Leto Xm., štev. 296 Ljubljana, četrtek 21. decembra 1932 Cena t Din UpravtnAtvo: ujutttjana. Knafljeva ulica &. — reletoo St 8122. 3123, 8 m 4128 8120 Jnseratn? oddeien: L.juW}ana delen. Dunrovs tU S — Tei 3402 2492. Podružnica Maribor: Ooeposka uil-ea >tev 11. — Telefon «t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova oHca «. 2. — Teiefon »t. 190. KačunJ pri pošt. ček zavodih: Ljubljana »t 11 842 Praga fiislo 78.180. 31 lOft 241 Naročnina znate atesecac L>w Id.—. Za mozemsrvc Din tO.—. UreaniStvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. Telefon «t 8122. 3123 3124. 3125. 8120. Maribor, v^oapoaka ulica 11. Telefon it 2440 Olje Kocenora m. 8 Tel. §1 190. RoKoptas se oe ^racajo — Oglasi or fsrlfu Odgovor na fašistična izzivanja Pomembna seja jugoslovenskega senata — Odločne izjave zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča — Velike manifestacije v — Beograd, 21. decembra, d. Za današnjo sejo senata je vladalo zelo veliko zanimanje, ker se je razvedelo, da bo na njej govoril tudi zunanji minister g. E>ogol.iaib Jevtič. Seji so prisostvovali tudi mnogi narodni poslanci ter veliko število novinarjev, zlasti dopisnikov tujih listov. Vsi so z napetostjo pričakovali izjave zunanjega ministra Jevtiča kot odgovor na demonstracije, ki se vrše v I tali jn proti nam. in odgovor na izjave predsednika italijanske vlade Benita Mussolinija v italijanskem senatu. Odgovor zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča je bil poln dostojan-stvenosti ter ie napravil najgloblji vtis na vse prisotne, pri katerih je ponovno izzval burno odobravanje. Beneški levi v Tropni Interpelacija senatorja dr. Ivana Majstoroviča Seja senata se je pričela ob 10. dopoldne. Navzoči so biK vsi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Srskičem na čelu. Po prečitamju zapisnika zadnje seje, k; je bil odobren brez iaprememb, Ln po neka-katerih manj važnih objavah je predsednik dr Pavelič sporočil, da sta bili vloženi dve interpelaciji na zunanjega ministra, interpelacija senatorja dr. Dinka Trinajstima in tovarišev ter interpelacija senatorja dr lva.na Majstoroviča in tovarišev 0 dogodkih v Trogiru in na Krfu v zvezi t odnošajj med našo državo in Italijo. Interpelacija senatorja dr. Ivana Majs>to roviča pravi med drugim: Jugoslovenska javnost prtpisraje pod mučnim vtisom dogodkov, ki so b-iil v zadnjem času zabeleženi v našem in zunanjem tisku, poseben značaj fašističnim manifestacijam, kij se skoro vsak dan vrše po vsej Italiji in so naperjene proti integriteti in miru naše države. Med te incidente je treba prišteti tud.i one, ki so bili ustvarjena zaradi poškodovanja benešk h levov na mestnem oz"ldju v Trogiru, ki pa. po svojem bistvu >ni drugega kakor izgred neznanih oseb in ima le značaj običajnega policijskega prestopka Tf levi ne pomenijo n:česar drugega nego spo.ain na oblas-t ber.eške republike, memento na stoletja najlnujše dobe hrvatskega naroda na vzhodni oh&li Jadranskega morja. Beneškj levi sv. Marka, ki so tako mnogoštevilni po vsej Dalmaciji, ne predstavljajo nobene umetniške, arheološke ali zgodovinske vrednosti, ker so samo službeni grbi nekdanje beneške republike. Te grbe bj bilo treba odstraniti, kakor je ftaiija v svojih pokrajinah, Ki jih je delila po mirovni pogodbi, oo^stranila vse, ksr je spornijalo na preteklo vladavino, in ni przanašala niti nagrobnim spomenikom. IDočira se malenkostni policijski prestopek v Trogiru hoče predstavljati kot van-daMzem, k; bi mora! izzvati ogorčenje po vs.?m kulturnem svetu, se na drugi strani izmišlja dozdeven umor na Krku, ki ga eploh ni bilo. kakor tud, sploh ni bilo v Jugoslaviji nobenih preganjanj italijanskih državljanov. Ta neznani izmišljen; dogodek je dal povoda predsedniku italijanske vlade, da je na seji italijanskega senata 11 t. m. l.mei govor težke vsebine, o katerem je ugledno glasilo angleškega jav-neea mnenja pisalo, da je obtožba iVIugso- 1 Vn i ja proti Jugoslavijj n"«>bično siična nekdanji m obtožbam Avstrije proti srbski politiki I. 1914. S tem odgovorom, v katerem se neprestano uporablja stara Met-ternichova dev'za Divide et impera«, 6e hoče z žaljivo pohvalo enih ter grajanjem drugih razvneti nesoglasje med istokrvni-mi plemeni, ki tvorijo edinstveno Jugoslavijo. Interpelacija pravi nadalje, da so omenjen: dogodki biLi predmet diplomatskega italijanskega poslanika v Beogradu Narav no je, da jugoslovensko Narodno predstavništvo kljub izjavi zunanjega ministra, dani »Agence Havas«, žel,i izvedeti za rezultat te diplomatske intervencije v pogledu nestvarnih obtožb predsedraiika italijanske vlade proti! naši državi. In to tem bolj, ker ta incident ni osamljen ter je prav za prav samo epizoda v dolgi vrsti ne.prijareijskih manifestacij v -Italiji proti naši država, ki se po določenem načrtu neprestano nadaljujejo in ki jim naša Id tuja javrnost pripisujeta velik pomen. Zato vprašujejo i.nterpelanti. med njimi tud,; senatorja dr Gustav Gregorin In dr Miroslav Ploj, zunanjega ministra, aLi hoče glede na Mussoli.nijev govor dati pojasnila o obtožbah v njem teT objaviti usneh diplomatske intervencije m protesta kraljevine Palije. Incident v Krka Interpelacija senatorja dr. Dinka Trinajsti ca Interpelacija senatorja dr. Dinka Trinaj-etiča ugotavlja, da se je 14. t m. razvila v senatu kraljevine ItaMje razprava o interpelaciji senatorja Carroda Rlccija zaradi ooškodb, izvršenih v noči od 1. na 2. decembra nad beneškimi levil v Trogiru ln da je predsedn-lk ItaLijanske vlade v odgovoru aa to Interpelacijo ugotavljal z vidnim zadovoljstvom, kako drhte srca te skupščine, namreč italijanikega senata in vlade. V svoji izjav; se je predsednik italijanske vlade Mussolini skliceval tud.i na neki umor, ki se je baje pripetil na Krku ln je govori) tudi splob o preganjanju italijanski državljanov v Jugoslaviji, ne da bi navedel, kje in kdaj so se v naši državi pripetila taka ali siična nasilja, ki se v resnici sploh nteo dogodila. Senator dr. Trinastič ugotavlja, da je sam doma 'iz Vrbnika na otoku Krku, jn zato razmere in zgodovino otoka dobro pozna. Nato navaja zgodovino mesta Krka in poudarja, kako je naš narod izgubil pod beneško vladavino svoje tedanje domove, kako je bila odpravljena služba božja v našem jeziku, kako so trpali v zloglasne beneške ječe naše ljudj ter uničili vse naše gozdove. Preteklo leto je občinski zastop na Krku, da bi zadostil soglasni želj"! našega prebivalstva, odpravi] kamenito ploščo, ki je spomi.jaia na tedanje čase ter jo spTavil med svoje stani ne. Zatem opisuje senator dr. Trinajstih incident. ki se je pripetil v preteklih počitnicah. Italijanska vlada je takrat favorizirala izlet svojih državljanov s Krka v Italijo. Ko so se po povratku izkrcali, so nekateri imeli pni sebi posamezne dele fašistične uniforme. Jrgoslovenski dijak! iz raznih krajev naše države, ki so bili na Krku na letovišču, so to opazili i.n so zahtevali od Italijanov, naj odstrap^o fašistične znake. Ker tega niso storili, je do-š!o do manjšega prerivanja brez kakih po- sledic. Z nastopom državnih organov je bil takoj vzpostavljen red. V 'isti noči no nekateri ltaMjanskj mladeniči z noži napadli ta poškodoval; enega Izmed našin mladeničev, ki je v obramhj prav tako poškodoval enega izmed izz>ivačev. Tega so taikoj obvezali zdravniki, nakar .k; bil prepeljan v bolnico na Reki, odkoder se je p o kratkem času zdTav vrnil. Ta stvaT je b;!a tudi predmet preiskave sodišča na Krku. Nekoliko časa kasneje se je >sti italijanski mladenič pri nogometu s svojimi italijanskimi državljani poškodoval na svoji prirojeni telesni napaki ter je kmalu nato umrl. Zdravniki so ugotovili, da je umrl le zaradi te svoje prirojene bolezni. Predsednik italijanske vlade pa je kljub temu na podlagi netočnega poročila podrejenega organa, zastopnika Italijanske agenture na Krku, dvignil coiik hrup v Italijanskem senatu. Senator dr. Trinastič vprašuje ob zaključku svoje interpelacije zunanjega ministra, ali hoče ta primer preveriti in v pozitivnem slučaju odpovedat; gostoljubje tako nekorektnemu organu sosedne kralje, vi ne. Govor ministra Jevtiča Po prečitanjiu obeh interpelacij se je dvignil v splošni tišini zunanjti minister Jevtič, ki je takoj odgovoril na interpelacije in izvajal med drugim: Interpelacija, ki so jo v italijanskem senatu vložili nekateri senatorji, je nastala zaradi tako zvanih »incidentov in vandalizma na Krku in v Trogiru«. Govori interpelantov kakor tudii odgovor predsednika italijanske vlade na to interpelacijo so iznenadili kraljevsko vlado in povzročili mučen vtis po vsej naši državi. Knalj. vlada se ie v vsej svo3 politiki napram kraljevini Italiji vsekdar ravnala po iskreni želji, da bi bila z njo v čim boljših sosedskih odnošajih in da bi te odnošaje tako razvila, da bi postali čim bolj prijateljski. Vedno je skušala preprečiti vse. kar bi moglo ovirati to njeno politiko. Kraljevska vlada je vedno želela tudi to, da bi tisto malo število optantov. ki so po rapalski pogodbi optirali za Italijo, živelo v harmoniji z našim življem. Državne oblasti so vedno imele in imajo tudi sedaj nalog, da nudijo optantom vsestransko zaščito. od n$h pa zahtevama, dc kljub velikim privilegijem ki jih jim dajalo pogodbe, »e pozabilo, da tvorilo v naši državi, na našem Pri-morju neznatno in nepomembno tnaiti-širo in da zaradi (ega ne smelo zase zahtevati izjemnega položaja, ki bi .lih oproščol siošiovaaija isaš?h državnih zakonov. Dalje ne smeio pozabiti., da imajo obveze tudi nasproti državi, v kateri žive. Incidenti, ki so mi o njih moji spoštovani gospod;e senatorji postavili vprašanje, nimajo ničesar dramatičnega na sebi. Le zlohotni kampanji ie pripisati, da lih je predstavila kot sistematično zasnovano akcijo mržnje in izzivanja nasproti Italiji. Incident v Krku je bil navaden kavarniški pretep z vinom razgretih naših in italijanskih mladeničev, ki so se med sabo potolkli v noči od 25. na 26. avgusta t. 1. Pri odhodu iz kavarne ie bil v pretepu na italijanski strani ranjen Karlo Lužina. od Jugoslovenov pa Josip Bogišič. Se iste noči so Lužino prepeljali na Sušak. odtod pa v bolnico na Reki. k.ier so ga zdravili do 8. novembra t. 1. Tega dne ie Lužina zapustil bolnbo popolnoma ozdravljen, vrnil se na Krk in se posvetil ojemu prejšnjemu poklicu. Kraljevska vlada je bila obveščena o tem pretepu na Krku, ki je razburil duhove tako italijanskih mladinskih organizacij kakor naših. Poslala je vrhovnega inšpektorja notranjega ministrstva. da ugotovi, kai se je dogodilo in da da lokalnim oblastvom najstrožja navodila glede ohranitve reda in miru 0 ugotovitvah te preiskave, ki so io oblasti vodile na Krku glede tega pretepa kakor tudi o incidentih ob odhodu in povratku optantske mladine na počitnice v fašistična taborišča v Italije, ie bilo predloženo tukajšnjemu predstavniku kralevlne Italije izčrpno poročilo. Nihče tedaj ni misli], da bo ta lokalna zadevica postala povod za takšno kampanjo proti naši državi. Karlo Luž' - ie po nogometni tekmi s svojimi italijanskimi tovariši in zaradi sodelovania pri neki igri 4. t. m. iznenada obolel in 5. decembra t. 1. umrl. Takoj po njegovi smrti je zahteval italijanski konzularni zastopnik obdukcijo truplo pokojnega Lužine, kmalu pa je to zahtevo preklical. O tem je italijanski poslanik v Beogradu obvestil ministra »adev. NavzHc temu pa je kraljevska oblast po nalogu pre- iskovalnega sodnika v Sibenfku odredila obdukcijo trupla pokojnega Lužine. Obdukcijo so opravili zdravniki-specia-listi, določeni od sodišča, in sicer gg dr. Brevet. zdravnik na Krku dr. Ma-žnran. banski svetnik v Aleksandrovem in dr. Stanič, s reški sanitetni referent. ki so upofm-vffl. dq se le pokojnemu Luž »ni odtrgala kila tra levi strani. Rana je nastala pri nogometni tekmi. Zdravniki so dalje ugotovili, da so bile rane dobi'ene pri gori omenjenem pretep« popolnoma ozdravljene in da zato smrt Lužine ni s temi ranami v nobeni zvezi. Zategadelj nI bflo povoda za kakršenkoli diplomatski protest s strani italijanskega zastopnika. Kakor vidite, gospodje senatorji, smrt tega mladeniča ni v nobeni zvezi z r?nami. dobljenimi v pretepu med 25. in 26. avgustom t. i. Pa tudi za pretep ne zadene krajevnih oblastev na Krku nobena krivda. Navzlic temu pa ie bi' ta žalostni dogodek povod, da so v italijanskem senatu govorili o uboni na Krku in o preganjanju italijanskih državljanov na Krku. Incideat z beneškim levom v Trogiru se je pripetil v noči cd 1. na 2. decembra t. 1. Takrat so neznanci, ki jih oblasti zasledujejo, poškodovali relief na vratih neke hiše; oblasti so kasneje relief snele in ga spravile v mestnem muzeju. To nasilje je treba odkrito obsoditi in iskreno obžalovati. 2 njim pa se niso ne moralno ne materialno kršili interesi kraljevine Italije, da bi bik) povoda za kakršen koli diolomatski protest. Zali ena je kvečjemu naša država in čuvstva našega naroda, ki s pieteto čuva vse tuje spomine širom naše domovine, ne samo tiste, ki so postavljeni v veličino in sija,i stare slave, nego tudi one, ki spominjajo na oblast tujcev, zakaj v njih je pobuda za budno čuvanje in obrambo naših velikih sodobnih nacionalnih pridobitev. Tudi ta osamljeni primer so na drugi strani Jadrana preds-tavili kot sistematično rušenje beneških spomenikov, ki so velike vrednosti za italijanski narod. Gospodje senatorji! Zdaj vidite v pravi luči, kakšni so ti dogodki, ki so služili za povod in organiziranje te čudne revolte širom Italije proti kraljevini Jugoslaviji in našemu narodu. Kraljevska vlada mora pri tej priliki globoko obžalovati, da le prišlo v italijanskem senatu do tako nesmotrenlii in težkih besed, ki morajo ostati osamljene v mednarodnih odnošajih. Dostojanstvo rcašesa naroda ne dopušča, da hi se s tega mesta spuščali v kakršno koli polemiko o tem. V teh časih, ko se — res samo na Daplrju — tako lahko razme-ščaio narodi In dele države, moramo ohraniti hladno kri, mirne živce In čuteče oko. To je v skladu z močjo našega naroda in z njegovo pripravljenostjo, da se vsega žrtvuje za svoboenskih bratov pod oblastjo te civilizacije Govor senatorja Banjanina je bil sprejet z viharnim odobravanje Za njim je Senator dr. Mica Mieis v prav tako lepem patriotskem govoru ra-glasil, da a; Jugoslavija kljub vsemu preganjanju želi mi-ru in re.mega dela Orisal je kr-vce. k" j "h jp pr-zadela faš;stiona Italija velikemu delu našega naroda Ne« smiselno bi bilo dokazovati, da se ta velika krivica ne da primerjati z ravnanjem 9 peščico Italijanov v naš: državi- Naši ao-rojaki v Italiji bi bili nad vse zadovoljni. če bi se jim godilo le poi tako dobro kakor ee I tali janem na naši zemlji. Ob zaključku se je govornik zahvalil mnistru g Bogoljubu Jeftiču za njegov energ'čni odgovor na interpelacijo. Ves senat in vse trbune so priredile tudi senatorju M;čiču viharne ap'avze Sledil je kratek premor, nakar je senat pre« šel na dnevni red. Sesat odobril naknadne kredite Minister PucelJ o javnih delih za omiljen je brezposelnosti — uradniškega rodbinskega penzijskega fonda Vloga Beograd, 21. decembra, p. Po končani raznravj o protijugoslovenskih demonstracijah v •Ita.lij.j je senat prešel na dnevni red, t. j. na poročilo Cinančnegt odbora glede zakonskega predloga o naknadnih in izrednih kreditih. Poročevalec finaaičnega odbora senator Daka Popovič je prečital krajše poročilo odbora, v katerem prosi, naj sprejme ta zakonski predlog, kakor je bil izglasovan od NarofLne skupščine, ker so ti kredv ti namenjeni predvsem za socialnopolitič-ne namene in za Dašo prosveto. Minister za socijalno politiko g. Ivan P u c e l j je izjavil, da mora povzeti besedo, ker se ti krediti po večin,; zahtevajo za njegov resort. V svojem govoru je govoril o bedi tn pomanjkanju v skoraj vseh naših banovinah. Treba je, da se da nujna pomoč onim, ki so je najbolj potrebni, starcem, starkam, invalidom itd. V to svrho je predvidenih pet milijonov denarjev. Drugih 10 milijonov je potrebnih za brezposelne delavce. Ta vsota se ne bo razdeljevala kot pomoč, temveč se bo dala na razpolago preko banovin, da se bodo zaposlili delavci, aH pa se bo dala kot pomoč za prehrano. Največja vsota 35 milijonov je določena za javna dela, za katera se pripravljajo ▼ posameznih banovinah sistematični načrti za vsak srez; 1,200.000 denarjev je določenih za nakazala za prevoz živil. Senator Miloje JoranoTič je ferazil nezadovoljstvo, ker se tako važne stvari rešujejo tako naglo. ProsU Je prosvetnega ministra, naj posveti vso pažnjo prosvetni poKtiki. Istotako Je proti oni določbi, ki pooblašča finančnega ministra, da sme nekatere povečane kredite kriti i« uradniškega pen&ijskega fonda. Senator Jovanovič je mnenja, da bi se smelo dati ministru po»ojik> iz tega fonda ■ 5 odstotnimi obresti. Senatorja Jov&noviču je odgovoril v imenu vlade minister dr. Aibert Kramer. Oglase za božično „Jutro" sprejemamo ie danes in jutri do 1 Z. ure. Le nujne primere bomo mogli sprejeti do 5. ure popoldne, »JUTRO" ki je dejal med drugim: Senator Jovanovič je navedel prvi odstavek člena 5., ki pooblašča finančnega ministra, da s pomočjo kreditov, odobrenih v proračunu, izplača penzije začasno iz uradniškega penzij-skega fonda .ki je predviden v členu 145. uradniškega zakona. Izjavil je, da pomeni to pooblastilo neupravičen napad na uradniški penzijsk; fond. Potrudil sem se že ▼ finančnem odboru senata, da to pojasnim. Uradniški penzijsiki fond je bil ustanovljen z uradniškim zakonom iz leta 1931. Naravno je, da ta uradniški fond ni mogel takoj po svoji ustanovitvi prevzeti funkcij, ki so mu določene, pa je zaradi tega v členu 145. uradniškega zakona bila pooblaščena vlada odnosno država, da za gotovo število let, in sicer za osem let, prevzame njegove funkcije. Država mora torej še do leta 1939. izplačevati pemzije in vršiti funkcije, kn so sicer odrejene uradniškemu penzijskemu fondu. V to svrho je člen 145 potoblastil finančnega ministra, da vsako leto sadrži od dohodkov uradniškega fonda gotovov odstotek, in sicer prvo leto 80 odstotkov, vsako nadaljnje leto pa 10 odstotkov manj in to do leta 1939. Z ozirom na to so po § 145. uradniškega zakona t' dohodiki na razpolago finančnemu ministru kot nekako delno nadomestilo za izdatke, ki jih ima državna bla-ganja zaradi izplačila pokojnin. To ne pomeni ničesar drugega, nego formalno pooblastilo, da more finančna minister te zadržane vsote ter vsakoletni odstotek uporabita za izplačevanje pokojnin. To ne pomeni nobene škode in nobene krivice uradniškemu fondu, nego samo čisto formalno pooblastilo, da more minister te vsote, ki mu po zakonu že pripadajo, zahtevati za izplačilo uradniških pokojnin. Zakoniki načrt o naknadnih fn izrednih kreditih je bil nato v generalni debati »prejet z 38 proti 2 glasovoma, v specialni debati s 34 proti 2 glasovoma. Prihodn ja seja je bil« popoldne z dnev« nim redom: trije zakonski predlogi odbora za prošnje io pritožbe, ki.jih je Narodna skupščina ie sprejela. Senat se bo nato odgodil za fae preko božičnih praznikov. Angleška letala nad Himalajo London, 21. decembra AA. Angleška vojaška letala so te dni preletela Himalajsko erorovle več sto milj daleč Letala so dosegla viš no 8040 m in so na poti preletela Mount Rakaposhi, visok 7787.64 m. Po beograjski konferenc! Zunanji minfofa* maloantantnih držav so se razšli, konferenca je zaključena, njeni tudi za javnost namenjena sklepa so objavljeni. Zunanji ministri Male antante štedijo z izjavami domala vselej, kadar se se-stanejo na svoje redne aH izredne sestanke. Brez dvorna je to v zvezi s pn-rodo maloaotan/tne zveze, ki m koalicija držav, sklenjena v neke avanturistične namene, ki se imajo prav sedaj zapo-četi. Mala antanta je marveč zveza trajnega pomena, ki se ne bo izčrpala vse dotlej, dokler bodo okrog nas še činite-ki bi radi politični svet srednje Evrope obrnili nazaj na stanje izpred leta 1918. Taka zveza ne prinaša ničesar Senzacionalnega, marveč solidno drži zavzete pozicije, drži jih vztrajno in zvesto, pa odločno. Kdor ima take namene, mu ni treba, da bi se oglašal z velikimi besedami, zakaj njegova eksistenca sama pomeni največ, je najzgovornejši činitelj sama po sebi. To pot pa so sklepi maloantantne konference vendarle prinesli nekaj, skoro se more redi senzacionalnega. Ustanovi se stalen svet zveze s tajniškim aparatom, in sicer v Ženevi, središču sodobne mednarodne politike. Ne more biti dvoma, da se je s tem Mala antanta še bolj utrdila; razen tega pa se prav dobro razvidi, da se v mednarodni politiki, ki se naslanja na Društvo narodov, urejajo važne stvari, za katere mora biti Mala antanta pripravljena v največji meri in ki je ne smejo presenetiti niti v načelni niti v tehnični strani. S tem je gotovo podčrtana resnost sodobnih perečih problemov, bodisi gospodarskih ali razorožitvenih ali katerihkoli drugih, n zelo obilnega repertoarja ženevskih dnevnih redov. Mala antanta pa kaže hkrati trdno voljo, da se hoče uveljaviti kot močan in enakovreden faktor. Ta močni korak naprej je v popolnem nasprotju z vsem onim, kai* se že tako dolgo napoveduje neugodnega o Mali antanti. Ni nam treba ponavljati tega, dovolj je znano in dovolj prozorno pro-sevajo želje skozi zlovešče napovedi. Določno pa se kaže in po zadnjdh sklepih še prav posebno, da se skupnost maloantantnih držav naravnost vsiljuje od razvoja samega, od poteka stvari v slehernem področju. Revizionistične težnje so opasne vsem Sanicam ▼ povsem enaki meri in ob tem dejstvu se razbije jo TBC intrige, ki bi rade posamezne Sanice odtujile trojici. In v neposredni zvezi s tem je razorožitveni problem. Mala antanta pozna prav dobro opasnoeti, ki se skrivajo za težnjami njenih sosedov, stremečih po obnovi oborožitve. In vsaka posamezna članica male trojne zveze ve in čuti na sebi prav iste opasno-sti in mora na enak način budno paziti, da se iz mirovnega prizadevanja ne izcimi nekaj ravno obratnega, ojačenje vojne nevarnosti in kar je hudega s tem v zvezi. Permanentna eksekutiva Male antante, če smemo uporabiti ta termin, prihaja gotovo v pravem času in bo imela bržkone že v kratkem obilo prilike, da se praktično obnese. Ze nekaj let sem moremo opazovati, da se mednarodni položaj vedno bolj komplicira, da se napetosti poostrujejo in da se netivo kopiči čim dalje bolj, ne da bi se mogla videti znamenja, obetajoča pričetek ugodnejšega razvoja. V taki situaciji je Mala antanta ena glavnih trdnjav, ki držijo obstoječe stanje ter se z vso močjo in odločno voljo proti vijo vsemu, kar bi hotelo rušiti. Z zadovoljstvom moremo reči, da je zadnja konferenca Male antante to trdnjavo še izdatno ojačila. Naše nove davščine Kakor je bilo pričakovati, je Narodna ekupšoina deloma omilila one določbe zakonskega načrta o naknadni hin izrednih kreditih, ki se' tičejo novih davkov. Spremenila je tudi določbo glede maksimiranja občinske trošarine na vmo, tako da se trošarina lahko maksimira le na 1 Din za va* ške občine in na 1.50 Din za mestne občine. Vendar pa so ostale mnoge nove obremenitve. Vsako povišanje javnih dajatev je n< prijetna in delaJcatna stvar Zlasti v času gospodarskih težlkoč in padajočih dohodkov se novi ali pov.šani davki hudo obču* ti jo. Zato je finančni odbor iz zakona črtal predvsem doiočbe glede povišanja takse na vloge (od S na 7.50 Dm) in takse na re* šitve m odloke (od 20 na 25 Din) Povišanje teh taks bi zadelo najširše kroge našega prebivalstva, sai prihajata baš ti dve vrsti tak*. najpogosteje v poštev, kadar imamo opravili z oblastmi. Ostale takse ki se imajo povišati, kakor je predlagano ▼ zakonskem načrtu, pa se nanašajo v glavnem na carimko poslovanje. Drugi važni davek po tem predlogu, namreč izredni prispevek za javna dela. prehrano preoivzistva in za zaposlenje delavcev, je v glavnem ostal neizipremenjen Finančni odbor Narodne skupšeie je nekoliko spremenil lestvico prispevka, ki se ima pobirati od skupne vsote zadolžitve po neposrednih državnih davkih z izjemo po» sovnega davka. Ta izredni prispevek pa ima le začasno veljavo m se naj pobere le v davčnem letu 1933 Kako se bo v praksi odmerjal, še m docela jasno, tudi je težko presoditi, kakšen bo njegov finančni efekt. Način pobiranja prispevka od skupne vsote zadolžitve po neposrednih davkih je po dosedanji praksi razumeti tako, da se bo vzela vsota zadolžitve po osnovnem dav« ku brez dopolnilnega davka, seveda pa bo tvorila podlago skupna vsota osnovnega davka vseh davčnih vrst. Četudi je ta novi davek mišljen le za eno davčno leto. vendar bi bilo umestno, če bi predvideval kake olajšave vsaj za delavca in malega človeka sploh LT6luž-benski davek, ki ga plačujejo delavci in nameščenri, je v našem davčnem sistemu mišljen tako. da se nanj le izjemoma po-briajo doklade V zakonu je izrecno določeno, da se na usiužbenski davek ne plačajo do dohodkov 4000 D'n mesečno nobene doklade Ze pri kuluku pa se je po* kazalo, da je pobiranje posebne davščine na podlagi p^čanega uslužbnskega davka za delavce in nameščence nepravično saj morajo delavci in nameščenci tak poseben davek plačati od skupne vsote plačanega davka (ker se uslužbenski davek ne deli na osnovni in dopolnilni davek), dočim morajo obvezanci po ostalih davščnih vrstah plačati tak davek le na podlagi osnovnega davka Enak ugovor bi velial tudi glede novega izrednega prispevka, zato bi bilo prav 8e b' se tu uveljavila prostost vsaj za niž'e davčne sfopnje. Največ pomislekov pa se oam vsiljuje glede povišanja prznaine zgradarine od novih zgradb 2° v finančnem odboru sta temu povišanju energč,io ugovarjala nar pos-lanca gg Petovar in Krejči, pravilno utemeljujoč svoj odpor s tem, da bo to zvišanje znatno omejilo gradbeno delavnost. s tem vzzvalo povečanje brezposelnosti ir obenem oviralo rešitev stanovanj« skega vprašanja. Za hiše ki že uživajo davčno prostost ali se že gradijo že zaradi principa, ne gre povečevati pri znal ne zgradarine, ker se s tem prevržejo vse kalkulacije, ne glede na to. da gre pr; hišah, ki davčno prostost že uživajo, za kršenje pridobljenih pravic. Upoštevati pa je treba vrh tega. da bremenijo večino novih hiš znatne hipoteke in da so bili gradbeni stroški za mnoge hiše ki so bile zigrajene v mflacijski dobi ali prvi dobi po stabilizaciji dinarja znatno večiji kakor so danes Gasi, ko so nove hiše donašale 10 in še več odstotkov čistega donosa, so menda tudi pri kraju, zakaj najememne že padajo in bodo še bolj padle Če pa imajo nekateri lastniki davka prostih hiš še danes prekomerne dohodke. tedaj moramo stremeti za tem, d« jih prisilimo k temu. da radikalno zniža* jo najemnine ne pa da to potrebno znižanje najemnin oviramo s povišanjem davka. Čeprav formalno ne more biti pomislekov glede skrčenja davčnih olajšav za no- Vsi list pa tud' so-gašajo v tem da boe>ta imela odločilno besede v vseh teh vprašanjih šele Hoov« rov naslednik in bodoči kongres Sedaj je vsekakor zelc dvomljivo, da b- Roosevek pred marcem posegel v ta vprašanja in hotel sodelovati s Hoovrom- Neugoden odmev v Francifi Parizl, 21 decembra AA. Časopisje je sprejelo Hoovrovo poslanico ameriškemu kongresu z velikim neugodovanjem ter kritizirajo zlast- Hoovrovo ločitev držav, ki so plačale, od onih. ki decembrskega obroka mso plačaie Prev tako zavračajo koncesije. ki bi bile po Hoovrovem mnenju potrebne na gospodarskem in trgovinskem polju s stran' dolin ških držav oapr<*fn Ameriki Listr poudarjajo tudi. da sc Ze-dinjene države neprestano očitale Evropi, da se obomžuje in da razmetava denar za vojsko, dočim izdaja Amtrka mnogo je zneske, ne da b; bila pri tem od kogarkoli ogrožen« Posledice Hoovrove spomenice se kažejo tudi n-a pariškem denarnem treu. Zopet umor sredi Sofije Sofija, 21. dec. č. S snočnjim dnem beleži kronika makedonstvujuštkth medsebojnih umorov nov smrten primer. Okoli 6. zvečer, ko je bilo v ulici Kneiza Aleksandra polno sprehajalcev, j« pristopil k 261etnemu Ivanu Kodnevu neki 301etni moški ter oddal manj iz neposredne bližine 2 strela. Kodnev »e je smrtno ranjen zrušil, dočim je napadalec v splošni zmedi pobegnil. Policijski organ Ratkov je večkrat streljal na ubijalca, pa ga ni zadeL Tudi bežeči atentator je vračal strele v stražnika, ki pa ga je spoznal. Gre za Georgija Ljatova, ki je znan policiji kot zagrizen protogerovec. Napadalec je šele pred nekaj dnevi prišel iz Plovdiva v Sofijo. Poslanec Drmelj v Boštanju pri Sevnici Boštanj, 19. decembra. Z nedeljskim, odlično uspelim shodom narodnega poslanca g. Alojza Drmelja v Boštanju je končana prva njegova turneja po večjih kraiih krškega sreza. G. poslanec^ je imel dosedai dobro obiskane shode v Bošta-niu. Bučki, Čatežu. Kostanjevici, Krškem, Mokronogu, Radečah, Raki, Sv. Jurju pod Ku-mom. Studencu, Šmarje«, Krmelju, Št- Jerne-iu, Št. Rupertu, Trebelnem, Tržišču in Bre-gani ter je bel od prebivalcev povsod iskreno sprejet Shod v Boštanhi se i« ▼rMl v nabito polni dvorani narodne šole. Zbralo oe je okrog 400 ljudi: prisotni so bili tudi zastopniki sreskega odbora s predsednikom g. Antonom Gliho na čelu. Boštanjski župan g. Franc Drm«*lj je pozdravil g. poslanca in orisal uspešno delovanje krajevnega odbora JRKD. ki spada med naiboliše v erezu. Navdušeno pozdravljen je nato poslanec g. Alojz Drmelj pojasnil dosedanie delovanje Narodne skupščine v prid kmetskemu stanu. Posebno se je bavil s podaljšanjem veljavnosti dosedanjega zakona o zaščiti kmetov ter obširno obravnaval v skupščinskem odboru izpreme-nieni načrt novega definitivnega zakona, zlasti z ozirom na razmere v dravski banovini. Razložil ie dalie precejšnje izpemembe. ki jih ie sklenil skupščinski odbor v načrtu novega občinskega zakona ter poudarjal hvalevredno iniciiativo g- ministra drl Kramerja, ki ie uspešno interveniral pri finančnem ministru v vprašanju omilienia rubežni. Kot bivši desetletni boštaniski župan se ie končno bavil z raznimi vprašanii boštanjske občine. največ pa z vprašanjem gozdne agrarna reforme, ker je v občini veliko agrarnih interesentov. Po niegovem prizadevanju je trraščak g. Niko Jakil odstopil občini brez-nlačno 52 ha gozda in več hektarov njiv in tra. vni k o v Tainik sreskega odbora JRKD v Krškem, g Ambrož je za niim prikazal vzroke krize našega starega političnega življenja ter pojasnil osnove našega novega političnega živ-ljenia. posebno program in pomen nove vse-riržavne JRKD kot veliki jugoslovenski kmeč-lei pokret. Zadnji je govoril krajevni tajnik JRKD g. Fakin. ki so ie bavil zlasti z gospodarskim položajem nakar se je vršila seia krajevnega odbora JRKD. Eksplozija v italijanski trdnjavi Rim, 21. decembra AA. V trdnjavi Appio so se vneli vžigalniki za signaliziranje letalom. Dva vojaka sta bila ubita, več pa ranjenih Norveška ekspedicija na Južni tečaj London, 21. decembra g. Norveški polarni raziskovalec in pilot Riiser Larsen, ki je že večkrat spremljal Amundsena v polarne kraje, namerava v začetku prihodnjega leta oditi z novo odpravo v Antank. tido, in sicer s sanmi in psi. Z dvema tovarišema in približno 80 psi hoče Lareen februarja ali marca odriniti na 5.600 km dolgo pot iz Enderbijeve zemlje proti za-padu do Wecidelskega morja kjer bo moral pr bližno 3 000 km dolgo pot prehoditi po večnem ledu. Odprava se namerava čez leto dni vrniti na izhodišče. PLETENINE ZA GOSPODE' TYR$EVAC9 ZA DAME:TYRŠEVAC.20 Napredovanje rezervnih oficirjev Beograd, 21. decembra, p. Nj Vel. kralj »e na predlog ministra za vojsko in mornarico podpisal obširnejši ukaz o napredovanju rezervnih oficirjev. Med drugimi so napredovali r čin rezervnega kapetana II. razreda: V pehoti Anton Vindišer, pri konjiči Leon Hofman, v inženjerski stroki Otmar Vajn-hateL, v zrakoplovstvu Ferdo Smuc. Za rezervna nižja vojaška uradnika III. razreda ekonomske stroke sta napredovala Janko Črnut in France Jeglič. Za rezervne kapeta-ne I. razreda v pehoti: Joža Černe. Miroslav Kolarič, Anton Meiač. Peter Cestnik. J^nko Drnovšek, Maks Kovačič. Bogomir Mesojedec. Peter Jereb, Ivan Kavez. Vekoslav Godec, Alojz Kavšek. Oskar šilih. Valentin Bi-dovec, Ciril Ponikvar. dr. Jože Hubad. Fran ČeSarek. Jože Plaček. Gojko Leskovec. Lojze Hercog. Jože Klemenčič, Dobromil Fran, Ljudevit Benko, Joža Štainer. Joža Šenk, Lojze Gabre. Stanko Stergar; v inženjers ;i stroki: Anton Homan, Lojze Kovačič. Drago Rogoršek; v intendantski stroki: Albin Ja-godič, Lojze Kuralt, ter v apotekareki stroki: Ivan Kristan in dr. Zvonko »mljič. Za rezervne kapetaiie II. razreda v pehoti: Marian Va>da. Albert Žerjav, Dani1© Del-kin, Adolf Dekosta. Henrik Zdesar. Vladimir Korbar, Stanko Pavlč. Konrad Tovornik. Joža Furman. Niko Fuks; v aitil eriji: Zdenko Pupis, Fran Žerlak; v inženiers';i stroki: Stanislav P1 aninsek, Erne^-t Miki c* Ladislav Makurati; v zrakoplovstvu: Joža Sabljač, Joža Kuhar. — Za rezerve nižje rojjaške uradnike III. razreda v ekonomski stroki: Fran Klemene, Milan Kavčič. Lojz« Pupis; v inženiersKO-tehnični stroki Vladimir Rovšek. V čin rezervnega kapetana I. razreda eo napredovali v pehoti: Mirko Bi tenc. Emest Udovič. Adolf Sadar, Vladimir Kramaršič, Emil Aljančič. Anton Cerne. Ferdo Žužek. Ljudev:t Peške. Leopold Gruden. Milan Oesnik. Fran Jazbinšek. Ivo Janči?, Fran Bartol. Ivan Trstenjak, Fran Vrečko, Zlatko Ramer; v sanitetski stroki dr. Anton Grebene. V čin rezervnesa poročnika so napredovali podporočniki: v pehoti: Ivan Lovrenci ter Fran Novak. V ?in rezevnega majorja je napredoval kapetan I. razreda v pohoti dr. Rafael Dolinšek. V čin rezervne-ga poročnika v pehoti: Peter Bošnjak in Ivan Bitenc. Za rerer enega nižjega vojaškega uradnika III. klase v ekonomrki stroki so napredovali: Dragomir Božč. Anton Smodiša. Joža Levar. ter v inžentersko-teh-nični stroki Leopold Ebenšpanger. V fi» rezervnega kapetana l. klase so napredovali: Vekoslav Baumann. Milenko Hramost. Alfred Janko. Anion Tavčar. Anton Tripalo. Ivan Perko in Karel Plajvajs. V fin rezervnega kapetana I. razrede v sanitetni stroki sta napredovala dr. Anton Perič in dr. An ton Fiiipič. Iz rezerve ^o prevedeni v aktiv, no slnžbo žandarm^riie rez. peš. poročnik Peter Bošnjak, konjeniški poročnik Rudolf Kreinling. rezervn poročnik iz zrakoplov-stva Eligij Čeh. rezervni podporočnik iuže-njerske stroke Pavle Petrič. pešadijski podporočnik Dušan Sedlar in artiljerijski podporočnik Albin Fras- Odobritev avstrijsko-madžarske trgovinske pogodbe Dtmaj, 21. decembra č. Madžarsko-av-srtrijdka trgovinska pogodba je bilo popoldne parafirana in jo je vlada predložila parlamentu Poseben odbor jo je takoj sprejel v proučevanje. Predsednik Darla. menta je izjavil, da bo pogodba odobrena že na jutrišnji seji parlamenta VvomATiclro nanmr^fi Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nobene spremembe OIBIISCIITIE RAZSTAVO Tel. 3190 ADIOAPARATOV RADIO LJUIBUJAIMA Miklošičeva cesta 5 in 7 kraji in ljudje Nasi t Splitu Split, 21. decembra. Splitska Ciril-Metodova podružnica je priredila Miklavzevanje 3. t. m. v izredno Jepi obliki. V Splitu, kakor v vseh dalmatinskih mestih, cenijo sv. Miklavža le kot zaščitnika pomorcev, njegovo vlogo obdarovale« pa vrši tu po italijanskem običaju sv Lucija, ki obdaruje otroke v noci na 15 decembra. Ni pa seveda nobenega dvoma da ta sv. Lucija nima onega čara poezije, ki obdaja našega svetnika z dolgo, belo brado, v čigar spremstvu sta peklo m nebesa. Zato ni čudno, da se tudi v dalmatinskih mestih čim dalje bolj širi kult sv Miklavža, ki postaja že resen konkurent sv Luciji. Slovenski sv. Miklavž je bil * vsem svojim spremstvom angela, parklja in sv. Antona v masLki in nastopu veledostojen ,m bi bilo vsej prireditvi oporekati samo to, — da se je vršila v dvorani, ki je kljub svoji obsežnosti ob takih večerih redno premah. Ali to je zadeva, ki je ▼ tesm zve-ei z vprašanjem denarnih sredstev, ki jia društvo zaenkrat žal še ne premore. Sv. Miklavž (g. Frank) pa krize ni pustil dosti do besede. Ime! je kup darov, pred-.vsem pa prelep nagovor v verzih, v katerem je duhovito ilustriral posamezne osebe .in prilike. Ves večer so prijetno izpolnile .pesmi pevskega zbora, šaljiva pošta in harmonika z gosjimi in kitarami, ki je s svojimi poskočnimi izsilila prostorček tudi za ;p!esa željne pare. Naslednji dan, v nedelj"o ,popoldne, se je ponovil nastop Miklavža .in spremstva za otroke, katerih neposredno doživljanje je bilo poseben užitek starcem in spremljevalcem. Teden pozneie so marljivi društveni di-Jetanti nastopili z dvodejansko burko /»Anarhist«, ki je bila zlasti v tipih Debev-,e;i in Martinka izvrstno podana. Igra je do-,b-o zabavala, le tempo bi bil lahko boljši. Tudi ta večer se je zaključil s šaliivo pošto in pesmijo, ki je bistvena potreba družabnega Slovenca, pa naj ga pot zanese kamor-jkoli po svetu. Pravda za 30 milijonov Din i Beograd. 20. decembra. Prav za prav ne gre samo za 30 milijonov, temveč za maileukosit več, za 31,361.607 Din. in sicer med našo državo in pa dunajskim trgovcem Joahimom Sieglom. Napa država toži Siegla za 4.303.000 Din, Siegel pa našo državo za 27.058.007 Din. In stvar se vleče že skoraj sedem let. Joahim Siegel je sik len i 1 z našo vojno tnpravo pogodbo za dobavo 150.000 šotor-nih pokrival, 700 000 m dvojnika za slam-nice m ROO.OOO m ameriškega platna. Siegel bi bil moral položiti za jamščino 4,303.000 Din v jamstvenih pismih »Ju-goslovenske itrgovske banke«, česar pa ni storil in se je s sklepom ministrskega sveta in odlokom ministrstva vojske in mornarice razveljavila ta dobavna pogodba in državni pravo-branitelj je 2. februarja 1926 vložil proti Sieglu tažb.i za izplačilo kavcije v znesku 4.303.600 Din. Tožba je bila vložena pri beograjskem trgovskem sodišču. Dunajski dobavitelj je ugovarjal, da je položil kavcijo v jamstvenih pismih Trgovske odnosno pozneje Beograjske uedinjene banke v zne-sku 4,303.600 Din in da je naročil izdelavo šotornih pokrival v Belgiji, da pa je v tem v aprilu leta 1921. začel dinar hitro padati in je v jmislu pogodbe zahteval zvišanje cene za blago, ki naj bi ga dobavil. Njegovi zahtevi da so pritrdili i ministrski svet i vojni minister, toda leta da je potem nenadoma izpremenil svoje mnenje in izdal ocMok, da se pogodba razveljavlja. S tem pa zveze med njim in ju-gosloven.iko državo niso bile pretrgane. V neki italijanski tovarni je dal izdelati 700 tisoč metrov dvojnika za slamnice in izročil vojni upravi 307.511 m. Ostanka pa n! mogel izročiti, ker je dinar padal. Zahteval je, da se mu tudi tu zviša cena v smisli u pogodbe. Beograjsko trgovsko sodišče je razsodilo, da sta Siegel in stečajna masa Beograjske uedinjene banke solidarno dolžna plačati na® državi 4,3013.600 Din s 6 odst obrestmi, njene protizahteve pa kot neumestne in nedokazane odklonilo. V apelaciji je S'egel pobijal to razsodbo, češ. da ministrov podpis obvezuje državo, in zahteval, da mu naša država izplača 27,0.58.007 dinarjev za dobavljeno blago. Apelacijsko sodišče je bilo mnenja, da Je trgovsko sodišče bilo v zmoti, ko je obsodilo Siegla na plačilo kavcije, ker obstoji v dobavni pogodbi klavzula, da se dobavitelj oprošča odgovornosti, če nastopi višja sila, za kar se mora tudi smatrati nepričakovano hitro padanje vrednosti dinarja v letu 1921., ki ni bilo običajna fluk-tuacija, kakor jih navaja državni svet v svojem sklepu od 27. junija 1932 in je onemogočilo dobavitelju izvršitev svoj'ih obvez. Ker je bilo v pogodbi določeno, da se kavcija z garancijskimi pismi plača v gotovini samo o primeru dobaviteljeve kriv- de, Ud pa ne obstoji, dobavitelj ni odgovoren za plačilo te kavcije. Dobavitelj Siegel pa tudi nima pravice do izplačila svojih terjatev, katerih zamudnost nikakor ni dokazana. Iz poročila vojnega ministrstva nt razividno, ali se zamud)tev plačila tiče vojnega ministrstva nasproti Sieglu, ali Siegla nasproti tovarnam, ki so izdelovale naročeno blago. Naposled pa tudi država ne more biti odgovorna za dobaviteljev izgubljeni dobiček. Apelacijsko sodišče je tako zavrnilo terjatev države po plačilu kavcije v znesku 4.303.600 Din, ki naj bi jo solidarno plačala Joahim Siegel in stečajna masa Beograjske uedinjene banke. Enako pa se tudi zavrač njuna protiterjatev kot neumestna in nedokazana. 31,361.607 dinarjev se je tako, vsaj za sedaj, razblinilo v — nič! NAZNANILO OTVORITVE! Cenjenemu občinstvu se priporoča novo otvorjena ter moderno opremljena MLEČNA PIVNICA IN PRODAJALNA MLEČNIH IZDELKOV v pasaži nebotičnika. — Vedno na razpolago toplo in mrzlo mleko, jogurt, navadno kislo mleko, kisla in sladka smetana, prvovrstno čajno maslo, navadno surovo maslo, kuhano maslo ter vse vrste sirov kot ementalec, edamec, trapist in priznane špecia-litete kot: Romadour, Imperial, Liptauer i. t. d. 15267 NIZKE CENE. — VSAK DAN SVEŽE BLAGO. OSREDNJE MLEKARNE V LJUBLJANI Božičnica gluhoneme mladine Ljubljana. 21. decembra. Svetloba napredka in razvijajoče se kulture je dvignila iz temin tudi gluhe in neme zapostavljence narave in jih obdarila z govorom. Znanja, potrpljenja, samozata-jevanja je treba učitelju, da gluhonememu po velikem trudu vzbudi glas in ga izoblikuje v govorico. Ljubljanska gluhonemni-ca obstoja od leta 1900. Zavod naj bi imel le kakih 50 gojencev, v povojnih razmerah pa se je račun temeljito presukal in jih dandanes vzgajajo tam že nad 100. Ti gojenci, sami majhni dečki in deklice, so imeli danes prelepo slavje — božičnico. Oskrbelo jo je Podporno društvo za gluhonemo deco ob sodelovanju ravnateljstva in učiteljskega zbora na zavodu. Nič ni bilo ropota in kričanja, ko so se jali zbirati po 17. uri v mali dvoranici, ta-kozvani bivalnici zavoda, živahni dečki in deklice, da pričakajo Božička in njegovih darov. Poleg skromnega števila občinstva in učiteljskega zbora z ravnateljem g. Grmom na čelu sta prisostvovala tudi predsednik Podpornega društva za gluhonemo mildino dvorni svetnik g. Vedernjak in podpredsednik veletrgovec g. Janko Čepon, ki sita tudi sama naklonila deci obilo daril. Program svečanosti je otvoril priljubljeni učitelj g. Vilko Mazi, ki je v lepem nagovoru razložil pomen svečanosti in izrazil hvaležnost teh malčkov za vročena darila. Gluhonemi mladci in mladenke so odigrali nato na odru kratko igrico, v kateri je igral glavno vlogo mož z dolgo sivo brado, ki je razdelil s svojimi pomagači angelci lepa darilca. Po zaključku igre so bili obdarovani tudi vsi poslušalci otroci z raznimi slaščicami pa tudi s toplim perilom m oblekama. Danla so bila v glavnem nabrana ▼ Ljubljani in okolici. Prisrčna božična slovesnost je zapustila močan vtis. Zločin bogatega skopuha Beograd, 21. decembra. V neki krčmi v vasi Rabrovu blizu Poža-revca, se je dogodil v noči od ponedeljka na torek krvav zločin, ki ga je zagrešil vaški bogataš Tihomir Bcagosavljevič. Ta mož, ki je bil daleč na okrog znan kot velik skopuh, je zaradi 3 Din ubil vaškega godbenika Milana Perica. Milan, ki je sviral po krčmah in ob raznih slovesnih prilikah po hišah, se je pred nekaj meseci izposodil od bogatega Tihomira 3 Din. Stari skopuh ga je zaradi tega večkrat fcirjal in Milan, ki mu je aprva res hotel vrniti malenkostni dolg, se je pozneje norčeval, češ. da mu bo ob prvi priliki 3 Din vrnil v zlatu. Stari skopuh se je zaradi tega silno jezil. Omenjene noči je slučajno ,prišel v krč- mo, kjer je Milan sviral nekim veselim in precej vinjenim vaščanom. V njegov klobuk je kar deževalo dinarjev in veseli kmetje so mu za klobuk vtikali celo dese-take, kadar jim je zasviral kako posebno veselo pesem. Ko je stari skopuh to videl, je že pri vratih začel vpiti nad godcem, naj mu takoj vrne 3 Din. Godec mu je odvrnil: »Počakaj, dal ti bom milijon!« Ve seli kmetje so se norčevali iz starega skopuha, ta pa je z gorjačo naskočil godca. Gorjačo so mu kmetje izbili iz rok, Tihomir pa je ves besen izvlekel nož in ga zasadil nesrečnemu godcu v trebuh. Milan Perid se bori v bolnišnici s smrtjo. Bogo-savljeviča pa so takoj orožniki iz krčme odvedli v zapor. Dora?3a*oči mladini nudimo zjutraj ča-šico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Hans Albers v vlogi policista v prekrasnem filmu temperamenta, elementarne sile, Ljubezni ln lepih šlagerjev Zmaga ljubezni Martha Eggert in Gerda Maurus. Muzika Hans May. Danes predstave ob 4., in M10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124. MABADU Porcelan čisti... čistilka Vim bleščeče sijajno! Iz Čiste in lepe porcelanaste posode diši jed mnogo prijetnejše! In to omogoči VIM. VIM odstrani hitro in lahko vse ostanke in sledove jedil, ker vsebuje milo. Poleg tega ne pušča VIM nikoli prask, marveč čisti temeljito in pazljivo. V-312-S3 CISTILKAVIM CISTI VSE! Po enem letu pojasnjen požig Dravograd, 21. decembra. Ker se je v zadnjem času pojavljal v naši okolici požar za požarom, so naši orožniki pod vodstvom narednika Glavana storila vse, da izsledijo požigalca. Te dni so imeli uspeh. Komandirju je prišlo na uho, da je Obrovniikovo gospodarsko poslopje na Brodu pri Dravogradu zažgal lastnik sam. Orožniška patrulja je na zvit način dognala resnico. Po dolgem zasliševanju je lastnik Obrovnik priznal, da je 30. junija lani olkoli 22. ure zažgal gospodarsko poslopje na ljubo svoji ženi na ta način, da Ije postavil v skedenj med seno gorečo svečo, nakar je po preteku približno poldruge ure nastal požar, ki je uničil gospodarsko poslopje do tal. Požigalec trdi, da ga je k požigu pregovorila žena Terezija, ki »nu je očitala, da ima preveč dolgov, zato da naj zažge poslopje, katero itak ni veliko Vredno, pač pa dobro zavarovano. Zavarovalnici »Dim a v« m »Slavij a« sta po pregledu izplačali ženi okoli 18.000 Dim. Na podlagi teh priznanj je patrulja aretirata zakonca Obrovmrka in ju že predala Sodišču. Vsa pohvala gre vestmim orožnikom, ld »o nad eno leto iskali in slednjič izsledila požigalca. Odkopavanje staroveškega samostana Beograd, 21. decembra Po dolgem času m trudu so odkopali temelje starodavnega samostana Bradače v bližini Crljenca in je bila po 500 letih na ruševinah tega nekdaj zelo važnega pravoslavnega svetišča te dni »pet opravljena služba božja. S samostanom Bradača je med narodom v zvezi mnogo pripovedih iz dobe kneza Lazans in Vufka Brankoviča. V istem času sta baje knez Lazar in Vuk Brankovič zgradila vsak svoje svetišče ob M lavi. Knez Lazar je zgradil cerkev in samostan Gornjak, Vuk Brankovič pa samo istan Bradačo. Dolina Mlave je bila v tedanjih časih še vsa prerastla z gozdovi. Po ustnem izročilu sta bila oba samostana Ograjena šest let pred bitko na Kosovem. Po bitki je Vuik Brankovič ves srdit, ker ga je Lazar preklel, hotel uničiti oba samostana. Bradačo je re« uničil na Gornjak pa ni več prispel. Na teh pripovedkah bo precej resnice, kajti pri odkopavanju temeljev samostana Bradače so našli precej spomenikov iz nekaj let pred bitko na Kosovem polju. Vsi zgodovinski ostanki še niso pregledani rn tako se iz njih tudi ne more ustvariti prave slike in podatkov o nastanku tega srednjeveškega samostana. Z restavracijo starinskega svetišča bodo počeli takoj prihodnje leto. Smučarski tečaj Sokolske župe Ljubljana. Načelništvo sokolske župe Ljubljana priredi od 1. rto 8. januarja prvi župni smučarski tečaj na Veliki Planini. Vodil bo strokovnjak. Namenjen je v prvi vrsti za vsaj 18 let stare Sokole, ki pridejo v poštev za organizatorje in tehnične vodje smučarskih odsekov po društvih, šele v drugi vrsti in !e popolnoma na lastne etrošike za one brate, ki se hočejo izvežbati v smučanju v lastnem interesu. Vsi pa morajo biti zadostno utrjeni in disciplini« rani telovadci. Celodnevna oskrba bo 40 Din. Prijave sp sprejemajo samo preko društev in čet najkasneje do 25. t. m. Odhod na Veliko Planino bo predvidoma 1. januarja, povratek pa 8 popoldne. Popolno snrujško opremo in zadostno obleko mora vsak vzeti seboj. Dramski tečaj sokolske župe Ljubljana bo priredil ŽPO 27. in 28. t. m na Taboru. Društva in eett naj takoj, najpozneje 22. t. m. javijo ZPO imena udeležencev, po možnosti saj enega Wi tečajniki naj bodo 27. t m. ob 745 v učilnici na Taboru. Predavali bodo br. prof. Šest, Mar« kič, Špicar. Skrbinšek, Skružnv in Vavpo-tič, ki jamčijo, da bo tečaj nudil vse. kar je potrebno v zvezi z dramatiko ne sokoi-skih odrih zato pričakuje Ž-PO številne udeležlbe vseh župn;h edinic KULTURNI PREGLED še o Vombergarjevi ,Vodil Po usoelih Kreftovih »Celjskih grofih« je uprizorilo Narodno gledališče Vombergarje-vo »Vodo«, ki jo je občinstvo živahno sprejelo. Pisatelj je živel na vasi, gledal je življenje našega kmeta, njegove brige in težave, veselje in ljubezen, posvetil mu je svoje delo predvsem v izboraževalni smeri. Marsikdaj ga je bridko razočarala prirojena kmetska konservativnost. ki še bolj vznemirja mlad°ga človeka, v katerem vse sili naprej. Iz socialnega življenja ie pisateli zajel snovo»Vodir. Sto let že omahujejo vaščani občine suhodol-ske. ali bi nar-e]ja!; vodo. ali bi ostali pri starih naravnih studencih Pisatelj je prikazal njihove borb° v komediji, ki je podprta 7. rahlo satiro Nekoč se je rodil v vasi neki Kopriva, ki niti še danes veliko ljubezen do svoje rodne občine. V Ameriki živi, pa piše. da bo po«!a! denar 7a vodovod. Skrivnostna hranilnična knjižica se pojavi. Neznani dobrotn:k j° sprožil vzmet in vaščani prično z vodovodojn. Seveda se takoi pojavijo stari znaki, tipični za socialno zajednico. Dokler nič ne zgane, počivajo tudi človpškp lastnosti. Kakor hitro pa na-b>ne gibanj, se zdrami;o zavist, častihiepnost. skratka čiove-ška individualnost se poskuša uveljaviti. Takoi se razodf-ne. da individualnost, ki ie tako krepko razvita v posestniku zemlje, krepko • posega v kolektivno dplo. Vsi ti naoori posameznih individualnosti so včasih lahko tragični ali p« smešni Najvažnejši na Vnmbergarjevi »Vodi« je njegov pogled na življenje Avtor poudaria vzgojnost. ki ne s:li v osredie. Za delom se skriva ter pričaknie. da se bo človek posnemal sam v sebi Ta pogled na živlienie. ki ob'!ema cp1okupno=:t in predvaja vse individualne pojave nekemu zakonitemu svetu, ;e življenjski in dobro izražen v delu. Vomber-gar je pokazal kreativno moč, spretno zna gibati življenje. Dejanje ni suhoparno, je živo in razgibano. Lepe vrline razodeva prvo dejanje, v katerem se dogodki hitro in zanimivo razpletajo, situaciie se izpreminjajo barvito, ves čuti gledalec notranjo napetost-V drugem dejanju se potek razleze, pridružijo se novi motivi, ki so lahko efektni, si-tuacijski, toda vse preveč razpotegnjeni. V tretjem dejanju ima avtor nekaj posrečenih prizorov, ne more pa zakriti pomanjkanja notranje dinamike. Zato posega po precej hrupnih efektih. Kljub tem nedostatkom pa naposled dslo vendarle pokaže, da je psatelj obvladal prizadevanje in nehanie ljudi in jasno izrazil neki svojstven svet. >Voda< je živa podoba življenja, za katero pa ne sme človek iskati realistenih detajlov. ki so marsikdaj izkrivljeni. Potrebno je naglasiti, da ie na realistični življenjski bazi nastal organizem, ki vsebuje V9e možnosti lastnega življenja, čeprav se avtorju življenje marsikje ropači. Ideja je zan mi-va. Vombergar je dal dobro ljudsko igro, ki bo zabavala še marsikoga. Ob tem prvencu je treba prezreti različne spomine na Golar-ia in druge avtorje, pri katerih se je učil in zaiemal. Režiser Skrbinšek ie delo zelo hitro j>ostn-vil na deske. Tako so zahtevale prilike. Ali je bilo v režiji vse posrečeno in koliko je za- krivil tudi pisatelj, je drugo vprašanje. Podoba kmetskega življenja je pogrešala plastike. Nekatere karakterizacije so površne in šablonske, tudi v prizor h se opažajo nepotrebni pripomočki, usmerjeni v efektnost Marsikatero pisateljevo nerodnost bi režiserjeva roka mogla zabrisati, kar bi konif-diji dalo resnejše lice. Vendar je režiserju uspelo, okrepiti dogajanje in ga živahno razgibati. V tretjem dejanju bi kazalo izpre-meniti tisti naval pred spomenikom. Pr rod-nejše bi vplivalo vsekakor odkritje spomenika, da bi vaščani že na podstavku spomenika ugledali svojega dobrotnika. Njegov prihod na motorju in poskok na oder občutno moti. Čeprav je imela komedija uspeh, je j vendarle verjetnejše, da se bo na podežel-i skih odrih, kjer se zbero posamezni »tipi« v ljubezni še bolj uveljavila. Komed: ja ni izpiliena. Igralci so sicer na hitro zamisbli nekatere dobre krracije, v splošnem pa vendar ne zadovoljive. Z To krepko je postavil Primožka Lipah. Bil ie ves večer zanimiv in neposreden. Brat na ie dal Knetu močno podobo, čeprav bi jo lahko še prirodneje podčrtal. Kne je v komediji naj-krepkejša oseba, ki igralca naravnost vzpodbuja. Če bi ga avtor v nekaterih ozirih popravil, bi igralcu olaišal delo. Poleg Bratine je bil tudi Cesar življenjski in trden na sv> jih nogah. Nekoliko pasivna uloga. predvsem v tretjem dejanju, kjer ga je pisatelj preveč pomaknil v ozadje, ni nudila Cesarju možnosti, da bi rasel do konca. Jermanov Jako- pič, ki je agilen in gibčen do konca, je žel lepo priznanje. Lepo ie izvedel svoje poveli-čanje v tretjem dejanju in dosegel resn čen uspeh. Ženske uloge so pomanjkljive, odrinjene in šablonske. Medvedova, M. Danilova, Rakarjeva in Maša so jih bolj ali manj povprečno igrale, pristne domačnosti jim niso mogle ustvariti. P. S. Kakor smo nove slovenske komedije veseli, tako je vendarle potrebno napisati nekaj opazk o premieri. Opazno je bilo, da se pisatelj, ki oblikuie vaško življenje realistično, večkrat znaide na stezah »Veselega vinograda« na ta ali oni način- Vendar smo se prepričali da taki grehi občinstva ne motijo, če ga nočejo. Seveda nikakor nočemo vzporejali pokopanega »Veselega vinograda« z novo komedijo »Vodac, ker jih tudi ni mogoče primerjati tako glede jezika kakor poetičnih zamislekov. VZporejati pa ie hrup v »Veselem vinograduc in dobro organizirano navdušenje pri nedeljski premieri. Tedaj se pokaže, da se ie v tej sezoni razgalilo v Narodnem gledališču demagoštvo do golote. V tako naturni podobi ga doslej še nismo videli. J. K. Umetnostna razstava v Ptuju Ptuj, 20. decembra. V nedeljo, dne 18. t m. je bila v prostorih ptujske gimnazije otvorjena razstava slikarjev Jirak, Oeltjen. Trubel. Wallner. Raastav- ljalci eo predvsem slikarji domačega sveta, njegovih lepot in značilnosti. Na njihovih slikah živi starodavni Ptuj v vročem poletnem solncu in v jeseni, ko se melanholila polj ujema s čudovitimi barvami jesenskega neba. Ljubeče umetnikove oči objemajo to mesto v njegovi zimski belini, ki prehaja v modre sence in zelenkasti hlad. Nekatere slike kažejo Haloze z njihovimi valovitimi griči, cerkvicami in zidanicami, druge pa so motivi z morja z rdeče razžganimi skalami obrežij ali pa motivi iz tujih mest. Razstava četvorice domačih umetnikov je zanimiv pojav v našem mestu in bi bila vredna večje pozornosti. Nadarieni slikarji, ki tako lepo opevajo naše mesto in našo pokrajino. bi zaslužili boljši obisk. Saj so take kulturne prireditve v našem mestu zelo redek pojavi--- Popravi. V članek »Tiskovna zadruga in Ljubljanski Zvon«, ki je bil objavljen včeraj na tem mestu, se ie vrinilo po krivdi tiskarskega škrata več napak. Najbolj moti srn sel napaka ob koncu drugega stolpca, kjer se prizadeti stavek glasi pravilno tako-le: >... zaradi tega in zaradi idejnih člankov v zagovor slovenske kulturne samobitnosti (ne: solidarnosti) ne bi mogel nastati n ti najmanjši konflikt med založnico Ljubljanskega Zvona in delom njegovih sotrudnikov« Lepite na pisma znamke protituberkulozne li**e! k prazniku krasno božično dozo s kavo Hag Darilo, katero vsakega razveseli. Dozo dobite brezplačno! Ako Vaš trgovec teh doz za darovanje kave Has ne prodaja, prosim obrnite se na: Kava hag d. d., kaptol 10. Zagreb. ce ^esti * Vsem članom in poverjenikom Vodnia kove družbe, ka še niso predela letošnjih knjig, sporoča pisarna VD: Kakor je bilo že ponovno omenjeno, so poverjen itd VD imeli letoe pri nabiranju članov zelo težavno delo. Maoigi čl<.ui so odlašali z vpi* som, zato je morala Vodnikova druživa računati z manjše naklado Čim pa so prišle letošnje knjige med ljudstvo, s»o se prijave začele sila naglo množiti, število članstva je poskočilo /m par tisoč in ee pr;bl:žalo lanskemu. Ob taikem startju jc seveda bila prva naklada hitro izčrpana in zdaj dan za dnem prihajajo urgence, zakaj sem in tja Vodnikove knjige še niso dostavljene. Kakor razvidno. Vodirkova družba teaa m kriva, pač pa je tafcoj poskrbela za ponovni natis letošnjih knjig, ča bo lahko vsem ustreženo. Takoj po Novem letu bodo knjige nove naklade razposlane. naj bo praktičen! Naj si blagovoli ogledati veliko zalogo damskih in otroških plaščev, vsakovrstnega zimskega perila, kravat, rokavic, nogavic itd. itd. v s t ar oznani domači trgovini m O* la Sv. Petra gesta 11 15292 • Naročnikom in čHateljem »Življenja in sveta«. Pravkar izišla božični številki ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet« je priloženo vsebinsko kazalo za 12. knjigo. Kazait. dobe vsi naročniki brez odškodnine- + Zahvala našh emigrantov zunanjemu ministru. Klub ju gos loven sklh primorskih akademikov in društvo »Tabor < r Ljubi ja-rv sta poslala zunanjemu ministru g. Bogoljubu Jevtiču, senatorjema dr. Trinaj-stiču in Majstoroviču ter poslancu dr. An-rtjelinov.iču brzojavke in pisma, v katerih ee jim zahvaljujeta za obrambo časti in suverenih prav-ic našega naroda pred ne osnovan:mi napadi fašistične Italije. ♦ Kongres železničarjev in brodarjev. Dne 29. decembra se bo v Beogradu vr§il kongres jugoslovenskih nacionalnih želez-ii i čar j'j/ in brodarjev v prostorih »Doma kulture< na Senjaku. Uprava Udruženja je za udeležence kongresa izposlovala potrebni doiust ter breziplačno vožnjo. ♦ Iz zdravniške zbornice. Banovinski ■zdravnik v Cerkljah na Gorenjskem dr. Avgust Mavr je umrl in je zaradi tega črtan iz Imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino. Ravnotako je črtan tudi vojaški zdravnik dr. Milan Ke?s!er, ker je premeščen v Osijek. ♦ Razpis zdravniških služb. Kr. banska uprava v Ljubljani je razpisala Štiri zdravniška mesta s plačo uradniškega pripravnika jn a pripadajočo potno povpreč-nino in siceta damska ovratnika in pozlačeno damsko zapestnico. Se več stvari pa je bilo izgubljenih, tako: precej bankovcev od 10 do 100 Din, moških in ženskih ur, denarnic z različnimi vsotami tn pa nekaj zavitkov obleke. u_ Pod trimcstj&m delajo ob oporniku, ki je podpiral stari most, zagatno steno. Zabijanje hlodov v zemljo pa ne gre baš hitro od rok, ker je teren tamkaj precej trd in izostajajo tudi tehnični pripomočki. Na motorni pogon bi pa tudi ne mogli zabijati plohov, ker je mostni lok prenizek in bi ne mogli tamkaj postaviti dva-galne naprave. Dela bodo trajala več tednov. Čudovite uspehe dosežete z liker-esenca-mi, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih v drogerijah KANC, Ljubljana in Maribor. 15373 Popolna razprodaja? 20 do 25 % popusta! — Lastne cene! Za praznike ugoden nakup raznih finih likerjev, konjaka, ruma, de-sertnih španskih vin v originalnih steklenicah in tudi odprto v sodčkih, žganje, bu-teljska vina, razne esence za likerje in rum, razne dalmatinske in francoske sardine, skuše, tunine in druge konzerve, cvetlični med v kozarcih, kompoti, kumarce ln gobice, senf v kozarčkih itd. Čokolada in bonboni ter razno drugo delikatesno blago. 20 do 25 % popusta — Lastne cene! DELIKATESNA TRGOVINA T. štrukelj, Ljubljana Židovska ulica št. 5. 15255 prava zakladnica trovi« albumi, 30 albumov za mladino in raznih mladinskih knjig ter knjig Tiskovne zadruge bo toliko da bo z njimi osreče-nih okrog 300 ugankarjev. Vsega ni mogoče navesti, vidi pa se že iz dosedanjega, da predstavlja zbirka božičnih nagrad za mladmo pravo bogastvo. Stric se je mnogo trudil, preden je vse to zbraL in je prav razumljivo, da si sedaj že želi, da bi vsi darovi čimprej prišli v roke mladih prijateljev, katerim jih je namenila sreča. Prispevek droben je »Adria« k rešitvam ireank za oefrasle G. mgr. ph. S. Borčič, lastnik drogerije »Adria« v Šelenburrtovi ulici je prispeva! k zbirki nagrad, ki jih bodo deležni rešitelji ugank za odrasle, lep fotoaparat, ki je brezdomno med prvimi privlačnostmi za vse, ki se bodo bavili z uganko Priznati je treba, da je drogerija »Adria« pri tem svc em prispevku mnogo žrtvovala v prilog našega nagradnega razpisa, kajti aparat priznane znamke in izvrstne optične opreme predstavlja lepo vrednost. Kdor sa bo dobil, bo lastnik najboljšega sredstva za uspešno gojitev fotografskega s:n 55.- Mestni trg 26. Stritarjeva ulica 1—3 LJUBLJANA 15277 Darila za Božič po konkurenčnih cenah dobite v največji izberi v seriji, Mr. Ph. S. BOBCIC Ljubljana, Selen burgova ulica 1. Iz Maribora a— Važen lami treh Mariborčanov. Mariborski konstrukter g. Franc Soklič je v družbi svojih tovarišev gg. Pečenka in Amona Izdelal ličen adresarni avtomat mariborskega mesta in ga razstavil v prostorih kavarne »Astoria-s. Taki avtomati bodo postavljeni na vseh važnejših prometnih križiščih, pred kolodvorom, in bo vsak tujec za dinar lahko izvedel naslove vseh mariborskih obrtnikov, javnih ustanov, trgovskih podjetij, tujsko promet, nih točk itd. a— Redna seja mestnega občinskega sveta bo drevi ob 18. v mestni posvetovaL niči. a— Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. bo predaval g. dr. Josiip Vrtovec, vodja Zdravstvenega doma: o temi: Koze ln cepljenje. Predavanje spaemJja film. a— Mariborski krajevni odbor UVI izreka presrčno zahvalo za podporo vsem mnogoštevilnim mariborskim p. t. tvrdkam ln zasebnikom za njihova darila za naj-bednejše vojne žrtve in za pr.spevke za zlate in srebrne žebljičke v kopje invalidske zastave ob priliki letošnjega razvitja v Beogradu. a— Zadruga brivcev naznanja, da bodo brivnice in damske česaJnlce za božične in novoletne praznike odprte: danes kakor navadno s podaljšanjem do 20., jutri enako brez opoldanskega zapiranja, v soboto do 21., v nedeljo bo ves dan zaprto, v ponedeljek (Štefanovo) od 7.30 do 12. ure. Silvestrov dan kakor vsako soboto od 7.30 do 21. brez opoldanskega zapiranja, na no-vega leta dan pa bo zaprto ves dan NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! Gramofoni Model His Master's Voice štev. 101 (glas svojega gospoda) . Model His Master's Voice štev. 102 (glas svojega gospoda) . Model Polyphon štev. 17.............. Model Columbia štev. 100............. . Din 1500.— . Din 2400.— . Din 1300.— . Din 1000.— PLOŠČE VSEH VRST V VELIKI IZBERI PRIPOROČA TVRDKA IVAN BOHAČ, LJUBLJANA šelenbnrgova ulica 5. 15252 Leishner Fsttpader je ie 60 let svetovna znamka. 351 a— Izpred sodišča. Tričlanski kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je da. ."ces razpravlja! o dveh primerih poslrove-ilosti. Najprej je stcrll pred sodnike 19 letni posestnikov sin Ferdinand Slameršek iz Stsrj-ancev pri Veliki Nedelji, ki je 25. avgusta t. 1. v nokem vinoteču na Sterjan-skem vrhu v vinjenost; po končanem ko-žuhanju koruze zabodel v vrat Rudolfa Toplaka, kije kmaiu ua.to zaradi izkrva-virve umrl. Slameršek se je zagovarjal s siiobrano.u, ker ga je Toplak najprej zabodel z nožem v rebra. Obsojen je bil 5 let za,x>ra. Drugi se ie moral zagovarjati 32 letni posestnik Vlncenc Svetec iz Kroga pri Murski Soboti, ker je neke nedelje v iletošnjem juliju v ostri debati zaradi raznih verskih vprašanj sunil svojega taste, 72 letnega Ivana Kerca 3 tako silo, da je ta (priletel s hrbtom cb mizo in na posledicah sunka po nekaj dneh umrl. Obtoženi •Svetec je svoje dejanje odkrito priznal, zagovarjal pa se ie veliko razburjenostjo, ko ga je tast po estrem prepiru udaril s pestjo po obrazu. Svojega dejanja ni storil aamtsuoma m je bil obsojen na 6 mesecev xapora. a_ ženitveni slepar. Pred kratkim se je seznanil 21 letni brezposelni delavec Josip Stumf iz Rač s kuharico Tončko Ž., ki e uslužbena prj nekem tukajšnjem zdravniku, ter ji je z obljubami, da jo bo poročil še pred letošnji mbožičem, izvabil 900 Din n Izginil. Policija ga je po Tončkni ovadbi aretirala jn izročila sodišču. e— Delovanje Celjskega godbenega dru-iitva. V ponedeljek zvečer se je vršil v Narodnem domu občni zbor Celjskega gedbe-nega društva. Predsednik notar g. Burger je v nagovoru podčrtal, da je društveno delo, k! je bilo prešlo že v mrtvilo, v zadnjem letu, odkar je prevzel vodstvo orkestra požrtvovalni kapelnik stavbenik g. Al. Kališnik, zopet ož velo. Tajnik g. Adolf Bervar jc poročal, da se je moralo društvo letos izseliti iz svojih prortorcv v Narodnem domu, kjer ie nad vse uspešno delovalo od svoje ustanovitve 1. 1899. šef Zdravstvenega doma g. dr. Rebernik je dal nato društvu velikodušno na razpolago lep lokal v Zdravstvenem domu, za katerega plačuje društvo samo razsvetljavo, kurjavo in čiščenje. Občni zbor je izrekel g. dr. Rebemiku iskreno zahvalo za naklonjenost. Društveni orkester šteje 24 članov. Nova, velika pridobitev za orkester je izvrstni prvi trompetist g. Vveiss. Društvene Intervencije za člane ne najdejo odziva. Društvo je pri mestni občini brez zaščitnika, pa tudi celjska Inteligenca kaže le malo razumevanja za kulturno delo društva, dočim je bilo v Celju pred vojno v tem pogledu neprimerno bolje. Društveni orkester je igral letos na obrtniškem plesu, na .maškaradi Olepševalnega društva, na dobrodelnem koncertu za Dečje zavetišče in na vokaino-simfoničnem koncertu 1. decembra v Celjske domu, ki je izvrstno uspel. Blagajniško poročilo g. Finka izkazuje 11.300 Din prejemkov in 8.781 Din izdatkov. Saldo znaša 2.518 Din napram lanskemu saldu 6.266 Din. Dočm je ime'0 društvo v prejšnjih letih nad 100 članov, je doslej plačalo članarino samo 22 članov, to število pa se bo gotovo še zvišalo. Društvo ni prejelo letos niti ene podpore al? darila. Za muzikalije je izdalo 1.487 dinarjev. Proračun za 1. 1923. je zelo skromen, a kljub največji štedaji že predvideva deficit. Gospodar g. Petrak je poročal, da se je inventar pomnožil za novo C-trom-bo, da je bilo popravljenih nekaj instrumentov in da je inventar v dobrem stanju. Nato je bil vsemu odboru podeljen absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik notar Franc Burger, odborniki: Kališnik, Fink, šegula, ravnatelj Sancin, A. Bervar, Petrak, Frischkovitz, Ferant in Putan, namestniki so gg. Karel Bervar, Viktor Kovač, Košir in ga. Frisch-kovitzeva, oregleaovalca računov pa gg J arh in Lenard. Novi odbor po proučil vprašanje spremembe društvenih pravil in sklical izredni občni zbor, če bo smatral, da so spremembe pravil potrebne. Občni zbor je izrekel kapelniku g. Kališniku zahvalo. Lepe sveže bonbonjeve fini bonboni in razni božični obes!ri lastnega tovarniškega izdelka po ugodnih cenah pri tvrdki ANTON FAZARINC, Celje. 15103 e —številne tatvine. V petek okrog 18. Je prišla 3 letna kramariec Frančiška Siugova z Gomilskega v neko manufaktur-no trgovino v Celju in nakupila blaga v vrednosti 696 Din Ko so ji stregli, je v ugodnem trenutku izmaknila za 181 Din bip.sa. Dobila je listek, s katerim bj bila morala piiačati pri blagajni 696 Din, a je hitro švignila mimo blagajne in izginila. Isto je napravila v n°lii drugi trgovini, kjfr ie odnesla blaga v vrednosti 149 Din. Slusovo so aretiral', ko se je hotela izpred hotela Skobrne odpeljati z avtobusom v S«vhiJsko dolino. Izročili so jo sodišču. V soboto je bila aretirana neka ženska, ki je osumljena, da je ukradla ge. Wesiakovi na Ljubljanski cesti v Celju čipk, sukanca in živil v vrednosti 527 Din, poleg tega pa še 5. oktobra 1000 Din in 10. oktobra 2200 Din gotovine. V nedeljo okreg 13. je bil aretiran 40 Jetnj mizarski pom-ečnik Henrik M. lz Kormina. ker je hotel iz neke predsobe v Gaberju, kamor je prišel beračit odnesti suknjič in telovnik. V nedeljo 18. t. m. okrog 14. je bilo posestniku Simanu Nairatu Ti Nove vasi pri Celju izpred neke gostilne na Kralja Petra cesti ukradeno črno pleskano kolo znamke :«Puch« policija je aretirala dva osumljenca. e— V bolnici so umrli: v torek 21 letni brezposelni delavcc Franc Lešnik, pristojen na Pobrežje pri Mariboru, in 15 letna mesarjeva hčerka Marija Seničeva z Dobrne, v sredo pa 69 letni dninar Valentin Romih iz Zagorja. ELITNI KINO UN1SN SLAVNOSTNA OTVO RI TE V PAZITE NA NAŠ BOŽIČNI OGLAS! e— Celjski trg je bil včeraj dobro založen. Cene niso bile pretirane. Na Slom* šfcov tr,g so pripeljali nad 2000 božičnih dreves po 2 do 25 Din. e— Mestni kino- Danes ob 21.30 izvrstni sinhronizirani zvočni film »Nevarna ljubica«. V glavnih vlogah elovita umetnika Willy Forst in Mai lene Dietrich. »Haarglanz44 je enakega pomena za lasno higieno. Kako ostanejo tasje zdravi? Z rednim izpiranjem s sredstvom »črna glava« — Haar-glanz« po vsakem umivanju glave. Sred. stvo »Haarglanz« ravna in proži omehčane la,se in odstrani vse alkalične ostanke v laseh. Lasje se na ta način nevtralizirajo, postanejo prožni ter zablestijo v čistem sijaju. Za lase je to prava po-mlajevalna kepel. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku »črne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni. ki omogočajo umivanje glave z odprtimi očmi. 6 Iz Novega mesta n— Božičnica, ki jo je priredila podružnica KJS v novi ljudski šoli siromašnim otrokom in mestnim revežem, je lepo uspela. V začetku prireditve so otroci igrali ljubko igrico »Palčki« prav čedno, za kar g:e hvala režiserki učiteljici gdč. Jožici Ahačičevi. Prav tako so uspele pevske točke in deklamacija. Predsednica ga. Olga Skalicka je slavnost zaključia z lepim govorom, nato pa je sledila razdelitev daril. Obdarovanih je bilo 35 najsiromašnejišh otrok in enako število mestnih revežev. n— Velika tatvina čebel. V eni zadnjih noči je bil ukraden otoškemu graščaku cel čebelnjak. Predrzne tatove Iščejo orožniki. 1 © Četrtek, 22. decembra. LJTTBJANA 12.15: Radio-kvartet. — 12.«: Dnevne vesti. — 13: Čas, radio-kvartet, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Italijanščina. _ 19: Umetno proizvajanje dvojčkov pri živalih. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Pevski koncert ge. Thierry-Kave-nikove. — 20.30: Violinski koncert ge-Brand-iove. — 21-30: Prenos iz »Zvezde«. — 22.30: Čas, poročila, plošč*. BEOGRAD 12: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert — 20: Prenos iz Ljub Ijane. — 22-50 i Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Orkester balalajk. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 21.10: Orkester — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19-20: Mandoline in kitare. — 19.45: Pesmi. — 20.10: Tragedija. — 22.25: Koncert moderne glasbe. — BRNO 19: Program kakor v Pra- grj. _ VARŠAVA 17: Komorna glasba__20: Večer lahke glasbe. — Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.45: Klavirski koncert. — 19.25: Stari glasbeni mojstri. — 20.06- V znamenju zime. — 21.50: Plesna glasba. — BERLIN 19.30: Virtuozno igranje na flavto. — 20: Zgodovina Gdanske-(/a — 21.05: Adventski zborovski koncert. — MČrlTLACKER 19.30: Božične pesmi. -20.40: Opera. — 21.15: Škotski božič. — 21.40: Komorna glasba. — 22.40: Božične pesmi. — BUDIMPEŠTA 17 30: Lahka glasba. — i9.30: Prenos opere »Iloffmannove pripovedke« iz gledališča. — Plesna glasba na ploščah. — MBT a mora društvo v to svrho porabiti najmanj 73 "Vo. Za obtan k lahko društvo kupuje novo blago, ako je to neobhodno potrebno zaradi sortiranja ali pa da se dosože boljša cena. vendar le po predhodnem odobrenju komir saija trgovinskega ministra. Po .preteku treh mesecev, pozneje vsake trj mesece, bo upravn'1 odbor društva napravil obračun glede vseh razpoložljivih likvidnih sredstev ln to glede na višino teh sredstev za prihodnje tromesečje ©d-red'i.1 v sporazumu s komisarjem kvote za •izplačilo starih vlog ln terjatev. Takoi, čim bo uvedba stopila v veljavo, mora -upravni odbor Konsumnega društva pričeti v Bporazumu s komisarjem s sestavo načrta za likvidacijo blagovnega oddelka društvenega poslovanja v cilju oja-čanja lastnih sredstev, povišanja likvidnosti 'im čim večjega znižanja zavodovih režij. »Iz krogov upnikov se ima ustanoviti posvetovalni odbor, kakor to velja sedaj za vse banke, ki so pod zaščito S 5. Za čas trajanja uredbe starih terjatev nasproti društvu in mogoče iztožiti niti je možno proti društvu voditi eksekutivno postopanje. Konsumno društvo za Slovenijo spada s svojimi 16.000 člani med uajvečje Institucije te vrste v naši državi. V stisko je prišlo brez dvoma v zve^l s splošno gospodarsko in kreditno krizo, ki je poleg kmečkega stanu najbolj fp.rizade.la delavstvo, že v teku 1. 1931. je moralo društvo Izplačati svojim članom vlagateljem znatne vsote. Po bilanci za 31. dec. 1931. so znašale hranilne vloge 8.4 milijona Din, vknjižeue terjatve nasproti društvu 1.8 milijona Din, blagovne obveznosti 3.1 milijona Din, menjalni račun centrale in podružnic pa 8.4 milijona Din. Deležna glavndca znaša po bilanci 1.5 milijona Din. Med aktivami tvori največjo postavko račun zaloge biar ga in dolžnikov, namreč 9.1 milijona Din. Nepremičnine pa so vnesene z vsoto 3.8 milijona Din. Stanje Narodne banke Po izkazu Narodne banke od 15. t. m. se je zlata in devizna podlaga v drugi četrtini decembra zmanjšala za 10.0 na 1980.8 milijona Din (za 2.3 milijona Din se je zjmanjšala zlata podlaga, za ostanek pa podlaga v devizah in valutah). Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so se minimalno povečale za 0.2 na 1.1 milijona. Ta postavka, ki se je prej gibala povprečno na višini 80 milijonov Din, je sedaj že nekaj tednov zelo ni:zka; pred uvedbo transfer- I nega moratorija so se v tej postavki knji- ! žila dobroimetja v inozemstvu, ki so bila pripravljena za izplačila anuitet zunanjih posojil, kar sedaj odpade. 1 OBČUTLJIVO UHO In profinjeni okus so najvažnejši kritiki za radio „Kis Master4s Voice". Zato so z umetniškim duhom nadarjeni tehniki odbrani za konstruktorje radio aparatov „His Master*$ Voice44. HIS MASTEH'S VOICE aj«bi glasbo, izbere „His Ma5tsr*s Voice!44 Razne modele radio-aparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi „Tehnik" JOSIP BAN J Al, Ljubljana Miklošičeva cesta št. 20. Palača Okrožnega urada. 15243 Posojila na menice so se ponovno skr. 61a za 18.8 na 2159.0 milijona Din, dočim so se lombardna posojila le neznatno spremenila. Začasni avans glavne državne blagajne je ostal nadalje nespremenjen v znesku 600 milijonov Din. Ta avans mora država v sanMu zakona o Narodni banki vrniti vsako leto do konca decembra. Lani je bila do srede decembra ta postavka znižana že na 275 milijonov. Kakor poroča beograjsko »Narodno blagostanje«, je pričakovati, da bo država, da zadosti zakonu, ta znesek likvidirala 31. decembra, potem pa bo po novem letu lahko kredit zopet izkoristila. Obtok bankovcev se je skrčil za 62.6 milijona Dim in zmaša sedaj 4629.9 milijona D n, to je za 500 milijonov manj nego lani ob tem ča»u. Obveznosti na pokaz pa so narasle za 37.7 rta 867.6 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo v glavr.am nespremenjeno, Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu im devizah znaša 35.66 % (po zadnjem izkazu 35.68 odstotkov), kritje v samem zlatu pa 32.01 odstotkov (31.91 %). Stanje na dan 15. t. m. je bilo naslednje (v mflijorah Dm; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktiva; podlaga 1960.8 (— 10.0), od tega v zlatu 1760.0 (— 2.3), v valutah 3.3 (+ 9.2); devize, ki se ne vštejejo v podlago 1.1 (+ 0.2); kovani denar 181.1 (— 15.2); posojila ra mamice 2159.0 (—18.8); lombard 348.1 ( + 0.1); stari državni dolg 1812.5 (+ 0.3); začastni avans gl. drž. blagajne 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4629.9 (— 62.6); obveznosti na pokaz 867.6 (+ 37.7), od tega nasproti državi 9.2 (+ 2.5), po žirovnih računih 529.0 (— 43.5), po raznih računih 329.5 ( 4- 78.6); obveznosti z rekom 1435.4 (— 7.0). Gosuo^arske vesti = Zakon o podaljšanju važnosti zakona o zaščiti kmeta- ki je bil sprejet v Narodni skupščini in senatu 19. t. m., je sedaj objavljen v »Služben h Novinah« od 20. t. m. = Pred popolno likvidacijo carinske vojne med Madžarsko in Češkoslovaško. Kakor poročajo iz Prage, bo pri češkoslovaško - madžarskih trgovinskih pogajanjih v kratkem prišlo do sporazuma gied^ sklenitve novega provi7,orija, ki bazira predvsem na izmenjavi češkoslovaškega lesa za madžarske prašiče ter nekaterih češkoslovaških industrijskih izdelkov za madžarsko sadje- Ta novi provi-zorij nai nadalje pomaga prebroditi stanje carinske vojne, ki traia že dve leti. Kakor pa e podoba, ni izključeno, da bo v doglednem času prišlo do meritornih pogajanj za novo popolno trgovinsko pogodbo in za končno likvidacijo sedanjega stanja, ki je škodovala obema državama. = K°nkurz je razglašen o imovini Frančiške Bayer—Swaty, indestrijailke in posestnike v Mariboru, registrirane pod firmo Franc Swaty in pod firmo C. Pickel v Mariboru (upravnik mase dr. Karel Ska-pin, odvetnik v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru 31. decembra ob 9., prijavni rok do 31. januarja, ugotovitveni narok 13. februarja). = Dobave, Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 120 m3 lesa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kakanj spre-iema do 29. t m. ponudbe glede dobave 2000 kg namiznega olja in 4000 kg masti. dan h 25 delnic Srpsike banke v Zagrebu (kupon 1932) po 50 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nadalje čvrsta. Trgovala se je za kaso po 240 in 241, za december pa po 238. Promet je bdi samo še v 7% Blai-rovem posojilu po 37.50 in 38 ter v 4% agrarnih obveznicah po 29. Devize Ljubljana. Amsterdam 2309.85 — 2321-21, Berlin 1367.36 — 1378.16, Bruselj 796.07 do 800.01, Curih 1108.35 — 1113.85, New York ček 5731.86 — 5760.12, Pariz 224.54 do 225.66, Praga 170.34 _ 171.20, Trst 293.90 — 296.30. Curih. Pariz 20.2625. London 17.335, Nptt-york 519-12, Bruselj 71.825. Milan 26.565. Madrid 42.325, Amsterdam '206-45, Berlin 123.575 Stockholm 94.40, Oslo 89.30, Kobenhavn 89.80. Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58-15, Bukarešta 3.08. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 240 — 240.125, za december 237 — 238. za februar 203 — 220, 7% investicijsko 49 den., 4°/o agrarne 25 — 29. 6°/» begluške 34.50 do 35-75, 79/o Blair 37.75 — 3S.50, 8•/• Blair 41.50 — 42, 7°/» Drž. hipotek, banka 45 d?n.; bančne vrednote: Narodna banka 4250 do 4500, Prav. agrarna banka 254 — 260; industrijske vrednote: Gutmann 80 bi.. Narodna šuinska 30 bi.. Trboveljska 145 — 160 Secerana Osijek 180 bi., Sečerana Veliki Bečkerek 700 den-. Isis 20 — 35. Beograd. Vojna škoda 242 — 240 zaklj.. za december 2S9 zaklj.. /o investicijo Borze 21. december Na ljubljanski berzi se je deviza London danes v r'rladu z zunanjim-' tečaji ponovno okrepila, vse ostale devize, ra^en New Yorka in Curiha pa so popuščale. Avstrijski šilingi so "e v nrivatnem kldringu trgovali po 8.32—9. Eksekutivno je bilo pro- beli 115 — 52.50 zaklj., 4®/o agrarne 29 bi., 6V« begluške 35.50, 34.75 zaklj., 8®/« Blair 41 den., 79't Blair 38-25, Narodna šumska 4450 bl„ Priv. agrarna banka 260 zaklj. Dunaj. Dur.av-Sava-Jadrart 13.70, Trbovlje 21.75, Alpine - Monlan. 11-30. Blagovica tržišča «ITO -t- Chicago, 21. decembra. 7ačetni tečaji: Pšenica: za december 44 125, za marc 46 375, za maj 46.25: koruza: za december 23.123, za marc 27, za maj 28.50. -*- Winniyeg, 21. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 39.75. za maj 42.125, za julij 43.25. ^^BSSHH^^^^SHHHHII^HBMHBHBHRS MARADU + Ljubljanska borza (21. t m ) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov m bilo- Nudi sa pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. v 30 dneh): baška. 76 kg po 207.50 — 210; baška, 77/78 kg po 212.50 - 215: sremska, 79/80 kg po 217.50 — 222.50: moka 'slovenska postaja): baška >0« do 340 — 845: banatska po 350 — 355: koruza (slovenska postaja. mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 115—117.50 za december do 120—122.50, za Januar do 122-50 — 125 + Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca za pšenico čvrsta sicer nespremenjena. Promet 61 vagonov- Pšenica (76 kg): baška. okolica Novi Sad- Sombor I58 — 160; sredniebaška 159 — 161; gorniebaška 160 do 162: baška potiska 161 — 163: ladja Tisa 165 — 167: ladja Begej 163 — 163; gornjebanat. 156—158: grem-159—161: sr^d-njebaš. 78 kg 162—164. Ječmen: bal., srem-65/66 kg 90 — 97.50 O res: baški. sremsld 95 — 97.50 Ri: baška 125 - 127 50 Koru*a: baška 52 _ 54: za december 53 — 55. ra marc - mai 68 — 70: banatska 49 — 5t; sremska 52 — 54: baška sušena 61 — 63; banatska sušena 59 — 60: sremska sušena 62 — 64. Moka: baška in banatska »Og« 'n »Ogg« 255 _ 265: »2« 233 - 245: >5« 215 do 225: >6« 172 _ 18230: >7« 125 - 135: >8« 80 — 82.50 Otrobi r haški in «rpm«'n 58 - 60: banatski 56 _ 58. Fižol: baški 120. Iz življenja in sveta Glave vlade Josepha Paula-Boncourja Noht kot diagnostični pripomoček Dr. Ericih Hoffmarm iz Bonna je posvetil svojo pozornost doslej malo upoštevanem pojavu. Ce prst energično iztegneš, noht pobledi. To se kaže zlasti pri nohtu na kazalcu. Iztegnitev namreč povzroča neko spremembo v krvnem obtoku pod nohtom. Iste spremembe pa povzročajo tudi razne bolezni, Ki dajejo nohtom vrhu tega razne barve namesto normalne rožnate. Na tej podlagi ho6e dr. Hoffmarm izdelati nov diagnostični sistem na temelju nohtov Ln ni izključeno, da bodo zdravnika nekoč namesto »Pokažite jez k« veleli pacientu »Poikažite mi nohte!« Za sedaj je vsa stvar seveda komaj v povojih. Umetno srce Zgoraj od leve proti desni: trgovinski minister J. Durand. V sredi (X) Paul-Boncour pri odhodu iz Elizejske palače. Na desni: finančni minister Chercn. Spodaj od leve: notranji minister Chautemps; minister za mornarico Leygues; vojni minister DaUv- dier; minister za zrakoplovbo Painlevč temo Priprave za tretji vzlet v stratosfero Prof. Piccard, prvi letalec v stratosfero, namerava te dni odpotovati v Ameriko. V pogovoru z novinarji je povedal, da pojde v Ameriko predavat, obenem bo skušal dobiti z ameriškimi univerzami stoik, da bi organizirale nov vzlet v stratosfero. Opazovanja so namreč pokazala, da se del kcz-mičnih žarkov odklanja pod vplivom zemeljskega magnetizma proti maign-etske-mu tečaju. Ta tečaj pa leži na ameriških Maharadža se oženi s Slovenko Iz Napoli'« poročajo o nenavadni *Teči, ki jo je doŽ Tela italijanska Slovenka Bla-žica Lah iz Pule. Lahova je bila že dalj časa nameščena v oddelku za maiikiranje na italijanski luksuisni ladji »Viktoriija«* Na neki vožnji se je v tem svojstvu se* znanila z indskim maharadžo Godicem Mohamedom ka ioni rz Bave Alpurja. Maharadža se je zaljubil v lepo nver.ikerko ter jo je prosil za roko, v kar je Lahova privolila. Maharadia je odpotoval r Indijo, njegova nevesta p« urejuje svoje zadeve doma v Puli. Službo n« ladji bo v kratkem zapustila, njeno most*" p>a dobi njena sestra. Lahova se bo nato odpeljala v Indijo, k jer bo sva tiha Drama v planinah V Fe'dfkinohu je bil obsojen mizarski pomoon;ik Ludovik \Vild na osem let ro-rvje. Obtožen je bil, da je povzročil smrt svojega prijatelja Untervvegerja, s katerim ga je vezalo dolgoletno prijateljstvo. Wi!d in Untenveger sta odšla letos 4. septembra v plan ime. Unterweger je imel ljubeznivo ženo. v katero se je zagledal \Vild in jo je tudi pripravil do tega, da 6e je možu izneverila v zvestobi. Na turi je hotel Wild dokončno obračunati s prijateljem Untenveger je rad imal očnice. Prosil je Wiilda. naj ga priveže na vrv in nlot tekmovanja res zadovoljiv ie da v velikem številu po-seča tekme, katerih dobiček gre v obče koristen name® podipoare brezposelnim igračem sodekijočih klubov. Smučarski tečaj na Blokah. Smučarski tečaj za začetnike in za ostale smučarje bo priredil smučarski odsek d k. f. d na Blokah. Tečaj bo vodil priznani smučar g. Marij Žigcn iz Skofjelcke za časa božičnih in novoletnih praznikov. Za časa tečaja je preskrbljeno za stanovanja in prehrano po ugodnih cenah v gostilnah I. Lavrič in I. Lenarčič v Novi vasi. Zve/a do Blok prav ugodna z avtom iz Ljubljane do Ce?no* varja ali pa z vlakom do Rakeka in Vel. Lašč. Točen dohod bo objavljen. Bloški teren je posebno za začetnike brez nevarnosti. Preskrbljeno je za dobrega smučarske' ga učitelja. Prijave je treba poslati takoj na na-slov »Smučarski odsek d. k. f. d. na Bjokah. Smučarski tečaj SPD pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru- Od 25. t m. do 1. januarja. Dobrodošli vsi gostje, prostora v hotelu in okolici dovolj] tudi za razvajene smuči rje Krasna vežbališča ob jezeru s pogledi na zasnežene gore v neposredni oko ci prostrane planine vabijo izvežba« ne smučarje na izlete. Prijave sprejema pisarna SPD ali pa gd. Menca Jerajeva, oskrbnica hotela Sv. Janez ob jezeru. Oskrba ra dan v zakurjeni sobi 65 Din, Sani in tečajniki 60 Din. Avtobusna zveza od vlakov, pošta in telefon v hotelu. Smučarski klub Dovje-M«jstrana bo priredil ob praznikih d v a smučarska tečaja za začetnike in izvežibane od 26. XII. — 1. I. 1933 in od 1. I. — 7. L 1933. Vstop in izstop vsak čas Klub preskrbi vso cwkrbo (hrano in kurjeno sobo) po prav zmernih cenah Prijave je treba poslati tajnici kluba: Minca Rabič. Mojstrana, hotel Triglav, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Tečaj bo vodi! po JZSS priznani učitelj. Po želji se laffco dobi posebni pouk. Smuški odsek O. P. D. Ratefe-Plaidca bo priredil ob priliki otvoritve nove ska* kalr.ice 26. t. m srnuško tekmovanje v kombinaciji, in sicei: črnuški tek na 10 km in smuiške skoice. Start ob 10., žrebanje ob 9.30 v dvorani prireditelja. Priče-tek :kaka!ne tekme ob 14.. žrebanje ob 13.30 na skakalnica; prijavnina Din 10. Najboljši klub v kombinaciji prejme lep prehodni pokal, prvi trije v teku in prvi tr: e v skokih pa častne prizn-mice Tudi učitelji priredg svoj smučarski teža j in sicer od 27. t. m. do 1- januarja v Mojstrani Prijave sprejema do vključno 26. t. m.: Eksfcurzrijski odsek JUU, Ljubljana, Frančiškanska ulica- Dnevna oskrba bo 40 Din Informativni sestanek bo 27. t m. ob 10. istotam Tečaj bo vodil uči» telj France Rus iz Radovljice Smučarski tečaj na Jezerskem je preložen na poznejši termin, čim zapade nov sneg. Natančnefjlša pojasnila bodo pravo-ča=no obiavili dnevniki — Badjura. Službeno iz Sekcije Z\TS. Redni mesečni nle-nami sestanek save7rih sodnikov bo r petek 23. t. m- ob 20. v restavracij Slon. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 19 naprej strogo obveztn trening za orvo skupin" ŽSK Hermes (službeno). Po rfdepu sejf u. o. 15. t. m bo redni letni oblini zbor ki-iba 6. januarja ob 8.30 dop- v dvorani pri »Kersiču« v Šiški Vse samostojne r,-odloge je v smislu pravil kluba predlo« žiti nafds^dnik. DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 22.: Voda. Izven. Petek, 23.: Zaprto. OPERA začetek ob 20. Četrtek, 22.: Manon- C. Petek 23.: Zaprto. Sobota, 24.: Zaprto. * Premiera operete »Pri belem konjička«. Veseloigra tega imena je desetletja osveževala s svojim zdrav m humorjem dramske repertoarje vseh evropskih gledališč. Za našo izvedbo imamo predvsem izredno dobsr in prav posrečeno lokaliziran prevod, ki postavlja v»p dee g. Lavrič kot solieitator Kaiser Glavni ženski ulogi igrata Baranova in Bučarjeva, glavne moške uloge pa Lavrič. Kune. Košak in Petrovčič. Ker bo to najbrž edina uprizoritev te veseloigre v tej sezoni, opozarjamo občinstvo, da ne zamudi prilike. Prodaja vstopnic bo odslej red-no od vsakega četrtka dalje v Mestnem domu pri dnevni blagajni od 10. do 12. in od 15. do 17. Na Silvestrovo uprizori oder v režiji g. Karusa burko v treh dejanjih »Drzni plavač« s Košakom, Gnidovcem, Lavričem, Baranovo in Bučarjevo v glavnih ulogah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 22.: Zaprio. Petek, 23.: Zaprto. (Generalka za Belega konjička.) Sobota, 24.: Zaprto. Nedelja, 25. ob 15-: Celjski grofje. Znižane eene. — Ob 20.: Pri belem konjičku. Premiera. Povišane cene. Izven. Ponedeljek, 26. ob 15-: Boccaccio. Znižane eene. — Ob 20.: Pri belem konjičku. Povišane cene. Izven. * Premiera operete »Pri belem konjičku«:, najuspelejže in najbolj privlačne operete najnovejšega časa, ki jo uprizarjajo povsod z največjim uspehom, bo na prvi božični praznik ob 20. Glasbeni part je poln najnovejših šlagerjev, vsebinsko pa je delo zabavno, kot redko katero. Uprizoritev pripravljata kapel-nik Herzog in režiser K. Bachmann kot gost pomnožen zbor, skupaj blizu 80 oseb. r Sočno Mm Vam je neobhodno potrebna, ako hranite, denar doma z 2 ključema št. 1 (17 X 13 X 9 cm) . Din 100,— št 2 (20 X 15 X 10 cm) . Din 120.— št. 3 (25 X 19 X 10 cm) . Din 160.— št. 4 (30 X 23 X 13 cm) . Din 190.— Pošilja po povzetju naravnost iz tovarne ZEPHIR d. d., Subotica PoStnlna ln pako vanje že u računano v ceni. 1523"; Kako so postali Vaši zobje tako 'lepi? Oni izzivajo poljub. Ako so VaSl zobje zanemarjeni ln ako je Vaš dih zoprn, tedaj »e varujte smejanja! Takoj si osvojite znanstveno postopanje, ki daje zobem sijajno belino: en centimeter KOLYNOSA na suhi ščet-kici, dvakrat na dan. KOLYNOS odpravi madeže, osvežuje usta, dela dih vo-njiv. MO-6 KOLVNOS antiseptično sredstvo, mji*d»ti>ejie sredstvo n aegvr*-bj. sob. En centimeter »doertuje. LJUBI__3ANIA GRADIŠČE ST <3 Največja Izraba kuriva z Izrabo celotne kurilne ploskve. Peč za veli-ke io največje pro store RAPID pa tentirana. 0o 50% prihranka na vsakem kurivu. 60 mm močna, z ležajl in spojkami, cca. 20 tek. metrov, se IŠČE. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Transmisija«. 15313 h**' '.v .... ..-.-..- ' ; ZAHVALA. Ob težki izgubi moje iskreno ljubljene, prerano umrle soproge, gospe Alojzije Melanšek se vsem, ld so me tolažili ln z menoj sočustvovali ter spremili blagopokoj-nico na njeni zadnji poti, najiskrenejše zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam tem potom obema gg. zdravnikoma, čast. g. župniku iz šmartna, gasilnemu druStvu za njegovo polnoštevilno spremstvo, sokolskemu društvu ter obema pevskima zboroma za podane žalo-stinke in končno vsem onim, ki so počastili blagopokojnico s cvetjem in venci. Tisočera hvala! Velenje, dne 21. decembra 1932. 15303 FRANJO MELANŠEK tftdecu feo&arda Vsem sorodnikom ln znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila dobra mama, stara mama in tašča, gospa Josipina Rožiiei roj. Pucelj zasebnica po kratkem mučnem trpljenju. Pogreb drage rajnice se vrši iz mrtvaške veže splošne bolnice na Zaloški cesti v petek, dne 23. t. m. ob pol 3. uri popoldne. Ljubljana — Graz, dne 21. decembra 1932. Josipina Železnikar, Bo rta Rogler, Marija Malovac, hčere — Ivan Železnikar, trg., Gregor Malovac, slikar, zeta. Vsi vnuki in vnuk in,je. je sijajen roman, Ki ga morete Citati ie s pritajenim dihanjem. Povede Vas v Čase velike revolucije. Din 35.—, vezan Din 45 Naroča se pri upravi »Jutra«. Cenjena gospodinja, UPORABLJAJTE TUDI VI Z ZAUPANJEM DOMAČE PRAŠKE ZA PECIVO SAJ JAMČIJO ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST. ^041 dokazano v milijonih po vsem svetu razširjen POZOR! POZOR! CHEVROLET ORIGINALNI NADOMESTNI DELI Vsi stalno na zalogi EDINO LE Pn avtoriziranih GENERAL MOTORS delavnicah: '3a*> A. MARINI, »laribor, Tržaška c. 16. Telefon: 24—07. DESA d. z o. z. Ljubljana, Dunaj«J » » » » > > > > > > » > » > » > > > > > danes 8.— 8.— 9.— 10.— 14,— 11.— 26.— 28.— 32.— 26.— 28.— 32.-40.— OPERNA KLET Gledališka ulica 2 15317 Morske ribe, fine, za naslednje postne dni v veliki izbiri: ribji rizotto iz skampov in datljev. CENE NIZKE. OPERNA KLET, Gledališka uL Z, točilnica Celovška e. 44. MmjM Cene malim oglasom Zenttvs to dopisovanja, vsaka »ocd* Din L— ter enkrstns prt-tfojbins sa Ufro ali srn dajanja naslova Din i—> Oglati trgovskega M reklamnega tnačaja: vsaka beseda Dtm J.—% Po Dut I/— sa besedo ta vračunajo nadalje val oglasi., ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto*, aKapital*, »f najame. »Posest*. ».Lokali«, *Sf» movanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, mInformacija*, mživa/i*. mObrt* tn »Les« far pod rubrikama »Trgovski potnikie In »Zaslužek*, če ta t oglasom nudi satlužek, oziroma, ta ta liče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama Oče zaslužka ah služba, plača ta Za odgovor v znamkah vaako besedo 50 pm. Pri vseh oglatih, ki ts zaračunajo po Din Ista besedo, ts earačuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi metalnega enačaja te računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina ta kitro ali ta dajanfa naslova pri oglasih, ki te taračunajo po 50 par sa vsako besedo, snaia Din i.— NaJmanfU znesek prt oglasih po 50 par ta besedo, fs Din 10-—» »rt oglasih po I Din sa besedo pa Din 15.—. Vsa pristojbine sa tnale oglase fe plačati pri pred a p naročila. kh h vposlati v pismu obenem t naročilom Oglase za božičnonJntro" bomo sprejemali samo še do jutri do g. ure popoldne Da bodo gotovo priobčeni, jih naročite že danes ali pa jutri v dopoldanskih urah. Oglasni oddelek „Jutra44 Kdor iSče ate® p*>t-nika, f>':af» za vsako beeedo 50 par; ta dajanj« naslova ali za iifro S Din. — Kdor sprejema potnik«, p'.a-Sa besedio po 1 Din; dajan;« naslova ali za Šifro na 5 Din. (o) Zastopnike prof. vimokt proviziji ta potnika s stalno plačo »prejme zavarovalnica. Ponudbe ' na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zavarovalnici«. 5;»7S-5 Dva zastopnika r -n&r&O provizijo, iščemo za nov predmet in nov nabili prodaje. Naslov v osia&nem oddelku »Jutra* 52188-5 kits»»>;» 1 Din; ut dajani« naslova ali za Šifri 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plaža jo vsako beswlo 50 par; za šifro ali za dajani« naslora 3 Diu. (4) Nemško konverzacijo in pouk d i h izobražena gospa P° 10 Din za aro. Poljanska cesta štev. 13.'II — evo. 52002-4 Pouk v vseh modernih plesih daje pleffti učitelj. Gre tudi na dum. Naslov pove oglasni oddelek »jutra«. xm-4 Za smučar, čevlje im gojaerice iSčem dobavitelja — s-tro.kovnja.ka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Športni čevlji«. 52205-1 Brivsfkega pomočnika za jzpo.maga.nj« dne 23. to 34. decembra, s hra/no in stanovanjem v hiši »prejme Dragan Lisac, Hrastnik 52228-1 Igrrlca 3 sto 'o harmoniko, ¥?esn za gostilno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-«. 52219-1 Posredovalnica Ogrinc, Miklošičeva e. 28 potrebuj« reč natakaric, služkinj in kuharic. 52260-1 Radio Vsaka beseda 1 Din; aa dajanje n*«k»va aH Šifre pa S Din. (9) Oglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; ia da je aa-slora ali za Šifro 5 Din. — Ogla« socialnega »načaja p« vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (8) Vsaka beseda 50 par; j u dajanj« naslova aH I « šifro na 3 Din. (1) I Pek, vaienca poštenega. treznega. sprejmem z 22. d°eembrran. — Na»lo«v v ojia*"'*™ odde ku »Jutra*. 531251 Iščem šiviljo ki j« po možnosti končalo dvorazredno obr'no šolo. Predno« imajo tiste, ki *o ž- konfekri :noiraie štet nike. Ponudbe na og-'asn' oddelek »Jutra« pod šifro »Izven L;tib!"*ne«. 52006-1 Služkinjo pošteno iti nrid.no. t 5 č e Tr n.jihna učiitel^ka rodbina 8 1. januarjem. Pismene po-uudib« na nas'ov: V. M.ikarovič. Krka Dri Stični. 52172-1 Plačilno natakarico pridino in perfektn.o. kav eije z-možno, z znanjem BPnSSne, ■•'vejme.m g 1. januarjem 1933. Ponudbe e siik-o in spričevali poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Plačilna«. 52332-1 Kupim kn]ige Meksim Gorkij: »Foma Go-rdjejev« (izšla v »Slovanski knjižaioi t Gorici pred vojno); Zola: »Tri novele« (morda una knjiga kak dnjg na»;ov. Ori-2-;nalen novelt Nsi» Mk-onlin, J«eqnes Dr. mori r) Chamipol: »Mot Simone«, (izšla v Lepos-lovni knjižnici); Vlad. Levtt.ik: »Svo boda« Cl>!o5iira. izšla pred vojno). Knjige naj bodo po možnosti dobro ohranjene in čisite. Ponudbe t navedbo cen-e na oglasni -oddelek »Jutra« pod šifro »Vezava postranska «va.r« 52004-8 Radlio-aparat 3—4cerm, nove tšpe; dobro T-hr ».njenega kupnm. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Ka-kn«. 5203S-9 Trioevni radio amodni lup&rM na mrežni priključet. aknmuiator — -vse akora.j novo. poceni proda Korak Jos., Poljanski nasip Sterv. 12/11. Oglodati med 13. ia 15. aro. 52234-9 Štiricevni radio s 4 potoiim el. ma^. z v nt mikom na.prodaj po zelo nizki coni. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 50236-9 Prad<*m trg. nm4aj* po 1 Dob beseda; za da jan j« ftaslova ali ta iifro 3 Dia. — Oglasi »ocialorga »uaiaja vsaka boeeda 50 pa>r; sa dajanj« oaaLor* ali sa mfno p« 3 Din. (6) Vsaka boeeda 30 par; za dajanj« nasjoiva »!i za šifro pa 3 Din. (2) Dekle z dežele išče službe pri dobri družini v Ljubljani kot pomočnica pri gospodinjstvu. Zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Dolenlka«. 519C3-2 Dekle vajeno gostilne, želi mesto natakarice v Vs'j$i gostiJni, eveniit. gre budi v pomoč ;rr*.podi.Tiij — proti majhni olaiM. Zna todi Si-vaiti. N.is'ov v (^'asin^m oddolkti »Jt»tra*. 53173 2 Samostojen vrtnar 36 let star, n^o-ž™ jen, i dobrimi ipnič-evali ;n 16 letino prakso, išče »talno službo. Nastop! lahko takoj. Naslon r oglasnem oddelku »Jr.t-a«. 51605-2 Fige in slive za žganjekuho po ntekili aemah oddaja ivao Je) »Am, Dwblj«-na. Emonska cesta ttev. 2. 372-6 Čevlji na obroke »Tec-ipo«. Gledališka ul. 4, Maribor, Slovenska al. 18 ;o Celi«. Dečkov trg št 4 51S87-« Kočije landaner. bruna, sank« in konjiško opremo proda Špedicija Turk v Libi ja ni 5040B-6 Drsalke od 90 Diu dalj« m eanie kapite ogodno pri tvTdki Fr Stapica. želez ni tva — Lit) b( iana, G«©poevetsk» e. it. 1. 50069 Lepo avbo lestetvce im draga bo.žiftrv« danila proda Airrtiik va r-i ja't Tiaia«, Sv. Petra cesta 4. 5019i>6 2 leopardovi koži krasni, prodam. Naoov v ogla*n«n oddelku ».Tnit.ra« 52204 6 Učinkovita sredstva varftniih goepodinkj r*b krizi mndn protii 10 E>im. Ga ran tira-m m dovolj i vo«. si e er vmem demar. M. Tomaži®, Ljiubljaua-Diivada štev 2! 5231(1 Lestenec ia jodllmioo. elegaintea — ugodno prodam. Naslov v ocaeoem oddelku ».Tn,»*« 52250 6 t-.tijiaj' Kice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL j 152 Z grozo je svečenica zrla na moža, ki sta se borila v nizkem, obokanem prostoru pod da rit ven o sobano. Častilec solnca Je napadaj z deseterno močjo, kakršna je po navadi lastna norcem. Njegovo živalsko rjovenje se je razlegalo pod obold. A zdajci je La opazila,, kako je rešitelj zgrabil nasprotnika za grlo in nagnil njegovo glavo nazaj. Svečenik se je sesedel, in Tarzan ga je pahnil od sebe. Fotoaparat Ift X IS. Ana«tr;gm-at, 1:8.9 [ i fcompleitesn, dobro ohranjen I poeetvi naprodaj. Vprašati t v za/vaTOvalnici »Triglav«, i Dvofaikova 8. 53313-6 Trgovsko opremo me podeljuje: »Kreditna zadruga«, Lji*b!ja.na, poštni preda. 307. Sprejme za^tov nikol 286-1C 15.000 Din posojila iščem proti prvn>meeitni vik.nij.iižilK tla leLeiua prilika 222«. 53198-20 Na Senovem pri Rajlienburgu v bliftimi rudnika naprodaj aromdJirano poeestvo v 'meri 12 ha, s hišo, 6 giospodansikrlmii pot-Mopjii in vsemrl pri.uklinami. Lepi vinoor-a dS i.n snid.onmrjak3. Cena 200.000 Din. — Po mid.be na nota ri jat v S"v. niči. 53183-20 - »jT, i V Sevnici ali ▼ Šmarja pri Sevale! kupim takoj h&o ali eta.vbno parolo. Vzamem tAidi hršo v najem. — Po-mid)be na notarijat t Sevnici. 58182-20 Hišo v Ljubljani tudi samo polovico, ali eno nadstropj« večje hiše kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 140.000*. SG&iS 20 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: ia da janje naulora ah' za iifro pa 5 Din. (12) Kompletna Jedilnica miza, ki M da raztegniti, 1 velika in 1 majhna kredenca, 6 stolov io 2 fotelji, skoro aaro, naiproda.j v Beetbovtxm udici 4/III. Ogledati mod 18. in 19. uco med tedmom. ob nedeljah im praznikih pa med lil. in 12. uro. 531-17-12 Mizarji, pozor! Takoj fcupim lepo, popoi-n>r»ma novo, moderno spalnico proti gotovini. Ponudbe na opisani oddelek »Jutra« pod *»a6ko »So lid.no delo*. 53069-12 Oblačila Tovarna čevljev pnoda proti vi»o4emu popusta ooem ervo-joh kom-fietnih pciruž/nic s le^i? v kalenh je v vsadii za 50.000—100.000 Din blaga. Proda »« tudi proti hra-nilnim knjo iicajn. Vsaika trgovin« »e laJvk« vodi naprej. r"o-n ud.be na ogi as. oddeiek »Juitra* pod iifro »Ugodna priiika 909*. 52180-19 Stanovanje Vlaka beaeda 1 Din; aa dajaoj« OMfava aH u iifro pa t Dia. (2U) Trg. oglati po 1 Din beseda; M dajanj« na »lova ali za šifro 5 Dir Oglat! »ocialnega tna čaja vsaka beseda £0 par; ta dajanje naslova ali m iifro 5 Dia. (18) Damske obleke dobro ofaramjem« naproda Naslon v ogasjiean odd« ka »Jutro*. 50197 13 Nova črna suknja za polovično cemo naprodaj v Gregorčičevi al. liVI 522125-13 Nov damski plašč najnnodernojši, z rieokiim »Persianer* onnratn/tlkom — sredinj-e velikosti, proda Maks ZubuJc.ovišeik, Celje. Oanikarjerva aJica. 53352-114 fF najem Vsaka bsaed* 1 Din; ta dajanj« oaoiova aH t« iifro pa S Din. (17) Pekarno v trgu Slovenije oddam takoj v trnjem proti odkupu in vomita.r;«.. Naslov v og!«? oddelk« »Juitra*. 53184-17 Pridelki Vsaka beaeda 1 Dmi za dajanje naslova a« za iifro pa 6 Din. (33) Prodaja pristnih ljutomerskih vin lastnega vinograd« »d 50 1 naprej. Cena najnižja io blago najboljše. Flori-jamska irfica 37, pri Tigro — med 16. ia VI. airo vsa fci dan. 52055-33 Sveža jajca komad po Dn l.lfi nm<15 veletrgovina Ed- Surnaiiz, Pristava. 5S4.29-43 Vsaka bt»eda l Dtu, ta laja.nj« naslora ali u iifro pa 5 Din. (15) Odpadke od žage dobro osušene, kratko žagane, prodaja v vsaki množini Tvan Slška, Metelkova al. 4. 51904-15 Črešnjevih plohov več m', 5—10 c>m de-belih. od 2 m doliine naprej, snshe, boljše kvalitete ne grča. ve, kupimo. Ponudbe saimio hz prv« rJutra«. 51867-21 Pristopajte k Društvu sUnoraajickiJ) najemnikov, Vegova al. 8. 373-21 šdrfsob. stanovanje komfortno. samsko stanovanje ter aračne in srede pisarniške prostore odda zavarovalnica »Du-mafv* v «v>ojS palaSi na Aleksandrovi cesti. Iofor maci.je «e dobi-jio tetotam v družbeni pisarni. 58119-81 Enosob. stanovanje *«kog oddaan v Rožni dolini, oe«ta VIII štev. 1*. 51997-31 Sobo in kuhinjo oddam. Ptrul« 6, Ljiobljana 52187-21 fUf dotOru-. Stanovanje 3 ali 4 sob. s kopalnico in vsem« pritik linami od dam po zelo niskn ceni s 1. jaimiarjem ali februarjem. Oficirji ki držarro! uradniki 10% eoneje. — Naslov v oglasnem oddež-ku »Jatra*. 53168-21 Lepo stanovanje »Obe m kn}»nje takoj oddam Ob LinW.janwn št. 25 (Kodeljovo). 52244-91 Stanovanje »obe ln kiihitije, v parterjn oddam« L januareim v oddam l i. januarjem v 52257 21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; ca dajanj« naaiora ali sa šifro 3 Din. (21-a) Stanovanje tri- a M iti trisobno, ižčeaj s 1. februarjem v mrestu ali na Miirjn. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Cia«x. 51642-21/a m Vsaka beaeda dO par: m dajanj« netior« ali ta iifro 8 Dia. (2S-n) Opremljeno sobo toplo, i i 6 « intotigentec gospod. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra.« pod šifro »2!2«. 5J214-23/a Prazno sobo z vso oskrbo, za sina te hčerko s 1. febru- airjom pri d^-bri obi-tdji. — Pomiudho z naivedibo cene pod »načko »Visokoeoica« na oglasni oddelek Jutra. 53001^3/a Sobo išče gospod za 26. im 26. dec. P.>r>udl>e ne og:a«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dva dmi«. 52316-23/8 Sobo odda Vsaka twa«da 50 par; m dajanj« naslova ali ta iifro > Din. (2S) Lepo mesečno sobo popolnoma eepariramo — t prostim vbodom iz »top njie. twto in »olnčn-o i eno afi dvema postajama v r f 11 tik Tivolija takoj oddam stalnim i® boljšim osebam. Dijaki sključeni. Vprašati v Knafljevi al?©1 it. IS/H. 58550-J8 2 opremljeni sobi oddam i novim leitom. — POHtvo m r GrAditšču 1)4. priltličj« loro. 52196-23 Lepo sobo pra»no ali opremij eoo oddam v Bara gori ulici 9/1. 52316-33 Opremljeno sobo v »edini mo«a oddam takoj »oliv r ogiasnom oddolkn »Juitra*. 52318-33 Dosmrtno oddam opr«mJj«»o sobo t-meuno, ki Aa 10—16.000 Din. Na-oglasni oddelek »Jutra*. 5tS4il-23 Dopisi** Pisalne stroje nove im rabljene, po im-er-niih cenah nudi Omerza. Ljubljat]«, Tynševa c. 6/1. 52302-29 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali z« Šifro d« 5 Di.n. (30) Vsaka beoeda 2 Din. ta dajanj« naakrva bH atn pa t Din. (»4) Gdč. Vekoslava nemogoče tvidtnje. Pišite I Tomo. 53249 34 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; ta dafenje naslova ail t« Šifro pa 5 Din. (26) Dvoton. harmoniko lepo m dobro zelo poceni prodam. Lepo darilo za bo*ič. VpraAati med 12. in 1 ter od 7. are naprej v M<»t«h. Tovarniška ulica St. 37. visoko pritličje. 53164-36 Harmoniko z oktavo trevrstoo, zelo dobro Oihra njeno, kompletno s ko^ 6kom ogodno prodam. Na s'ov pove oglasni oddeiek »Jutra*. 52049-26 Kratek klavir kriEem struna n, z lepim glas^o-m, proda Ba;de. Go6pos-%-H»ka 12. 53207-36 Gramofon, plošče nemške, komad po 15 Din dobite v Tavčarjevi ulici it. 1/1/1, levo. 52226-26 Neveste! kuhinjsko posodo Ze Vašt matere »o kupiile pri meni. ko so se možile in druge g.nvpodinjske po trebščine. Obrnite se za upao tudi Ve na moyj ro, solidao tvrdko in vse ža-vljenje boste vesele in zadovoljne! — Fr. Stn.pic« trg. z želeisnino. Ljubljana Go&posrvetski cetta štev. 1. _ 51617 Damslco fruir2nje ter vsa dela v tej stroki »e izučile v kratiecn do samostojno nsposobjenoeti. Zahtevajte po-jesnila. — Franio R o i i č. L'ubi jw-na VU. 53227-30 Prodajam na hranilne knjižice razno kuhinjsko posodo, oe-obito opreme za neregte razno okovje z^ mizarje in vse v želeminsko stroko spadajoče predmete. — Stanko Florjančič. že.l"zni-na. Sv. Petra cesta 35. 5d220-30 Vsaka Oeseda l Din. j za dajanj« uasiova ali I za Šifro pa 5 Din. (37 j Nov planino poceni prodam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra« 52346 26 Živali Vsaka beseda 1 Din. a dajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Din. (27 1 aH 2 opremljeni sobi odda« pri Telefon m kopainiva. Ntsiov pove ogiami oddelek »Jntra*. 52071-28 V lepo sobo v bl^flSni banske uprave sprejmem 1 alt 2 oeebi (tudi dijake a3i dijakinje) vso o«skrbo aii brez. Ko palmiria. klavir in centralna bnrjarra. Narfiorr pov« oglasni oddeiek »Ju.tra*. 53140 28 Kabinet (»rketom m elektriko oddam solidni 9*ebi e 1. januarjem v Kriievniiki nHoi V. 71. 52317-23 Opremljeno sobo v mira' ulici blizn centra oddam '» januarjem 2 gmpodoma aH gospodičnama Naaiov pev« oglasni oddeiet »Jutra*. 53169-23 Lepo sobo v bi ift nI obrtne lok oddam 1 ali 2 gospodoma, gospodičnama. Mir. »ed njeio'cemt ali tako«ske SiSci, ieiozmkairiova St. «. »199-29 Pietiini stroi »Regent««, skoro dot, fci pirte veakovTBfine (>lel«n. n«, poceni prodam Naelov v oglasnem vddelku JuCia 53175 29 Singer šivalni stroj pograzljSv. i oki>g!im ISol ničk"-m naprodaj v Spod nji Stflkf, 2»!e«wiarjev: 6 53595-29 Prvovrsten koruzni in činkvantin ZDIiOB ter korezno moko kupite najceneje le pri Pavlu Bertoncljn valjčni mlin DOM2ALE Vse, kar n dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. dob: aanea v tei terikih časih še najlažje vsak, če ai doma opremi domačo pletjlaico. Damo teikoče vsa komur deiio s teim. ia mu odk t»pu je mo izd-e! a n« pi« teiim e, dobavlja mo prejo in itpla čujemo m ezdo za pletenje, kar do tazuj-? mnogo za hvalnih pisem. 6e hočejo deiaa in zaslužiti. obrnit« se zaupno za g'a tisrrospekt« na tv-rdk o: Domača pietarska industrija Josip Kaldi Slartbor. Trubar jeva 2 odd. 6. Oglejte si! zalogo moških klobi>-kov. Krasna Izbira, nizke cene, preoblikovanje 25—45 Din. FRANC BERNIK družba z o. z., Dunajr-ka ce^ta 14, vhod poleg trgovine Agnola 15250 Naznanilo <>e-. me j« vijmdoo obvo- stiti cenjene goste, d« se® prevzela »GRAJSKO KLET« kjer bom vedno postreg^ z dobro kapijnoo ter tart-iimd in gorkiimč jedili. —. Priporoča se Aagei« Vert* 15315 /elika izbira vseh snežnih čevljev, ga-loš in škornjev »Tre-torn« ter drugih znamk pri ALEKS. OBLAT Ljubljana »v. Petra cesta St. 28. Božične reklamne cene krznenih plaščev in kožuhov Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana