (1 do 4) 766.979 1.086.935 141,7 Akumulativnost v CP % 4,13 4,25 102,9 Rentabilnost % 6,67 6,82 102,2 Reprodukc. sposobnost 11,70 11,81 100,9 Reprodukcijska sposobnost IMP v letu 1983 se je ohranila na ravni iz leta 1982, je pa daleč pod ravnijo iz leta 1981. Z ustvarjenimi sredstvi smo pokrili odplačila dolgoročnih kreditov in bruto investicije v osnovne naložbe, povečano vrednost zalog pa le 40%. Za preostanek smo povečali obseg svojih kratkoročnih zadolžitev. ' Svoj prispevek k takim dogajanjem je poleg omenjenih gospodarskih tokov dodalo še tudi povečanje nekaterih obveznih plasmajev iz poslovnih sredstev. Tako smo na primer za manj razvite izdvojili 178,3 mio din ali 48,5 % več kot leto poprej, za železniško infrastrukturo 28,3 mio din ali 67,7 % več, za naftno plinsko gospodarstvo 20,5 mio din oziroma za 75,9% več. Skupno pa so se obvezni plasmaji povečali bolj kot je porasel del čistega dohodka za poslovni sklad. zaposlenih. Na gradbiščih v tujini je zaradi rednih izmenjav do$cč1 100%, kar pomeni, da se je v letu 1983 zamenjal celoten kad6^ Izkoriščenost delovnega časa se je v celoti poslabšala, predvsč® . račun večjega števila državnih praznikov in daljših dopustov, ne* več pa je bilo tudi bolniških izostankov. Efektivni delovni čas z na<1, rami v IMP — SFRJ je tako znašal povprečno 151 ur mesečno (za . ure manj kot v letu 1982), na gradbiščih v tujini pa 239 ur, za kar č, ob povečanju % izgubljenih ur na račun 46% nadur oziroma 2J števila nadur po zaposlenem delavcu. Taki negativni trendi na g«3, biščrh vtujini so povezani s spremembami v nagrajevanju, ki sovP vale na porast izgubljenih ur, režijskih ur in nadur. . Zaskrbljujoče je, da v IMP ne uspevamo obrniti dolgoletni trenda povečevanja % režijskih ur v efektivno opravljenih urah' <• dejavnost IMP v Jugoslaviji je delež režijskih ur dosegel 44,3 % k^, za odstotek in pol višji delež v letu 1982. Delež režijskih ur v tuja11 ni povečal, ni pa se niti zmanjšal, čeprav je bilo to planirano. . Ustavitev in preobrnitev takega razvoja ob sočasni kvalitativn15 K r32p ili- Prisi lekciji režijskih funkcij mora biti ena osnovnih nalog v letošnjem let« IX. Naložbe Obratne naložbe v SOZD IMP so bile v letu 1983 povprečno 39 % višje kot leto poprej, zaloge za 46%, terjatve za 43 % in delt«« ^ sredstvazq7% višja. Koeficient obračanja se je ponovno poslabsj sicer za 2,8 %, čas obrata pa se je podaljšal na 130 dni. Taki nadaljujejo že peto leto in so neposredni vzrok povečanim obvez stim iz dohodka za plačilo obresti. Osnovne naložbe po nabavni vrednosti so se povečale za 4*^ po sedanji vrednosti pa za 49 %. Velik del tega povečanja izvira iz.. šoke revalorizacije osnovnih sredstev, medtem ko so bruto investi v letu 1983 manjše od amortizacije, realno padajo. Tabela št. 6: Povprečne naložbe v 106 din Osnovne bruto Osnovne neto Obratne 1982 4.852 2.306 4.248 1983 7.034 3.315 5.891 Prirast 2.182 1.009 1.643 Indeks 145,0 143,8 138,7 Skup; m* o do p Pra\ °8p lavti 'oni K Hat V G tiza KP1 'V K kot lega G °so< ip< ka kal! la. G dik; iti iSh 2.6' l4flr V letu 1983 smo aktivirali investicijo v prvo fazo izgradnje račun. XI. ____1 A : — r_:_______: • -1_____________i_; ; _____;______i niško podprtega informacijskega sistema, ki je ena izmed inves1 skupnega pomena za SOZD. Začeli Smo izgradnjo nove tovarn6 TOZD Alchrom. ■ Za obe investiciji smo tudi združevali sredstva. Res pa je, da n’ dinamiko in razvoja in investiranja niti z načinom združevanja ne ^ remo biti zadovoljni. Na eni strani ima v naši miselnosti izgradnja ^ likih kspscitct (z grddbcnimi objekti) se dominantno prednost P., majhnimi naložbami v razvoj, trženje in proizvodnjo novih pr°P, mov, na drugi strani pa zaradi subjektivnih vzrokov in odporov m* , aktivirali mehanizma učinkovitega združevanja sredstev v skla° ^ samoupravnim sporazumom o temeljnih plana 1981—1985. Tud1^ področju razvoja in investiranja potrebujemo v letu 1984 in nap kvalitetno nov pristop. ., j\ Likvidnost poslovnega sistema IMP je bila kljub težavam s pla*1 izvoz in poslabšanem obračanju na zadovoljivi višini. Likvidnostne žave tozdov smo uspešno premoščali preko Interne banke. X. Uspešnost gospodarjenja po DO in TOZD V letu 1983 se jev IMP povečalo število organizacij, ki posluje)011 robu rentabilnosti oziroma z motnjami. $ Poleg TOZD Elektrokovina., ki je ustvaril v letu 1983 izgub0* ,i najslabše poslovali: Dvigalo, TIO, SKIP in Panonija. V vseh petih organizacijah, zlasti pa TOZD Dvigalo in DO TI ^ potrebno v letu 1984 izvajati stroge in radikalne sanacijske ukrep ’ J J) bodo zahtevali kar največjo stopnjo odgovornosti delavcev teh ' , ’ hkrati pa pomoč uspešnejših v okviru poslovnega sistema IM* • .jj; V manj uspešni skupini temeljnih organizacij so poleg TOZ'V v 0\\ in DO Klimat, ki sta po uspešnih sanacijskih programih počasi na r v , iz težav, tudi TOZD LSNL, TOZD TA in DO Livar in TOZD ‘V _ ■ Celja. Te temeljne organizacije so s tekočo delitvijo zajedle v s A* substanco, zato bodo morali poslovodni delavci in samoupra'n ji , gani temeljito preanalizirati dosežene rezultate in pripraviti ukrep* > J izboljšanje donosnosti poslovanja Kot zelo uspešne lahko ocenimo tozde KM, MM, EM, ki so in1, | rezultate realizirale predvsem skozi investicijsko dejavnost v ter tozde IPKO, ALCHROM, ZASTOPSTVA, ITAK in TEN-‘^.1 komunikacije s področja proizvodnih dejavnosti. Seveda dobri [ vSeQi tati v teh temeljnih organizacijah ne pomenijo, da so izčrpale z notranje rezerve. Prepričan sem, da bodo tudi one temeljito Pre ,vojj> svoje poslovanje in poiskale optimalne rešitve za nadaljni ra ^V| XI. Uresničevanje nekaterih skupnih nalog SOZD IMP3 * ilr 1983 ki/k I. Na področju razvojne dejavnosti tudi v letu 1983 nisrno^^^.3|,^ j, posameznim uspehom premagali razdruženosti umskih in n’aka gto vanju mladega razvojno raziskovalnega kadra in bistveno P. j£ Ha vlagamo v razvojno laboratorijsko in merilno opremo. Razvl investicijska nesposobnost za osvajanje že razvitih programov vzrok temu pa je razdrobljenost akumulacije. Vprašanjem 1 ^ ranja razvojnih projektov in uvajanje inovacij v proizvodnjo m° D r utr prihodnje posvetiti večjo pozornost. e„r 2. Z uresničevanjem skupnih nalog na prodajnem področju ^ ^ mo- remo biti zadovoljni. TOZD Marketing mora v naslednjih leV pO/h inskupalz > praviti mnogo hitrejšo ekspanzijo blagovnega izvoza insKUF-* zagotoviti uresničevanje srednjeročnih ciljev. . s]oV« J TOZD Inženiring je na področju investicijske dejavnosti P ^ zlasti v smeri izboljševanja organizacije izvedbe in spremlja11) . 0jv« v; nosti poslovanja. Kljub naporom sektorja ponudbe načrtova $j|6 . sklepanja pogodb ni bil dosežen. V letu 1984 bo potrebno .^pS11 | usmeriti v pridobitev novih p_ps!ov, sicer se n um v mont uzru , obeta nezaposlenost. Okrepiti bo potrebno izvedbeno 6t potrebno okrepiti funkcijo Interne banke zlasti na podrocj cj|je ^ , vanja dolgoročnih sredstev, kjer ne dosegamo postavljen .j^ja , 4. Delovna skupnost SOZDje svoje poslovne funkcije op ^ ^ skfadu s p|anom in programi dela. Poseben poudarek v cjji1 L. bomo morali dati usmerjevalnemu razvoju, poslovni org gr&ffl0 ^ informatiki, kakor tudi pripravi investicijskih razvojnih P -gVal Jj\j e sožalja ter sprem-p0° na njegovi zadnji JANA BUČAR Aprila so mladi iz madžarske tovarne Raba vrnili obisk Panonijinim mladincem. Gostje iz Madžarske so si ogledali zdravilišče Radenci in se z gostitelji pomerili v kegljanju. Med obiskom so imeli mladi tudi dovolj časa za izmenjavo izkušenj, naslednjič srečali na Madžarskem. račalniki gredo za med «IhVc' sk*eVan-'e P° Panonijinih obračalnikih sena je veliko, zato de-V^Pine m°jstra Titana v montaži obračalnikov delajo tudi po Ur dnevno. (Foto: Frku) ??°ČILO O POSLOVANJU V LETU 1983 • P j z 8. strani v0 b INacrti za leto 1984 n(v°St st>2d IMP v letu 1984 bo usmerjena \ realizacijo srcdnjc-f' k *' ?ae tav^en’fi c'*jev zlasti pa v. '^V^tettavllanJe čimvečje oziroma polne zaposlenosti obstoječih a1ii nr„Pro‘2vodnih in montažnih tozdov z vsemi oblikami in meto- 'u pj. * . vvunm in moniazriin iu/uvn z 'senu uuiinuihi m m ifll tiPanja ^ 0S' J0 ^*ivnost'h uP‘ld‘mjc ekonomičnosti, povečati rentabilnost, pro-e' L ' Zni?a,de*,a 'n izkoriščenost delovnega časa. ‘N ?kur„ . 1 delež režijskih ur in s tem vplivati a V Vsaj uSt' doma in v tujini, r P0slenih°hran't' doseženi nivo osebnega in družbenega standarda ^ Iioera,Hn i7poP°,niti s'stem in politiko delitve. |V' s 'Pove*0 ‘f’ sistem družbeno ekonomskih odnosov v SOZD. kre-|Si Oj l°vanteVa06 funkcije, poenotiti poslovno politiko, reafirmirati lv |°v0rnt d°govorov in sam. sporazumov utrditi novo vzajemno 6' ^Pričan ?a us°do celotnega IMP. V|iene „■ Sem’ da nam bo z enotnostjo in odločnostjo uspelo po-'le tudi uresničiti vplivati na povečanje naše Generalni direktor SOZD IMP ' Franc Ktimše, dipl. inž. OGLAS Zamenjam trisobno 1MP-jevo stanovanje v Kamniku za podobno ali manjše stanovanje v Ljubljani. Kličite, prosim po 20. uri na št. 832-334 ali dopoldne v službo na št. 320-5931 - 1 ‘ v ' MARJET A KREVEL sedmih disciplinah. Tekmovanje bo tradicionalno. Že lani je bilo organizirano enako tekmovanje, ki so se ga delavci z veseljem in mnogoštevilno udeležili. Mladi pomagajo in bodo tudi v prihodnje pomagali organizirati proslave. Za vsak praznik samo-stojo pripravijo panoje. Predvidoma 26. maja bodo imeli mladinci Livarja, Promonta, Bliska in Panonije tradicionalno srečanje v murskosoboškem Blisku, kjer bo predstavitev Bliska in športno tekmovanje. Bliskovi mladinci pa najbrž pripravljajo še svoj program za to srečanje. Tega srečanja se bo udeležilo okoli 40 do 50 Livarjevih mladincev. V sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS evidentirajo kandidate za občinsko delovno brigado, ki bo letos Kobansko 84. Ena od večjih nalog mladine bo tudi evidentiranje novih članov za občinsko konferenco mladine in evidentiranje novih članov za osnovno organizacijo ZSMS. »V Livarju,« je dejal Janez Hrovat, »se mladi zavedamo, da je delovanje mladinske organizacije predvsem odvisno od predsedstva, ki vnaprej pripravlja akcije. V svojih prizadevanjih imamladina vso podporo Livarjevih vodilnih in vodstvenih delavcev. Mlade pri njihovem delu precej spodbuja in pomaga z nasveti direktor Valentin Mendiže^ vec. M. P. Tudi to je vzrok naših problemov Ne zamo se prav dogovarjati o delovnih nalogah Lepo je biti in delati tam, kjer je kolektiv složen, rečemo kratko. S tem pa damo obenem tudi mesto pomislekom, ki se rojevajo marsikje, ko stanje tako ni idealno, kot bi moralo biti, čeprav ga upravljajo ljudje z najbogatejšo pametjo med živimi bitji. Vemo, daje človek razumno bitje, ali daleč smo od tega, da bi vsakodnevno pomislili na svoje poslanstvo tam, kjer je naše mesto. Sindikat vemo. da ima med članstvom velike naloge pa tudi pravice. Če je ta naša organizacija aktivna, potem ji veliko zaupamo in od nje tudi pričakujemo. Pomembna zadeva je tudi odnos med predstavniki sindikata in delavskega sveta v podjetju, kjer naj bi se akcije obravnavale na enakopravni podlagi. Torej bi tutorstvo moralo odpasti, čeravno so pogoji tudi za tako obnašanje, posebno zato, ker je gospodarjenje povsod postalo bolj zahtevno, problemi pa so se kopičili več let, čeprav so jih marsikje doslej spregledali. In k o1 s e negativnosti dvignejo do vrha, je potem marsikaj težje reševati. Va primer, če se nekje plan ni izpolnil, se išče in najde »grešnika«, ki naj bi nosil vse posledice, za njegovim hrbtom pa se skrivajoče drugi vzročniki vse do ocene, da bi potem lahko pol fabrike ljudi poslali ven, ker jih pač ima dosti svoje prste vmes. Pojavi, da se zaostrujejo odnosi med posamezniki in celo skupinami, dokazujejo, da so osnovne usmeritve zanemarjene, da ni dnevno katkega posveta med odgovornimi, kako in kaj bodo storili ta dan v korist organizacije dela in izvajanja planov, da ne načenjamo še drugih zadev, /.daj pa se mnogi zaprejo v svoje stene (v pisarnah in še kje), zunaj potrebnih vplivov pa se tudi stihijsko dela, pa slabo, neodgovorno, čeprav zdrav razum pove, da tako ne more dolgo trajati. Namreč, če dela ne opravljamo tako, koj se mora, jih prej ali slej dobimo po glavi. Vsak bi lahko v svojem okolju našel primere, nad katerimi ne more hiti vesel, kdo bi poslal vse v r..., čeprav koga tudi po krivici. Ali za vse, pravimo, imamo mero, ki se je da zdržati, ali pa prekipi in takrat si postanemo namesto prijatlejev nekake sence, zoprnezi. Kdo je preveč važen, drugi samo jezika, pa nič od njega in to najve-črkat tam, kjer bi se moralo razsodno misliti in ukrepati. Ker pa ni tako, nastaja tudi razdvojenost, kar daje podlago za neuspehe pri delu. In ko se tega zavemo, je treba naglo spremeniti svoje mišljenje v smer, ki lahko prinese pozitivne rezultate. Moramo se podrediti koristnim večine, da bi nas ta ne pohodila, /ato je nujno, da si razna vodstva, službe itd. med seboj razumevajoče pomagajo, se dogovarjajo, skratka sodelujejo, kar bo edino puščalo za seboj dobre sledi, zadovoljstvo in zaupanje. Sedanje krize morama odpraviti, doseči, da bo imel vsak sestanek dobre zaključke za akcije, ki so dnevno pred nami. FRAN VODNIK Dogovorili so se tudi; da se bodo (Foto: frku) Stanovanjska posojila v Blisku Premalo za eno stanovanje Delavski svet TOZD Blisk je na svoji seji dne 26. 4. 1984 odločal o delitvi sredstev stanovanjskega sklada, ki je bil formiran po zaključnem računu iz leta 1983. Tako je delavski svet odločil, da se polovica, to je 1,2 milijona dinarjev veže pri LB Pomurski banki v Murski Soboti za 10 mesecev in se tako zagotovi za stanovanjsko izgradnjo dodatnih 75 % sredstev, ki jih bo moč uporabiti za stanovanjsko izgradnjo po preteku vezave. Ostalih 1,2 milijona dinarjev razpolagajočih sredstev se bo razdelilo delavcem v obliki posojila za individualno izgradnjo. Delavski svet je sicer razpravlja! o možnosti nakupa stanovanj v družbeni lasti, vendar je ugotovil, da tudi vsa sredstva, ki so na razpolago po zaključnem računu, ne bi zadoščala za nakup niti enega stanovanja. 50 kv. metrov veliko stanovanje danes stane že okrog 3 milijone dinarjev. Sredstva, namenjena za individualno izgradnjo delavcev, bodo razdeljena na podlagi razpisa, ki je bil objavljen 7. maja 1984 in se lahko delavci prijavljajo 15 dni od objave. Razpis določa, da bodo 0,7 milijona namenili za novogradnjo, dozidavo in nakup stanovanja v individualni lasti delavcev in 0,5 milijona dinarjev oa za adaptacijo obstoječih stanovanj dela\-cev v njihovi lasti. Delavski svet je v razpisu tudi določil minimalni znesek posojila: za novogradnjo dozidavo ali nakup stanovanja lahko dobi delavec najmanj 150 tisoč, za adaptacijo obstoječih stanovanj pa 100 tisoč dinarjev. Z. A. Občinska tekmovanja kovinarjev Slaba udeležba v Ljubljani Od 12. do 14. aprila je bilo v Ljubljani pod pokroviteljstvom Mestnega sindikalnega sveta četrto proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev. Dve tekmovanji sta organizirala tudi naša tozda — in sicer so v tozdu Trata — Avtomontaža tekmovali brusilci, v tozdu Klima montaža pa kleparji. V Klimi montaži je bilo tekmovanje v petek, 13. aprila. V tozdu so lepo pripravili prostor za tekmovanje in ga tudi slovesno okrasili, da bi skoraj ostali brez tekmovalcev. Prvotno jih je bilo prijavljenih okrog dvajset, na tekmovanje pa so prišli le štirje: Stane Sever (ki je tudi zmagal), Edi Dragan, Marjan Kavčič (vsi iz tozda Klima montaža) ter Marjan Jeras (iz tozda Ogrevanje vodovod). Torej sami domačini. Iz drugih ljubljanskih organizacij te branže ni bilo niti enega tekmovalca. Edini zunanji gost je bil predstavnik bežigrajskega sindikalnega sveta. Čeprav so se pomerili sami domači, pa lahko rečemo, da so vestni organizatorji iz tozda izpeljali tekmovanje strogo po pravilih in tudi vsi tekmovalci so se potrudili, da so pri delu — narediti so morali okroglo koleno 90 stopinj — pokazali vse svoje znanje in sicer tako hitrost kot natančnost. Podobno je bilo tudi na Trati, poroča Fran v Vodnik. Tudi tam so se organizatorji vestno pripravili in tudi tam udeležba ni bila najboljša — prišli sta dve tretjini prijavljenih tekmovalcev. »Tekmovalce smo mnogi pričakovali z zanimanjem, saj smo videli možnost, da se bomo od njih kaj naučili. No, pa se je pozneje izkazalo, da je bilo število bolj važno od strokovnega znanja, kar dokazuje, da bo tovrstne tekmovalne poteze treba še izpolniti, kajti nerednosti ni manjkalo, ovinkarjenje v drugih smereh je osnovno delo tudi senčilo...« piše Fran Vodnik. Obe sliki sta s tekmovanja kleparjev v Klimi montaži. Zgoraj: zmagovalec Stane Sever. * : ’ L. J., F. V. Prva mesta za Blisk in Panonijo V prostorih murskosoboškega srednješolskega centra je bilo v soboto, 14. aprila peto občinsko proizvodno tekmovanje kovinarjev. Udeležilo se ga je 30 kovinarjev iz Panonije, Bliska, Liva iz Ro-gaševec in SCT. Goste in tekmovalce je pozdravil predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Drvarič. Poudaril je, da postaja takšno tekmovanje kovinarjev množično družbeno gibanje, ki omogoča preverjanje strokovnega znanja in sposobnosti delavcev in zato pomembno ne le za delovni proces in večjo učinkovitost združenega dela — ampak je tudi prispevek k stabilizaciji našega gospodarstva. To je bilo najbolj množično tekmovanje kovinarjev, ki so se izkazali v teoretičnem poznavanju tehnologije, samoupravljanje in varstva pri delu kot tudi s praktičnim delom. Delavci Panonije in Bliska so na občinskem tekmovanju kovinarjev dosegli vrsto lepih uvrstitev. Med orodjarji je zmagal Ivan SrešfPanonija, med brusilci je bil prvi Stanko Oblak,Liv pred Jožetom Farkašem, Panonija. Najboljši strugarji: Stanko Recek, Liv, drugi Marjan Sukič, Blisk. Najuspešnejši v varjenju FIG Zdenko Kovač,Blisk, varjenje MAG — Slavko Smodiš, Panonija, tretji je bil Bojan Zackom, Blisk. Vsi tekmovalci so prejeli priznanja, prvi trije tudi praktične nagrade. V kulturnem programu so nastopili učenci Srednješolskega centra. Najboljši so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo 5. maja v Murski Soboti. (Foto: Frku) Previdnost ni nikoli odveč Centralna kuhinja bo uvedla redno kontrolo hrane Centralna kuhinja v Vojkovi ulici bo na osnovi sklepa Sveta uporabnikov uslug te kuhinje sklenila pogodbo, uvedla redno kontrolo higiene v obratu družbene prehrane ter redne preglede živil in proizvodov, iz katerih pripravljajo tople malice. To nalogo bodo poverili oddelku inšpekcijskih služb pri Republiškem zavodu za socialno medicino, s katerim bodo sklenili pogodbo. Za redne preventivne preglede so se odločili, da bi pravočasno odkrivali pomanjkljivosti pri nabavi in pripravi živil. Znano je namreč, da se v Sloveniji pogosto pojavljajo okužbe s hrano, ki jo pripravljajo obrati družbene prehrane. Doslej se je v centralni kuhinji in v IMP-jevih razdeljevalnicah malice (razen v Promontu) opravljala sanitarne preglede Sanitarna inšpekcija po svojem razporedu. V menzi na Vojkovi in razdeljevalnicah na ljubljanskem območju doslej ni bilo nobene hujše zastrupitve s hrano, kar lahko pripišemo dobremu vzdrževanju in čistoči. Z redno kontrolo pa želi uprava Centralne kuhinje zagotoviti, da bo hrana tudi v bodoče higiensko n oporečna. M. P. Krvodajalci v Klimi Celje * V Vključujejo se vedno novi Odkar obstaja v Sloveniji prostovoljno krvodajalstvo, imajo tudi v celjski Klimi organizirane krvodajalce. Za prizadevno udeležbo na krvodajalskih akcijah so Klimini krvodajalci lani dobili zlato plaketo 'ob tridesetletnici krvodajalstva. Pravzaprav so imeli v Klimi krvodajalce že pred letom 1953, ko se je kri še plačevala. Ko je nato Rdeči križ postavil krvodajalstvo na prostovoljne osnove, so Klimini delavci to humanitarno odločitev podprli in od takrat stalno skrbijo za širitev kroga krvodajalcev. Danes se okrog 80 članov kolektiva stalno udeležuje krvodajalskih akcij. To so delavci obeh tozdov Industrijska in Montažna proizvodnja, medtem ko sta v skupnih službah le dva krvodajalca. Imajo pa v Klimi več rednih krvodajalcev kot mnogi večji celjski kolektivi. Sindikat v Klimi krvodajalce seveda podpira in jim v okviru možnosti daje tudi določeno finančno pomoč za organizacijo piknikov in izletov, kot skromno zahvalo za plemenito dejavnost. Med Kliminimi delavci, ki so največkrat darovali kri, so Jože Tratnik (danes že upokojen, prejšnji predsednik aktiva), pa G usti Oštir, Peter Karajič, Ferdinand Ramšak (predsednik aktiva krvodajalcev) in Konrad Lenart (namestnik predsednika). Navedli smo le nekaj imen, ker imamo premalo prostora, da bi našteli vse prizadevne člane. V Klimi imajo tudi okrog 30 krvodajalcev z redkimi krvnimi skupinami, ki jih Zavod za transfuzijo kliče na pomoč tudi zunaj rednih krvodajalskih akcij. Zato aktiv ne more voditi natančne evidence, kolikokrat je vsak posameznik daroval kri. Po podatkih aktiva je 30 Kliminih krvodajalcev darovalo kri več kot petindvajsetkrat. L. J. Naša akcija za »belo Ljubljano« Po dolgi moreči zimi se je v aprilu vsa Ljubljana odločila za veliko spomladansko čiščenje okolja. pohištvo v klet in bil zadovoji^ Tudi naša delovna skupina je (Inženiringov Oddelek za investicije v tujini) razmišljala o tem in se odločila, da prvi toplejši dan nameni čiščenju svojega delovnega okolja. Znano je, da je bil vrt v Likozarjev! 6, kamor smo se preselili decembra 1983, eden lepših vrtov v tej okolici, kar nam je potrdilo tudi podjetje Rast, ki je svoj čas'skrbelo zanj. Ob zamenjavi lastnika in pri adaptaciji stavbe je bil nekako pozabljen in zadnje čase je kazal kaj žalostno podobo. Nekaj let ni bil strokovno vzdrževan, pa tudi gradbinci so ob odhodu marsikaj pozabili na njem. Po zgledu drugih krajanov smo se tudi v našem oddelku odločili napraviti malo reda okrog hiše. Dogovorili smo se, da bo očiščevalna akcija v torek 10. 4. 1984. Do sredine dopoldneva smo bili na svojih delovnih mestih in postorili najnujnejše za ta dan. Nato pa smo poprijeli za motike, grablje in samokolnico in se lotili dela. Orodje je priskrbel naš vod ja Jože, ki je tudi strokovno vodil delo. Skupaj z Jokom sta opravljala težja dela: obžagala sta drevesa in grmovje, obrezala vrtnice in odvažala odpadni material, dekleta pa so okopale rože in pograbile trato. Prav škoda je, da sta mah in odpadlo listje že tako uničila trato, da jo bo potrebno povsem obnoviti. Delo ni bilo lahko. Vsi smo morali krepko pljuniti v roke in težko bi rekel kdo, da so se motika in grablje držale Alenke, ampak je Alenka krepko z njimi grabila trato, čeprav je ravno ta dan praznovala svoj rojstni dan. Zagotavljala nam je, da se ga bo še dolgo spominjala. Celo Saška, ki hodi v službo v »duetu« se je izkazala kot urna in spretna vrtnarica. Delo se je kar zavleklo, saj vrt ni tako majhen, kot iz-gleda na primer iz 3. ali 5. nadstropja sosednje stavbe. Seveda smo se morali zato med 'delom tudi malo »podpreti«, saj vreča ne stoji sama pokonci. Potem pa še en »HO-RUK« in delo je bilo opravljeno. Seveda pa akcija ne bi izpolnila svojega namena, če ne bi upoštevala pravila, da naj bo koristna in prijetna. Hotele smo preizkusiti moško moč in spretnost v prevažanju deklet v samokolnici. Tako je Joko odlično položil izpit, saj je Vido srečno pripeljal na cilj. Vseskozi je z nami delal Viki Kovič, ki je pospravil odvečno nami, ker smo hitro n» ", opravili delo. To delo čaka86! Rast. Zadnji sončni žarki pre uro popoldne so nas naSl J skupaj na balkonu naše sta j pošteno utrujene, a zadovo1)^,^ ži4 da smo dobro opravili zaflttu -»čisto, okolje — zdravo nje.« S tem prizorom srno ovekovečili našo akcijo. VERONIKA GOU1 Trata je ostala bela le malo časa i Trud je bil zaman No | i A , iuč ‘*il Osnovna organizacija -kata v tozdu Trata- Avtoma % je z ostalimi pripravila valno akcijo na tovarni5 .Ne dvorišču. Sodelovalo je kat jj^to cej članov kolektiva s predse o, j kom OOS na čelu. Toda že nf^vc dni po tem čiščenju so nstl'-,Tta imajo opraviti z redojn, kar v*' zabili, kaj so videli in kakšef I naj bi vladal okrog tovarne'Jf t|ev. pa pomeni ignorirati trud s' lavcev in željo po snagi. Obraz iz kolektiva: Ivan Jerič iz tozda Iso ,'b, % ^tc V celjski Klimi uspešno deluje Društvo ljudske tehnike Skrbijo tudi za tehnično vzgojo mladih V celjski Klimi deluje zelo aktivno društvo Ljudske tehnike, ki ima tudi lepo tradicijo, saj so ga ustanovili že leta 1957. Ob ustanovitvi je bilo v društvu 50 članov, danes jih je 450. Predsednik društva Anton Komarički in prejšnji predsednik Miro Perkljič sta povedala, da v društvu deluje več krožkov. Največjo težo ima zadnja leta s trojno-rečni krožek. V tem krožku člani društva izdelujejo razne prototipe na podlagi razvojnih nalog. Gre za dela, ki ne sodijo v redno proizvodnjo, pa jih člani društva opravijo popoldne. Tako so zadovoljni vsi: člani društva dobijo za svoje delo nagrado, tozd dobi izdelek, pa tudi društvo ustvari določena sredstva, s katerimi razvijajo druge dejavnosti, pri katerih ne morejo zaslužiti. Poleg raznih prototipov so v strojno ročnem krožku naredili tudi mnogo orodij, ki jih zdaj uporabljajo v Klimini proizvodnji. V okviru -strojno-ročnega krožka pa organizirajo tudi razna predavanja, na katerih usposabljajo delavce za.delo na sodobnejših strojih in tako tudi prispevajo k napredku proizvodnje. Klasična dejavnost ljudske tehnike je fotokrožek. Klima ima temnico, sicer skromno, a z vso opremo za črnobelo fotografijo. V pretekli,i letih je zanimanje delavcev za sodelovanje v foto-krožku padlo, saj je večina fotografov začela posegati po barvnih materialih in so se s fotografijo ukvarjali bolj zasebno. Zdaj pa so barvni filmi in fotografije postali dragi — mogoče se bodo ljubitelji fotografije spet vrnili k črnobelim materialom in v krožek. Podobno je povedal Lojze Amon o radiokrožku. Tudi ta krožek je bil pred leti mnogo bolj aktiven. Danes pa imajo ljudje manj prostega časa, material se dobi vse težje, po drugi strani pa se je elektronika tako razvila,'da lahko vsak, ki ga ta dejavnost zanima, iz kupljenih komponent dela sam. Klimini radioamaterji poleg dela v krožku skrbijo za ozvočenje na raznih proslavah in drugih prireditvah in so znani tudi zunaj svoje delovne organizacije, saj radi vsakomur pomagajo ali vsaj svetujejo. Zelo žalostni pa so člani Kli-mine ljudske tehnike, ker so predpisi zadušili njihov avto-moto krožek. Ta krožek je bil v preteklosti izredno aktiven, saj si je večina Kliminih delavcev pridobila znanje za vozniški izpit kar doma. Izšolali so nad tisoč voznikov. Potem pa je izšel predpis, da društva ne smejo več usposabljati voznikov, če nimajo zaposlenih inštruktorjev. Tega si v Kliminem društvu ne morejo privoščiti, zato jč ta dejavnost zamrla. Klimina Ljudska tehnika pa posega tudi na področje oddiha in rekreacije delavcev. Prav Ljudska tehnika je v Klimi začela s počitniško dejavnostjo, ker so pač tu našli najprimernejšo organizacijsko obliko. Ljudska tehnika še danes upravlja počit- niško hišico na Pohorju, medtem ko so štiri prikolice in garsonjeri v Poreču dali v upravljanje sindikatu, ki je tudi poskrbel še za dodatne počitniške zmogljivosti. V okviru Ljudske tehnike deluje tudi planinska sekcija. Na področju rekreacije pa je njihova največja akcija tradicionalni kegljaški turnir ob Dnevu republike. Organizirajo pa tudi razne izlete — lani na primer so bili v BiH. tek delati. Tudi pri modelarskem krožku je Klima dala nekaj denarja za nakup materiala. Stanovanje je lahko največja sreča vas S % % Za uspešno delo so Klimino društvo Ljudske tehnike, pa tudi nekateri njegovi člani dobili tudi republiška in zvezna priznanja. L. J. Že dalj časa v Glasniku nismo pisali o kakšnem delavcu iz kolektiva konjiškega tozda Iso. Zato zdaj objavljamo pogovor, ki sem ga imela s strojnim ključavničarjem Ivanom Jeričem, ki jev IMP-juže 10 let in dela v tem tozdu v proizvodnji pri jf?*1 Vuh Kakšna tri leta n3Z^J piniL I v kah. Kakšna tri leta nazaj P, delal pri sestavljanju raz° • vf|,7‘ omar. K IMP-ju je prišel 0 * jakov. ig/ Na vprašanje, kako je? j|i ljen v IMP-ju je dejal: »Me Naši upokojenci: Alojz Jerman Zelo hvalevredno je, da Klimina Ljudska tehnika goji tudi mentorsko delo z mladino. Že vrsto let sodelujejo s štirira-zredno osnovno šolo Šmartno v Rožni dolini. Začel je Ivo Selič, ki je na tej šoli uvedel fotokrožek. Klima je šoli podarila najnujnejšo- tehnično opremo, vsako leto na pomlad pa njeni mentorji organizirajo tečaj. Na koncu delajo šolarji izpite in nato jih včlanijo v Klimin fotokrožek. Mnogi tudi naprej sodelujejo v njem. Nato so uvedli še modelarski krožek, katerega mentor je Erik Weissenbach, ki pravi, da so otroci nad modelarstvom tako navdušeni, da je z n jimi res uži- Pri IMP-ju je delal štiriinšestdeset let i Sil m*»i L w'i ► A N ,6 V začetku aprila sem na Kodeljevem obiskala 92-letnega IMP-jevega upokojenca Alojza Jermana, ki se je upokojil leta 1951, .prenehal delati pa leta 1971. Brez prekinitve je delal 64 let. Ko sem povedala, s kakšnim namenom sem prišla, je začel Vidi se mu, da težko govori in tudi spomin mu peša. Lepe spomine ima na IMP-jev počitniški dom na Velem Lošinju, kjer je bil še lani v zadnji sezoni, pa tudi letos namerava iti tja. Jj Pol ho, te V & -K-k-kt-k-k-K-k-k-k-k-K-k-k*****************************-^ MISLI Sedenje pri delu priporočajo, sedeti pa ni treba, da se ne dela. Nekaterim na zadnjici opazite, da so hlače bolj umazane kot roke. Nekaj je treba početi —sedenje je pač lažje od dela, kajne? Če delo ljubiš, spoštuješ tudi svoje potrebe. Kdor je iznašel delo, je omogočil, da obstajamo. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Vesel je vsakoletnih srečanj IMP-jevih upokojencev, ki se jih redno udeležuje. ne manjka nič. Delo me .. ^1) k saj sem si ga izbral po 5V^ trj' Z odnosi v kolektivu sei^ ijti ^ voljen. Včasih sicer ni naJ. P, In kakšna je njegova življenjska zgodba? Rodil se je leta 1892 v Ljubljani in se je leta 1906 po končanih osmih razredih ljudske šole šel učit za vodovodarja in kleparja k firmi Elm-Echer, kjer je ostal do leta 1921. pa to se da vse urediti, ■ -.g nih večjih problemov g saj* /Po flj nosov ni. Moj najsrečnejši dog1 j t »„ k FRAN VODNIK ★ * * * * * ★ * * * * * ★ * * * * -K-tO-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-kkkkk-k-k-k-k-k-k-k-k-kk-kkk-k-k-k********** pripovedovati, da še vedno prebira Glasnik, čeprav ne prebere vsega naenkrat, saj čita s povečevalnim steklom in ga branje utruja, vendar pa je vztrajen in počasi pride do konca. Potožil mi je, da težko hodi, da mu noge ne služijo . več tako kot bi rad. Zato so njegovi sprehodi le ob lepem vremenu in to najdlje do trafike in lekarne in- pa po dvorišču se sprehodi. Pri tej firmi je delal na vodovodnih instalacijah. Od tam je še isto leto odšel k zasebniku Pič-manu na Ilirski ulici, kjer je bilo njegovo delo kleparstvo, delo vodovodnih instalacij in centralnih kurjav. Od tam je s selitvijo podjetja odšel v Metelkovo k Toplovodu, kjer je dočakal upokojitev. Potem je še ostal zvest IMP-ju do leta 1971. Bil je poročen, a brez otrok. Žena mu je umrla leta 1968. Od tedaj pa živi pri družini Javornik na Kodeljevem, kjer zelo lepo skrbijo zanj. MARIJA PRIMC paTbi. Pred nekaj jjg sem dobil stanovanje, k dal tozd. To je novo d% ^ stanovanje v bloku. * re.L sta( ,a družino stanoval pri r00-1 S hŽdaj pa je edina mojaZ^ 'JČ'1 - bi se vpisal v teh.n!?stor'||SA strojne smeri. To m|S,,mLravt "a letos. V IMP-ju naft>> ostati še naprej. Toda o5 hodki, se mi zdi, da bi J boljši, saj ne gredo vec ^ cenami, ki stalno nar p] In moj hobi? s piš11’, Ta pa je streljanje »Ajufr . ' strelci IA nazaj sem se ukvarjal* Igral sem bas kitaro. if, Ji iik s. varjam z muziko samo za razvedrilo.« tl: f n "trinkov s praznika na Ključu. Levo: Tako so udeleženci krenili na pot iz Dragomerah V sredini: Prireditev je povezoval Tone Lah, Juretu Novaku pa so pri žrebanju pomagali otroci. Slika na desni pa naj pove sama brez kakršnega koli komentarja. (Vse slike je posnel Matjaž Gogala.) Naši planinci na zimskih spominskih pohodih Tradicionalni praznik na Ključu SVj^Ase je spet začela sezona in stari planinci iMp nede,j° 8. 4. 1984 je Kij,,- organiziralo pohod 'Ilir O011!*-!* div lit* AajC' je bil ob devetih zju-gasilskem domu v Dra-'&L Počasi in od vseh strani fe£(Seje 'Judje začeli zbirati in tako pfftrjst °“ devetih nabrala množica ljudi. Veliko, mar ne? A»vq Smo Je krenili in to z za-i, Ve,/1 na čelu. Ko smo Dragomer pll'Poti i st'*i> smo dobili zemljevid Aaj Z!1 ua njej je bila številka, ki ^ le v ’ °zr|ačevala srečko. Če še ,#slt0^sle, na vrhu Ključa Planin-^eh rU^tvo vsako leto organizira '^Tietr'6’ Prišli smo do Ferjanke, N) Je’ ^ je visoko v hribu. Pot !)ato nadaljevali po vrhu hriba, \ J*a smo se začeli spuščati v $%yZe' Prišli smo v vas, šli kljupA,'n se začeli vzpenjati na a nas je še zadnja Čakal strmina. Vendar nas nič ne ustavi. In tudi ta strmina nas ni. Končno smo zagledali Partizanski dom na Ključu. Hitro smo se okrepčali s toplim bezgovim čajem. Nato smo se okrepčali s svojo malico, ali pa si naročili kranjsko klobaso. Sledil je pozdravni govor, nato pa nam je udeleženec NOB pripovedoval o bojih, ki so potekali na Ključu in v njegovi okolici. Nato so začeli vrteti glasbo in imeli smo disko na prostem. Se znajdemo, kaj ne! Medtem ko so se pari veselo vrteli, pa so dvajset metrov stran padali ptiči z drevesa. Se sprašujete zakaj? Zato, ker je tam potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nekaj zadetkov pa je bilo res pohvale vrednih. >er številki nismo imeli dovolj prostora, da bi objavili še kaj ‘testih, Zato v tej številki pišemo tudi o dogodkih, ki so pre-^Od ^njeni- Ampak prav bo, da obudimo tudi spomine na zimske f |H prek'11 jzlete našega Planinskega društva. In še namig: Smeri, ki so i'Nu, »,0c***l naši planinci februarja do aprila so lepe tudi za hojo v ' lite,,, 0r<*a bo kdo ob prebiranju teh zapisov dobil spodbudo za pri-' sPomladanski izlet. Prehodili smo vso Domžalsko pot hi planinci PD 1MP Ljubljana prehodili 31. marca 1984, ni ozna-[S ph praškem koledarju. Načrtovano je bilo le nekaj več kot dve tretjini It štv* il”1* Marinov NOV občine Domžale. Upravni odbor Planinskega k ^ ban *e naknadno odločil, da se ta del poti naredi skupinsko in tako zak-a sye«alno pot spominov NOV občine Domžale v celoti. I Ir°ianJh tlaPa Poti se je pričela na .%o R 'godila je skozi zasneženo ^ovih $k°’ Prav tako zasneženih rPeljal Pteko planine Lipovec in kPka- Tu na vzPetino pod vrhom k' spornjn Sm° s' ogledali spomenik, i|?8ade o]a na ustanovitev Udarne " * ■ letaaXka Šlandra 6. avgusta • Tudi v nahrbtnike smo tri6 6(1 ali x ul v nanrotniKe smo tž (wtai dvpnr'iazne vasice in prišli po V' Odri^.jice. t, rn' 8°ji v lepo vasico ia'' Učha in že s^n°v0dtisnili žig- malo lih*1*0, siun m° hlte*i naprej. V vasi i> Cu- ki na^.Ustavili Pri Prijaznem »; 'fišpSsS! E-a # til^ njega H ^Jana Lojze Kosi in "st !Vazdrl šp JCm’ zato Je za zak- Nato smo ples in streljanje prekinili, kajti prihajal je najbolj napet trenutek tega pohoda! Ste že uganili, za kaj gre? Za žrebanje, za kaj pa drugega! Žrebanje je vodil duhovit napovedovalec, takih se nam manjka na televiziji, vlekli pa so majhni otroci ob Juretovi pomoči. Ali veste, da je že oženjen? Jure namreč! No, pa to zdaj ni važno. Kot že rečeno, smo se imenitno zabavali. Napovedovalčevih besed vam raje ne bom ponavljal, da ne boste počili od smeha. Vam ne priporočam. Nagrade so bile različne. Od planinskih kart, do dragocenih knjig. Najbolj pa so »vžgale« nočne posode oziroma kahle po domače. Da, da veliko smo se presmejali. Ko smo nagrade razdelili, smo šli zopet plesat in streljat, pa ne kozlov, da se razumemo. Če si se slučajno vzpel na vrh Ključa, se ti je nudil zelo lep pogled, predv- sem na sever proti Grmadi. Počasi se je tudi streljanje končalo in ptiči so imeli mir. Prvi planinci so že odhajali v dolino. Parčki pa so se še kar vrteli in nič ni bilo videti, da so utrujeni. Ljubezen je čudna stvar, kajne. Nato je bila Še razglasitev rezultatov strelskega tekmovanja. Najboljši so dobili diplome. No sedaj je pa res čas, da odidemo s Ključa. Hitro smo se spuščali po listju in če verjamete ali pa ne je bilo kar zabavno. Že smo bili v dolini, kjer je vas Brezje. Nato smo se začeli zopet vzpenjati. Na vrhu hriba smo opazili, da je nad Ljubljano vse črno. Vas je zmočilo, kajne? Čisto prav vam je! Končno smo prišli v Dragomer. Tam smo že zavili v gostilno! Saj nas poznate planince? Izlet je bil izredno uspel in lep in upam, da bomo še šli na Ključ. MICKA Planinci IMP-jevega Planinskega društva so se udeležili vseh tradicionalnih zimskih spominskih pohodov. Dan se je že krepko nagnil proti večeru, ko smo prišli do točke Lukova bolnišnica. Ta bolnišnica je delovala zelo skrito, vendar je bila 6. maja 1944. leta izdana. Ob njenem uničenju je bilo postreljenih 14 težko ranjenih partizanov. Po ogledu spomenika in makete Lukove bolnišnice, ki bo obnovljena v letu 1984, smo se podali naprej, da odtisnemo še žig v Rudniku in zadnji žig v Radomljah. Po približno enajsturni hoji, je bila transverzalna knjižica opremljena z vsemi žigi zadnje etape poti, od Trojan do Radomelj, kjer je bil tudi zaključek. V prejšnjih številkah Glasnika IMP, so bile opisane vse tri etape poti na Poti spominov NOV občine Domžale in danes s četrto etapo se ta pot zaključuje. Prehojena pot je primerna za hojo v vseh letnih časih, tudi pozimi, pozno jeseni ali spomladi, ko so planinske poti v višjih legah še zasnežene in nevarne. Pot spominov NOV občine Domžale, nudi čudovite razglede na Kamniške planine, Karavanke, Julijce ali na dolino reke Save ter Moravško in del Tuhinjske doline. Primerna je za utrjevanje in preizkus telesne sposobnosti. Na vsej poti spoznavamo, kje so padale nedolžne žrtve za svobodo, kje so se odigrali najhujši boji in kje je okupator delal najhujše zločine in nasilja. Na vsej poti, ki je dolga približno 110 kilometrov je 53 pomnikov, ki nas spominjajo na grozote druge svetovne vojne in da moramo s krvjo priborjeno svobodo skrbno varovati. ZDRAVKO NASTRAN Po snegu od Škofje Loke do Ljubljane Verjetno sto to zimo le dve skupini planincev prehoditi pot od Škofje Loke čez Osovnik na Govejek. Ena od iqih je bila na izletu Planinskega društva IMP v soboto, 17. marca. nismo,« smo povedali, »smo vama pa utrli pravo sprehajalno pot vse tja do Škofje Loke.« Pa ju nismo navdušili. Sta rekla, da imata v dolini avto. Oča, ki nas je že prej tolažil, da bo nameravano pot zaradi težkih razmer skrajšal, je tu povedal: »Odpadeta Tošč in Grmada. Ne bomo gazili snega po hribih, pač pa jo mahnemo po cesti v dolino in nato spetpo cesti naravnost na Topol in Katarino.« Tako smo naredili. Po spluženi cesti smo bili seveda kar hitro v dolini Ločnice. Tam pa smo tisti bolj spredaj v vrsti zagledali, kako je na postajo pripeljal avtobus. Kar same so noge zavile na levo proti avtobusu namesto na desno. Toda kaj bo rekel Oča? Ta je hodil zadaj in pazil, da ne bi kdo zaostal. »Pohitite, da ga ne zamudite!« je odločil, ko je videl našo dilemo. Tako smo se iz doline na Topol lepo pripeljali za par desetakov. Tam se nismo nič ustavljali, pač pa jo takoj mahnili k zgornjemu Dobnikarju na Katarini. Tu pa smo se ustavili že zaradi žiga za pot Ljubljana — Reka, potem pase je to žigosanje kar zavleklo. Okrog štirih je že bila ura, ko smo jo s Katarine mahnili proti Toškemu čelu. Tod ni bilo problemov, saj je bilo snega že manj, pa tudi sicer hodijo tod domačini in izletniki vse leto, da so poti lepo shojene. S Toškega čela pa se spustiš v Podutik, od koder vozi mestni avtobus. Kaj naj rečemo ob koncu? Načrtovane poti sicer nismo prehodili v celoti, a zaradi obilice snega je bila pot res naporna. Prehodili smo jo v razmerah, kjer so očitno mnogi raje odnehali. Kako lep je bil zasneženi Osovnik in kakšne prizore ponujajo zimski gozdovi v Škofjeloških hribih, ne bom posebej opisoval, kajti to je treba videti in doživeti. Vsekakor pa je bil ta izlet zaradi težkih razmer kar dobra prilika za utrjevanje kondicije. Čevlji pa so bili potrebni temeljitega ■•sušenja.' , L. J. Štirinajst se nas je odpravilo na pot v soboto okrog pol sedmih. V Škofji Loki so nam lovci svetovali: »Ne podajajte se na Osovnik! Snega je v hribih še veliko, gazi pa niso narejene.« Toda mi smo vendar planinci! Nič se nismo ustrašili teh opozoril, ampak smo jo mahnili na pot. Takoj, ko smo za Puštalom zavili z glavne ceste na planinsko pot, ki vodi skozi gozd, smo videli, da imajo lovci čisto prav. Letošnja Zima je nasula dobro mero snega, tako da ga je bilo celo na pragu pomladi nad pol metra. Planinci so v takšnih razmerah čisto pozabili na Loško pot. Našli smo sicer sledove stopinj dveh, morda treh, ki pa so očitno hodili po zmrznjenem snegu in niso naredili gazi. V knjigi na Osovniku smo potem prebrali, da je to pot letos prehodila pred nami samo še ena skupina planincev — in sicer prejšnjo nedeljo. Vreme je bilo lepo, sonce je kukalo skozi koprene oblakov in mehčalo snežno skorjo, da se je krepko udiralo. V takih razmerah smo poslali naprej tajnika Roberta, ki ima veliko kondicije in tudi veliko stopalo. Dobro gaz nam je naredil in za to zasluži posebno pohvalo. Vodja poti Oča pa nas je tolažil, da bo kmalu bolje, ko bomo prešli z osojnih na prisojne bregove in bo manj snega. Pa se je zmotil. Snega je bilo povsod do kolen, samo vedno mehkejši je postajal in v čevljih je bilo vse bolj mokro. Okrog 11. ure smo bili na Osovniku. Do Govejka piše, da je še 45 minut. Mi smo v tistem snegu potrebovali krepko čez uro, da smo prikorakali do tamkajšnjega doma, kjer smo si privoščili malce daljši počitek za kosilo. Tudi nogavice so si nekateri posušili na topli kmečki peči. Bolj izkušeni so seveda imeli v nahrbtniku sveže. V domu na Govejku sta nas pozdravila planinca, zakonca z vprašanjem: »Ali ste bili na Tošču?« »Zakaj vprašata?« »Da vidiva, če ste nama naredili gaz.« »Na Tošč je Prva zahtevna tura je bila 25. februarja letos pohod na Stol. Ta je vsako leto v spomin na borbo jeseniške čete z okupatorjem, ki je bila 20. 2. 1942 in pa v spomin partizanu Jožetu Kodru, ki je padel v tej borbi. Ob štirih zjutraj smo se zbrali na železniški postaji v Ljubljani in se odpeljali do Žirovnice. Do koče na Valvazorju smo se kar dobro prepotili, zato se nam je prilegel topel čaj. Pri koči se nismo dolgo zadrževali, takoj smo odšli z ostalimi planinci v smeri pohoda, da se ne bi preveč ohladili. Pri Valvazorjevi koči je bilo ponovno objavljeno, da zaradi visokega snega in nevarnosti plazov ne bo pohoda na vrh Stola ter, da bo pohod pod Stol čez planine do Jager-skih koč. Imeli smo srečo, da smo s prvimi planinci odšli na pohod, kajti nepričakovano se je vsul nov snežni plaz in preko poti, po kateri smo hodili, zdrsnil globoko v dolino. Veseli, da smo premagali prvi zimski vzpon z vsemi težavami, tako številčno, saj nas je bilo 23 članov IMP-jevega planinskega društva, smo se pri Valvazorjevi koči ob povratku malo okrepčali, nato pa smo se v skupini z Robertom na čelu spustili v dolino in se vrnili z vlakom v Ljubljano. Drugi zimski pohod, ki so se ga udeležili člani Planinskega društva IMP, je bil 18. marca letos pohod na Snežnik. Posvečen je bil junaškim bojem Istrskega odreda, ki je v zimskem času pod Snežnikom bojeval hude boje z okupatorjem in domačimi izdajalci. Ko smo izstopili iz avtobusa na Sviščakih, nas je sprejela ostra burja in se je še stopnjevala, čim višje smo se vzpenjali. Ker na Sviščakih ni primernega prostora za oddih, planinski dom pa je premajhen, da sprejme toliko ljudi naenkrat, smo se takoj podali na pohod. Na začetku poti smo dobili kontrolne kartone, ki jih je treba overoviti na vrhu Snežnika za dokaz, da je planinec v resnici opravil pohod. Poleg visokega snega nas je vso pot spremljala močna burja, ki se je preko planote od sedla do koče spreminjala v pravi orkan. Doseči cilj v takšnih razmerah je možno samo z dobro opremo in telesno pripravljenostjo. Nežni spol je bil med pohodom še posebej nagrajen z značko »Dneva žena«, ki jo vsako leto ob S.marcu na pohodu podeljuje Planinsko društvo Ilirska Bistrica. Ob povratku na Sviščake smo si kar hitro poiskali avtobus, da smo se skrili pred mrzlo burjo, ki nam je dodobra ohladila naše nosove in brade. Čeprav so bili pogoji za pohod slabi, se.je zbralo 17 članov PD IMP. Bili smo zadovoljni, da smo z udeležbo počastili spomin na težke boje istrskega odreda, ki se je bojeval v težkih zimskih razmerah pod Snežnikom. Tretji letošnji zimski pohod, v katerem so sodelovali tudi planinci Planinskega društva IMP, je bil 26. 3. 1984 na Porezen. Spominski pohod na Porezen je posvečen spominu na padle junake in na njihove borbe z okupatorjem 24. 3. 1945 po pobočjih Porezna. Na vrh Porezna je mogoče priti z več smeri. Mi smo si zbrali Petrovo brdo. Do tu smo se pripeljali z avtobusom. Z vlakom pa se lahko pripelješ do Podbrda in nato na Porezen. Na Porezen pa je mogoče priti še iz Cerkljanske smeri. Vreme je bilo oblačno, vmes pa je naletaval dež in sneg. Bili smo še pravočasno na vrhu, da smo se lahko udeležili vsakoletne spominske svečanosti pri spomeniku 24 padlih neznanih junakov na vrhu Porezna. Po opravljenem žigosanju in po okrepčilu z vročim čajem, ki se ga dobi brezplačno samo še na Poreznu, smo se podali v dolino v smeri proti Cerknem. Pot je bila slaba. Poleg visokega snega nas je spremljala burja z dežjem in meglo tako, da je bila orientacija kar težavna. V Cerknem smo se po kratkem odmoru vkrcali v topel avtobus, se peljali preko Kladja skozi Poljansko dolino ter se v večernih urah vrnili v Ljubljano. ZDRAVKO NASTRAN Prijeten spomladanski izlet na Slivnico 14. aprila je Planinsko društvo IMP organiziralo izlet na 1114 m visoko Slivnico. Zbor udeležencev je bil ob 6. uri na avtobusni postaji. Do odhoda avtobusa se nas je zbralo samo šest planincev, čeprav so meteorologi za to dan napovedovati razjasnitve, saj je bilo prejšnji dan precej oblačno z občasnim rahlim dežjem. Fo prihodu v Cerknico smo dokupili še manjkajočo hrano nato pa ob 8.30 krenili na pot. Na kažipotu v Cerknici je pisalo, da je do vrha Slivnice uro in pol hoje. Vreme je bilo spočetka še rahlo oblačno. V počasnem tempu smo hodili proti vrhu in med potjo stalno opazovali pod nami ležečo Cerknico in Cerkniško jezero, ki je letos zaradi obilice snega in dežja zelo veliko. Po dobri uri in četrt ne preveč naporne hoje smo prispeli do doma na Slivnici. Tu smo si privoščili eno uro počitka z obvezno malico. Medtem ko smo v koči počivali, seje razjasnilo in posijalo je toplo spomladansko sonce tako, da so vremenarji tokrat natančno uganili vreme. V dolino smo se spustili na drugo : stran, do Nove vasi na Bloški planoti. do koder je tri ure hoje. Na začetku smo imeli nekoliko težav z iskanjem poti, ki je zelo slabo markirana. Pot poteka spočetka po travnatem pobočju, deloma poraslem z grmičevjem, nato pa po cesti, ki pa je bila tedaj še neprevozna, saj so bile ponekod še precej velike zaplate snega. Po približno treh urah smo prispeli do Nove vasi. Ker je bilo do odhoda prvega avtobusa v Ljubljano še več kot eno uro časa, smo zavili še v vaško gostilno, kjer smo proslavili uspešno opravljeno turo. Izlet je bil res prijeten, saj hoja ni bila naporna, imeli smo lepo pomladansko vreme, planinec Jože pa je skrbel za to, da je bilo vso pot zelo zabavno vzdušje. Sindikat priporoča: Z regresom pomagajmo delavcem z nizkimi dohodki! Počitnice — predrago razkošje Počitnice, tudi v IMP-jevi Počitniški skupnosti, bodo letos za marsikaterega delavca predrage. Koordinacijski odbor sindikata je zato priporočil vsem osnovnim organizacijam, naj letos regresirajo letovanje svojih delavcev preko Počitniške skupnosti, razmislijo pa naj tudi o različni pomoči, tako da bi več denarja primaknili tistim, ki ga tudi zares najbolj potrebujejo. Beseda je o dodatnem regresiranju letovanj preko Počitniške skupnosti. Odločitve o regresih za dopust so tozdi že sprejeli in sicer diferencirano, tako da bodo več dobili delavci z nižjimi osebnimi dohodki. V IMP-ju pa imamo še dodaten regres, s katerim nekateri tozdi pokrijejo svojim delavcem del stroškov za letovanje v Počitniški skupnosti. Na primer: Svet Počitniške skupnosti je za letos potrdil plansko ekonomsko ceno penziona 980 dinarjev (lani je bil 650 dinarjev). Obenem pa je predlagala, da naj bi delavci plačevali manj — in sicer 650 dinarjev zase (pred in posčzoni 450), 750 za ožje svojce z lastnim do- hodkom (v pred in posezoni 600) in 500 za otroke (v pred in poseženi 400). Razliko pa naj bi primaknili tozdi iz sklada skupne porabe. Podobne predloge je dajal Svet Počitniške skupnosti že vrsto let, toda v praksi nismo imeli enotnosti. Vedno so bili tozdi, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov niso regresirali cene letovanj, tako da so delavci iz različnih tozdov plačevali za letovanje v naših domovih različne cene. To je vplivalo na število prijav za letovanje. Delegati Sveta Počitniške skupnosti so menili, da so letos razmere bolj zaostrene in so poklicali na pomoč tudi sindikat. Pomislite, ko se odpravljate na dopust! Lenarjenje ne bo vrnilo moči telesu Joj, kako dolgo je od enega do drugega dopusta. Če bi ga imeli vsak mesec v odobreni letni količini, bi le izjemniki vprašali, kdaj bomo pa delali. Ker pa je tako lepo biti odsoten z dela, se da izmisliti razne potrebe, da za dan, vzameš odlomek dopusta, pa če so tiste urice koristne ali ne. Nekateri pravijo: » Bolje večkrat malo odmora, kot skoraj ves naenkrat.«. Dopust je ena od pravic, pravimo, delovnega človeka. To je čas, ki si ga vsak kroji po svoje, brez delovnih obveznosti za strojem, v pisarni... In kako jemljemo dopust? Nekateri želijo, da bi se takrat do sitega naspali, drugi počeli, kar jih bo želja, in tudi takih ne manjka, hajdmo na morje, kjer se bomo namakali, se pekli na soncu, dobro jedli, gasili žejo. Morje... Nekdaj smo ga bolj množično obiskovali in z vrsto ugodnosti pa večjo denarno močjo, ki pa je zdaj malo opešana, in ljudje iščejo cenejše možnosti tudi: »Bomo pa kar doma«, se često sliši. No, pa teh odločitev ne bi mleli, vsak si usodo po svoje kroji, ostanimo raje s tistimi, ki bodo le obdržali svoje dopustniške navade, se za določene dni rešili utesnjenosti doma in domačih skrbi, se umaknili mestnemu hrupu in slabemu zraku, pa si po svoje zbrali mesto zadovoljstva. Voda in sonce, papa pa pupa, vse to naj bi bilo po želji. No, mastili se bodo letos verjetno manj kot prejšnja leta, pa to ni napak, saj se na letovanju napačno preveč počiva, recimo kar naravnost, lenari. Vročina izčrpava telesne moči in nekateri že razmišljajo: »Le zakaj dopust v poletnih mesecih, čeprav so tudi vsi ostali letni časi po svoje zanimivi in koristni?« Letovanje je seveda vezano tudi na šolske počitnice, pa še drugi vzroki so najbrž, da je poletno »nomadstvo« tako množično. Dopust, pravimo, naj bi bil odmor, to pa seveda ni ležanje in uživanje. Dopust je čas, ko si lahko privoščimo tisto, za kar smo drugače prikrajšani. Ker imamo več prostega časa, ne smemo misliti samo, kako bi dobro jedli, pili, drugače pa pozabili na telo. Dobro je namreč znano, da telo potrebuje tudi aktivnost, torej bi morali med dopustom športno in rekreativno delovati, na morju v plavanju, tekih, igrah z Žogo itd. ali doma pri dnevnem delu na vrtu, pa s hojo v naravi, vzponi na gore. To so načini, ki ogrejejo telo in znoj, ki zato poteče, je boljši, kot če spravimo dnevno vase tudi pet litrov tekočin in namesto normalnih dveh litrov s hrano vred. V dnevih, ki jih odštevamo do dopusta, se pripavimo, kako ga bomo izkoristili aktivno po svoji želji, da nam bo dal spet novih moči za delo, ki nas bo čakalo. V prostih dnevih pa je bolje prenesti nekaj naporov, ki bodo krepili telo, kot pa lenobno in brezskrbno ležati. V službo je le treba priti spočit, z več volje do dela, saj je med ostalim tudi v tem namen dopusta. Kdor lenari, ostane len in pride v službo bolj utrujen, kot je odšel. Pa dober dopust! FRAN VODNIK Podražitve so namreč hude, saj bo regresirana cena za člane kolektiva kar za 70 odstotkov višja kot lani. Obenem pa vemo, da naše plače že itak ne dohajajo podražitve najnujnejših stvari. Sindikalna koordinacija je poročilo Počitniške skupnosti podrobno obravnavala in podprla usmeritve njenega sveta: Da se zmanjša število ležišč s 425 na 340 (na račun najetih postelj, ki so najdražje in praviloma prinašajo minus), da se bodo trudili še povečati zasedenost (že lani v vseh domovih nad 80 odstotkov) in da bodo iskali vse možnosti varčevanja. Nadalje je Koordinacija pozvala vse tozde, naj svojim delavcem regresirajo razliko v ceni letovanja. Kot rečeno, tega doslej niso počeli vsi, priznati pa je treba, da obstajajo tudi načelni izgovori. Delavec, ki letuje preko Počitniške skupnosti namreč tako dobi dva regresa: Enega v gotovini kot vsi, drugega potem pa še enkrat, ko mu tozd primakne denar k plačilu letovanja. Nekdo drug gre v hotel ali kamp, pa plača vse sam. Zato se marsikdo vpraša, ali je tako prav, še posebej ker vemo, da nekateri ne želijo letovat preko Počitniške skupnosti, ki pa tudi nima postelj za vse. Sindikalisti so menili takole: Imamo Počitniško skupnost in sindikat bo podpiral njeno delo tudi z regresiranjem cene letovanja. Število postelj je res omejeno, toda zadnja leta skoraj ni bilo primera, da bi Počitniška skupnost odklonila koga, ki je želel letovati. Dokler ima vsak možnost na letovanje v Počitniško skupnost, ni razloga, da ne bi regresirali cene. Nato so govorili še o tem, da bi bil regres različen. Takšno prakso poznajo že nekateri naši tozdi oziroma delovne organiza-, cije za cene letovanj v svojih počitniških hišah ali prikolicah. V Livarju, na primer, so za prikolice letos sprejeli tri cene — odvisno od osebnega dohodka. Lepo bi bilo, če bi Koordinacija sprejela enoten predlog, da bi vsi enako uredili to občutljivo vprašanje. Toda 10. aprila ko so govorili o tem, niso imeli dovolj podatkov, da bi lahko naredili enoten predlog. Tako bo naloga osnovnih organizacij, da same rešujejo to vprašanje, upoštevajo pa naj dejanske razmere, priporoča Koordinacijski odbor, kajti ni vedno socialno ogrožen tisti, ki ima izkazan najnižji dohodek za redno delo. Ob tem pa so člani Koordinacijskega odbora rekli, da o regresiranju in sploh politiki poslovanja Počitniške skupnosti ni primerno razpravljati tako pozno. Vodja Splošno kadrovske službe v Delovni skupnosti sozda Tone Štrus je pojasnil, da ima Počitniška skupnost velike težave pri sestavljanju plana, ker ni podatkov o cenah, kar je za načrtovanje *********************************************-**************>******** Ob zaključku mandata i * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ -* * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ i ★ ★ ★ * ★ POSEBNE NOVICE Monterji — mehaniki V montažni proizvodnji tozda Montaža Maribor imajo katrco, s katero so bile velike težave, ker ni hotela vžgati. Vrli monterji pa so poštudirali, kaj pomaga, da vendarle vžge. Udariti je bilo treba po zaganjaču, pa je motor začel delati. Da leti dve mi skupaj smo garali, to rečemo lahko, ne da bi se bahali! Skupaj dve leti delovati, se s problemi vsemi zapopasti, rešiti v dobro vseh pa še - da ostaneš lep vsem na očeh. poslovne politike bistveno. Zlasti letos so agencije, pri katerih najemamo del postelj, zelo zavlačevale z objavo cenika, tako da je Počitniška skupnost le s težavo pripravila razpis za objavo aprila. Zato so se dogovorili drugače: Sindikat bo v bodoče sprejemal stališča o politiki letovanj in sicer vsako jesen za naslednje leto, kar bo možno, saj za načelne usmeritve konkretne cene niso niti bi- Sestanek na višini - Ali veš, da smo imeli sejo delavskega sveta na Vojskem? — A tako daleč so vas morali peljati, da ste dvignili roke? P. S.: Seja DS SO IKOje bila 2.4. 1984 ob 13. uri na Vojskem. Z avtobusom sta se odpeljala stari in novi delavski svet in še nekaj povabljencev. Imeli burne smo razprave, a kaj je to za nas ki brihtne smo glave! Ko leti dve sta zdaj minili, se bomo dostojno od mandata poslovili. S. S. Iz Pionirskega lista -ni reklama za IMP V aprilskem Pionirskem listu lahko preberete naslednjo uganko: V sobi so štirje, a le eden od njih dela, kje je to? — Pisarna s tremi uslužbenci in ventilatorjem. Od vseh varjant, kak 'naj bi bil zaključek, še najboljši je ta, da stabilizacija pri nas še naprej naj le za nekatere - kot doslej velja. Če leti dve na vseh sestankih smo grešili, ne bo hudo če bomo v VOJSKEM in ne v LJUBLJANI mandat ves svoj zapili. Še enkrat glasno bomo si zapeli, je stabilizacija - a mi smo si kar sami denar za žlinkrofe vzeli, da zadovoljni zdaj smo mi in tisti, ki so funkcije sprejeli! Samoupravljalka ANKA stvene. Gre pa za pomembne zadeve. Počitniška skupnost je imela lani 24.000 nočitev, medtem ko so jih imeli naši tozdi v lastnih kapacitetah vsaj še enkrat toliko. V vsem sozdu bomo letos za počitniške regrese razdelili okrog 90 milijonov dinarjev, celoten predračun Počitniške skupnosti pa je 30 milijonov dinarjev. Denarja torej sploh ni malo. Vprašanje pa je, če ga res porabimo tako, da bi čim več delavcem omogočali letovanje, čemur je regres tudi namenjen. LOJZE JAVORNIK Panonijini strelci Doslej največji uspeh *4.*>****************k**-K-K*-k-k****+***-k*-k-k*****->1****J*******,M-4>*-*>4->t-*** Tričlanska ekipa Strelske družine Panonija se je letos uvrstila na republiško prvenstvo v streljanju in zasedla 22. mesto med 31 ekipami, ki so sodelovale. Že sama uvrstitev ekipe na republiško prvenstvo pa je velik dosežek in doslej najlepši uspeh Panoni-jinih strelcev. Strelska družina Panonija je bila ustanovljene leta 1956. Kmalu po ustanovitvi družine so bili strelke in strelci tako kvalitetna ekipa, da so bili celo desetletje v samem vrhu tega športa v Murski Soboti. Mnogokrat se je zgodilo, da so bili v selekciji Občinske strelske zveze tudi po štirje Panonijini strelci. Seveda je treba pripomniti, da se je tisto leto, ko je bila ustanovljena ta Panonijina strelska družina strelski šport v Pomurju šele začel razvijati. Zato takrat ni bilo mogoče pričakovati kakšnih vrhunskih rezultatov. Velik uspeh strelcev te SD je bil že to, če se je kak posamezni strelec uspel plasirati na kakšno rezubliško tekmovanje. Po letu 1970 še bolj pa po letu 1975 je ta šport močno napredoval. Tako danes v Murski Soboti deluje že skoraj 30 strelskih družin in kvaliteta strelcev se je močno dvignila, pa tudi konkurenca je zelo velika, zato je letošnji uspeh strelcev Panonije toliko bolj razveseljiv, saj se je odkar deluje ta strelska družina prvič plasirala cela ekipa na republiško tekmovanje, ki je bilo 1. aprila 1984 v Račah. Na to tekmovanje se je uspelo plasirati le 31 članskih ekip iz cele Slovenije. Med temi, ki jim je to uspelo so bile le dve iz Pomurja in ena od teh dveh je tudi ekipa strelske družine Panonija. Delavci strelci Panonije, ki so sestavljali to ekipo so se morali resno pripravljati in veliko prostih ur žrtvovati za treninge. Trenirali so trikrat nekateri pa celo štirikrat tedensko. Mnogo stopnic je treba pareskočiti za udeležbo na republiških tekmovanjih, saj so prej razna kvalifikacijska tekmovanja, kot so družinsko prvenstvo, občinsko prvenstvo in regijsko prvenstvo. Norma za republiško prvenstvo je za povprečnega strelca dokaj visoka in prav na regijskih tekmovanjih je treba tako normo doseči. Seveda je toliko večji uspeh, če tako normo doseže cela ekipa. Naj še predstavim strelce, ki so to ekipo sestavljali: Jože Kovačič, kot strelec in kot dolgoletni vodja ekipe, Vlado Horvat in Martin Karo. Vodstvo strelske družine Panonija Zamudniki, plačajte članarino! Upravni odbor Planinskega društva IMP poziva vse člane M ^ tva, ki še niso plačali letošnje članarine, naj se čim prej oglasiJOP poverjeniku v svoji organizaciji in opravijo to obveznost, mnimo planince, da je letos prvič v planinsko članarino vključe^ tudi zavarovanje za primer nesreče v gorah. Po*rbite torej. -boste poravnali članarino in boste obenem zavarovani. Članarina za letošnje leto znaša: za člane 235, mladince 12 pionirje 60 dinarjev. 2. junija — Golica in narcise Tudi letos greste lahko z-našim Planinskim društvom občudo^ narcise na Golico —in sicer v soboto, 2. junija! Zbrali se bomo z traj ob 6. uri pod uro na železniški postaji. Sli bomo po poti. 6 traj ob 6. uri pod uro na železniški postaji. -----r~~, >. niče — SV. Križ-Golica — Javomiški rovt — Javornik. Vsak u« leženec naj kupi povratno karto za vlak do Jesenic in nazaj- Program izleta na Mont Blanc Napovedali smo, da bomo v tej številki objavili program planinski izleta v Chamonix z vzponom na Mont Blanc — in ga tudi objavljaj Avtobus bo odpeljal iz Ljubljane v sredo, 25. julija ob 21. uri. Vrnili Pa> bomo v torek, 31. julija zvečer. , 6; Četrtek, 26. julija: 750 kilometrov vožnje iz Ljubljane, preko Seza ^ Padove, Milana, Aoste, skozi montblanški predor do Gervaisa, kan1 JI S Vi bomo prišli popoldne, postavili tabor in prenočili. ^ Petek, 27. julija: Zjutraj se bomo z zobato železnico odpeljali do Le ~ ~ (3.167 m)1 D'Aige (2.386 m), od tu dalje pa peš do koče Tete Rousse (3.167 tn) nato še do koče Gouter (3.835 m), kjer bomo prenočili. Hoje bo za 6 d h htzv Sobota, 28. julija: Že ob enih, najkasneje ob dveh se bomo podali na doh, Mont Blanca, za kar je v ugodnih vremenskih razmerah potrebnih šest jj^ ^ osem ur. Vrnili se bomo po isti poti. Za vzpon je obvezna visokogot oprema in sicer planinski čevlji s profilirano gumo, dereze (deseter cepin, snežna očala, topla oblačila, vetrovka, rokavice, kapa, gamaše čelna svetilka! . . jg Nedelja, 29. julija: Zjutraj bomo pospravili tabor in se odpeljal'i . Chamonixa. Po krajšem postanku se bomo odpeljali naprej v Švico sK Martigny, Sion, Sierre, Saas Fee in nato čez prelaz Furka do Chura ali k ^ ževine Lichtenstein, kjer bomo postavili šotore in prenočili. Vožnje okrog 500 km. Ponedeljek, 30. julija: Po ureditvi tabora se bomo peljali proti AvstrtJ naprej skozi Bludenz, St. Anton, Laudeck, Innsbruck, Kitzbiihl, skozi P dor Felbertauern do Kalsa, kjer bomo prenočili. Vožnje bo okrog 400 adnj'1' Torek, 31. julija: Ko bomo pospravili šotore, nas bo čakalo še za-- . 400 kilometrov vožnje skozi Lbnz, Spittal in Beljak do Ljubljane, kamo bomo vrnili zvečer. N Posl ■»ec Ustit vott Prih oomo vrniti zvečer. g. Plačilo: Vsak udeleženec mora za kritje stroškov plačati še 6.000 din , jev akontacije na žiro račun 50102-678-43117 in sicer do 20. junija 1 ^ V to so zajeti stroški za avtobus, gorsko železnico ter cestna in predo taksa. . 2$ Nekaj stroškov pa bo treba plačati še v devizah na poti: 20.000 lir, ^ francoskih frankov, 10 švicarskih frankov in 100 avstrijskih šilingov-^ bodo udeleženci poravnali na poti v vsaki državi posebej, pred izhodo države pa bomo devize obračunali, če bodo stroški nižji.