Ameriška Domovi ima ho š> ^ ’ fy yt'Z. ?eAM m SPIRIT U«OU^®€Offtf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 26, 1968 3LOVCNIAN g«0ft»tlM8 MCWSPAft^ ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem© po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom- ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti ko-ristnega- Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Podpore brez nadzora Zvezni oddelek za socialno skrbstvo je predložil, naj bi prosilci dobili podpore brez sedaj obveznega pred hodnega pregleda. WASHINGTON, D.C. — Kdor sedaj želi dobiti podporo iz so cialnih sredstev za kritje vsakdanjih potrebščin, ki jih sam ne ■toore kriti s svojimi dohodki biora vložiti prošnjo, navesti ce-vrste podrobnih podatkov, na-pa počakati, da so ti preverjeni. šele, ko je tako vse v redu, dobi podporo. V zveznem tajništvu so prišli do zaključka, da je tako preveravanje podatkov na prošnjah nepotrebno ali vsaj ne neobhodno nujno. Trdijo, da so pri pregledovanju v preteklih letih dognali, da bilo le nekako 2% prošenj takih, da jih je bilo treba odklo niti, ker prosilci niso imeli pra-viee do podpore. Sedaj porabijo Uslužbenci socialnih oddelkov °d 70 do 95% vsega časa za preide in preveravanje prošenj, a čas bi lahko porabili veliko °ristnejše, če bi pregledovanje košenj opustili in izvajali le poskusna overavanja, prošnje bi Hit; sprejeli kot pravilne, kakor . tro bi jih prosilec podpisal in Rjavil, da so podatki točni. Nasprotniki tega predloga o-°2arjajo na dejstvo, da je na-ahčen pregled prošenj za pod-°re iz javnih sredstev v Wa-j. kigtonu, D.C., pokazal, da oko-40% tistih, ki so jih socialni Navei označili za upravičene 0 Podpor iz javnih sredstev, do ^dpor dejansko ni bilo upravi-v?nih. Kakor hitro bi bil opu-l^eh podroben pregled prošenj, se število teh brez dvoma na-0 Pomnožilo ^ vezno. tajništvo je predvide-v’ bo novi postopek stopil j Veljavo z novim proračunskim torej 1. julija 1969. Konč-V 0c^obitev o tem bo pri novem jJ^ku in seveda pri predsedni-ar. NT. Nixonu, ki bo 20. janu-Prevzel vodstvo dežele. Deset glavnih mest ^LEIGH, N.C. — Severna glav°^na ^rna sedaj že deseto ton n° mesto. Prvo je bilo Eden-H ’ «ato po vrsti New Bern, ^alif’ Wilmington. Hillsboro, Vju' ax> Smithfield, Fayeette-1 Tarboro in Raleigh. Javen nastop zmernih šrncev profi skrajnežem NEW YORK, N.Y. — Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev (NAACP), ki predstavlja veliko večino zmernih črncev v naši deželi, je nastopila odločno in jasno proti “mali manjšini črnih skrajnežev”, ki se zavzemajo za sovraštvo in nasilje kot sredstvo v boju za črnske pravice. V novembrski številki svojega glasila “The Crisis” poziva u redništvo v uvodniku črno večino, naj “glasno in jasno” nastopi proti kričavim zagovornikom ločitve res, rasnega sovraštva, antisemitizma, strahovanja in nasilja. Večina ameriških črncev je še vedno zmerna v svojih rasnih nazorih, pravi NAACP, toda manjšina ji skuša vsiliti svoje skrajne nazore in jo z nasiljem in strahovanjem pripraviti do tega, da jih bo upoštevala. “Naj bo znano, da pridigarji sovraštva, glasniki poraza, ki se ne upajo spustiti v odprto tekmo, zmerjalci, ki nadomeščajo razloge s priimki in gesli, nasilneži, ki gonijo črnsko mladino, v smrt v brezplodnih streljanjih s policijo in vojaštvom — naj bo znano, da ti vodniki ne govore našem imenu,” pravi članek omenjenem listu. Volivni fondi povzročili republikancem težave WASHINGTON, D.C. — Po zakonu morajo odbori, ki nabirajo denar za kandidate za predsedstvo, poročati uradu predstavniškega doma, koliko so nabrali denarja za svojega kandi data. Prvikrat morajo napraviti prijavo najmanj 10 dni pred volitvami, drugič pa najmanj pet dni. Urad pa potem te številke sporoči javnosti, da volivci vedo, kako so posamezni kandidatje financirali svoje propagandne stroške. Nixon je imel kakih 20 odborov za nabiranje denarja, vsi so pa zamudili rok za prijavo, to so sedaj ugotovili v uradu pred' stavniškega doma. Morali bi biti kaznovani po zakonskih predpisih, postopek pa mora uvesti federalno pravosodno tajništvo. Tam pa še ne vedo, kako bi se izmazali iz zadrege. Nixon bo kmalu postal predsednik, demokrat je se pa razburjajo in trdijo, da bi volivci volili drugače, ako bi pred volitvami zvedeli za številke. Pripomniti je pa treba, da se je glavni republikanski odbor držal predpisov. . Uradne številke za oba druga kandidata še niso objavljene. Cenijo, da je Humphrey porabil okoli $8 milijonov, Wallace pa o-koli pet. 20 republikanskih odborov je pa nabralo približno $15 milijonov. Največji ledenik OSLO, Norv. — Severna Norveška ima edina v Evropi ledenik, ki sega od gorskih vrhov prav do morja in se tudi v tega izteka. Londonski zvonik Big Ben se je začel nagibati LONDON, Ang. — Kdor je bil v Londonu, dobro pozna zvonik Big Ben. Je za London taka znamenitost kot bazilika sv. Petra za Rim. Med vojno je imel srečo, da ga ni zadela nobena nemška bomba, zato se je Londončanom še bolj priljubil. Sedaj so ugotovili, da se zvonik, visok 316 čevljev, še zmeraj nagiblje na stran reke Temze. To za zvonik še ne pomeni nobene nevarnosti, kajti v vsakem stoletju se nagne komaj za en palec. V tem pogledu ima več sreče kot znani 180 čevljev visoki zvonik v Piši v Italiji, ki se je nagnil že za več kot 16 čevljev. Ministrski predsednik Černik prešel med zmerne? PRAGA, CSR. — V političnih krogih živahno komentirajo ministrskega predsednika Černika. Ves čas sedanje krize je ostro obsojal moskovsko politiko, se daj se pa menda nagiba k staii šču, da je treba vpoštevati “stvarnost”. To .stališče ga bo oddaljilo od glavnega tajnika Dubčka. Zmerno stališče bo namreč Černika prisililo, — ako ga že ni —, da se druži z vodite Ijem čeških komunistov Strou-galom in voditeljem slovaških komunistov Husakom, ki oba že nekaj časa ne soglašata z Dubčkom. Svarilo pred koalicijo NEW YORK, N.Y. — Nekateri svetovalci svarijo izvoljenega predsednika R. M. Nixona pred pritegnitvijo večjega števila demokratov v njegovo vlado, da ne bi ta dobila videza koalicije. Vladi je treba dati izrazito republikanski pečat, kajti le na ta način bo mogoče njene uspehe pripisati republikancem in jih rabiti kot sredstvo za propagiranje republikanske stranke. Nekateri politični opazovalci so javno svetovali Nixonu, naj pritegne v vlado vidne demokrate, zlasti tudi črnce, če “hoče deželo združiti” v tem za nas vse tako važnem času. V SAI60NU LE POPUŠČAJO V Washingtonu in v Saigonu trdijo, da je vlada Južnega Vietnama popustila in se odločila sprejeti dogovor o razširitvi pogajanj o konča n ju vojne v Vietnamu, ki se vrše od maja v Pa rižu. Sklep naj bi bil objavljen v par dneh in razgovori naj bi bili že v teku še pred koncem tedna. WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih pričaku jejo, da bo Južni Vietnam skoro objavil, da bo poslal svojo delegacijo v Pariz k razgovorom o končanju vojskovanja v Vietnamu. V zvezi z napovedjo te objave naj bi bil pred sednik L. B. Johnson ostal v Washingtonu, namesto da bi se pridružil svoji ženi, ki bo Zahvalni dan praznovala Teksasu. Predsednik Južnega Vietnama Van Thieu se je uprl dogovoru Washingtona in Hanoia o razširitvi pogajanj, ko je izgledalo, da je Washington pristal na ločeno zastopstvo Osvobodilne fronte Južnega Vietnama v Parizu V Washingtonu so ves čas poudarjali, da so pristali le na “dvostranske” in ne na “četverostranske” razgovore, Saigon je zahteval nato za sebe vodstvo delegacije, pa končno menda dobil pravico do sonačelstva. Njegovi zastopniki bo do govorili v vprašanjih, ki zadevajo bodočnost Južnega Vietnama, med tem ko bodo zastopniki Washingtona vo dili razpravo o vojaških vprašanjih. bi 1 Konjunktura se ne popušča WASHINGTON, D.C. — še poleti so nam nasprotniki povišanja davkov obetali, da bomo kmalu prišli v gospodarski zastoj, ako še ne v pravo krizo.! napovedali, da je Saigon popu-Statistika federalnega tajništva stil in da bo skoro poslal svoje za trgovino ne ve ničesar o za- zastopstvo v Pariz. Vedeli so Washington naj bi bil zagotovil Saigon, da ne bo nikdar pristal na vsilitev koalicijske vlade Južnemu Vietnamu, v kateri bi bili člani Osvobodilne fronte. Prav tako naj bi obljubili, da ne bodo priznali Osvobodilne fronte kot posebne poli tične enote, ampak le kot del severnovietnamske strani po načelu “vaša stran — naša stran”. Vsaka stran bo imela svobodo, da opiše sestavo svoje strani, kakor hoče, druga stran pa bo tak opis lahko sprejela ali pa ga tudi zavrnila in se ne menila zanj. V preteklih tednih so ponovno stoju ali. krizi. Navaja sledeče številke: skupna letošnja narodna proizvodnja je bila vredna $871 bilijonov, osebni prejemki so znašali $702 bilijona, potrošniki so pa porabili za nakupe $541 bilijonov. Brezposelnost je še zmeraj na višini 3.6%. Te in podobne številke potrjujejo, da smo letos za okroglo 10% na boljšem od lani. Seveda plačujemo to z višjimi cenami, odnosno povečanjem draginje. povedati, da bo na čelu zastopstva podpredsednik republike Nguyen Cao Ky. Doslej se te napovedi niso izpolnile, menda največ zaradi tega, ker si v Washingtonu v vladi niso bili edini v tem ali je treba pritisniti na Van Thieuja ali je boljše počakati, da razburjenje popusti in bo mogoče sprejeti dogovor o razširjenih pogajanjih brez večjega notranjega pretresa v Saigonu. Podpredsednik Humphrey obnavlja demokratsko stranko d^^^rna oblačno z možnostjo ^oli Naj višja temperatura CLEVELAND, O. — Vsak poraženi predsedniški kandidat podeduje od volitev dve neprijetni nalogi: volitve so pokazale vse temne plati njegove stranke, obenem pa pustile tudi cel koš neporavnanih dolgov za volivno kampanjo. Tako usodo doživlja tudi p o d p r edsednik Humphrey. Kot predsedniški kandidat je avtomatično postal vodnik stranke za prihodnja štiri leta. Na njem leži odgovornost, da spravi stranko v red, kar po zgubljenih volitvah, ni pač lahka stvar. Za Humphreyja je ta naloga tem težja, ker demokratska stranka ni nikoli poznala veliko discipline in ker se je Humphreyjev prednik, t. j. predsednik Johnson premalo brigal zanjo. Kadar se je, je navadno delal vse po svoji pameti in o tem največkrat ni nikomur ničesar povedal. To ga je močno odtujilo stranki, kar je končno moral čutiti tudi Humphrey pri vo-livni kampanji in pri izidu volitev. Na Humphreyjeve rame sta padli v prvi vrsti obe tradici-janalni nalogi: na novo konsolidirati stranko in poravnati vse dolgove, kar jih je bilo narejenih za p r e d s edniško kampanjo. Konsolidiranje demokratskih organizacij že samo po sebi ni hvaležna naloga, za Humphreyja pa še posebej. Je namreč voditelj stranke, ki je zgubil glavno politično bitko in zato nima toliko ugleda in vpliva med pristaši, kot bi ga imel, ako bi bil pri volitvah zmagal. To se kaže že sedaj, ko je treba iskati glavnega načelnika stranke. Do sedaj je ta posel vršil demokratski veljak O’Brien. Je to redek demokrat, ki se v njega ne zaganja noben demokrat. Bil bi poklican, da ostane na tem mestu in mu je bilo tudi po-nudeno, pa ga menda noče več imeti. Kdo naj bo njegov naslednik? Tu so že nastopila trenja. Ker je mesto načelnika važna zadeva, se zanj potegujejo demokrat j e vseh držav. Letos se za to mesto posebno zanimajo demokratje iz južnih držav. Baje je bilo mesto že obljubljeno nekemu u-glednemu politiku iz države Missouri. Je to konservativni južnjak, ki ga naravno ne marajo take struje, kot so Ken-nedyjeva, McCarthyjeva, Mc-Govemova, v z h o d ni demo- kratski liberalci itd. Humphrey vse to ve, najbrže tudi sam ni preveč vnet za južnega kandidata, pa mora vpoštevati, da je jug ostal trdnjava demokratske stranke, akorav-no se je Wallace odcepil in republikanci tam napredujejo. Humphreyju ne bo kazalo drugega, kot da poišče kompromisnega kandidata, ta pa čisto gotovo ne bo taka osebnost, da bi mogel vplivati na 50 državnih d e m o k ratskih strank. To bo Humphreyja prisililo, da se bo moral za strankino poslovno delo bolj brigati in da bo pri tem prišel v nevarnost,' da zanemarja strankarsko politično delo. Humphrey je na drugi strani tudi podedoval dolgove po porazu. Cenijo jih na $6 milijonov. Humphrey že brska povsod, kje bi kaj dobil. Pod roke so mu prišli tudi podatki, ki govorijo, da obstojajo neki fondi, ki pa so vezani v taki obliki, da ne bi smeli služiti za volivne svrhe. Ne tiči pa za tem nič koruptnega. Fondi so bili svoj čas nabrani za take namene, da so prispevki vanje lahko uporabni kot odbitne davčne postavke. Pod tem vidikom so jih podjetja in po- samezniki tudi dajali. Ako se sedaj ta denar porabi za kritje političnih dolgov, zgubijo prispevki pravico, da bi služili kot odbitne davčne postavke. V tem slučaju bi seveda zarohneli podporniki, ker bi morali sedaj naknadno plačati davke na svoje prispevke, s čemur preje niso računali. V omenjene fonde je v eni ali drugi obliki prispevalo kot darila ali posojila kakih 30 d e m o k r atskih veljakov in podjetij. Humphrey bo imel dosti sitnosti, da jih zadovolji. Seveda mu bo pri tem moral pomagati tudi Johnson. Menda sta Johnson in Humphrey o tem že govorila na svojem zadnjem sestanku. Gotovo nista imela pri tem veselih o-brazov kot sta jih po sestanku kazala časnikarskim fotografom.. Humphrey je zvest in požrtvovalen demokrat, bo najbrže veliko bolj agilen pri novem poslu, kot so bili njegovi predniki. Če se mu bo posrečilo spraviti stranko v red, bo napravil veliko uslugo ne samo demokratom, ampak vsej naši deželi. Za hitrost je baje obrambni tajnik Clifford, za potrpežljivost državni tajnik Rusk. Ta gleda na vlado v Saigonu, kateri je treba dati vse možnosti za utrditev položaja in ugleda tekom pogajanj, da bo čim trdnejša, ko bo treba urejati razmere v Južnem Vietnamu samem ob koncu vojne, oziroma ob sklenitvi premirja. Zadnje vesti BOUND BROOK, N.J. —Včeraj je umrl tu 90 let stari Upton Sinclair, znani pisatelj in vnet borec za socialne pravice. Pogreb bo v soboto z episkopal nimi cerkvenimi obredi. PARIZ, Fr. — Borza je bila včeraj odprta in precej mirnejša, kot so nekateri napovedovali. Oblasti izvajajo strogi nadzor nad prometom s franki preko meje. KANSAS CITY, Mo. — Zdravnik H. Trumana, bivšega predsednika ZDA, dr. W. H. Graham je zanikal trditve National Parkinson Institute v Miami, Fla., da bi se on obrnil nanj za pomoč pri zdravljenju H. Trumana. Zdravnik se je res obrnil na inštitut za pomoč, toda za nekega drugega svojega bolnika. Za Trumana je dejal, da je za svojih 84 let še trden in redno vsak dan hodi na sprehod. Da se mu pa trese roka, je za ta leta popolnoma razumljivo. PHILADELPHIA, Pa. — Tu se je pojavila epidemija honkon-ške influence; med stanovalci Riverview Home je bilo včeraj bolnih 263 oseb, 5 jih je v zadnjih dneh umrlo. V omenjenem domu žive ostareli in onemogli. V koloniji za zaostale otroke v New Lisbon! so ugo-stovili 175 bolnikov s honkon-ško influenco. RIM, It. — Krščanski demokrati so izbrali kot svojega kandidata za predsednika vlade M. Rumorja. Socialisti so izjavili, da bodo z njim sodelovali. Pričakujejo, da bo predsednik republike G. Saragat danes poveril sestavo nove vlade Rumorju in da bo ta v p a r dneh svojo nalogo ugodno rešil. SAIGON, J. Viet. — Včeraj sta bili nad Severnim Vietnamom izgubljeni dve ameriški letali, eno izvidniško in eno oboroženo. Ameriško vojaško poveljstvo poroča o novih kršitvah Demilitarizirane cone od strani rdečih. V zadnjih dneh je prišlo do novih spopadov z Iz Clevelanda ^ in okolice , Smrt v domovini— Joe Mihelich, 18115 Nottingham Rd., in Angela Terdan, 18531 Underwood Ave., sta dobila sporočilo, da jima je umrl brat Frank Mihelič v vasi Ostavke pri Ribnici 16. novembra in bil dva dni kasneje pokopan v družinski grob na Hrovači. Pokojnik je zapustil ženo, 4 otroke, 3 sestre in več drugih sorodnikov v Sloveniji in v ZDA. Ponoven uspeh Lilije — Dramatsko društvo Lilija je na povabilo dramatskega društva “Naša zvezda” preteklo nedeljo gostovalo v SDD na Rech-er Avenue z veselo igro “Svoje-glavček”. Nastop pred polno dvorano občinstva, k: je vneta Jedilo doganju na odru, je bil ep uspeh. Čestitke' Nagrade pri Sv. Vidu— Na bazarju koncem tedna pri 3v. Vidu so dobili nagrade sledeči: $500 U.S. Bond: Julia Bo-- Nekaj let je ^ ko lu bodo napravile tudi krofe m ^ umrl ^ ki počiva komaj druge take dobrote. Za zejim bo-,^ st od svoje rojstn hi_ do poskrbeli ze poznani točaji,'v postregli bodo svojim odjemal-' cem hitro in prijazno. Tudi domačega petja po koncertu ne bo manjkalo, saj Slovanovi fantje so že poznani, da radi zapojejo naše lepe domače pesmi skupaj z navzočim občinstvom, kjer pride vsak do svojega veselja ter se napoje, kolikor ga veseli. Pevci so že dolgo pridno pripravljajo. To pot imajo na programu nekaj novega, kar nismo že dolgo slišali na Slovano-nih koncertih. Prepričani smo, da bo ta novost v zadovoljstvo navzočega občinstva. Obeta se nam torej par uric prijetnega duševnega užitka, potem pa prijetna domača zabava in ples. Prijazno vabimo vse prijatelje lepega petja in pristne domače zabave, naj se udeležijo Slovanovega koncerta v nedeljo, 1. decembra. Sezite po vstopnicah, ki so naprodaj pri vseh pevcih in v Klubovih prostorih na Recher Ave. Vstopnina za koncert je $1.75, samo za ples pa $1. To je malenkostna vsota za tako lepo prireditev. Pridite v velikem številu, iz bližnjih in daljnih naselbin, da preživite lep večer v družbi prijaznih “Slovanov”. Z velikim obiskom jim tudi daste pobudo za nadaljno gojitev slovenske pesmi. Na svidenje 1. decembra v dvorani SDD na Recher Ave.! J. Durjava Slovensko miklavževanje CLEVELAND, O. — Tudi letos bo imela Slovenska šola pri Sv. Vidu za svoje učence, kakor tudi za drugo slovensko mladino in njene starše v našem mestu slovensko miklavževanje. Otroci se že pridno pripravljajo na ta veseli dogodek. Upajo, da bo letošnje miklavževanje naše šole veliko lepše od prejšnjih. Sv. Miklavž se je letos prvič poslužil komunikacijskega satelita. Po njem je k Sv. Vidu naznanil, da pride blagoslovit slovensko mladino vidovske Slovenske šole v nedeljo, 8. decembra 1.1. Ob treh popoldne bo njegov slovesni sprejem v šolski dvorani. Sv. Miklavž, ki je, kot znano, velik nebeški prijatelj patrona vidovske cerkve sv. Vida, bo letos, kakor smo zaupno zvedeli iz svetnikove okolice, posebno po-j hvalil g. župnika ' pri Sv. Vidu, j ker je bil tako lepo pripravil ob-j bajanje diamantnega jubileja 'svoje župnije. Ne zgodi se nam-' Materi zares velikokrat pišem. Moja pisma so ji razvedrilo in tolažba, kakor tudi tisto tiho u-panje na kar naj bi se zgodilo, da bi bila vsaj za trenutek spet srečna pred svojo smrtjo. Čeprav vem, da nosi mojo podobo v svojem srcu, in da ji je stalno pred očmi, ji od časa do časa pošljem svojo sliko. Ni dolgo tega, ko sem ji poslal eno. Slikan sem bil na zunanjem stopnišču njujorške slovenske cerkve Sv. Cirila. Pa mi piše nazaj: “Tonček, nič se nisi spremenil. še zmeraj si mlad. In vsakdo, kateremu jo pokažem, pravi, Tonček je pa tak, kot je bil!” Mnogim, ki so bili v moji bližini, sem prav rad, posebno, ko sem jim želel dobro, dejal: “Ne bodi otročji, bodi pa otroški!” S tem sem mislil predvsem na o-hranjevanje srca in duše, ki se lahko na tak način veselita in ko moreta tako tudi druge razveseljevati! Nekdanji Domžalčan Rado Menart se je ondan vračal iz obiska starega kraja v Cleveland. Ko je čakal na njujorškem Kennedy letališču na zvezo, me je poklical z željo, če lahko pridem na kratek pomenek, predno odleti naprej. Petinštirideset minut pozneje sem bil tam in po 24 letih sva se spet srečala. Rado je ugotovil isto, kar je po slikah ugotovila moja mati. Pa ondan dobim iz Ljubljane tretjo knjigo Marjana Mušiča “Veliki arhitekti”. Začnem jo listati in deloma prebirati. Tako pridem do poglavja o arhitektu — umetniku Jožetu Plečniku. V njem je tudi nekaj njegovih misli, ki jih je dejal študentom na začetku semestrskih predavanj. Med temi njegovimi mislimi sem našel tudi zapisano nekaj uvod-ga premišljevanja v začetku šolskega leta 1923/1924, v katerem pravi tudi tole: “Pečat mladosti je: biti po- gumen in navdušen, in jaz vam tega tudi ne bom odrekel. Želim vam, da bi čim dlje ostali otroci; gorje mu, kdor postane prerano mož. Bolezen dobe je videti najprej na mladini.. .” Ne bi danes rad razlagal besede velikega mojstra-ustvarjavca in sijajnega akademskega vzgojitelja. Vsakdo naj se sam poglobi, pa še v enega izmed blagrov. Osebno sem bil vesel, ko sem v Plečnikovih besedah našel smisel in pravilnost svojega napotila mnogim, katerega se sam rad držim: “Ne bodi otročji, o-stani pa otroški!” In Miklavžev čas je vprav primeren za takšno življenjsko modrovanje. Tudi zdaj, ko smo v obdobju vzpona znanosti in tehnološke zmogljivosti. Pri praznovanju sv. Miklavža ne gre za vztrajanje v praznoverju, ampak za ustvarjanje in nadaljevanje vsega tistega, kar ima velik psihološki pomen tako za posameznika — kakor tudi za skupnost. Po Plečniku bi dejal: V tem času bodimo spet polni srčnosti za prelepo narodno navado. To srčnost vložimo tudi v našem o-kolju tako zaznavno, da jo bodo naši otroci občutili in vsa naša mladina. Ona mora ostati otroška, da bo pogumna in navdušena za narodno stvar. Takšnega navdušenja se nam ni sramovati, čeprav smo odrasli. Potem se ga tudi rodovi za nami ne bodo sramovali in naš narod slovenski bo ostal zmeraj mlad, če bo imel zdravo, pogumno in navdušeno mladino. Njujorški srenj čani, pripravimo se na Miklavžev prihod, saj je napovedal, da bo na podnoč prišel v cerkveno dvorano “Na Osmi”. Postanimo otroški, zberimo se, in pozdravimo ga, da nas bo obvaroval pred boleznijo malodušja in hladnosti za narodno stvar in za narodne navade ... Tone Osovnik fMiišovagije ¥ Ohisap CHICAGO, 111. —• Savani v Chicagu ponovno vabimo vse ro~ jake na Martinovanje v soboto, 30. novembra, v veliki dvorani pri Sv. Štefanu. Kuhinja in dvorana sta pripravljeni, orkester že nestrpno čaka, da vam zaigra nekaj prav poskočnih; člani pa z veseljem pričakujemo vašega o-biska, ker vemo, da se bomo v vaši veseli družbi vsi dobro imeli. Pridite! Pripravljalni odbor Za pniss Biafri! CLEVELAND, O. — Dragi rojaki in rojakinje po širni Ameriki in po vsem svetu! Dne 19. septembra 1968 je AMERIŠKA DOMOVINA objavila moj članek pod enakim naslovom, v katerem so bili nakazani zgodovinsko ozadje, izvor krize in rodomora v Biafri, kakor tudi nujnost to nepotrebno prelivanje krvi in uničevanje Ibo naroda od strani Nigerijcev čim preje ustaviti. Kljub temu da se je tekom zadnjih dveh mesecev položaj malo izboljšal v prid Biafe, pra-'vijo očividci, da lakota ne popušča in da bo december kritičen mesec, ker polagoma zmanjkuje še lokalne hrane. Napovedujejo, da, če pomoč kmalu ne pride v večji količini, bo decembra meseca okoli 25,000 Biafrancev na dan umrlo samo od lakote. K temu je prišteti še one, ki so naravnost pobiti, če jih nigerijske čete zajamejo. V imenu očeta dr. Valentina Meršola, v spomin naše mame, ter v imenu nas vseh, vas prosim, da, če ste v ZDA, da pišete svojim senatorjem in kongresnikom, naj podpirajo sen. Edwar-da M. Kennedyja ter izvoljenega predsednika ZDA Richarda M. Nixona v njunih prizadevanjih, da. se ta moritev ustavi in da Ibo narod dobi pravico pred ZN do samoodločbe in tako do samostojnosti, ki je edina stvarna rešitev. Oba imenovana — kakor tudi gen. Charles De Gaulle — sta dobro informirana o zadevi in vesta, kako lahko ZDA in ZN Biafra-Nigeria vojno ustavijo, ne da bi bilo treba poslati tja niti enega ameriškega vojaka. Pišite kratko in jedrnato, ali pišite! Vi, rojaki in rojakinje, ki ste v Kanadi, pišite svojim poslancem ter ministrskemu predsedniku Pierre E. Trudeau-ju v istem smislu. In vi, ki ste drugje po VESTI Protest slovenskih kulturnih delavcev Več slovenskih kulturnih delavcev, med njimi Matej Bor, France Bevk, Božidar Jakac in Josip Vidmar je v ljubljanskem Delu pod naslovom “Demokracija — da, razkroj ne” objavilo protest zoper pisanje lista slovenskih študentov Tribuna, ki jo urejuje Dimitrij Rupel. Na straneh Tribune je namreč zadnje čase mogoče zaslediti besedišče, ki se uporablja le v beznicah. Po pisanju omenjenega lista naj bi bila usoda jutrišnje slovenske kulture v rokah pocestnic in lumpenproletariata. V zadnji številki Tribune je namreč objavljen “manifest kulturne revolucije”. V njem je rečeno, da je treba z vsemi sredstvi fizično in duhovno iztrebiti vse ustvarjalne sile buržuj-proletariata. Kulturo je treba poveriti srpu in kladivu, še poprej pa oboje položiti v roke do sedaj deklasiranih elementov — lumpenproletariata, prostitutk in postopačev, ki naj žanjejo in razbijajo d r o b n oburžujske in buržuazno-proletarske glave. Slovenski kulturni delavci ta način pisanja odločno odklanjajo. Ogorčeni so, da je “manifest” izšel na straneh študentovskega glasila, za katerega je znano, da so njegovi uredniki člani Zveze komunistov. Tribune ne finansira — pravijo podpisniki protesta — kako zaplotniško inozemstvo, marveč jo vzdržuje družbeni denar. In prav to družbo, ta bur-žuj-proletariat, ki listu omogoča izdajanje, pisec “manifesta” neokusno napada. Vsekakor udob- svetu, pišite svojim poslancem in predsednikom ter naredite, kar morete, da prepričate svoje vlade, naj se zavzamejo za pravico Ibo naroda do samoodločbe in jih v tem smislu podpirajo pri ZN ter naj tam zahtevajo “e-mergency” debato o Biafri. Delajte to tudi v spomin na 50-let-nico obstoja “svobodne Slovenije”, ki smo jo praznovali 29. oktobra letos. Narod Ibo so skoraj 80% katoličani, dočim so Nigerijci večinoma muslimani. Torej smo dolžni tudi s tega ozira Ibovcem pomagati. Ker je blizu Božič in si v Biafri reveži niti hrane ne morejo privoščiti, pa bi si morda vsak rojak nekaj malega pri trgal in jim poslal tja kot majhen božični dar denarni prispevek v obliki “tax-deductible” čeka ali denarnega nakazila, ki naj se naslovi in pošlje na katerega koli sledečih naslovov: na zamisel kulturne revolucije, ki naj jo do končne zmage povedejo tekoči računi njenega nasprotnika. “Ni dvoma — beremo v protestu — da smo buržuj-proletarci mi, občani naše konkretne današnje družbe, to je vsi tisti, ki v tej družbi karkoli ustvarjajo ali proizvajajo. Preprosteje povedano, buržuj-proletariat je po mnenju pisca ‘manifesta’ današnji delavski razred in pa seveda deloma inteligenca, nad katero je treba — v imenu neprestane revolucije — naščuvati lumpen-proletariat, to je tiste, za katere je značilna delomržnost, nedruž-benost in neproduktivnost.” Prav tako podpisniki protesta odklanjajo “Slovensko apokalipso”, ki je enako izšla v Tribuni. Pisec Ivo Svetina se namreč spoprime z narodno-osvobodilnim bojem in z rodom, kateri je iz njega izšel na tak način, ki sedanjim zaslužnim tovarišem gotovo ne more biti všeč. Za pisca “Slovenske apokalipse” slovenski partizani niso bili drugega kakor razčlovečena tolpa, ki sicer vzpostavlja brigade, a to ne za boj proti zavojevalcu, marveč za rop in požig ter prostaške orgije. Takole namreč piše: “Hej brigade hitite — smrti vse pokosite — žensko mi ulovite — nato naju sama pustite!” In potem: “Po Sloveniji smo hodili — delavce smo vzljubili — kužne žene smo jim storili.” In nato pride najbolj krepak ocvirek: slovenski partizani so tolovaji, saj takole pravi: “Tolovaji so petindvajsetletnico praznovali — v župnišču so razjahali — s polnimi žepi in hlačami so si odlikovanja podeljevali.” Pisci protesta so ogorčeni: “Takšne ‘ocene’ slovenskego odpora nismo prebrali v arhivu belogardistične propagande ali v glasilu kakšnega zakotnega lista esesovskih veteranov, marveč v glasilu slovenskih študentov ...” “Manifest kulturne revolucije” in “Slovenska apokalipsa” opozarjata, da družbene skupnosti in narod niso vedno napadeni le s topovi in z letali — mogoče jih je minirati tudi z notranjim razkrojem... Zato proti vsem takim izpadom in poskusom najodločneje protestiramo: demo- kracija da — razkroj ne!” K. G. BIAFRA NATIONAL FUND 342 Madison Ave., Suite 814 New York, N.Y. 10017 Biafra Relief Services E oundation 120 Liberty Street New York, N.Y. 10024 Spodaj na ček napišite “For Biafra relief”. Prispevki se tudi lahko še naprej pošljejo na naslova, ki sta bila objavljena v mojem prejšnjem članku dne 19. septembra letos. Povejte o tem svojim prijate-teljem, znancem, župnikom, faram, škofom, županom, lokalnim šolam, gimnazijam, kolegijem, univerzam itd., ter dajte v lokalne časopise v svojem okraju. Lahko rečete, da je zadeva spon-sorirana od enega gornjih naslovov, ali pa od BIAFRAN-AMERICAN RELIEF COM-MITTE, 13500 Detroit Avenue, Cleveland, Ohio 44107, kamor se tudi lahko pošilja prispevke. Za več informacij pišite na gornje naslove, ali pa se obrnite na mene direktno: Stanley A. Meršol, 1031 East 62nd Street, Cleveland, Ohio 44103, tel.: 391-3710. Hvala lepa in Bog vas živi! Stanko Meršol župnik Franc Golob umrl Na praznik Kristusa Kralja letos je Franc Golob, župnik v Mavčičah pri Kranju, svojim župljanom kot vsako nedeljo postregel s kruhom božje besede in evharistično daritvijo. Zvečer istega dne se je nenadoma zgrudil, zadet od srčne kapi in odšel v kraljestvo večnega Kralja, star komaj 58 let. Rajnki se je rodil 16. junija 1910 v vasi Polica, župnija Naklo pri Kranju. V družini je bilo 16 otrok. Rajnega Franceta in za njim še brata Petra so starši poslali v škofove zavode v Št. Vid nad Ljubljano v gimnazijo. Po maturi 1. 1930 je stopil v ljubljansko semenišče in bil posvečen v duhovnika L julija 1935. Njegovo prvo kaplansko mesto je bilo v Hinjah, od koder je prišel po nekaj letih v Šmarje pod Lj. najprej za kaplana, nato pa je 9 let upravljal ta zahtevno župnijo. L. 19^4 se je preselil v Mavčiče. Že mečno bolehen se je trudil, da bi vse dolžnosti vestno opravil. Njegove župljane je nenadna smrt zelo pretresla. Ganljivo so se P°' slovili od njega. Po pogrebnih bredih v Mavčičah so prepeljal truplo rajnkega v domačo žup11^' jo Naklo ter ga tam položili v zemljo poleg grobov duhovni' kov-domačinov Mateja Torna2^' na in prof. Alojzija Strupija- HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Besede politika, ki so 2drava politika ob pravem času Kaj povzroča razkroj družbe? ^eliki župan torontske metropo-k Mr. William Allen je jasno in P°gumno povedal, ko je 11. no-Vettibra govoril v “klubu za o-Staševanje in prodajo”. Med 'frugim je pribil: “Do razkroja človeške družbe Mde, kadar ljudje ne čutijo več ^benih obveznosti do skupno- sb) temveč mislijo samo še nase; kadar nas šolski sistem uči sa-to, kako služiti sredstva za Oljenje, ne pa tega, kako živeti; kadar dušebrižniki igrajo na kitare, v Boga in v reševanje duš Pa ne verjamejo več; kadar v časopisu ne dobiš no-'erie dobre novice več; kadar se otroci razgovarjajo o ^v°jih problemih z vsemi mogo-Clnai vražarji in z vsakim dru-ti'111, samo ne s svojimi starši; kadar se starši igrajo z dušev-^stjo svojih otrok; kadar so univerzitetni profe-s°rji po zunanjosti in v obnašali11 podobni študentom; kadar si vsakdo domišlja, da itn i si a pravico do deleža tega, kar je kdo drug pridobil v trudu Posojilnico v znamenju varčevanja. Člani bodo deležni v tem zadnjem letu čez $60,000, bodisi v dividendah, obrestih na osebne čekovne račune in zavarovanju. Obresti na osebne čekovne račune so bile skozi vse leto 4%. Vsak član, ki ima čekovni račun, je dobival redno mesečna poročila o stanju vlog na tem računu in je za vsak ček, ki ga je izdal, bil obremenjen samo z 10c. Člani so bili zlasti veseli novosti, ko je upravni odbor vpeljal popolnoma osebne čeke, ki jih more dobiti vsak član. Ti osebni čeki imajo ime in naslov, številko računa in številko čeka in jih tako more uporabljati samo član oz. i lastnik. Iz poročila načelnika kreditnega odbora, ki ga je podal g. Jože Turk, je bilo razvidno, da je Posojilnica izdala v zadnjem letu čez pol milijona dolarjev o-sebnih posojil in še $80,000 hipotečnih posojil. Denar je odbor posojeval v najrazličnejše namene: za nakup hiš in zemljišč, za nove avtomobile in za popravilo starih, za odplačilo starih dolgov, za nakup pohištva, za o-samosvojitev v poklicu in za podobne koristne namene. Od prejšnjega leta je bilo izdanih za $100,000 več posojil. Za nadzorni odbor je poročal in obenem prebral izjavo uradnih preglednikov g. inž. Jože Škulj. Potrdil je pravilnost poslovanje in se o njem pohvalno izrazil. Člani so se k vsakemu poročilu oglašali k besedi za pojasnila, ki so jih tudi dobili. Po poročilih je predsednik prebral predlog upravnega odbora za razdelitev dobička. Upravni odbor je s sodelovanjem kreditnega in nadzornega odbora pripravil predlog, da se izplačajo 5% dividende na hranilne vloge (shares) in da se vrne 10% obresti vsem tistim, ki so imeli denar izposojen, pa so svoje obveznosti v redu plačevali. Predlog je tudi vseboval dotacije v vzgojni, kulturni, gradbeni in rezervni fond. Občni zbor je predlog enoglasno odobril. Posebej je še izglasoval predlog, ki ga je tudi pripravil, a je prišel tudi od članstva samega, da se tudi letos da denarna nagrada tistemu Slovencu, ki je zelo zaslužen za slovenstvo v svobodnem svetu. Naslednja važna točka so bile volitve. Poslovna doba je potekla trem članom upravnega odbora, enemu iz kreditnega in enemu iz nadzornega odbora.. Vsi odborniki razen enega so bili ponovno predlagani in tudi ponovno izvoljeni. Novo mlado moč je dobil kreditni odbor, v katerega je bil izvoljen g. Jože Žižek. Razveseljiva stran občnega zbora je bila, da so se ga udeležili mladi ljudje v lepem številu. Prišli so že sinovi in hčere ustanovnih članov, tudi taki, ki so bili rojeni že v Kanadi. Tri Marije, ki delajo kot uradnice v Hranilnici in Posojilnici, so postregle vse člane s kavo in pecivom. Tako so lažje sledili razpravljanju o suhoparnih številkah. Kljub teh suhoparnosti pa je vladalo na občnem zboru šC^Pravnik g. B. Košir.. S'prijetno in prijateljsko razpolo-W^ami je dokazoval, da je ženje. Dokler bo toliko zaupa- 2noju; kadar so politični voditelji bolj ^ skrbeh zaradi včerajšnjega 116 kot zaradi jutrišnjega; kadar izdajstvo imenujemo krovna prizadevanja; kadar so diplomatske zveze Ve^je važnosti kot otroci, ki u-^Kajo od lakote; kadar zvezna ustava duši po- ,rajinsko in občinsko avtonomi- to. v hočemo preživeti sedanje ase> potem ne moremo več predati in dopuščati duhovnega živčnega razkroja, razkraja-D resnice in medsebojnih od-°sov. Ali smo na robu propa-a' Nekatera komunikacijska čustva za razširjanje novic sa-a Ustvarjajo novice; druge ne-, estano z napadi uničujejo vse, r je dobrega v severnoameri- ški družbi. Smilijo se mi tisti, s° na torontskem “odru kriti- da jim je v tem življenju kg” tjW 150 malo stvari všeč . .. t ^°rnje besede ne potrebujejo s,Zlage. Dodali bi jim samo en ^aVek; “Ko boste videli, da se j.aSaja vse to, kar je navedel ve-v 1 župan torontske metropole, r lern vedite, da je blizu ... raz-družbe. i» 12-ietni občni zbor ^nilnice in posojilnice s slov. župnij .30. septembrom je Hranilni- vse bolj prijetno in sveže. Zdaj že vemo, da bo dežja kmalu precej in da bo dežela ozelenela in oživela. Pomlad bomo imeli, medtem, ko bo pri vas v Kanadi menda bolj mrzlo in se boste kolikor se bo dalo držali toplih in prijetnih kotov.” “Mizar iz naše fare zelo pridno izdeluje klopi. Kakšnih deset jih je že napravil. Stekla bomo naročili v teh dneh; tako bomo lahko cerkev zaklenili, ker so že tudi vrata na tečajih. Istotako smo obesili na prednji zid veliki križ in pa sliko ugandskega mučenca. Postavili smo tudi dve veliki vazi rož in tako je cerkev dobila svojo prvo privlačnost.” “Iskren pozdrav od vseh naših z željo za vsem dobrim. Bog z vami! Zdenka Hercog. Matero, 3. nov. 1968.” PO OLIMPIJSKIH IGRAH Po 14 dnevih, polnih bogatih! pohvala sistemu tostran oceanov. iti Posojilnica slov. župnij v h0r°nt £] °Vno leto. Končne obračune ^tvu je odbor podal na red-os ugodil povpraševanju po tHaf. . 18 in je upravni odbor od-kakih $100,000 dolga, ki si V 0(jbilakopal v letu 1967. Sp* • le na novo vpisalo čez 230 °V’ da so vloge na osebnih računih poskočile za rastla v službi slovenskega človeka in njegove skupnosti. Predsednik Prijazen pozdrav iz Afrike Laična misijonarka Slovenka piše: “Včeraj smo imeli po dolgih mesecih spet nekaj kapljic dežje vodil Hranilnico in ja. Danes po tem prvem dežju je Veliko je povabljenih, a malo je prostorov Tisti, ki se ukvarjajo s človeškim zdravjem, oziroma z njegovimi boleznimi priporočajo: telesne vaje, čist zrak, primerno prehrano. Težko je reči, da kar velja za telo in njegovo zdravje, velja tudi za dušo in za njeno zdravje. Primerjamo pa le lahko. Tudi duši koristijo: duhovne vaje, sprememba ozračja in nekoliko boljša hrana kot jo ima vsak dan. Možje in fantje iz Toronta in njegove okolice! V petek, 6. decembra, zvečer se bodo začele duhovne vaje v Port Credit. Da se duhovno življenje okrepi, so potrebne vaje; te so v duhovnem branju, v poslušanju govornika, v pogovoru z Bogom in raziska-vanju lastne notranjosti. Tudi sprememba ozračja zelo dobro de. V domu duhovnih vaj je o-zračje bolj mirno, brezskrbno, tiho, da se čuti v njem božja bližina. Tudi sprememba duševne hrane veliko pripomore duhovni okrepitvi. V današnjih časih duše navadno bolj stradajo. Tu pa tam so deležne kake zdrdrane molitve, vsak teden ene maše, nekaj spovedi na leto in obhajil in to bi bilo skoraj vse. V domu duhovnih vaj je pa vsaj dva dni malo več duhovne hrane in tudi malo bolj tečna je. Kdor misli, da res ni potreben duhovnih vaj, naj ostane doma. Drugi bomo pa šli... Por. športnih sporedov, so se XIX. letnim olimipijskim igram stekli dnevi. Lepo uspelim igram je svečan in pompa poln zaključek poudaril pomen, da je vkljub vsemu v sovraštvo zavozljane-mu svetu, še mnogo prijateljstva, idealizma in tudi poštenosti, predvsem med mladimi športniki sveta vseh barv... Preveč je panog, da bi se bilo možno vseh dotikati podrobneje, odlični rezultati in ponovno in ponovno rušenje olimpijskih in svetovnih rekordov je bilo na stalnem dnevnem redu. Samo v omembo: V lahki atletiki, posebno metih so ruske atletinje v dosedanjih srečanjih nadkriljevale ostale svetovne udeleženke. Le- Zaključnega obhoda in svečano-1 tos niso pobrale niti ene zlate Slovenska poroka w Londongs LONDON, Ont. — V baziliki sv. Petra sta se v soboto, 9. novembra, poročila Aleksander Bitenc in Marija Justin. Poročni sv. maši so prisostvovali dr. France Jeglič s soprogo Heleno in sinom Mihaelom iz Alliance, Ohio, dr. Stane Bah s soprogo Majdo in s hčerkami Mary, Dolores, Margie in Kathy iz Windsor j a, Ont. — Čestitamo in želimo vso srečo! Črnci se selijo v Kanado TORONTO, Ont. — Direktor Ontarijske komisije za človeške pravice G. Hill je dejal, da je bilo leta 1961 v Torontu le 3,000 črncev, sedaj jih je že okoli 18,000 in njihovo število naglo raste. Črni priseljenci prihajajo v glavnem iz Združenih''držav v upanju, do bo njihov položaj v Kanadi ugodnejši cd onega v ZDA. V Torontu je začel izhajati nov črnski list “Observer”. Bolj pridne kokoši ST. PAUL, Minn. — Sedaj zneseta povprečno dve kokoši-jajča-rici.na ameriških kokošjih farmah toliko jajc, kot so jih pred 25 leti tri! Napredek je bil dosežen s skrbno izbiro vrst in njih križanjem, pa tudi krmo. sti se je smelo uradno udeležiti le po 6 zastopnikov vsakega naroda, da so tako skrajšali uradni mimohod pred zaključnimi svečanostmi predaje olimpijske zastave, in gašenja letošnjega O' limpjiskega ognja... Bajni u metni ogenjemet je razsvetljeval v pozen večer žametno me-hikansko nebo ... Nepozabni trenutki za vse udeležence in seve gledalce tam in po širnem svetu. V Po izrednih športnih borbah posameznikov, skupin, moštev in vrst so si sicer športni nasprotniki 14 dni segli prijateljsko v roke v čestitanje k uspehom in v slovo. Mnogi so se prvič in verjetno poslednjič srečali, je pa gotovo, da bodo iskre olimpijske misli sledile njihovo športno in verjetno tudi življenjsko pot. Boriti se na olimpijskih igrah in na teh tekmovati je in naj bo prvenstven smisel in cilj iger samih, ne zmaga. Samo enemu je dano biti zmagovalec nad zmagovalci, sebi in deželi v ponos. v Vsekakor so bile olimpijske igre izreden uspeh ameriških športnikov. Sicer smo pričakovali njih zmago, da pa bodo premagali vse ostale (predvsem še ruske) športnike s tako premočjo, je vredno vsega občudovanja. Na drugi strani so mehiške olimpijske igre veliko razočaranje za Rusijo samo in njene občudovalce, saj je ruski, držav-in predpisani, državno vodeni in državno denarno podpirani šport (ponekod v zneskih skoro brez meja) doživel velik poraz. In politično so ob veliko reklamno trobilo, kot kaže topotno o-limpijsko srečanje, v njihovem množično razvitem športu in predvsem političnem sistemu nekje škriplje, šepa od bolečin. Topot so zgubljali kolajne, predvsem zlate, v panogah, ki so si jih desetletja lastili za povsem njihove (telovadba, ženska lahka atletika, moštvene igre...). I? Lahka atletika je bila predvsem domena ameriških in afriških športnikov. Mnogim je visoka lega pozorišča delala velike težave, ne le izredna konkuren- medalje v doslej njihovih športih. So druge toliko napredovale ali pa imajo zdaj strogi zdravniški pregledi tudi tod nekaj pomislekov in posledic? Telovadba je prinesla tudi veliko spremembo. Japonci so med moškimi zmagali kot vrsta in med 7 telovadnimi panogami so Japonci dosegli 5, Rusi 2 in Jugoslavija 1 zlato mesto... Vsesplošni telovadni mojster sveta je Japonec S. Kato, mlad obetov poln talent, ki nastopa v japonski telovadni vrsti le nekaj let. In pri ženskah? Rusinje so zmagale kot vrsta, a od petih telovadnih panog je le v eni zmagala Rusinja Kusinskaja, ostale 4 zlate medalje pa si je priborila češkoslovaška p 1 a v olaska Ča-slavska. Čudovito lepa je bila vez njenih vaj. m Mehiški prireditelji so v marsičem presenetljivo uspeli. Študentje so mirovali, tekme so potekale po programu skoraj nemoteno, sodelovalo je v glavnem tudi vreme... Bilo je nekaj spodrsljajev, ki jih niti TV kamere niso uspele prikriti, neobjektivno sojenje, menda predvsem pri boksu, in revno sojenje finalne tekme v nogometu. Koliko ljudi in organizatorne sposobnosti zahtevajo takale množična tekmovanja, naj pove samo primer, da je npr. v 11 kategorijah boksu nastopilo 344 boksarjev iz 70 držav. * Majhni narodi po številu so lahko veliki po športnih dosežkih. Madžarska npr. je dosegla v skupnem plasmaju 4. mesto in Jugoslavija 19., kar je gotovo izreden uspeh. Ljubljančan Miro Cerar je bil spet nepremagljiv na konju z ročaji. K svojim mnogim evropskim, svetovnim in o-limpijskim zmagam je morda v slovo pritelovadil spet zlato medaljo in prvo mesto na konju z ročaji, edini, ki je spodrinil vsaj z enega telovadnega prestola sicer nepremagljive Japonce in Ruse ... Pa je vsa leta tekmoval, skrbel za ženo in otročka in končal pravne študije. Mnogo odpovedi, mnogo vztrajnosti in mnogo neupogljive slovenske volje ca izbrancev, vendar je črni rasi;in trme je bilo treba k vsem tem pripadel poseben primat, saj so; lavorikam ... doslej nova, skoro nepoznana > * imena gladko zmagovala nadi Jugoslovanski košarkarji so se svetovnimi in olimpijskimi re- z nepopisno borbeno zmago pre-korderji. In prijetna preseneče- tolkli v finale z zmago nad Rusinja, kot npr. nepričakovani me- jo, a samo enim košem razlike, dalji dalmatinske plavalke Džu- Proti Ameriki niso uspeli, pa je rice Bjedov, ki je v prsnem pla-j srebrna medalja velik uspeh, do-vanju na 106 m priplavala sebi slej naj večji jugoslovanske ko-in državi zlato, na 200 m pa sre- šarke, v kateri sta igrala dva brno medaljo... In takih, malih Ljubljančana: Žorga in kapetan presenečenj je bilo veliko, ker so moštva Ivo Daneu, ki ga posled-športno majhni stopili na prste nja leta prištevajo med desetori-športnim velikanom. Veliko je co najboljših amaterskih košar-bilo veselje in veliko solza v sre- karjev sveta ... či zmag. Ste videli jokati moške zmagovalce od ponosa in sreče? Bo možno pozabiti zmagovalca v skoku v daljino Beamona z bajnim rezultatom nad 29 čevljev (8 m 90 cm!), ki je ginjen od sreče padel na kolena in srečen čez mejo jokal kot otrok? In koliko je bilo takih in podobnih trenutkov? Plavanje je bila spet predvsem domena ameriških plavalcev, ki prejemajo kot štipendisti viso-boljšo j kih šol in univerz odličen training ob samem šolanju. Spet tod Tretjo zlato medaljo so si Jugoslovani priigrali v waterpolu, kjer so v finalni tekmi nadpla-vali Ruse. Da so vse te 3 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti medalji in zmage po bratsko proslavili, naj ne omenjam posebej. Za malo zemljo in njene športne možnosti gotov veliki, doslej naj večji dosežki in uspehi jugoslovanske športne zgodovine... * Mnogi so tekmovali poslednjič kot amaterji, saj so dosegli največ, kar je amaterju možno z o-limpijsko zmago. Tudi nekaj ju-J i goslovanskih košarkarjev je dobilo ponudbe od ameriških profesionalnih klubov. In zneski so vabljivo visoki v primeri z dinarji. Tolar je tolar! • Za konec samo še nekaj številk v dosego in primer: Amerika: 45 zlatih, 28 srebrnih in 34 bronastih medalij Rusija: 29 zlatih, 33 srebrnih in 30 bronastih medalij Vzhodna Nemčija: 9 zlatih, 10 srebrnih in 6 bronastih medalij; slede: Madžarska, Japonska in — 19. Jugoslavija. * Dvajsete olimpijske igre bi se morale vršiti 1. 1972 v Monako-vem v Zapadni Nemčiji... Če, ako... V amaterskem športu se vsepovsod majejo temelji, pojmovanje amaterizma je različno tu in tam, predpisi v marsičem zastareli itd. Upajmo, saj so o-limpijske igre naj večji praznik športnikov vsega sveta. Pak -------o----- Gomulka je drago plačal svojo zmago Nasprotniki mu očitajo, da je zmagal kot ‘ruski” kandidat, kar slabi njegov položaj doma. VARŠAVA, Polj. — Vladislav Gomulka je zmagal na zadnjem poljskem komunističnem kongresu, toda zmago je moral drago plačati. Račune so mu sestavili njegovi poraženi tekmeci in nasprotniki in jih sedaj objavljajo v poljski javnosti. Na Gomulko leti naj prej e očitek, da zmaga ni njegova, ampak da pripada tovarišu Brež-njevu, ki ga je ruski politbiro nalašč poslal kot gosta na kongres, da pazi, da se Gomulki pri vihravem poljskem narodnem značaju kaj ne pripeti. Pri tem je Brežnjev še napravil politično napako, da je po glavnem glasovanju javno čestital Gomulki k izidu volitev, ki so ga zopet spravile na mesto glavnega strankinega tajnika. Saj je vendar ves svet — tako pravijo Gomulkini tekmeci — že davno vedel, da Moskva kandidira Gomulko in ne večina poljske komunistične stranke. To je v poljskih očeh že napol izdajstvo. Gomulki očitajo dalje, da je spadal med glavne zagovornike vdora rdečih divizij v Češkoslovaško. S tem se je Gomulka zameril vsem prijateljem svobode po vsem svetu, kar je tudi res. Najhujše je pa to, da je Go-mulkina politika ustvarila med poljskim in čekoslovaškima narodoma znova prepad, ki ga celi rodovi ne bodo mogli zasuti. Tudi to bi utegnilo biti res, ako pomislimo, kako redko so bili do sedaj Poljaki v dobrih stikih s svojimi sosedi. Kritiki Gomulki dalje očitajo, da je spomladi po nepotrebnem razburil vso poljsko javnost s svojo antisemitsko politiko in s svojo netaktnostjo napram zahtevam poljskih študentov. S tem je le zaostril odnose med režimom in poljsko inteligenco, mlado in staro. To je za režim tem slabše, ker ima poljska inteligenca takoj za katoliško cerkvijo največ vpliva na poljsko javnost, pa tudi na poljske delavce in kmete. Končno je Gomulkina politika le še poglobila prepire med raznimi strujami zamejskih Poljakov. Ker je teh zelo veliko, njihov vpliv na njihovo prejšnjo domovino ni bil nikoli majhen, kar Gomulki gotovo ne bo koristilo. ----—o------- Zemlja v zakupu HOUSTON, Tex. — Preko 20 milijonov akrov površine v ZDA je trenutno v zakupu zaradi raziskav o petrolejskih ležiščih in drugih rudnih bogastev. Bitka za Jeriho v luči moderne strategije CLEVELAND, O. — Spominjamo se še, kako smo se učili v šoli, da je judovski vojskovodja Jozve s trobentami podrl zidovje trdnjave Jeriho in mesto zasedel. S to zgodbo se peča upokojeni angleški general Rihard Gale, ki je po zadnji vojski preštudiral vse vojaške operacije v Palestini, kar jih je omenjenih v Zgodbah sv. Pisma. Skušal je tudi dognati, kaj je bilo z Jeriho. Prišel je do sklepa, da je bil Jozve zelo moderen vojskovodja, ki bi delal čast tudi našim dnevom. Po generalovem mnenju je čisto pravilno omenil moč propagande. S trobentami, odnosno zvočniki ni morda podrl zidov jerihonske trdnjave, ampak je le zlomil odpornost trdnjavske posadke in mestnega prebivalstva. Ko je bila odpornost zlomljena, mu ni bilo težko vdreti v mesto. General Gale skuša razložiti tudi vse druge opisane bitke na način, ki bi bil veljaven tudi za naše sedanje metode vojskovanja. ------o----- Že tretji teden brez sestanka v Parizu PARIZ, Fr. — Preteklo sredo je uradno srečanje med delegacijama Severnega Vietnama in Združenih držav izpadlo, tretje po vrsti, odkar so Združene države ustavile napade na Severni Vietnam in je bilo dogovorjeno, da naj se razgovori v Parizu razširijo z vključitvijo zastopnikov Južnovietnamske Narodne Osvobodilne Fronte in zastopstva vlade Južnega Vietnama. Prvo razširjeno srečanje je bilo določeno na 6. november. Razgovori so uradno odloženi, dokler se v Saigonu ne odločijo za udeležbo pri njih. V Washing-tonu trdijo, da se bo to zgodilo v “nekaj dneh”. To trdijo že nad en teden, pa saigonskih zastopnikov še vedno ni v Parizu. ------o----- Učinkovit kopač DENVER, Colo. — če bi hotel biti človek tako učinkovit v kopanju pod zemljo kot je krt, bi moral tekom ene noči izkopati tako širok rov, da bi mogel skozenj, 37 milj daleč! Tega ne zmore niti z vso moderno tehniko, ki mu je na razpolago! In vendar se tako radi hvalimo s svojimi sposobnostmi, spretnostjo in močjo! CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo Iščemo snažilko za čiščenje našega urada po dva dni na teden. F. W. ROBERTS CO. 1835 Prospect 621-1910 (230) Ženske dobe delo Lahko delo v tovarni, polni čas, od 8. zjutraj do 4.30 pop. 5 dni tedensko. Prednost imajo tiste, ki govore nekoliko angleško. Oglasite se od 9. dop. do 1. pop. PERLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St. med Payne in Chester Ave. (232) MALI OGLASI POZOR Kadar nameravate kupiti ali prodati vašo hišo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba. JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.X) V najem Opremljeno sobo in kuhinjo v neposredni bližini Sv. Vida oddam mirnemu starejšemu moškemu, ki dela. Kličite 361-1933. (26,29 nov) Stanovanje oddajo Tri sobe, kopalnica, zgoraj na E. 71 St. blizu St. Clair Ave., krasno, oddajo paru ali posamezniku. Kličite po 5.30 pop. 391-3411. (231). Jerzy 2ulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN Manometer ni kazal v notranjščini nikakega pritiska. Pomislil sem: morda se je zrak v posodi, ki je bila spravljena v steni, od strašnega mraza zgostil? Odvil sem zaklopko — posoda je bila prazna. Prav tako druga, tretja, četrta, peta ... Samo v zadnji, šesti, je bil zrak. Obšel nas je blazen strah. Ne da bi razmišljali, zakaj so posode prazne, kaj naj ukrenemo in ali je sploh mogoče kaj ukreniti, smo vsi hkrati planili k motorju. Ničesar nismo čutili, ne mraza, ne utrujenosti, ne zaspanosti, ničesar — gnala nas je ena sama misel: bežati, bežati... kakor bi bilo mogoče ubežati pred smrtjo. Cez nekaj trenutkov se je voz spet pomikal naprej. Zapustili smo ravnino, zaprto med pečine, in drveli proti severu ... Voz je poskakoval, se premetaval, dvigal in padal... Mi pa se nismo menili za to, v blaznem obupu smo sodili, da utegnemo priti na CHICAGO, ILL. MALE HELP Opportunity Journeymen! MACHINISTS Acme Gridley Operators B. & S. Setup and Operate Milling Machine Operators Inspectors (layout or floor) Experience required. Openings on first and second shift. Previous job shop experience required on above openings. MISSEL CORP. OF AMERICA 27600 Lakeland Blvd. Euclid, Ohio 44132 An equal opportunity employer (230) FEMALE HELP drugo stran Lune, preden nam poide pičla zaloga zraka. Kakšna smešna misel! Zraka imamo komaj za tri sto ur, a od Luninega tečaja nas deli v ravni črti blizu dva tisoč kilometrov poti, od te polovico po goratem, nedostopnem svetu! Mraz nam je stiskal kri v žilah in zapiral sapo v prsih, mi pa smo, ne da bi se ozirali na kar koli, drveli brez prestanka čez gore, ki so srebrno blestele v svetlobi Zemlje, čez črne kotline, čez peščene planote —samo da bi prišli dalje, dalje... Celo na spanje, ki nas je še nedavno morilo, ni zdaj nihče mislil. Na tej peklenski vožnji, ki je CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CENTRAL OAK PARK — Excellent Income 4 apts. 5% rms. gar. $69,500 by owner. 383-2094 (229) bila ravno tako brezglava kakor blazna, nas je zadržala šele nenadna ovira: naleteli smo na razpoko, podobno Razpoki rešitve pod Erastotenom, le da je bila znatno širša in brez primere globlja. Malo je manjkalo, pa bi se z vozom vred prekucnili vanjo. Voz je obtičal... Gledali smo v brezno s strašne brezčutnostjo. Sila obupa, ki nas je podila čez drn in strn toliko ur, je splahnela tako hitro, kakor se je pojavila, in nas prepustila neizrekljivi potrtosti, ki nas je docela obvladala. Na mah nam je bilo vseeno. Čemu muke, napori? Saj je tako vse brez smisla. Umreti moramo. Posedli smo okoli peči in molčali. Nihče ni mislil na delo. Mraz nas je mučil vse strašneje, toda tudi zanj se nismo več brigali. Umreš tako in tako, pa se zaduši ali zmrzni. Precej časa smo prebili v takem stanju in brez dvoma bi bili zmrznili, da ni bilo Woodbella, ki se je prvi ovedel in nas opomnil, da je treba trezno presoditi položaj. “Iščimo izhoda, možnosti rešitve!” je govoril. “Pa čeprav bi je ne našli, da se le ukvarjamo s čemer koli in tako odvrnemo misel od smrti, ki nas tlači kakor mora.” Nasvet ni bil slab, toda bili smo tako izmozgani in premra-ženi, da smo ga sprejeli docela brezbrižno, Tomažu niti odgovorili nismo na njegove besede. Spominjam se, da sem ga gledal, slišal, kako je še nekaj razkladal, a razumel nisem niti besede. Ena sama misel me je za-poslevala tisti hip: kakšen bo, ko bo mrtev? Z blaznim pogledom sem opazoval, kako se mu premikajo čeljusti, in jih v mislih trgal iz črepinje, slačil sem njegovo lobanjo, njegova rebra, njegove kosti — gledal sem pred sabo človeka, a videl sem okostnjak, ki mi je govoril z zlobno spako: Taki boste vsi — prav kmalu! Tomaž je nazadnje le sprevidel, da nismo za nobeno rabo več; stopil je k motorju in voz se je začel pomikati vzdolž razpoke. Čez kako pol ure smo že dospeli do mesta, kjer se je kon-čavala. Varadola je spričo tega znova preplavila obupna sila. Planil je k motorju in kričal, kakor da je iz uma: “Brezno zaobidemo! Potem pa na sever, k tečaju, tja, kjer je zrak, življenje!” Režal se je in razgrajal po vozu, kakor da je zares ob pamet; hotel je zgrabiti za krmilo, a Tomaž ga je rahlo odsunil in dejal kratko in odločno: “Razpoke ne bomo obšli, temveč pojdemo vanjo.” Peter je izbuhnil oči, nekaj časa bolščal vanj, nato pa se je zakadil vanj in ga zgrabil za grlo. I “Morilec!” je rjovel. “Zadavil j bi nas rad? Ubil? Poslal k vragu? Jaz pa hočem živeti, živeti! Slišiš? Na sever, k tečaju! Tam je zrak!” Penil se je in tulil. Močnejši je bil od Tomaža, zato ga je prevrnil, pokleknil nanj, preden sva mogla z Marto priskočiti. Rvali smo se in premetavali po vozu, da bi blazneža obvladali, psi pa so prestrašeno, besno zalajali. Nazadnje smo ga zgrabili za ramena. Zleknil se nam je v ro-cah, zakričal in zmeden odrevenel. HINSDALE AREA 3 Bdrm. Ranch; att. gar. fireplace, screened back porch. $17.000. Taxes $368. Call 325-0308. 229) NILES — Air Cond. Bi-level 3 Bedrms. 2 baths. Living-dining L. Pan fam. rm. Lge. Cab. kit. Patio. Exc. shopping area. Churches, schls. Owner. Mid 30’s 967-6525. (229) Bindery Girls All Fringe Benefits — Good Pay Working conditions and surroundings are very good. Steady year round employment. Apply at Garl Gorr Color Card Go. 4242 Fillmore Or Call 638-1400 (231) WORKING mom needs help 1 day week with homemaking chores. Mount Prospect, CL, 3-9148 after 5 p.m. (230) OAK PARK — 5 bdrm. 8 rm. house 2 baths, sprinkler sys. mod. kit. carpeting. Private owner. High 20’s. EU 6-5548 (230) PALATINE 1 Yr. Old Brick & Cedar Cape Cod 4 bdrms. 3!& baths, in new area. Good transp., nr. schools. By owner. Low 50’s. 358-5893 (232) 50 x 300’ on Harlem Ave. in Bridge-view with 2 Income houses. Property zoned for business. By owner $25,000. 586-4799 (232) Male & FEMALE HELP TAKE ORDERS from your home, full or part time, free training. If it’s money you want, Call 741-5898. (230) HOUSEHOLD HELP GENERAL MAID Live in. Own room, bath. Must be good cook and have references. Call for appt. SU 7-0003. (231) I ------------- ------------------- ROLLING MEADOWS By Owner — 3 bdrm. ranch, 16x12’ pan. fam. rm., ceramic bath, 2 car gar., new w/w crptg., fenced-in-yd. March occup. $24,500. 392-3777 (230) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SALON — Owner retiring Priced to sell DE 7-8441 (229) BEAUTY SHOP New equipment. Sacrifice due to illness. 4 stations. North Ashland Ave. Call 549-6083 or 528-9109. (229) MISCELLANEOUS MERCHANDISE SHOP—By Owner. Selling due to illness. Inventory Value $12,000. Price $7,000 9308 So. Cottage Grove. 846-8103 (232) MALE HELP PRODUCTION EMPLOYEES Any type of construction experience helpful, but not necessary. MAINTENANCE MEN Experience necessary. Just opening our plant and we need employees immediately. STEADY WORK — EXCELLENT BENEFIT PROGRAM Apply in person: PRICE BROTHERS COMPANY 13020 Newburgh Rd., Livonia, Mich. — Ph.: 261-6720 An Equal Opportunity Employer PjBiPipiaP^ ___________ (229) NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO Tisti hip se je voz nagnil.•• i potem silovit pretres in nezavest ... Ko sem se zavedel, sem ležal v svoji mreži. Nad mano se je sklanjal Tomaž in mi z etrom drgnil senca. Marta in Varadol sta sedela poleg mene vsa mračna in molčeča. Tomaž je res vrl dečko. Ko sta se s Petrom rvala, je voz, ki je izgubil krmarja, treščil s prednjim koncem ob pečino. Vrglo me je naprej, da sem udaril z glavo ob steno in omedlel. (Dalje prihodnjič.) NAJVEČJI SLOVENSKI K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNITA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .................................................. NASLOV ............................................... MESTO ................................................ DRŽAVA ............................... GODE .......... DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI MORA BITI ČISTO IN GLADKO — Delavec gladi in čisti enega izmed šestkrakih vijakov nove britanske potniške ladje Queen Elizabeth 2. ^ r ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO LAHKO IN SVETLO — Dekle sestavlja lestence v tovarni na Češkem, od koder jih izvažajo v 75 dežel po vsem svetu-