„ Poštnina plačana v gotovini. t St. 10. V LjublianT, dne 9. marca 1922«__teto IV. Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno.....................Din 12-50 polutetno....................Din 6-25 Posamezna številka...............Din O-60 in »v t, pomagaj al oje stališče v državi .vaj si sam! tnserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase................... uradne razglase................ reklame...................* < Din 0-25 Din 0-40 Din 0-50 Uredništvo in upravniStvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). Glasilo »Samostojne * kmetijske stranke za Slovenijo". Sejo nsčelnlštus SKS. bo v ponedeljek dne 13. marca ob 9. uri dopoldne pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani. Seja bo važna. Udeležite se je vsi! Načelnik. Račun brez krčmarja. Na članek «Naša odkritja» sta odgovorila dr. Žerjav in ljubljansko «Jutro». Dr. Žerjav pravi, da je «iz-nenaden, da je taka kopa laži in hudobnih zavijanj mogoča od strani službenega glasila SKS.», in da je naše poročilo o radešketn sestanku «naivna povest», kar da bo dokazal tovariš Mrmolja, katerega pozna g. dr. Žerjav kot poštenjaka. Postopanje drja. Žerjava napram nam da je bilo kavalirsko, kar mora priznati vsako razsodišče. Vsled napada «Kmetijskega listam ima dr. Žerjav sedaj proste roke. Debate o odkritjih g. dr. Žerjav ni hotel, ker je bil mnenja, da pride prejkoslej do enotne protiklerikalne fronte. «Taktične potrebe leta 1920. ne obstoje več, pač pa postoji rastoče intenzivno, zlasti drobno delo nasprotnikov, ki jih moremo pobijati le skupno.* Tej izjavi g. drja. Žerjava dodaja «Jutro» svoj komentar. «Jutro» pravi, da je pakt med demokrati in samostojnimi obstojal. «Seveda ne v formalnem zmislu pogodbe med obema načelstvoma, temveč v obliki pismene pogodbe, sklenjene med drjem. Žerjavom in vodilnimi možmi SKS.» Našo trditev, da je bil pogoj pakta ta. da kandidira SKS. drja. Žerjava in drja. Kukovca kot kvalificirana kandidata, ki v to svrho izstopita iz JDS., označuje za grdo laž in žalitev obeh odličnih demokratskih politikov. Dogovorjeno je bilo le, da postavita obe stranki skupne liste. Voditelji SKS. so se paktu izneverili, demokrati pa so molčali, ker jim je šlo le za idejo, to je, da izgube klerikalci večino. V tem oziru je izpolnila SKS. vse v njo stavljene nade in pakt je bil SKS. v čast, kajti jedro mu je bila koncentracija naprednih sil, kar je tudi danes klic vseh naprednih ljudi. To je bistvo odgovora demokratov. Ne bomo se spuščali v to, da bi reagirali na razne nelepe očitke hudobnosti, lažnivosti, zavijanj» itd., temveč na kratko bomo podali še enkrat položaj, kakršen je bil pred volitvami ter ponovili najvažnejša dejstva. Potem pa naj sodijo naši pristaši, ali so očitki demokratov in veselje klerikalcev opravičeni ali ne. Položaj pred volitvami v ustavotvorno skupščino je bil tak, da bi demokrati popolnoma propadli, če bi si priborili klerikalci večino mandatov, ker bi postali tako predstavi-telji narodne volje. To je resnica, ki jo mora priznati tudi «Jutro». Druga resnica pa je, da je mogel razbiti klerikalno moč edinole slovenski kmet, kajti njegove kroglice so bile najštevilnejše. Žaupanje kmeta pa so demokrati popolnoma izgubili. Če ne bi bilo SKS., bi klerikalci gotovo in zanesljivo zmagali. Tudi tega se ne da tajiti. Ker so vse to dobro vedeli demokrati, zato so se približali nam ter nam ponujali svojo pomoč. Volileev nam naravno niso mogli dati, ker jih imeli niso. Namesto njih so nam ponujali denar. Ker pa so govorili, da bi bila taka pomoč le idealna, v interesu zmage nad klerikalci, da naše stranke ne bi prav nič obvezala, so mogli par naših pristašev prepričati, da bi bila taka pomoč (neob-vezujoča) vzprejemljiva. Toda silno so se ttračunali, ko so mislili, da morejo prepričati tndi naše načelni-štvo, ki je po statutih stranke edino kompetentno glede sklepanja o tako važnih vprašanjih. Tudi Glede te «Domoljubove» laži kon-statiramo samo to-le: Tovariš Urek je bil ob koncu preteklega leta operiran v ljubljanskem «Leonišču». Po operaciji je nevarno obolel, ker je prehitro vstal, in še danes ni popolnoma okreval. In to je edini vzrok, da ni tovariš Urek trenutno v Beogradu. Vse to je znano «Domoljubu» prav tako kakor nam. Vseeno pa objavlja «Domoljub» svojo laž. Mi, ki poznamo do kosti klerikalno lažnivost, se ne čudimo «Sloven-čevim», še manj seveda «Domoljubo-vim» Iažem. Čudimo se le temu, da ne najdejo klerikalci kljub težkim milijonom, s katerimi razpolagajo za svoj tisk, urednikov, ki bi znali vsaj pametno lagati. Petsto prič je na razpolago za klerikalno laž o shodu v Slovenski Bistrici, tisoč za shod v Kranju in vse Posavje za Urekovo bolezen. In vendar si upajo klerikalci vzlic tej armadi prič ponavljati svoje laži. Večje neumnosti in večje pokvarjenosti pač ni pod solncem! Da ne zraste klerikalna laž o smoli na ministrskem stolu tovariša Puclja do nebes, pa še nekoliko besedi o ministrskih stolčkih, dasi smo o tem že povedali svoje misli. Pri nas, ki delamo politiko čisto na priprost kmetski način, ki sicer ni po volji razni posvetni in duhovniški gospodi, je minister izvrševalec ljudske volje in nič drugega. Dokler dela minister tako, da mu lahko zaupamo, in dokler ne najdemo boljšega moža od njega, tako dolgo ostane minister, pa čeprav mu je to neprijetno. In na uho naj povemo «Domoljubu», da je tovariš Pucelj že opetovano iziavil načelni-štvu stranke, da noče biti več minister. Kljub temu pa je moral vendarle obdržati ministrsko čast, ker je bil zbor zaupnikov soglasnega mnenja, da je on mož na svojem mestu. In če bo zbor zaupnikov mnenja, da mora biti minister tovariš Urek ali kdo drugi, se bo pa tako tudi zgodilo. Taka je namreč naša politika! Prav radi pa verjamemo, da vlada pri klerikalcih in demokratih druga politika. Tako smo slišali, da med njimi poslanci med seboj barantajo, kdo bo minister. In tako tudi ne vemo, da bi klerikalci že kdaj vpra- šali slovenskega kmeta za njegovo mnenje, kdo naj bo minister, temveč so o tem odločevali še vedno zgolj nekateri izvoljeni gospodje. Taka je resnica, dragi «Domoljub», ki si «feldvebel» za klerikalno gospodo! In tako je udarjen še četrti pečat na klerikalno neumnost! Hoteli so z lažjo ubiti nas, toda ubili so sami sebe, kajti pokazali so, da sodijo vsakogar po sebi, s čimer so se razkrinkali celo v očeh onih, ki so jim do sedaj še kaj verovali. Zategadelj le nadaljujte s svojo taktiko! Darila za tiskovni sklad SKS. Na občnem zboru okrajnega odbora SKS. v Leskovcu pri Krškem se je nabralo 1134 kron. K tej vsoti so prispevali nastopni tovariši: poslanec Janko Rajar 400 kron, Frm Vanič, župan v Krškem, 100 kron, Vinko Butkovič, Franc Butko-viS, Karel Stoviček, Franc Strgar, Alojzij Gorenc, Ivan Fakin, Franc Babič, To-mažin in Martin Nečemer po 40 kron, Alojzij Šribar 80 kron, Franc Lavriltšek, Rostohar, Tvan Pire, Vinko Pire, Bremše, Kranjfiič, Toplišek, Ivan Draksler, Ivan Župančič, Josip žižkar in Alojzij Pire po 20 kron, Martin Levstig in Alojzij Vido-vi5 po 10 kron in Ivan Kerin 4 krone. Čast in hvala zavednim tovarišem! V veseli družbi v Selnici ob Dravi je nabrala gospa Emica Štibierjeva 600 kron. Krajevni odbor SKS. v Cvenu pri Ljutomeru je poslal 256 kron. Na ženitovanju tovariša Alojzija Per-Šiča, župana v Želimljab, je bilo nabrimh 500 kron V Dolenji Straži je nabral tovariš Alojzij Vintar v veseli družbi pri tovarišu Fabokiniju 226 kron. Ob priliki nekega shoda, ki ga je imel dne 26. februarja tovariš Drofenik, je nabral tovariš Franc Praprotnik 600 kron. Neimenovan zavedni tovariš svoj reden mesečni prispevek za mesece januar, februar, marc po 400 kron, skupaj 1200 kron. Tovariši! Ker moramo svoje časopisje na vsak način razširiti, zato prispevajte za tiskovni sklad SKS.! Kmetijsko šolstvo. (Absolventi kmetijske šole na Grmu.) Cesto se sliši govoriti, da se jo večina absolventov kmetijskih šol izneverila svojemu poklicu in da vzgaja grmska šola pravzaprav le žandarje in finan-carje. Kako neutemeljene 60 te govorice, naj pokažejo prepričevalno nastopne številke: V zadnjem desetletju je dovTŠil kmetijsko šolo na Grmu 901 gojenec. Za večino absolventov je bilo mogoče dognati njih sedanji poklic. Le za 16 gojencev so bile poizvedbe brezuspešne. Od 185 gojencev, za katere je bilo mogoče dognati njih poklic, jih peča torej s kmetijstvom 175 ali 85 odstotkov. Izmed 175 absolventov jih je v državni kmetijski službi 10 (5 odstotkov), v zasebni službi 7 in 7 se jih šola še nadalje na grmski šoli. Vseh ostalih 133 absolventov, torej 72 odstotkov, pa se peča s kmetijstvom na domačem posestvu; mnogi izmed njih so poznani marljivi gospodarji in vneti pospeševalci kmetijskega napredka. Od ostalih 18 absolventov jih je umrlo 0 (razen dveh vsi v vo.jski), eden se pj-greša, eden je zblaznel, eden je v zasebni službi v Beogradu, eden v državni službi kot okrajni tajnik, štirje pa so odšli v Ameriko. Te številke so dovolj jasno ter kažejo nazorno, kaki) velikega pomena so za l^redek našega kmetijstva kmeti,jske šole, dokazujejo pa tudi, da vrše kmetijske šole svojo nalogo v polni meri, kar beležimo z zadoščenjem. (Vinarski In sadjarski tečaj) priredi kmetijska šola na Grrnu za kmetijsko mladeniče, ki se hočejo praktično ix- Vsak pameten kmet gleda na to, da se njegovo gospodarstvo dosledno izboljšuje, 2 Samostojen ie tisti, ki misli s svojo glavo. Sramota onemu, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda! vežbatl v vinarstvu Jn sadjarstvu, to je v napravi vinogradov, sadovnjakov, trtnio in drevesnic, v cepljenju, obrezovanju in negovanju trt in drevja, v gnojenju in obdelovanju vinogradov in sadovnjakov itd. VeŽbanje se bo vršilo |>od strokovnim vodstvom in s teoretično utemeljitvijo vsakega dela. Tečaj se bo pričel dne 1. aprila in končal dne 31. oktobra 1922. Sprejme se 10 do 12 učencev v starosti najmanj 15 let. Učenci bodo dobivali na zavodu popolnoma prosto oskrbo in mesečno 30 K nagrade. Bolehni ali slabo razviti mladeniči se ne bodo sprejemali. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti iz-pustnico ljudske šole, krstni list ali domovnico in potrdilo županstva o lepem vedenju, je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto, najpozneje do dne 15. marca, t. 1. (Tečaj za pridelovanje Jn umno uporabo knne) priredi kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu v dneh 4., 5. in 6. aprila. Pričetek tečaja dne 4. aprila ob osmih zjutraj. Poučevala bosta teoretično in praktično strokovna učitelja Fr. Malasek in inž. Ferd. Vončina, in sicer o setvi, oskrbovanju in gnojenju detelj in krmskih mešanic na njivah, gnojenju in oskrbovanju travnikov, napravi novih in izboljšanju starih travnikov; sestavi živalskega telesi redilnih snoveh, njih uporabi in nadomeščanju; konserviranju krme (suš n ju, silaži itd.), proračunanju, pripravi in pokladanju krme. Spričo veliko važnosti tega pouka se vabijo gospodarji, da se tega tečaja v obilnem številu udeleže. Prijaviti se je čim prej z dopisnico pri šolskem ravnateljstvu. Pokrajinske vesti. (Vsem cenjenim dopisnikom.) Spričo preobilice gradiva in pomankanja prostora smo morali odložiti celo vrsto člankov in dopisov za prihodnjo številko. Nabirajte za tiskovni sklad ter v plačujte naročnino, ker je to edino sredstvo, da pridejo vsi dopisi takoj na vrsto. (Vzgledni pristaši) naše misli so člani okrajnega odbora SKS. v Les-kovcu {Mi Krškem. Na svojem občnem /.boru so nabrali za tiskovni sklad SKS. lepo vsoto 1134 kron. To vsoto nam je poslal vrli predsednik odbora SKS. v Leskovcu, tovariš Pire. Živeli darovalci! (Ciganska nadloga.) Kakor ne bi 1-ilo že dovolj nadlog, je obiskala našega dolenjskega kmeta sedaj še ciganska nadloga. Tako nam piše ugleden pristaš iz Smolinje vasi pri Novem mestu, kako mu je ukradel cigan dva petelina in dve kokoši. Na vse najine sleparijo cigani ljudstvo. Beračijo tako strastnostjo, da se jih more človek odkrižati le na ta način, če jim n sliši prošnjo. Ciganke varajo ženske s prerokovanjem na kvarte. Dasi je naravnost abotno, da bi mogel kdo iz kvart spoznati bodočnost, se vendar najde vse polno neumnih — drugače jih pač ne moremo imenovati — bab-nic, ki dajejo kar na litre moke za jrlupa ciganska, prorokovanja. Duhovni pastirji, kje je Vaš glas, da bo konec ljudskemu praznoverju? — Posebno škodo pa provzročajo cigani po gozdovih, kjer šotorijo. Spričo krute zime so sekali cigani neusmiljeno tuj les, da iirn ni bilo premrzlo. Ker se ciganski nadlogi mora napraviti konec, zato pozivljemo oblastva, naj prepovedo cigansko potepanje. Nikakor ne moremo trpeti in tudi ne bomo trpeli, da bi plodove našega trdega dela uživali Ioni in tatinski cigani. («Napreju.») Obračun z Dolenjskega, določneje z Grma pri Novem mestu, prihodnjič. (Gospod Žebot,) slaven kot urednik je postal slaven sedaj tudi kot poslanec. Trditve poslancev SKS. je zavil tako farizejsko, da takega lopovskega l-rizejstva še ni doživela skupščin (Jospod Žebot, o priliki Vas spomnimo na marsikatero Vaših nerodnih besedi. Zapomnite si pa že sedaj, da si z lažjo, češ da so bili poslanci SKS. proti vojakom, ne nalovite backov. («Slovenec» trlumfira vsied žerja-veve izjave.) Presneto slaba tolažba ti poraz v Kranju in za j>oraz v Slovenski Bistrici! Z ozirom na demokratična politično zmožnost pa j«j tudi predčasen triumf klerikalcev vreden zabe-leženja. («Sedanjost», najnesramaejši revol-verskj list vse Jugoslavije,) se zaletava zopet v tovariša ministra Puclja Očividno ne more pozabiti g. Rade-šček na lepe čase, ko je imel v Beogradu dve službici, in sicer kot dopisnik »Slovenčev* iu kot državni uradnik. Ampak, gospod Radešček, povedali smo Vam že enkrat, da je edinole Vala krivda, če sto sedaj samo slavni urednik »Sedanjosti* in ne več tudi od države plačani klerikalni hujskač. Zato se jezite nase, ne pa na tovariša Puclja! Ako pa se že jezite nanj, tedaj kazite svojo jezico vsaj na pameten način in ne, da se kar zagrizete v sovraštvo, da ste videli tovariša Puclja celo v Novem mestu, ko ga vendar tam ni bilo. Pa ne, da on v Vaši glavi že straši! Sodeč po Vaši zgodovini, ko ete postali iz naprednjaka klerikalec in iz dobrovoljca protidržavni hujskač, bi morali to misliti. Toda vse to je končno Vaša stvar, ki pa je značilna za »Sedanjost* in njeno sramotno nizko stoječe moralno pojmovanje! (Centralizem.) Klerikalci gonijo žo zopet svojo lajno o centralizmu. Ne bo več dolgo trajalo, ko bodo volitve oblastno skupščino in ko se bo le-ta sestala. In tedaj bodo dokazala dejstva, kako neumna slepitev ljudstva je bilo klerikalno vpitje o centralizmu. (Nemščina dovoljena pri davkariji.) Finančna delegacija je dovolila mariborskim Nemcem, da smejo sestavljati davčne napovedi tudi v nemškem jeziku. Soglašamo se tem dovoljenjem, kajti pri davkih mora biti ravnoprav-nost. (Drobne vesti.) Ekspozitura francoskega konzulata se ustanovi v Ljubljani. — Dimnikarska stavka je izbruhnila v Ljubljani. Pomočniki zahtevajo tedenske plače, znašajoče od 700 do 1000 kron. — Pri poštnem uradu na Pristavi se je otvorila telefonska centrala z javno govorilnico. — 3 župnik Anton Brce je umrl. Ker se ni hotel pokoriti škofu, ga je le-ta svojo dni zelo preganjal. Berce je bil več le tajnik Ciril - Metodova družbe. Svo;. poslednje dni je preživel v veliki bedi na Olševku. Blag mu spomin! — Vslad pri:napolnjenosti se sprejemajo v ljubljansko bolnico samo taki bolniki, ki se ne morejo zdraviti izvun bolnice in bolniki, ki jih podado nujni primeri. — Most čez Muro pri Veržeju je zgrajen. Veljal je 5,000.000 kron. Sestoji iz glavnega mostu in pet stranskih mostov. — Mnogo dežja napovedujejo vremenski proroki za letošnjo leto. V Kočevju osnujejo gg. Vinko Heinri-har, Anton Kajfež in Franc lic »Mer-kantilno banko*. (St. Vid nad Ljubljano.) V zadnja Domoljubu* mi šentvidski «Domolju-bov» poročevalec očita, da sem poročal v svoji izjavi v 8. številki »Kmetijskega lista» neresnico. Seveda si v svoji krščanski poštenosti tega ne upa potrditi s podpisom, temveč se skriva za urednikov hrbet. Za vsakega razsodnega človeka je jasno, kje je laž, kajti dokazati je treba samo, da sem poročal neresnico, in zasluženih ja 10.000 kron, ki so v ta namen še vedno pripravljene. »Domoljubovemu* poročevalcu svetujem to-le: Namesto ia poštene ljudi blati ter obrekuje, naj pomaga rajši svojemu pristašu Zavod-niku iz blata, v katerega ga je spravil svojimi neresničnimi podatki najbrže ravno on. Nikar ne mažito samo nedolžnega papirja z lažmi, ampak de jansko in javno dokažite neresničnost mojih trditev, ker le potem bo tudi dejanski gmotni uspeh za šentvidskega Orla. Sicer pa imam za lažnivo «Do-moljubovo* pisavo le pomilovalen posmeh. Torej kratko in malo: Z dokazi na dan! »Domoljubov* poročevalec pa naj bo vsaj toliko možat, da se pod svoje trditve podpiše, ker sem res .-a-doveden, kdo zna v Št. Vidu tako brezsramno obrekovati. — Albin K o m a n s. r. (Pa še enkrat št. Vid nad Ljubljano.) »Domoljub« me v svoji gorečnosti ponovno pozivlje, naj mu potrdim njegove laži zlasti z ozirom na izjavo tovariša Komana, priobčeno v »Kmetijskem listu* dne 23. februarja. Kot prijatelj resnice tej njegovi želji seveda ne morem ustreči. Poleg tega se mi zdi pod častjo odgovarjati, ker sem v dno duše prepričan, da »Domoljubov* dopisnik vedoma in namenoma laže, in sicer samo zato, ker je to njegove stranke interes. V pojasnilo bralcem »Kmetijskega lista* pa so:a dolžan potrditi, da je izjava tovariša Komana tako odkritosrčno resnična kot je odkritosrčen Koman sam, ki je podpisal, kajti resnica je in ostane, da pri volitvi občinskega odbora v Št. Vidu ni obstojal niti najmanjši ne pismen in ne ustmen dogovor med SKS. in JDS. Glede »Domc-ljubovih* očitkov napram zvezi SKS. JDS. ob volitivi članov v tukajšnji krajni šolski svet pa smelo izjavljam, da je bil ustmen dogovor (ne pisana pogodba, kakor trdi «Domoljub») koalicije, sestoječe iz SKS., JDS. in JSDS,. ki je bil nujno potreben, da se je strla klerikalna strahovlada v tej korpora-ciji. Zato pa toliko jeze, sovraštva in hude voljo pri našili klerikalcih. Ako se brumni klerikalci vežejo v Beogradu in v Ljubljani in tudi po deželi, čs jim kaže, s komunisti in socialisti, pi niso prav nič ogorčeni. Res je, da se je pozneje ta dogovor pri predlaganju krajevnega šolskega nadzornika kršil, ;ar so pa končno klerikalcev prav nič ne tiče, ker niso imeli pri tem izgube ne dobička. V Vižmirjih, dne marca 1922. — Ivan Pipan s. r. (Iz Šentpetra pri Novem mestu.) Cenjeni tovariš uredniki Iz našo občine dobite le redkokdaj kako novico. Razen žalostnih dogodkov, kakor krvoprelit-ja v Gričevju ob stikanju financarjev po kleteh, se ne sliši skoro ničesar. Sedaj pa imamo vzrok, ee zopet oglasiti v »Kmetijskem listu*. Pretečeni te-dn je umrl v tukajšnjem župnišču 70-letni revež Anton Tomazin z Žlebov. Pokojnik je bil rad ali nerad pristaš SLS. Ko je umrl imenovani revež, je prišel k županu Bevcu, vnetemu pr stašu SLS., njegov sin ter ga zaprosi: za občinsko pomoč pri nabavi mrtvaške rakve in drugih pogrebnih potrebščin. Kaj pa je dejal naš župan na milo reveževo prošnjo? »Pojdi k samosto;' nežem, da Ti oni pokopljejo očeta! Tak odgovor jo dal župan sinu tistega očeta, ki je vrgel vedno evojo kroglico v klerikalno skrinjico. Drugače gotovo ne bi klical gospod župnik Vovk rajnkega Tomazifla po svojem hlapcu na volišče. Tako hvaležnost izkazujejo klerikalci svojim pristašem, kadar jih več ne potrebujejo! Reveža nisi, hoteli pokopati na račun občinskega ubožnega zaklada. Tak je socialni čut naših lderikalcevl Čeprav pa so se izkazali naši klerikalni magnatje za tako brezsrčne, pa vendar nismo ubogega starčka z Žlebov zarili kar v sneg. Našli so se trije pošteni možje, ki so pustili pokojnika na svoj račun dostojno pokopati. Vsa čast jim! Seveda ni bil med njimi niti eden klerikalec, kajti samaritansko delo ni za farizeje. Pri tej priliki naj omenimo še nekaj! Na novega leta dan se je gospod župnik Vovko silno hudoval nad svojimi župljani, namesto da bi jim želel srečno nov© leto, kakor je krščanski običaj G. župnik je bil jako hud, ker mu žup Ijani nečejo_plačevati sedežev v cerkvi tako, kakor bi on hotel. Kar svoje-lastno je namreč zvišal pristojbino šestkratno! Gospod župnik! Vprašamo Vas, ker se razumete na davčne vijake: Kateri vijak je hujši: cerkveni ali državni? Nekje ste trdili, da so poslanci SKS. krivi, da so se nam davki kar trikratno zvišali. Glejte in strmite! Vi ste pa cerkveno pristojbino povečali kar za šestkrat. Odgovorite na ji torej v slavnem »Lažiljubu*, kdo odira kmeta! ■— Še n t p e t r č a n. (Mladi gasilci) V sredo, dne 22. februarja je pričelo ravno opoldne goreti v R e g e r č i vasi, ki je oddaljena četrt ure od kmetijske šole na Grmu. Gorel je ko:| lec posestnika Strniše, po domače Lukca. Ker je pihal veter je bila nevarnost, da se vname tudi nekoliko korakov od kozolca oddaljeni pod, v katerem je imel spravljene posestnik svoje pridelke, kakor krompir, vino, krmo i. dr. Ko 60 zaslišali med kosilom učenci kmetijske šole klic «gori!», so stekli takoj k šolski orodnici, sneli, ne da bi zamujali čas s čakanjem na ključ, vrata ter s šolsko brizgal no hiteli na pomoč. Med šoIj in Regerčo vasjo teče potok Težka voda, ki je spričo tajanja snega zelo narastel. Vrli fantje, ki so se zavedali nujnosti hitre pomoči, so, namesto da bi šli naokoli čez Gotno vas ali Šmihel, vdrli naravnost čez potok ter junaško prebrodili meter visoko sneženo vodo. Tako so bili poleg nekaterih požrtvovalnih vaščanov, mod katerimi se je odlikoval posebno naš vrli somišljenik U d o v č, prvi na me3tu. Samo njih pomoči se je treba zahvaliti, da se je požar omejil in da se ni zgodila večja nesreča, čast požrtvovalnim mladeničem! (Buče.) Kruta smrt je prerezala dne 16. februarja nit življenja blagemu, skrbnemu in dobremu gospodarju J ar nezu Sušteršiču, posestniku na Vranski gori. Pokojni šušteršič, ki je dosegel starost 55 let, zapušča vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroki Rajnki je bil odbornik krajevnega odbora SKS. v Bučah. Celo vrsto let je bil odbornik občine Buče. Z njim jo izgubila družina dobrega in skrbnega očeta, kmetska. misel pa delavnega odbornika. Bodi mu lahka zemlja, ld jo je tako vneto ljubil! Večna luč naj mu sveti! Žalujoči rodbini in odboroma pa naše iskreno sožalje. — Dne 20. februarja je umrla Marija Pau 1 i č, ki je dočakala visoko starost 92 let. Rajnka je bila mati Antona Pau-liča, posestnika na Vranski gori in delavnega načelnika krajevnega odbora SKS. v Bučah. Anton Paulič je bil veliko let tudi župan in odbornik občine Buče in načelnik krajnega šolskega sveta v Bučah. Pokojuica jo slovela daleč naokoli kot dobra gospodinja in vzgledna mati. Naj v miru počiva! Žalujoči rodbini naše sožalje. (Črnomelj.) Bliža se dan 2 3. aprila. ko se bo odprl na Suhem bajerju grob, ki že polnih šesi let tuli iri kliče na osveto. Vsa Bela krajina se mrzlično pripravlja, da na dostojen način sprejme na kolodvoru kosti narodnega mučenika Ivana K romar j a. — Čast in hvala našemu narodu širne domovine, ki je pomagal ublažiti bedo nesrečne Kromarjeve družine! Z mirno vestjo lahko rečemo, da bi bil letos neizogiben konec njenega životarenja, če ji ne bi plemeniti ljudje dobrega srca priskočili z denarnimi prispevki na pomoč. Borna bajta v Stari gori nad Semičem, danes zametena z debelim snegom, bi popolnoma opustela. Nenavadno huda letošnja zima, a v bajti ne živine, ne mleka, ne krompirja, ae masti, da niti kruha in toplo obleke. Zadnje korenje je delila revna mati že meseca novembra z otroki. — Vsem dobrosrčnim darovalcem, ki so pomagali blažiti neizmerno bedo družine narodnega mučenika Kromarja ter jo s tem rešili neizogibnega nogi,na, se društvo «Sokol* v Črnomlju v njenem imenu najtoplojo zahvaljuje, proseč še za nadaljnje prispevke. Zdravo! — S ■> kol v Črnomlju, (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) je nabral pod geslom: »Kadar se mi veselimo, naših dijakov ne pozabimo!* gospod Prešiček iz Kozjega 55 dinarjev. (Sv. Peter pri Maribora.) Dne 26. februarja je bil v gostilni Sande občni zbor krajevnega odbora SKS. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, jasen dokaz, da pridobiva SKS. stalno tla med kmetskim ljudstvom. Kmetsko ljudstvo vstaja in njegova popolna osamosvojitev se bliža. Novoizvoljeni odbor je sestavljen iz tako odličnih naših pristašev, da moramo članom naše organizacije lo čestitati. Imena odbornikov jamčijo, da bo krajevni odbor SKS. pri Sv. Petru prava trdnjava kmetske misli. Zato naj »samostojno-žerec* v »Pijanem gospodarju* le še brblja o našem propadanju, saj je vse njegovo gobezdanje le udarec po vodi, kar je dokazal jasno ta občni zbor. (Sv. Juri ob Ščavnici.) Prejeli smo neki dopis, ki ga sicer ne moremo objaviti, ki pa vendarle zasluži, da mu posvetimo malo pažnje. Pravzaprav ne mi, temveč gospod župnik in naši fantje. Slabo se ponašajo namreč orlice :.n dogaja se celo, da se nekatere silno opijejo ter da v takem stanju počenjajo in govore stvari, ki so sramotne za poštena dekleta. Zategadelj, gospod župnik, naredite orlicam temeljito pridigo! Našim fantom svetujemo, naj si ne zbirajo deklet, ki imajo sicer velik zmisel za politiko, prav nobenega pa za hišo. Dobre in poštene gospodinje ni med orlicami! Politične vesti. (Reški dogodki.) Italijanski fašisti so se zopet postavili. Pod okriljem laške vlade so v zasmeb od laškega parlamenta odobreni pogodbi napadli rešk-j vlado ter prisilili predsednika reške države, g. Zanello, k odstopu. Imenovali so nato svojo vlado, v kateri je tudi slovenski renegat, propalica Gvi-don Kralj. Reške države je s tem zaenkrat konec, in sicer s pomočjo Italije, ki se drugače kaj rada imenuje zaščitnico Reke. Korak fašistov je bil dobro pripravljen in ponovni atentati so bili zgovorni znaki, da se na Reki nekaj pripravlja. Ko pa je potem pozivalo glasilo fašistov že k mobilizaciji nacionalistov, tedaj je bila stvar jas na tudi slepcu. Kljub temu pa je bila laška vlada mirna ter je dopustila, da se je v Reki nabrala sodrga iz vse Italije, da se je oboroževala, prepeljavala oklop-ne avtomobile in strojne puške, osvojila ladje ter uganjala vse vrste silovitosti. Fašisti so tedaj spoznali, da je laška vlada za njimi in pod okriljem bajonetov so se ojunačili ter navalili na vladno poslopje reške vlade. Razvil se je po laških listih silno krvav in dolgotrajen boj. Z nepopisnim junaštvom so naskakovali fašisti hišo in z nepopisnim junaštvom so jo branili vladni policaji. Bila je velikanska bitka, vredna slave stare Italije. Da odgovarjajo te visoke besede tudi resnici, je razvidno iz tega, da je bil med vsem bojem ubit na vsaki strani le po en človek, ki je najbrže nesrečno držal revolver, ranjenih je bilo 7 »bojevnikov*. Da se ustavi »grozno* prelivanje krvi, je ukazal ZaneJla, naj se vladne čete udajo. Z veseljem so se le-te odzvale pozivu in z veseljem so vdrli fašisti v vladno palačo. Prvo njih delo jo bilo, da so pospravili vse dragocenosti, ki so jim prišle pod roke in ki so se dale spraviti v žep. Ko so imeli žepe polne, pa so začeli razbijati pohištvo, lestence, zrcala., sploh vse, kar jim je prišlo pod roko. Sodrga je rajala- Njej pa so pridno pomagali laški orožniki in vojaki. Zanello so nato samokresom v roki prisilili, da je odstopil od vlade in da se je s častno besedo zavezal, da nikdar več ne bo deloval politično. Takoj nato so izklicali fašisti svojo vlado ter proglasili anek-sijo Reke s strani Italije. In izpreme-nili so tudi ime Reki, ki se imenuje odslej Fiume d'Italia (laška Reka) Takoj nato je blagoslovil fašiste njih krivi prerok D' Annunzijo in temelji laške Reke so bili položeni. — Dasi je nastop fašistov v Reki nezaslišano izzivanje, na katerega bi morali odgovoriti mi s tako silo, da bi stotisoči Italijanov kričali svoj znani »mamma mia!», vendar je vse na drv-j? strani tudi tako smešno, da se ne itplača dosti govoriti. Treba se je le pripraviti za oni visoki dan, ko se zasveti naše jeklo in ko s silo hudournika pomete-mo laške zlikovce z naše zemlje. ■ To je naša najvišja in najvažnejša naloga — pripravljajte se nanjo! (Skupščina in reški dogodki.) Zaradi reških dogodkov je bila v skupščini ,-ložena ostra interpelacija na zunanjega ministra, na katero je moral od-ovoriti zunanji minister takoj. Mol drugim je povedal, da je laška vlada že izrekla svoje obžalovanje nad dogodki ter obljubila, da bo napravila na Reki rod. Odgovor zunanjega ministra pa poslancev ni zadovoljil, temveč so zahtevali, naj se neha s papirnatimi protesti ter preide k delu. (Iz skupščine.) Spričo sprejetja no« vega skupščinskega poslovnika je bilo izvoljeno novo predsedstvo skupščina« Za predsednika je bil izvoljen vnovič dr. Ribar. Namesto dosedanjih treh podpredsednikov sta se izvolila sedaj samo dva podpredsednika. Klerikalci so hoteli imeti podpredsedniško mesto, toda so pogoreli. Med drugimi je bil izvoljen za tajnika tudi tovariš Rajar. (Beograjska konferenca.) V Beogra-du so se sestali delegati Jugoslavije, češke, Romunske in Poljske k posvetovanju, na katerem določijo skupen nastop male antante na genovski konferenci. Obenem se bo razpravljalo tudj o pristopu Poljske k mali antan-ti. S tem je postala mala antanta ve« lesila, kar je najboljši odgovor na reške neumnosti. (Nov klub.) Iz zemljoradniškega kluba je izstopilo pet poslancev, ki so si osnovali nov klub. Njim se je pridružil še črnogorski poslanec Piletič. Novi klub simpatizira z nami. Trdogla-va politika nekaterih mož v zemljo-radniškem klubu provzroča vedno močnejše cepljenje zemljoradnikov. (Vlada in banke.) Finančni minister je izjavil, da more dokazati nedovolj*. ne špekulacije ljubljanskih in zagrebških bank z valuto, vsled česar je izdal novo naredbo glede trgovine z valuto. Če bi vztrajale banke pri svoji pasivni rezistenci, potem bo vlada uporabila vso svojo silo, da zlomi odpor bank. Pozivljemo vlado, naj v boju z bankami ne odneha niti najmanj, kajti v tem boju jo bo podpiralo vse prebivalstvo, pa naj bo njegovo politično naziranje kakršnokoli. Zapomniti pa si je treba, da delajo pasivno rezi-stenco ravno tako vse klerikalne kakor demokratske in socialistične banke. Ampak še vedno bodo kričali, da so proti bankokratiji. Tovariši, zapomnite si to in ob priliki spomnite klerikalce na to! (Na Romanskem) so zmagali pri v o* litvah z ogromno večino liberalci. (V Bolgariji) je pri občinskih voliti vah zmagala kmetska stranka. Komunisti so zelo nazadovali. Napredovala pa je meščanska opozicija. Vendar so volitve dokazale, da je stališče bolgarske kmetske stranke še vedno trdno* (Anglija pred krizo.) Vsled izgube Egipta je postal na Angleškem velik odpor proti Lojd Džordžu. Izgleda da je zvezda gospoda Džorža na zatonu. Vsem vinogradnikom kraljevine SHS, Pravila za ustanovitev velike organizacije vinogradnikov so natisnjena, in na razpolago vsem interesentom. Če pošljejo en dinar (v znamkah) »Glavni zvezi jugoslovenskih vinogradnikov >, Mariboru*. Vinogradniki! Kakor vsem stanovom. tako je potrebna tudi nam velika in močna organizacija. Tudi nam je treba zastopstva in vodstva, da si zagotovimo svoj obstoj. Ne pustimo se prevariti od trenutnih, le navidezno dobrih vinskih cen! Ne držimo rok križem in ne čakajmo, da nas zaloti usoda nepripravljene! Pomislimo, da pridelamo v normalnih časih več vina, nego ga sami potrebujemo in da moramo skrbeti za izvoz nadprodukcije! Pomislimo nadalje, da Italija, Madžarska kakor tudi druge prijateljske in neprijateljske vinorodne države komaj čakajo na redne trgovske odnošaje t nami. da preplavijo naš vinski trg a svojimi vini, ki jih vsled ugodnejših kli-matičnih in drugih razmer veliko ceneje producirajo! Omogočitev Izvoz a naših vin in prepoved uvoza tujih vin sta gotovo dve vprašanji, od katerih nadaljnji obstoj našega vinarstva y največji meri odvisen. Kdo naj ščiti naše interese pri trgovinskih _ pogajanjih, če smo raztreseni in needini? Kdo naj vpliva na vlado, da ne pripusti uvoza tujih vin? Kdo jo naj pouči, da bi bila naša propast, če so izvora, našega vina ne omogoči in uvoz .tujega vina ne prepove? Vse to moremo doseči samo, ako se združimo vsi v osrednji organizaciji vseh vinogradnikov, v »Glavnem Savezu Jugoslaven-skih Vinogradara*. V močne vrste se moramo združiti, v nepredirljivo falango, ki naj jo tvorijo vsi vinogradniki v državi. Zatorej, vinogradniki, organizira jmo se! Ustanovimo v vseh vinorodnih krajih krajevna vinarska društva? Vsa krajevna vinarska društva ene pokrajine naj se strnejo v pokrajinsko zvezo vinogradnikov in vse pokrajinske zveze vinogradnikov naj tvorili glavno zvezo vinogradnikov (»Glavni Savez JugosJavenskih Vinogradara^. ki bodi eksekutivni organ organizacije in zastopnik naših interesov napram vladi in vsem javt^m faktorjem! Pa to še ni vse! Spričo nastalih novih razmer se mora tudi naše vinarstvo, če hoče obstajati, temeluto prs-orientirati! Treba bo preusfcroiiti naše vinarstvo malodane v vseh pokrajinah in ga postaviti na čisto drugo stališč«, nego ga je zavzemalo "red svetovno vojsko! Da se izvrši ta pre-ustroj, treba nam je enotnega postopanja. pametne razdelitve dela, kras Vsak zaveden Jugoslovan mora biti ud „Jug©siovenske Matice"! Kmetje, zbirajte pridno In ob vsaki prilik! prispevke za naš tiskovni skladi n komalo vodstva. In tudi na tem polju je »Glavna zveza vinogradnikov* poklicana, da igra najvažnejšo vlogo. Zatorej. vinogradniki, podpirajmo to zvezo! Vstopimo v njene vrste ter ustva,-timo si organizacijo, ki nas bo ščitila in vodila in ki nas bo v najkrajšem času privedla do zaželenega uspeha! V Mariboru, meseca februarja leta 1922. Začasni odbor »Glavnog Saveza Jugoslaven-skih Vinogradara": Anton Puklavec s. r., vinarski ravnatelj v Mariboru, predsednik. Paja Todorovid s. r., načelnik ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, in Milan Hržič s. t., gospodarski svetnik v Zagrebu, podpredsednika. Bohuslav Skalicky s. r., kmetijski svetnik v Novem mestu, glavni tajnik in obenem tajnik za Slovenijo. Milutin Stojanovič s. r., inšpektor v ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu, tajnik za Srbijo. Gustav Er&er s. r., ravnatelj kr. vinogradniške in sadjarske šole v Iloku, tajnik za Hrvatsko in Slavonijo. Mihajlo Hel s. r., vinogradniški nadzornik v Beli Cerkvi, tajnik za Vojvodino. Ljubomir Stjepanovld s. r., gospodarski višji svetnik v Sarajevu, tajnik za Bosno in Hercegovino. Stanko Ožanič s. r., gospodarski svetnik v Splitu, tajnik za Dalmacijo. Pavao Cesar s. r., potujoči učitelj vinogradništva in sadjarstva v Samo- boru, blagajnik. Odborniki: Josip Koleno s. r., ravnatelj »Zadruge hrvatskih vinogradnikov* v Zagrebu; Jakob Peržič s. r., vinogradnik v Starem Kastelu pri Trogiru; Ml lan Tomic s. r., inšpektor vinogradništva v Mostaru; Boško Boškovid s. r., tajnik v ministrstvu za kmetijstvo v Beogradu; Mitar Kllcin s. r., vinogradnik v Novem Sadu; Lovro Petovar s. rn vinogradnik v Ivanjkovcih pri Ormožu. Vsakdo naj označeni odstavek Se enkrat dobro prečita ter premisli, kajti videl bo, da tabela ne kaže, koliko Je pri različnih dohodkih plačevati dohodnine, ker tozadevna tabela, ki se dobi v vsakem koledarju, sploh ni pri-oboena. Na osebno dohodnino se namreč pribija pri neoženjencih še 15odstotni, pri oženjencih brez otrok pa lOodstot-ni pribitek. Na ves ta skupni davek pa se odmerja še državni pribitek, čigar višino pokazuje spredaj omenjena tabela. Za vzgled: Oženjenec brez otrok ima letnega dohodka do 24.000 K ter plača dohodnine (glej koledar ali »Prati-ko») 793 K in 10 odstotkov družinskega poviška, t. j. K 79-30, torej skupn.. K 872-30. Po podatkih tabele, ki je bila priobčena v našem listu in kakor je spredaj omenjeno, pa se odmerja še državni pribitek 40 odstotkov celotne dohodnine (glej šesto vrsto tabele). Toliko v pojasnilo. S prihodnjo številko bomo ustavili Ust vsem tistim, ki še niso poravnali naročnine. Tovariši, obnovite torej naročnino pravočasno, da dobite vse številke „Kmetijskega lista"! Pozor dotičniki, ki iščete službe! V 9. številki »Kmetijskega lista* je objavljen oglas Glavne direkcije državnega posestva »Belje*, s katerim hporoča ravnateljstvo, da potrebuje večje število poljedelskih delavcev, visi h kravarjev, kravarjev, volarjev, kovačev itd. Ravnateljstvo mnenj snega posestva smo vprašali glede življenskih razmer nastavljencev ter dobili od njega nastopne podatke: Dotičniki, ki so bili sprejeti na državnem posestvu »Belje* kot stalni delavci pri kmetijskih poslih, se dele v štiri razreda Plačo dobivajo vsi v naravi in v denarju. V prvem razredu so kočijaži, konjarji. volarji, kravarji, delavci pri parnih plugih, čuvarji živine in polj. Njih plača v naravi obstoji iz prostega stanovanja (sobe in kuhinje), 1200 klafter polja, 1200 kg pšenice, 200 kg ječmena, 400 kg koruze, 24 kg soli, 12 kubičnih metrov trdih drv in 730 litrov mleka. Vsak delavec ima nadalje pravico, si rediti svinjo in do 50 kljunov perutnine. Poleg tega more dobiti vsak uslužbenec na teden 2 kg mesa po (5 kron in na leto 24 litrov petroleja po polovični ceni. Plače v denarju, razdeljene na devet oddelkov, znašajo po 600, 650, 700, 750, 800, 850, 900, 950 in 1000 dinarjev na leto. V arugem razredu so podnadzorniki, čuvarji skladišč, vodje parnih plugov, kurjači, vinogradniki in kletarji. V naravi prejemajo toliko kot uslužbenci rrvega razreda. Ker pa imajo le-ti pravico do stanovanja z dvema sobama, dobe letno po 20 kubičnih metrov drv. 1'Iače drugega razreda so razdeljene na štiri oddelke in znašajo po 1600, 1800, 2000 in 2200 dinarjev na leto. Tretji razred tvorijo nadzorniki, ma-finisti parnih plugov, skladiščniki itd. Ta. razred ima iste plače v naravi kar kOr drugi razred. Denarne plače pa so razdeljene v tri oddelke, in sicer zna-Sajo po 3200, 3400 in 3600 dinarjev na mo. V četrtem razredu so višji nadzorniki, gazde. poslovodje, vinogradniki, kovaški mojstri itd. V naravi so plačani tako kakor uslužbenci drugega razreda. Denarne plače se dele v tem razredu na tri oddelke ter znašajo na leto po 5200, 5600 in 6000 dinarjev. Vzorno urejeno državno posestvo »Belje*, sploh največje posestvo v državi, Ima svoje železnice in svoje tvor-niee. Opozarjamo vsakogar, ki je sposoben za eno ali drugo spredaj omenjenih služb, naj se javi pri ravnateljstvu državnega posestva »Belje*. Prilika je ugodna. Ne zamudite je! 0 davkih. K 5. delu našega spisa »O davkih* v »Kmetijskem listu* št. 4 z dne 26. januarja t. 1. se čujejo različni načini tolmačenja tabele, ki je objavljena na četrti strani v četrti in peti koloni pol napisom »Dohodnina*. (Prepoved uvoza luksusnega blaga.) Vendar enkrat je bila izdana prepoved, ki bi se morala izvršiti že davno. Uvoz vsega luksusnega blaga je prepovedan in storjen s tem prvi odločni korak za izboljšanje naše trgovinske bilance, enega največjih vzrokov naše slabe valute. Izza dne 3. marca je prepovedano uvažati nastopne predmet:: 1.) poljedelske predmete: fino južno sadje, smokve in datlje, kavne nadomestke, suho cvetje, rastlinske in sadne soke, mesne ekstrakte, rum, konjak, likerje, žganje, vino, šampanjec, pivo, slaščice, bonbone, umetno maslo, sadne in ribje konserve, razen Magija in kock za juho, fine sire, lojrf-ve in voščene sveče; 2.) kemične produkte, kakor različne pomade. parfume, kožna sredstva, rakete, ume-talni ogenj, lovske patrone; 3.) tekstilno blago: čipke, vezenine, fine preproge, svilene in polsvilene tkanine, lasuljarske izdelke, svilene in polsvilene obleke, pahljače, ženske okrašene klobuke, svilene dežnike in solnčnike in svilena obuvala; 4.) usnjarske izdelke, kakor lakasta obuvala, fine torbice in fino kožuho-vino. Dalje je prepovedan uvoz dragih kamenov, zlatih in srebrnih predmetov, izvzemši onih, ki se jih potrebuje za cerkvene, vojaške in učne namene, zlatih in pozlačenih ur, finih voz in samokresov, pištol in igrač (razen žog) in finih pletarskih, rezbar-skih in galanterijskih predmetov. Prepoved uvoza se ne nanaša na predmete, ki jih imajo potniki na sebi, in na predmete, naročene še pred dnein 3. marca; toda v tem primeru se jih mora uvoziti tekom 30 dni. (Poraba čistega dobička državne razredne loterije.) Od vsega dobička so porabi 40 odstotkov za pospeševanje imetijstva, 20 odstotkov za kmetijske zadruge in združbe, 15 odstotkov za pospeševanje obrtov, 15 ocLstotkov za male kmetijske in domače Obrte in 10 odstotkov za posojila kmetovalcem in obrtnikom. Za kmetijstvo določeni del se naj uporablja tako-le: 1.) za kmetijsko naobrazbo, 2.) za prirejanje razstav, 3.) za nabavo plemenske živine, semen in tehnične izpopolnitve gospodarstva, 4.) za nagrade dobrim gospodarjem, 5.) za nabavo strojev za konserviranje sadja, 6.) za nagrade vinogradnikom; 7.) za pobijanje rastlinskih in živalskih epidemičnih bolezni, 8.) za snovanje raznih proizvajalnih zadrug, kakor živinorejskih, vinogradniških, mlekarskih, čebelarskih, ribarskih itd. 9.) za ustanavljanje mladinskih klubov in 10.). za prirejanje poučnih izletov v tuzemstvu in v inozemstvo. Iz povedanega je razvidno, da bo državna razredna loterija v veliko korist kmetijstvu in tudi obrtnikom, kar kaže pravilnik glede razdelitve obrtniških podpor. To podpore se bodo delile: 1.) za predavanja in spise glede obrtniškega napredka in izpopolnitve kmetske in domače industrijo, 2.) za obrtniški pouk, 3.) za obrtniške razstave, 4.) za nabavo obrtniškega orodja, 5.) za podpiranje vsega, kar omogočuje napredek kmetijstva in obrta, 6.) za proučevanje tehniških sredstev glede izboljšanja obrtniškega proizvajanja, 7.) za prirejanje obrtniških poučnih izletov v tuzemstvu in v inozemstvo. Posojila se bodo delila predvsem samo onim obrtnikom, ki so že dokazali svojo usposobljenost ali ki uvajajo v deželo nove načine proizvodnje. Brezobrestna posojila se bodo dajala le proti zastavi nepremičnin ali vrednostnih papirjev ali pa proti bančni ali menični garanciji, ki jo bosta morala podpisati dva poroka z nepremičnim premoženjem. V dogovorjenem roku, to je od pol leta do pet let- pj, se bo moralo posojilo na vsak način vrniti. Za enkrat ima minister za kmetijstvo za obrtnike vse države na razpolago le 350.000 dinarjev, kar je gotovo veliko premalo. Toda. razvoj razredne loterije je dober in računati se more s tem, da se bo v vsakem polu-letju z dobičkom razredne loterije znatno pomnožil sklad za posojila obrtnikom. Prošnje za brezobrestna posojila je treba vlagati do dne 15ega liirca na ministautvo poljopriMede i voda, administrativno odelenje. (Za izboljšanje naše valute.) Finančni minister je izdal naredbo, ki jo pozdravlja načeloma gotovo vsak rodoljub in vsak poštenjak. Po tej naredbi preide vsa trgovina z valuta ni in devizami (tujim denarjem) izključno na Narodno banko. Vse špekulacijo s tujim denarjem bi bile s tem ustavljene. Težava pa obstoji v tem, da ne more biti Narodna banka takoj koe tako veliki nalogi, in sicer zlasti zategadelj ne, ker se banke upirajo novi naredbi, boječ se izgube mastnih dobičkov. Zategadelj so pričele banke s sabotažo in borzi v Zagrebu in Beogradu ne delujeta. Tako so se izkazale banke zopet za nepatriotične in samo kot speku-lativna podjetja, ki. namesto da bi šla finančnemu ministru na roke, ovirajo njegovo delo Vsekakor pa je pričakovati od tega koraka finančnega ministra dobrih uspehov, čeprav ne v oni meri, kakor bi mi želeli. Monopoliza-cija trgovine z valutami s strani Narodne banke pa se mora izvršiti. Istočasno pa je tudi potrebno, da se delež države v Narodni banki še poveča :n da stopijo tudi širši krogi kot akcio-narjl v Narodno banko, da bo le-ta v resnici narodna banka. Naše gospodarsko življenje prihaja polagoma vendarle v red, a konsolidacija bi se vršila gotovo hitreje, če bi manj kri čali in bolj delali. (Sajenje tobaka v Sloveniji) je dovoljeno za leto 1922. v celjskem, mariborskem in ptujskem okrajnem glavarstvu in v Prekmurju. Odkupne cene za tobak so zvišane za polovico. Prijave za sajenje tobaka sprejemajo županstva navedenih okrajnih glavarstev do dne 31. marca. (Pletarska šola v Strnišču) je izročena novoustanovljeni pletarski zadrugi v Strnišču. Namen zadrugi je pospeševanje pletarstva in uvedba vr-boreje. Ravnateljstvo zadruge je prevzel bivši vodja pletarske šole, g. Mirko Ogorelec. (V svrho regeneracije ribjih vodd in povzdige ribarstva v Sloveniji") bo oddelek za kmetijstvo pri pokrajinski upravi oddajal tudi letos iz ribjega vališča na Bledu postrvji zarod, kakor hitro bo goden za izpuščanje v proste vode. Cena 35 dinarjev za 1000 kosov zaroda loko Bled. Ker je množina zaroda omejena, sprejema oddelek za kmetijstvo naročila samo do dne 20. marca t. 1. (Avtomobilni promet Maribor-Gornja Radgona) je otvorjen. Iz Gornje Radgone odhaja avtomobil ob šestih zjutraj in prihaja v Maribor ob devetih. Iz Maribora pa odhaja ob dveh popoldne in prihaja v Radgono ob petih popoldne. Vmesne postaje so: Sv. Marjeta. Sv. Lenart. Sv. Trojica in Ivanjci. Vožnja iz Maribora v Gornjo Radgono velja 160 kron. (Naraščanje žitnih cen.) Som bor, dne 2. marca. Cene naraščajo stalno. Pšenica se trži po 2000 do 2020, koruza od 1460 do 1480, oves od 1300 do 1320 kron. — Novi Sad, dne 1. marca. Pšenica od 1950 do 1980, oves od 1260 do 1280, koruza od 1400 do 1440, moka št. 0 od 25 do 25-50, moka št. 2 od 24 do 24-50, krušna moka od 22 do 22-50 kron. Lansko leto je bila v mesecu avgustu pšenica še po 900 kron. Tekom pol leta je narasla torej oena pšenice za 120 odstotkov. Da je tako silno naraščanje cen neupravičeno, je jasno. Zategadelj bi bilo nujno potrebno, da bi zgrabila vlada banatske špekulante z železno roko. Brezvestnega ljudskega odiranja se ne sme trpeti na noben način več! (Žitni trg.) Novi Sad, dne 28.februarja. Cene naraščajo stalno. Pšenica notira že od 1900 do 1920, oves od 1260 do 1280, koruza od 1380 do 1400, bel fižol od 1180 do 1220, moka št. 0 po 24-50 do 25, št. 2 po 23-50 do 24, krušna moka pa po 22 do 22-50 kron. (Lokomotive Iz Nemčije.) V strojnem oddelku ministrstva za promet -e vrše {mprave za sprejem lokomotiv, ki jih prejme naša država na račun vojne odškodnine iz Nemčije. Lokomotive so bilo izdelane večinoma v tvornici Hanomann v Hannovru, in sicer po vzorcu predvojnih srbskih lokomotiv. Med lokomotivami je 100 brzovoznih in 300 tovornih lokomotiv. (Iz na*-? industrije.) V Brodu ob Savi se jc osnovala nova livarna in tvornica strojev in delavnica za strojna popravila. — V Osijeku je kuoila delniška družba »Schicht* osiješko tvor-nico za izdelavo mila, ki jo namerava razširiti ter v bodoče v njej izdelovati fina toaletna mila kakor tudi parfum.;. — V Zagrebu se je osnovala velika tvornica za mizarski klej, lake za čevlje in tla in stekleni papir. — Ker je prevoznina na ladjah brodarskega sindikata v Beogradu previsoka, je zgradila Trgovska banka dve novi ladji, ki že opravljata svojo službo. (Češki hmeljski trg.) V Zatcu se plačuje 50 kilogramov hmelja že po 3000 do 3500 čeških kron. Tuj hmelj se prodaja po 3000 čeških kron. (Draginja v Rusiji narašča.) Sovjetski rubelj pada nevzdržno. Posledica tega je, da se draginja stalno dviga. Od dne 15. januarja do dno 15. februarja so narasle cene za 163 odstotkov; od dne 1. oktobra leta 1921. pa celo za 700 odstotkov. (Primanjkljaj Rusije) znaša za leto 1922. preko 230 milijonov zlatih rabljev. V kritje tega primanjkljaja bodo uvedli nove davke na sol, sladkor in petrolej. Zvišali bodo dalje tudi carinske pristojbine. (Nemški železniški material.) Do dne •31. januarja je izdala Nemčija zaveznikom na račun' vojne odškodnine 24.712 vagonov, od katerih jih je dobila Ju-goslaviia 277, Italija 69, Romunija 1565, Francija 6353 in Belsija 15.138. (Cene premogu bodo znižali v Ameriki.) Najprej 6e znižajo transportne te-rife, potem plače delavcem in slednjič tudi premog, ki je sedaj tako drag, da počiva vsa trgovina s premogom. Pri tem bodo udarjeni najhuje delavci, kajti plače bodo manjše, draginja pa ne bo manjša. (Za naše poljedelce.) Terilnici in predilnici Antona Šinkovca na Grosupljem se je posrečilo dobiti prvovrstno, že aklimatizirano laneno seme za pomladansko nasetev. Kmetovalci, ki se za to seme zanimate, obrnite se naravnost na imenovano tvrdko! Raznoterosti. (Važna razsodba. Proti klerikalnim obrekljivcem.) Poročali smo že o tožbi, ki jo je vložil naš odlični pristaš Ažman proti Iskri zaradi razžaljenja časti. Klerikalci, ki so podpirali Iskro, da je mogel plačevati visoke sodne stroške, so si bili svesti zmage, ker bi se imela vršiti razprava pred poroto. O tem, da bodo na porotniški klopi večinoma klerikalci, so bili enako trdno prepričani, in seveda tudi o tem niso dvomili, da bo Iskra potem gotovo oproščen. Toda vsi njih lepi računi so prekrižani, kajti predsednik porotnega sodišča, dr. Levičnik, je izpo-ročil, da spadajo tiskovne pravde po ustavi pred redno in ne pred porotno sodišče, vsled česar je odstavil vse tiskovne pravde z dnevnega reda. Klerikalci so se pritožili sicer proti temu na stol sed-morice v Zagrebu, pa jim ne bo nič pomagalo. Tako je izvršila ustava veliko uslugo vsem poštenjakom. Klerikalni ob-rekljivci ne bodo mogli več uhajati roki pravice s tem, da so se zatekali pred poroto, temveč pred rednimi sodišči jih bo dohitevala zaslužena kazen. Gospodu Iskri pa čestitamo že naprej za težke tisočake, ki jih bo moral plačati, ko se konča razprava pred rednim sodiščem. (Smrtna obsodba.) Pred ljubljansko poroto je bil obsojen na smrt morilec računskega svetnika A. Zajca, gostilničar Jalen. Pri Tazpravi se je ponašal dokaj predrzno, vsled česar je sprejelo številno zbrano občinstvo njegovo obsodbo z zadoščenjem na znanje. Jalen je obsodbo mirno sprejeL (Gledališka tatvina.) Ljubljanski gledališki blaga,jničarki je ukradel njen brat Avbelj 72.000 kron, ki so bile last gledališča. Po izvršenem činu je pobegnil v Trst, kjer pa so ga prijeli, in sicer ga je izročila policiji njegova mati. Pri njem so našli še 4312 lir in 30.000 kron, tako da je vsa storjena škoda krita. Avbelj, velik nepridiprav je bil pri razpravi ukle-njen. Predkaznovah je bil že petkrat, zadnjič na pet let ječe. Na premeten način pa se mu je posrečilo pobegniti iz zapora. Ko so namreč pripeljali na sod-nijsko dvorišče drva, je zlezel Avbelj pod voz in se spodaj nanj oprijel. Tako je prišel na svobodo. V arestantski obleki je tekel hitro domov, se preoblekel ter ušel preko meje. Čez dalje časa se je skrivaj vrnil ter ukradel sestri zaupani ji denar. Obsojen je bil na tri leta težke ječe. (Detomor.) Frančiška Škodler, dekla pri Kopaču v Dravljah, je imela z delavcem Pesterjem nezakonskega otroka. Ker pa je bil po njenem mnenju Pester pijanec, se ni hotela z njim poročiti, temveč je novorojeno dete položila na postelj, kjer je umrlo od mraza. Obsojena je bila na dva meseca zapora. nem delovanju je poročal predsednik tovariš Ogrič. Iz poročila naj posnamemo nastopno: Društvo je štelo v preteklem poslovnem letu 310 članov, izmed katerih so štirje umrli. Ker so bili v posmrtni družbi, se je njih svojcem izplačalo 363S kron posmrtnine. — Za obrtnonada-ljevalno šolo je dalo društvo 3000, za siromašno deco pa 236 kron. Za društveno zastavo se je nabralo 800 kron. O božičnih praznikih je preskrbelo društvo svojim članom vagon bele moke kakor tudi več vagonov drv in premoga po znatno znižanih cenah. Tako je vršilo «Obrtno društvo za Novo mesto in okolico» v vsakem oziru svojo karitativno in obrtniško nalogo. Društvena godba je imela 18.354 kron dohodkov, ki so se porabili za nabavo instrumentov in nagrade godcem. Da je društvo tako lepo uspevalo, je predvsem zasluga marljivih odbornikov, in to tovarišev: predsednika Ogriča, podpredsednika Buka, blagajnika Koširja, tajnika Lampeta in ostalih aktivnih društvenikov. Vsem tem je izrekel občni zbor svojo iskreno zahvalo. Obrtno društvo se je vedno in ob vsaki priliki vneto potegovalo za koristi obrtnikov ter vložilo tudi več potrebnih resolucij na pristojna mesta. — Ker dosedanja članarina ne zadostuje, zato jo je zvišal občni zbor od dveh kron na en dinar. Na svečnico je priredilo društvo zelo posrečeno zabavo, ki je dala 3300 kron čistega dobička. S tem denarjem si je moglo pokriti društvo svoje pisarniške potrebščine. — Občni zbor je razpravljal nato o resolucijah, ki jih je «Kmetijski list» že priobčil, ter odločno zahteval, naj se vpostavijo bolniške blagajne tako, kakor so bile pred vojno. — O stanju obrtnikov je poročal nato tovariš Ogrič ter poudarjal, kako bi hotele politične stranke obrtnika le izrabiti, ne mu pa tudi pomagati. Zategadelj je za obrtnika edina rešitev samopomoč. Vsa čast tovarišem, ki v tem zmislu delujejo! Poročevalec se je zahvalil staremu odboru za njegovo vneto delo, zlasti še blagajniku Koširju, tovarišu Buku, ki je prevzel težko mesto predsednika godbenega odseka, in tovarišu Pušu, ki si je stekel obilo zaslug za ustanovitev društvene godbe, katera šteje danes že 32 godcev. Godba sicer lepo napreduje, toda manjka ji dobrega ka-pelnika, ki bi godce obenem poučeval. _ Sledile so nato volitve. Na splošno željo in pritisk vseh zboro-valcev je prevzel predsedstvo zopet tovariš Ogrič. Ostali odbor je ostal neizpremenjen, samo tajnik Lampe je odklonil spričo prevelike zaposlenosti v obrti vnovično izvolitev. Namesto njega je bil izvoljen. tovariš Malovič. Za zasluge, ki si jih je stekel s svojim neumornim delom tovariš O.^rič za društveni razvoj ir za koristi obrtnikov, ga je izvolil občni zbor soglasno za društvenega častnega člana. Tovariš Ogrič je tako prvi društveni častni član. — Nato se je zelo dobro uspeli občni zbor zaključil. (Občni zbor »Obrtne organizacije za Slovenijo*) je bil takoj po občnem zboru «Obrtnega društva za Novo mesto in okolico*. Občni zbor je otvoril in ga vodil tovariš Ogrič. Le-ta je poročal tudi o uspehih, ki so jih dosegli poslanci SKS. za obrtniški stan. Občni zbor je izrekel soglasno zaupnico poslance m S K S., ki delujejo sporazumno za napredek kmetskega in obrtniškega stanu. Po daljši debati se je sklenilo, naj se «Obrtna organizacija^ zveže z obrtnimi zadrugami na Dolenjskem, da razširi tako svoj delokrog. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen stari odbor. Predsednik «Obrtne organizacije» je tovariš Ogrič, njen tajnik pa tovariš Malovič. Po štiriurnem zborovanju se je nato dobro uspeli občni zbor zaključil. Obrtniške vesti. (Občni zbor »Obrtnega društva za Novo mesto in okolico*) je bil dne 12. februarja v Novem mestu. Udeležba na zboru je bila zelo dobra — znak, da so dolenjski obrtniki zavedni draštveniki. O društve- ANTISEPTIČNO, ČISTILNO, OSVEŽUJOČE, oživljajoče in kre-pilno deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči in že 25 let jako priljubljeni «Elsafluid», ki je mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje, se uporablja za drgnjenje rok, nog, hrbta in celotnega telesa in služi kot lepotilo (kosmetikum) za negovanje kože, las in ust. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 344 (Hrvaško). Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužiti, tam morajo biti naročeni na ,.Kmetijski Ust" l Obrtniki, pristopajte k »Obrtni organizaciji za Slovenijo", ker le združeni postanemo močni! Ekeh. ». 52/22. , . .. Razglas. Državna žrebčama na Selu pri Ljubljani proda: 2 toplokrvna žrebca, stara 10 let; 1 toplokrvnega žrebca, starega 14 let: 1 mrzlokrvnega žrebca, starega 5 let; 6 mrzlokrvnih dvoletnih žrebet; f> mrzlokrvnih enoletnih žrobet. Žrebci ee lahko ogledajo v državni žrebiSarni na Selu pri Ljubljani, žrebata pa v državnem žrebetišiSu na Brdu pri Kranju. Pismene ponudbe, v katerih uaj označi ponujena vsota, je poslati po-veljništvu državne žrebčarne do dne 16. marca 1922. Ponudbam je priložiti kot vadi] '10 % ponujene cene. poveljništvo državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani, dne 4. marca 1922. Poslano. ' Vee tiste, ki me na nesramen način ebreknjejo 1.) zaradi mojega civilnega zakona, 2.) zaradi mojih idej za bodočnost (ki jih nihče ne bo premenil) in 3.) zaradi mojega imetja in moje zapravil i vosti, svarim, naj me prenehajo obre-kovati, ker bom drugače primoran nastopiti zoper nje na sodišča, in sicer brez ozira na prijateljstvo in sorodstvo. Franc Šusteršič s. r., posestnik na Svetjn pri Medvodah. Prodam več tisoč belih, dobro vkoreninjenih trt „£marnio", po 2 K ena. Pri vprašanjih naj se prilože za odgovor znamke. Alojzij Grabar, posestnik in trtnar, Zagorci, p. Juršiaci pri Ptuju. Šivalni stroji v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo so dospeli. "3P} Večletna garanoija, Josip Peteline v Ljubljani, St. Petra nasip št. 7. Britve, iasostrižnlke, brivne aparate lo ramo nolarsko in saiant. rabo razpošilja na veliko in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina in razpošiljalna R. SiermecM, Celje St. 367, Slovenija. Zahtevajte ilustrovani cenik! Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Bencinske motorje, domače sadjeve in snažiine mline, trijerje, koruzo-treface, reporezce, krmorezne stroje, krmosipljivoe, mlatiine stroje, vitle, prešs za sadje, csočne sesaljks, domače peči itd. dobavlja takoj STAN. SCHMif), Strass (Untervogau), Štajersko. T zalogi imam vsakovrstne konjske in volov ske vprežne opreme kakor tudi strojne jermene, gamaše, moške in ženske torbice (domač izdelek). Razpošiljam tudi druge predmete, spadajoče v sedlarsko in jermenarsko stroko, vse po najnižjih dnevnih cenah. Za obilna naročila se priporoča LJadeylt Starič, sedlars&a delavnica, Ivanina gorica št. 16, p. Stična, Dolenjske, po ngodni ceni dobro ohranjen godbeni avtomat. Naslov pove uprava ..Kmetijskega lista" Deske, hrastove, jagnjedove, borove, javorove i. dr. plohe (4 in 5 cm debele), I vagon hmeljaric, 2 teika (traksir) in 2 lahka voza in 1 brek proda radi bolebnostt Jožef Jezer»nik v Stobu. p. Domžale. Kupce in prodajalce vabi podpisani odbor na za kramo, živino, konje itd., mm ki so v Gradcu v Beli krajini dne 11. marca, 13. maja, 8. julija, 9. septembra, 25. novembra in 21. januarja vsakega leta. Ugodne železniške zveze. — Sejmišče tik kolodvora. Občinski odbor občine Gradca. Elektromotor Broj 1733. za vrtilni tok, 6 PS, popolnoma nov, Type 608, amp. 24-3, 220 volt, 950 obratov, 50 period, kakor tudi Srncilni strni si8tema »Bering-, &U0UIII gllUJ skoro nov in v najboljšem stanju, se ceno prodasta. Matij a Rozman v Stožtoah štev. 50 pri Ljubljani. HLODE smrekove, hrastove in bukove v vsaki množini kupuje parna žaga V. Soag-nettl, Ljubljana, za državnim kolodvorom. Dobra gospodinja skrbi, da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perlio. Zato uporablja ona le milo z znamko HH -mar AB& JSST A K*—«< U m J* ^ 99 ,PERONOSPORA.' © Zatvornice, kroglice, cevi, sumi za cepljenje trt, cevi za vodo in vss S w druge gumijeve isdelke imi v zalogi na veliko in malo le speoialist s ® (g gumijevimi potrebščinami ® <6 — IVI. I. NERAT v Mariboru, Slovenska ulica, vogal Gosposke ulico. = Trgovol dobe znaten popust. • ■■ Delniška tiskarna, d. Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. 5SIEE Na državnem veleposestvu Bslje v Baranji je prostih več služb, in sicer mesta višjih kravarjev (0berschweizer), kravarjev, volarjev, kovačev in sploh poljedelskih delavcev. Te službe so stalne. Nameščenci dobe poleg primerne denarna plače še prosto stanovanje kakor tudi znatne dodatke v hrani itd. Stalnost službe je zajamčena po pragmatiki, ki velja za vse stalne nastavljence. . Direkcija se bo ozirala samo na res sposobne in pridne delavce. Prijave je treba nasloviti na Glavno Direkcijo Državnog Dobra „Belje", Lak, Baranja. Vpoštevajte oglase kmetijskega lista" I T Y T J H T ^. T»111111 jTnrrn-mcn-cu-ž-m li 11 t tii n mi m Tvrdka F. Kotnik In drug, d. z o. z. na Glincah št. 229 pri Ljubljani, priporoča večjo množino cementne strešne opeke, za katero jamči najmanj pet let. Pripominjamo pa, da opeka, ki vzdrži pet let, vzdrži tudi nad 50 let. Istotako prevzema družba vsa betonska dela, izvršuje vsa zunanja naročila ter gradi tudi celotne stavbe z novo iznajdeno • g garantirano konkurenčno opeko. iTTTTTTTT TII IHIIl ixxixinixy) II I n M H,l I u n 11 Lmxfc! Umetna gnojila: i, kali in I II oddaja po najnižjih dnevnih cenah j tvrdka Anton Tonejo In drug j Maribor, Mlinska ulica št. 23, tel. št. 68. j Podzaloge v Krškem, Smartnem pri Litiji, Višnji ! gori, Semiču In Straži. Na vprašanja glede gnojenja dajemo brezplačno pojasnila in navodila. Kapital: K 20,000.000 SLOVENSKA ES Rezerve okrog K 6,000.000 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT-NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT *m i IZVRŠUJ JE VSE BA1S0NE TRANSAKCIJE ULICA ST. 1.......NAJKULANTNEJE ....... ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA 1 ienjaj Slovenske eskomptne banke Telefon int. Št. 3 Ljubljana nasproti glavnega kolodvora Telefon Int. št. 3 kupuje In prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. in veliko noč j h BBma^ga&ami^aMMiKtm^iiMM^ ------ priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega In češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih ln bogati izberi, dalje različne volnene In šivane odeje za postelfe, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem . - tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - - I A. & E. SKABERNE veletrgovina z manufakturnim blagom LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. I < SLOVENSKA BANKA LJUBLJANA, Krekov trg št. 10, nasproti »Mestnega doma". Telefon it 567. Čekovni ratui 12.205. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneie.