tfratr ^ AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY O0M0YINS AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINtl DAILY NEWSPAPE1 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JULY 5, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII marcu 1945 so ameriške to-e zaposlile 1,600,000 manj 'cev kot pa v novembru ko je bil rekordni mesec plitve tekmo te vojne. * ♦ # Pawling, N. Y. je vojaška jsnica, kjer se zdravijo rail ameriški letalci. To je edi-ijmeriška bolnišnica, kjer gitvo skuša zainteresirati vsa-f bolnika, da si dobi kakega ; a> ki J'e njegova last. Vojak .jjnogo bavi ž njim in to, pra-,n dosti Pomaga, da hitreje Jjvi, ker so njegove misli 'Jene v drugo smer, kot pa »i vedno mjslil samo o svoji jru. Tako pripovedujejo o jm letalcu, o katerem so mi-Ada bo ozdravel, če bo šlo vse Teči, v 10 mesecih. V avgu-j lanskega leta so mu dobili jjjta, s katerim Se je bavil po tjdan in ga učil raznih trikov, gec je bil odpuščen iz bol- ' ice Že v štirih mesecih, j * * * favijo, da je napravil vo-y po zraku s svojim letalom > Anglež John Stringfellow ffier leta 1848 v Chard, An-» Letalo je imelo peruti, 10 ev široke in majhen motorji je gonil dvoje propelerje letalo je tehtalo komaj ntov. # # * Sek stradanja so našli v »kem taborišču Buchenwald. | so naciji krmili nekega zarskega Žida več let samo minjami, pa še teh so mu h zelo malo. Toda Žid je pri življenju. Kadar se je il na hrbet, je bilo njegovo žsje tako majhno, da se mu legla koža na trebuhu prav »iž v brtu, da se je kosti razločno videlo skozi kožo. * * * neriške čete so našle za .000,000 skritega zlata v čiji. človek bi sodil, da je j precej ene veljave. Toda to zlato bi plačalo za vojne ike Zed. držav komaj za 17 ♦ * * tej vojni znaša izguba med nžkimi generali število 64. ' ajst Jih je bilo ubitih v ak-,dva sta umrla za ranami, l'ih je pogrešanih, eden je 1 v ujetništvu, deset se'jih je srečilo z letali, 14 jih je bi-mjenih in 19 jih je v ujet-'u. ■-—o-- Dar za begunce >zi Cimperman iz 1355 E. jt. je darovala $2.00 za slo-Ke begunce v Rimu. Prav hvala. V ZAGREBU SO JIH 42 OBSODILI NA SMRT Pariz. — Francoska časnikarska agencija poroča, da je vojaška sodnija v Zagrebu obsodila na smrt 42 oseb, med temi tudi patrijarha hrvaške pravoslavne cerkve. Med obsojenimi sta tudi dva druga verska voditelja, katerih imena pa niso bila dana v javnost. Vsi obsojeni so imeli visoke službe v vladi Ante Pa-veliča. -o- Cleveland naj bi bilo središče letalske industrije Cleveland, O. — župan Burke trdi, da so clevelandski voditelji svoje čase storili velik greh, ker so dopustili, da je postal Detroit srčdišče avtne industrije. Zato moramo pa zdaj gledati na to, da bo postal Cleveland center letalske industrije, je izjavil clevelandski župan. Nadalje je Mr. Burke povedal, da bo storil vse v njegovi moči, da bo prepričal letalsko indu. strijo v Ameriki, da imamo v Clevelandu vse pogoje, da se lahko tukaj strne vsa letalska industrija. Povedal je tudi, da ima sicer Cleveland že zdaj eno najboljših letališč na svetu, pa ima mesto nadaljni program še za prihodnjih 15 let, v kateri dobi se bo to letališče še izboljšalo in povečalo. Zgradilo se bo tudi novo letališče ob jezeru nekje pri 9. cesti. -o-- Važna seja Jutri večer ob osmih bo imel i' važno sejo krožek 3 Progre- ! sivnih Slovenk. Seja bo v S. j i D. D. na Recher Ave. in člani- j ce so prošene, da se udeleže v | i velikem številu. , Angleži najprej prijazno sprejeli naše fante, potem pa jih zavratno izročili komunistom, ki so večino poklali. j Prišla so zanesljiva poročila, 0 katerih bomo še pisali, da je bila, ko so začeli odhajati Nemci iz Ljubljane ustanovljena začasna vlada v Ljubljani, kateri na čelu je bil znani dr. Pitamic, nekdaj jugoslovanski poslanik v Washingto-nu. Ta začasna vlada se je opirala na slovensko narodno vojsko, domobrance pod vodstvom generala Krena. Njen namen je bil vzdržati red, dokler ne pridejo zapadni zavezniki in ne okupirajo Slovenije. Ko so videli Slovenci, da zaveznikov ne bo in da so izročeni Titovim " bandam, ki so bile priznane kot " edini zaveznik, tedaj se je za-1 čel beg, o katerem smo že po-' ročali. Vsa nova poročila govo-' re o Strahotah, ki se gode na Slovenskem, odkar so prišli ko-; munisti do polne moči. Cele vasi so ponekod poklali. Drugod so polovili ljudi in jih odpeljali proti jugu, da nikdo ne ve kam. Družine so ločene. Preostale otroke pobirajo parti-zanke, da jih spravijo neznano kam in verjetno vzgoje za polne komuniste. Pa je še skoro strašne j še dejstvo, da so Angleži najprej prijazno sprejeli slovensko narodno vojsko in jo poslali v taborišče pri Vetrinju, potem pa naenkrat začeli 27. maja pošiljati fante po železnici na Jesenice in v Preval je, pa tudi s kamioni, in jih izročati komunistom, ki so na Jesenicah poklali čez 3000 naših fantov s strojnimi puškami. Usoda drugih ni znana, najbrž se je zgodilo z njimi isto. Angleži so prvotno zagotovili varstvo onim, ki so se podali pod njih zaščito, kasneje po 14 dneh pa so prelomili dano besedo. Angleži so trdili da pošiljajo fante v Palmanovo v Severni Italiji, pošiljali pa so jih v resnici v roke njih sovražnikom. Ko so slovenski voditelji sumili, da delajo Angleži nekaj zahrbtnega in hoteli pojasnil, so se delali Angleži užaljene češ, kako da se ne zaupa na njihovo besedo. O tem bomo še poročali, za danes priobčujemo značilno pi-(smo trgovca Jordana, ki govori o isti zadevi. Pismo Jordanovo: Draga sestra! Po dolgih petih letih polnih :gorja in nesreče, ki jo je prinesla ta vojska, se oglašam kot zadnji živeči brat od naše tako številne družine. Sporočam vam žalostno pa resnično vest, da so tekom te 1 vojne izgubili ;ivljenje trije naši bratje in to: Ignac je bil nasilno umorjen od komunistov j v maju 1942; Martin je tudi bil nasilno ubit v Zagrebu le- ,1 ta 1943, in Jože je padel v gozdovih. Dalje je padel v tej komunistični revoluciji en Nace-tov sin, za drugega se pa nič ne ve, kje bi bil. Jaz sem se, hvala Bogu, skoro čudežno re- ; šil. Rešil pa sem samo golo življenje. Sedaj sem kot begunec v tujini brez vsega. Najbolj me žalosti, da ne vem ničesar o svoji družini. Radi komunistične revolucije I pri nas je prišla nad naše kra-i je nepopisna nesreča. Do sedaj j Razne vesli od naših borcev v službi Strica Sama častno odpuščeni je izgubilo življenje 20% prebivalcev. Koliko pa bo še nedolžnih žrtev, kdo more presoditi. V tej nesreči so cele družine izgubile življenje. Druge so zopet izgubile prav vse in se morajo sedaj potikati kot berači po tujem svetu. Imeli smo vojno in revolucijo. Sedaj, ko se drugi narodi vesele končnega miru, ga za nas Slovence ni. Slovenski narod je kr&čanski, zato odklanja brezbožni in krvavi komunizem. Ta vsiljuje narodom svojo voljo s krvavo silo. To je največja tiranija in nasilnost. Danes se govori toliko o demokraciji. Amerika in Anglija pravita, da se zanjo borita, toda mi le to vidimo, da delata proti demokraciji in podpirata najhujšo diktaturo, to je diktaturo komunizma. Človeku je hudo, ko vidi to strašno laž in hinavščino. Vse to ravnanje bo imelo še hude posledice za vse tiste, ki tako grdo ravnajo z nedolžnimi ljudmi. Naj samo na enem primeru to pokažem. 12,000 fantov in mož, ki so zaupali zaveznikom, je danes pobitih. Izročili so se zaveznikom, ki so jim tudi obljubili varstvo kot beguncem, potem pa so jih ti zavezniki sami naložili na vagone in poslali kot nedolžna jagnjeta v komunistično klavnico. Ali naj tako postopanje velikim zaveznikom prinese božjega blagoslova? In kaj so ti fantje storili? Vedno so bili za zaveznike in se borili proti komunizmu, proti kateremu pravijo isti zavezniki, da so tudi oni. Imeli smo doslej tirana v osebi Hitlerja, sedaj ga imamo se hujšega v osebi Tita. Vse ^olj natančno vam bo opisala Marina hčerka iz Reke. Pišem z žalostjo in kakor mi narekujejo čustva. Boljše je morda, da ne razlagam več teh žalostnih stvari. -o-— Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Rudolf Bavec, sin Mrs. Terezije Bavec iz 7412 Cornelia Ave. in Miss Margie Lipo iz 117. ceste. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Zadušnica V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebo-vzete maša za pokojno Mary Strnad. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Sledeči naši fantje so dobili časteh odpust iz bojne sile Strica Sama: Pfc. Frank A. Kernc, 7119 Hecker Ave., Sgt. Henry Zakrajšek, 12095 Kir-ton Ave., Frank Skully, 1087 i Addison Rd. " ' ) vetih iz pogrebnega zavoda i Louis Ferfolia v cerkev sv. Družine na 131. St. ter na Kal-• varijo. Naj počiva v miru, i preostalim sožalje. William Stefans i Včeraj zjutraj ob 1:30 je 1 umrl v Charity bolnišnici William Stefans, star 64 let, stanujoč na 1562 E. 26 St. Tukaj nima sorodnikov. Rojen je bil v selu Mali Bukovac na Hrvaškem. Tukaj jP bival 40 let. Pogreb bo v petek popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda in na Whitehaven pokopališče. VOJKA PROTI JAPONCEM MANILA — General MacAr-thur je razglasil popolno osvoboditev Filipinov, ki štejejo 17,000,000 prebivalst-va. V boju za Filipine je bilo poraženih 23 japonskih divizij, okrog 450,000 mož. 17 ameriških divizij je okupiralo Filipine v 250 dneh. V tem boju so znašale ameriške izgube, to je ubitih, ranjenih in pogrešanih 54,000 mož. SAN FRANCISCO — Japonski radio je poročal, da so ameriške bojne ladje obstreljevale otok Karafuto, ki leži v bližini Sibirije. Južni del otoka lastujejo Japonci, severni pa Rusija. -o—-- Povečana plača poštnih uslužbencev Washington. — Kongres je odobril priboljšek pri plačah! vsepi poštnim uslužbencem, j Povišanje bo znašalo od $300 do $400 na leto za posameznika. --o-- Napačnega sta pograbila Ko se je vračal sinoči iz Croatian Tavern na St. Clair Ave. in 33. cesta Stanley Malicki, ki stanuje blizu tam, sta ga pograbila dva bandita, da ga iz-ropata. Stanley je pa odlomil1 lato iz bližnjega plota in ju' napodil. Skočila sta v svoj av-' to, toda Stanley si je zapomnil] licenčno številko. Policija ima enega že pod ključem. Preskrbeli so se V Marshall Drug Co. na 11302 Euclid Ave., so vlomili banditi in odnesli med drugim tudi 300 kartonov cigaret. V poslopje so prišli skozi streho. Osemnajsta obletnica V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Jerneja Znidaršič v spomin 18. obletnice njegove' smrti. 1 lausche in Slassen vzbujata največ pozornosti med guvernerji i Mackinac Island, Mich. — Tukaj je na zborovanju 42 ameriških guvernerjev. Konferenca je soglasno potrdila čarter Združenih narodov ter urgira senat, naj ga kakor hitro mogoče sprej Ime. Konferenca se peča tudi z ' raznimi drugimi problemi, gospodarskimi in političnimi. ' Med vsemi vzbujata največ pozornosti Harold E. Stassen, bivši guverner države Minneso-te in pa ohijski guverner Frank J. Lausche. Stassen je popolnoma postavil v kot newyorškega guvernerja Deweya, ki je bil lansko leto predsedniški kandidat republikanske stranke. Leta 1948 bo najbrže kandidat Stassen, čeprav Dewey še vedno upa na dirko. Guv. Lausche je dospel naj I konferenco šele v torek zjutraj , in je postal takoj središče pokornosti. Od prej je poznal sa- , imo dva guvernerja, toda vsak . je že slišal o njem in vsak ga je ' hotel od pobližje poznati kot de- 1 . mckratsko čudo, ki je mogel bi- ! ti izvoljen v državi Ohio za gil- 1 verjnerja na demokratski listi, 1 dočim je volila država republi- ' kanskega predsedniškega kan- : didata. Lauscheta je vozil voznik z 1 avtom v pondeljek ponoči iz To- P ledo do Detroita, odkoder se je P hotel peljati z vlakom v Mački- 1 naw City. Voznik je pa zašel in 1 ko je vozil nazaj, je pognal, da 5 bi guverner vjel vlak. Ustavil1 ju je državni policist, ki je hotel < najprej oba odpeljati s seboj ra- 1 di prehitre vožnje. Ko mu je pa Frank povedal kdo je in kam c gre, je rekel policist vozniku:s "Fant, poženi, ti rečem, sicer bo 1 guverner zamudil vlak!" -o--I Nad 82,000 oseb se je udeležilo festivala £ r Praznovanje dneva Neodvi-L snosti v mestnem stadionu si-1 s noči je bilo impozantno. Nad I 82,000 oseb se je udfeležilo fe- L stivala, lepega programa in po-h tem ob zaključku umetalnega i ognja. K AMERIŠKA MORNA- t RICA NAJVEČJA NA J SVETU, TRDI PAPEŽ t Rim. — Papež Pij XII. je iz- t javil, da je ameriška mornari- 1 ca najmogočnejša na svetu, ko j je sprejel v avdijenci člane j mornariškega pododseka po- ^ slanske zbornice. "Naj bi v bodoče bila v varstvo največ- ■ jega zaklada, svetovnega miru, miru med vsemi narodi," je ] izjavil sv. Oče. 'j PREMIER AVSTRALIJE JE UMRL V SPANJU Canberra, Avstralija. — Včeraj zjutraj ob štirih je umrl v spanju premier Avstralije, John Curtin. Bil je bolan že dlje časa. Ministrski predsednik Avstralije je bil skoro štiri leta. Bil je član delavske stranke ter zelo popularen. Zdravniki so mu še prošlo leto svetovali, naj si vzame počitek, pa jih ni ubogal. Stavkarji apelirajo na predsednika Pokoli slovenske narodne vojske AMERIŠKE ČETE SO ZASEDLE BERLIN , Berlin, 4. jul. — Druga oklepna divizija ameriške bojne sile je dospela danes v Berlin, da zasede južni del mesta, kot je bil dogovor med Rusijo, Anglijo in Zed. državami. Zapadni del mesta so zasedle angleške čete, dočim so se umaknili Rusi v vzhodni del potem, ko je ruski poveljnik Berlina, Nikolaj Barinov, izročil odkazani del Berlina v roke Amerikancem in Angležem. -o-— NOVI GROBOVI Frank Ozimek , Kot je bilo že poročano je nagloma umrl za srčno hibo Frank Ozimek, po domače Rjavček, stanujoč na 14901 Edgewood Ave., star 51 let. Doma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel sem pred 35 leti. Bil .je član društva Dom št. 25 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo, sinove: Cpl. Frank, Sgt. Joseph in Cpt. Louis ter več sorodnikov. Pogreb bo jutri dopoldne ob de- Voditelji stavkarjev pravijo, da ni nobene potrebe, da bi vlada prevzela kavčukasto industrijo, ampak naj samo predsednik ukaže kompanijam, naj se vsedejo z unijami k razpravi« Akron, O. — V torek večer so se obrnile unije stavkarjev pri Goodyear in Firestone? Co. v tem mestu na predsednika Trumana, naj primora obe firmi, da se vsedejo z zastopniki stavkarjev k razgovorom, da se doseže sporazum " in konča stavko. Unije stavkarjpev so obenem izjavile, da ni nobene potrebe, da bi vlada zasegla obe firmi, kjer se vrši stavka, samo primora naj se vodstvo, da bo voljno j začeti z dogovori radi spornih točk. Pri Goodyear Co. se vrši stav-ka že 19 dni. Vsled te stavke ni bilo narejenih 272,000 avtnih koles, od katerih gre 80% za ar-1 madno potrebo. Pri Firestone " Co. je vsak dan stavke izguba na r avtnih kolesih 14,400 kosov, i Vrhu tega izdeluje firma pro-• tizračne topove in druge potrebščine za armado. Obenem sta obe uniji, ona od Goodyear in ona od Firestone, ki spadata k CIO, poslali brzo-jav na predsednika CIO, Filipa Murraya. Brzojavki govorita, da plačata uniji na mesec v glavno blagajno $11,000 asesmenta, pa nista dobili v tej stavki nobene pomoči iz gl. urada. Obenem pa unije izjavljajo, da je nepošteno napram delavcem, da bi se jih klicalo v armado zato, ker stavkajo. Tudi lokalne naborne komisije pravijo, da ni prav, da bi se ji uporabljalo kot stavkolomce, da bi klicale k naboru stavkarje, kakor je. to ukazal urad za obvezno vojaško službo in guverner Lausche. -o- Otroka zgorela, ko ni bilo doma njiju staršev Včeraj zgodaj zjutraj je začela goreti hiša družine Wiley v ! Olmsted Township. Doma so bili štirje otroci sami. Richard, star 11 let, je zaduhal dim, pa je naglo pograbil sestro Nancy, staro leto in pol ter poklical še brata Davida, star 10 let in sestro Peggy, staro 6 let. Sam je z otrokom hitel dol; po stopnicah, misleč, da mu brat in sestra sledita. Toda nista prišla ven. | Sosedje so se trudili, da bi pogasili ogenj, pa z vrtnimi cevimi < | niso mogli opraviti dosti. Oba ' 1 otroka so pozneje našli v pogo- 1 i rišču. Mr. in Mrs. Wiley sta šla < I sin Mr. in Mrs. Jo'hn Vatovec iz 10801 Prince Ave., je prišel domov na dopust za 30 dni. Prišel je iz Anglije; preko morja je bil vsega skupaj 22 mesecev. Na 25. julija bo odšel v Columbus, Ohio. Pa ne da bi tam učil našega guvernerja, kako se vozi barko? Na dopust za 30* dni je dospel Andy Režin, sin Mr. in Mrs. Andy Režin iz Maple Heights, O. Tudi on se je nahajal v Angliji. t ^ gEHERlSKA DOMOVINA, JULY 5, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Oblo. Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto M.60. za Cleveland. Do ooitl. oelo leto 17.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po DoStl. pol let« 14.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta <2.00. Za Cleveland, po pofiti četrt leto 13.36. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto 16.60. pol leta HA). četrt leta $3.00 Posamezna Itevilka S cente BUB8CRXPTION RATES: United States and Canada. $0.60 per year. Cleveland, by mall. $740 par year. V. s. and Canada, $3.60 for 0 months. Cleveland, by mall. $4.00 tar 0 months. U. S. and Canada. $3.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $3.36 for S months Cleveland and Euclid by Carrier. $0^0 per year: $3.60 for $ months. $3.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 6th. 130$. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 107$. No. 154 Thurs., July 5, 1945 - Za komunizem ali za ljudstvo? Mirko Kuhelj obhaja zmagoslavje. Vsaj zdi se mu tako. V Jugoslaviji so za enkrat zmagali njegovi komunistični partizani in tako si domišlja, da je tudi on nekak Džin-giskan, ki je stri reakcijonarne srednjeveške nasprotnike. Ker živimo v slabih časih, pride malo veselja prav. Zato kot dobri ljudje privoščimo SANSu in njegovim nekaj bojne pijanosti. Saj bo morebiti kratka kot vsako veselje tega revnega sveta. Naj se gospoda pri SANSu veseli po svoje. Če bi govorili po starokranjsko bi rekli: Vsako tele ima svoje veselje! Ob tem veselju pa nam prihaja na misel nekaj stvari, ki bi jih tudi SANSovi verniki kljub svojemu zmagoslavju morali le malo pretehtati. Tako vprašanje je, ali je tej gospodi pri takozvanem slovenskem narodnem svetu še kaj za slovenstvo ali pa je navdušenje za komunizem prevpilo vse njih usodno mišljenje. Bil je čas, ko je predsednik SANSa, Etbin Kristan hodil po Ameriki od shoda do shoda in oznanjal ameriškim socialistom, kar se je naučil od svojih nemških mojstrov. Pridigal je socialističnim ovčicam, da slovenski delavec nima domovine. Navduševal jih je za mednarodni socializem. Danes je predsednik slovenske narodne organizacije. Zdi se, da ta organizacija stopa zopet v stopinje, po katerih je hodil njen predsednik pred leti. Zdi se, da SANS-u ni nič več za kake narodne slovenske zadeve, ampak pozna le še en ideal, to je mednarodni komunizem. Naj opozorimo samo na par značilnih pojavov. Da je komunizem mednarodna organizacija, je zn«na stvar. Ameriški in španski komunist poznata najprej" komunizem in šele potem morda Ameriko, odnosno Španijo. In tako delajo komunisti vsega sveta. Tako je vzgojen tudi Tito. Ta je poslal na Slovensko po odhodu Nemcev bande Grkov, Albancev in Makedoncev in z njimi vprizoril klanje kot ga Slovenija še ni videla, odkar je zadnjikrat stopal Turek po slovenskih tleh. Da sa bile te tolpe z Balkana, mora SANS v svojih poročilih sam priznati. Od drugod vemo, da so te drhali uporabljale metode kot nekdaj Tartari in Turki. Brali smo, da so župnika Skubica v Logatcu pri bili na križ in potem pod križem zažgali ogenj,«da je živ zgorel. Slovenski narod še ni doživel takih pokolov v svoji zgodovini, pokolov izvršenih po načrtih in premišljeno. Pa pride sedaj SAMSov junak in obhaja ob tej tragediji slovenskega naroda — zmagoslavje. Ali je v takih ljudeh še kaj narodnega-čuta? Zdi se, da so izgubili že tudi vsak človeški čut, tako jih je prevzela misel na zmago mednarodnega in protinarod-nega komunizma. Ta mednarodnost komunizma je še bolj poudarjena z drugim dejstvom, da se namreč partizani na Slovenskem bratijo z največjimi narodnimi sovražniki — Nemci in Lahi. SANSov prerok Kuhelj sam pripoveduje o tem bratenju z nemškimi komunisti. Slovenski partizan piše uvod za nemško komunistično knjigo. Za zmago komunizma se pozabi, da je Nemec naš stoletni sovražnik in da se noben Nemec ni spreobrnil samo radi tega, če se je vpisal za boljševika. Zelo čudno je, da je tajniku SANSa to ljubimkanje v Nemci tako všeč, da misli, da mora celo Amerikance o tem informirati. Kateri narodni stvari naj služi tako postopanje? Včasih so takemu pobratimstvu: rekli narodno izdajstvo. Ali ni tako, vi, ki zastopate SANS? Prav v isto vrsto narodnih zločinov spada, da so italijanski garibaldinci pod vodstvom Titovih ljudi klali slovenske ljudi, ki nočejo ne laškega ne Titovega jarma. Že prej smo vedeli, da so bili Italijani celo Titovi stražniki v času, ko mož ni zaupal jugoslovanskim svojim pristašem. Italijanski komunistični listi so sedaj, ko so opravičeA^ali svoje zahteve po Trstu, naravnost povedali, da so v Drvarju reševali Tita Lahi, takrat, ko je moral bežati iz svojega skrivališča sredi noči. Iz uradnih poročil vemo, da je nastopala pod Titom proti našim rojakom italijanska brigada. S tujimi najemniki je krotil komunist Tito svoj lastni narod. Kje je ob vsem tem še kaj narodnega mišljenja in kaj smisla za narodno čast? Ali ne bi kazalo, da se zastopniki SANSa, če hočejo še govoriti o slovenstvu ob teh znanih dejstvih, malo zamislijo? Pri tem je slovenski narod v takem ljubimkanju s tujci izgubil Trst in Gorico. Komunizem ga je osleparil za njegovo največjo in najvažnejšo narodno zadevo. Laški komunist je gledal na sebe in obdržal za Italijo, kar bi moralo biti naše. Slovenski komunist pa se je vdal v usodo iz ljubezni do mednarodnega komunističnega bratstva. Sedaj, ko so zapravili Trst in Gorico, sicer slišimo tolažbo, da je to samo začasno. Tako govore samo naivneži. Če je bil sedaj vodja italijanskih komunistov Togliati močnejši pri Stalinu kot vodja jugoslovanskih Tito, ali mislite, da bo kaj drugače ob koncu? Laških komunistov je več kot slovenskih, zato več pomenijo pri mednarodnem komunističnem vodstvu. Trst smo izgubili, ker je nesrečna Jugoslavija pod komunističnim vodstvom računala samo na komunistično karto, vse drugo pa, prav kakor SANS, zanemarila. Tito je po ^Kuhljevem poročilu govoril, da imajo tisti, ki se zadenejo ob granitno steno njegovega patriotizma krvav nos. Bog zna ali je Tito ogledal svoj nos, ko je prišel tepen in po laških komunistih spodrinjen iz spora za Trst? Ko to premišljujemo, se vprašujemo, ali je še komu okrog SANS kaj za slovensko narodnost in slovenska vitalna vprašanja, ali je na drugi strani vsak trezen premislek prekričala želja, da zmaga v naši stari domovini partizanski komunizem. V začetku civilne vojne so partizani pod vodstvom komunistov proglašali znano geslo: "Četudi pogine ves narod, samo da zmaga ideja." Sedaj se to uresničuje. Slovenski narod poginja. Strahotne izgube, ki jih je utrpel, bo težko prebolel. Komunizem trenutno obhaja zmagoslavje. Ali je bil SANS zato ustanovljen, da na narodnih razvalinah obhaja s komunizmom zmagoslavje? Mislimo, da se resno morejo o tem vprašati SANS-ovi člani, če se tudi sicer ne strinjajo z nami. Pesnik Medved pravi, da je včasih misliti pokora. Radi verjamemo, da oni okrog SANSa radi dovolijo Kuhlju delati pokoro, vendar bi jih opozorili, naj nikar ne puste obremeniti njegovih možgan čez njihovo normalno zmožnost. To ne bi bilo krščansko. Naj mislijo tudi sami nekoliko. 0 našem prijaznem mestu Houston, Pa. — Morda bo kdo z radovednostjo vprašal— kje se pa nahaja to slavno mesto Houston v Pennsylvaniji? Nekateri to vedo, nekateri pa tudi ne. Nekateri bodo še zvedeli o tem in naše mesto spoznali, nekateri pa nikoli ne, ako jih ne bo noga prinesla v te naše lepe kraje. Torej tistim, ki so že čitali ime Houston, pa ne vedo o njem nič drugega, naj povem, da to mesto leži na glavni prometni cesti med Pittsburghom in Washingtonom in to na zdravem svežem zraku, zlasti pozimi. Do Washingtona je komaj 6 milj. Nekateri pravijo, da tukaj prebivajo sami bogatinci. Vidite, taki, ki to trdijo, nič ne vedo, čeprav se nam sicer taka trditev kar nekam dopade. Nas je tukaj tudi veliko preprostih revnih delavcev, ki moramo trdo delati za svoj vsakdanji kruhek, kot morate tudi drugje po Ameriki. Ampak kar je res, je pa res, kdor pride enkrat v Houston, pride rad še drugič, tako prijetno je tukaj in pa če ga prisili sem kak opravek. Naše bližnje sosedne naselbine so: Canonsburg, Stra-bane in pa Meadow Lands. Na Strabane, prebiva mnogo slovenskih družin. Imajo dve krasni društveni dvorani, kakor je malo takih po slovenskih naselbinah v Ameriki. Kdor ne verjame, naj pride pa pogledat in se bo sam prepričal, da je res. Rojaki mu bodo prav lepo postregli z vsemi telesnimi amendmenti. Na Meadow Lands pa zdaj zbirajo denar in sicer na eni strani za novo cerkev, na drugi pa za dvorano. Tako bo končno za vse prav. Pozdravljam rojake po širni Ameriki in jih vabim, naj se ob priliki oglasijo pri nas, da bodo videli, kako Slovenci ži-vmo tukaj. John Pelhan. Misijonarjev glavobol Katastrski labirint. — Vsa bengalska dežela je porazdeljena med posestnike. Menda je takih posestnikov cele 4 milijone. Ti plačujejo rento vladi, zemljo pa dajejo v najem in ob visokih rentah izborno živijo. — Pomislite: nihče ni pravi lastnik svoje zemlje, zemljo kupiš v toliko, da te z nje nihče ne more pregnati, dokler plačaš rento. Ne smeš pa z zemljo početi, kar hočeš. To zavisi od tega, kakšne pravice si kupil, t. j. kakšne vrsto zemlje si pridobil. Zaradi zapletenih zakonov in splošnega nepoštenja se neredko zgodi, da se misijonar zaplete v sitne pravde. od dobrotnikov, ki žive na ti soče milj daleč v Ameriki i a Evropi dovolj milodarov, da se redno vzdržujejo misijonarji in misijonarke, boardingi in šole, za zidavo in popravila poslopij, za miloščine in podporo revežem, za potovanja in ka-tehumenate? Najsrečnejši misijonarji priznajo, da jim je to najtežja skrb: najti od dneva do dneva potrebna sredstva. To jim je največja pokora. Kot mora jih tlači in zavira, da ne morejo delovati, kot bi drugače lahko. Enostaven izhod. — Zelo enostaven izhod bi bil nakup zemlje naravnost od vlade ali pa od večjih zakupnikov. Take zemlje se zaenkrat še dosti dobi (kako dolgo še?) v deviških, neobdelanih predelih 24-Parganasa, kjer zemlja sko- raj dvojno rodi. Najnujnejši denar bi se tako redno stekal v misijonsko blagajno. Misijonarjev glavobol bi popustil: saj bi se ne bilo treba kar naprej bati, da bo spet in spet treba zapirati šole, odpuščati kate'histe in v službo najemati najslabše, najmanj plačane moči. — Misijonska postaja Kharry je pod razumnim vodstvom misijonarja p. Sedeja že napravila prve korake v to smer. Kupljena zemlja je bila razmeroma poceni in je jako dobra. In kaj zdaj? — Zdaj bi pa raghabpurski misij ojn ar p. Stanko Poderžaj, ki Vam piše tele vrstice, rad isto napravil. Poskusil je dobiti potrebno vsoto — 5000, reci: pet tisoč dolarjev — za nakup posestva, na posodo, pa predstojniki niso dovolili, ker ni upanja, da bi misijon mogel vsoto v do-glednem času vrniti. Ni zato drugega, kot da to svojo težavo potožim našim amerikan-skim stricem in tetam. Ali bi se res ne našel naš človek, ki ima kaj pod palcem in bi v nebeško banko naložil pet tisočakov? Nič več bi se mi ne bilo treba bati, da bo nekega lepega dne zmanjkalo denarja in riža, in bom moral šolarjev- — up misijona — poslati domov, kot se mi je to dozdaj že tolikokrat zgodilo. V desetem letu svojega misijonira-nja v Raghabpuru in v še več letih od dne, ko sem začel ora-ti po bengalskih božjih poljanah, se mi zdi, da je to zaenkrat najbolj kričeča potreba misijona, ki naj bi se tako končno stabiliziral. — Ker pa vem, da je takih bogatih stricev in tet, ki bi lahko odrinili po tisočak, tudi v "obljubljeni deželi" bolj malo, se Vam priporočam za vsak, še tako maj-' hen milodar v zgornji namen. 'Vsak cent bo hvaležno sprejet! Prispevke, prosim, pqšiljaj-te, z natančno oznako za kaj je denar namenjen, ali na: RESOLUCIJE IN IZJAVE SPREJETE NA KATOLIŠKEM DNEVU V NEDELJO 24. JUNIJA 1945 V JOLIET, ILLINOIS Katoliški dan se je vršil v nedeljo 24. junija v Jolietu, kakor to že poročano. Zborovanje je otvoril preč. g. župnik in Duhovni vodja KSKJ M. J. Butala. Predsedstvo zborovanja pa je na to izročil veleč. g. kanoniku J. J. Omanu iz Cleve-landa, O., ki je vodil zborovanje. Glavna referata sj;a imela č. g. Franc Gabrovšek, bivši tajnik 'Slov. Ljudske Stranke v Sloveniji in sedaj duhovni pomočnik pri sv. Vidu v Clevelan-du in pa g. Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ v Jolietu, 111. Naj prvo je bila sprejeta sledeča izjava in resolucija v angleščini : "WE, the members of THE LEAGUE OF CATHOLIC SLOVE NIAN-AMERICANS, assembled in Joliet, 111., for the First Slovenian Catholic Day, do hereby again re-affirm our allegiance to the United States of America; that allegiance has been evidenced by the thousands of extraction of American-Slovenian boys who are fighting in the Armed Services; by the hundreds of those boys who have given their lives in the struggle. , "Although all our ties are here in the United States, we have retained our love and interest in the people of our j race who still live in the mother-country and therefore wish them the opportunity to live as we live in freedom and without fear. The principles enunciated in the Atlantic Charter should be fully applied to Postwar Slovenia. "Slovenia should become an independent country of federated Jugo-Slavia. "Be IT THEREFORE RESOLVED hat we intercede with the President, the State Department, and the Congress of the United States to give moj spodnji naslov. Že v naprej se Vam vsem riajiskreneje zahvalim. Prisrčne velikonočne pozdrave vsem amerikanskim rojakom pošilja Vaš raghabpurski misijonar, Stanko Poderžaj, S.J. Catholic Mission Raghabpur, Boral P. O. 24-Parganas, INDIA. . their support toward a free democratic and united Slovenia in the Post-War World." Po svojem referatu je g. Josip Zalar predložil najprvo svojo lastno resolucijo, ki se tiče Trsta, Primorja in Koroške, ki je objavljena pod naslovom prva resolucija. Nato je preči-tal še tri naslednje resolucije: PRVA RESOLUCIJA Amerikanci slovenskega porekla zbrani na "Katoliškem dnevu" 24. junija 1945 v Jolietu, 111. znova zahtevamo z vsem povdarkom, da mora priti Primorska s Trstom in Gorico v združeno in svobodno Slovenijo v okviru svobodne in demokratične Jugoslavije. Ta pokrajina pripada geografsko, ekonomsko in etnografsko Slovencem. .Ti kraji so bili stoletja in stoletja z ostalimi slovenskimi okraji skupaj v eni državi. Ljudstvo te dežele je bilo proti svoji volji nasilno odtrgano od sorojakov v Jugoslaviji in predano Italiji, ki ga je neusmiljeno zatirala in mučila. To združitev zahteva pravičnost. Od zedinjenja te pokrajine z ostalim narodom je odvisen mir na tej važni geografski točki. Brez zadovoljitve rešitve tega vprašanja v korist malega slovenskega naroda bi bila poteptana načela Atlantskega charter j a o samoodločbi narodov. Prav tako zahtevamo, da se priključi Sloveniji del Koroške s Celovcem in Beljakom. Stoletne nemške krivice prizade-jane tej zibelki slovenstva naj bodo vsaj sedlaj deloma popravljene. Kot ameriški državljani apeliramo na predsednika naših mogočnih Zedinjenih držav in na državni department, da se zavzameta z vso močjo za pravične zahteve slovenskega na roda. DRUGA RESOLUCIJA Kot ameriški državljani, ki uživamo svobodščine ameriške demokracije, želimo, da bi smel ; naš narod v starem kraju urediti svojo državo na temeljih iste demokracije. Apeliramo, da ameriška vlada odločno nastopi, da se vsaj določbe konference, na Yalti izpeljejo natančno in dosledno (Dalje na 8 strani) Katastrofalni stroški. — Vendar pa brez zemlje misijon ne more bti. Kako je vendar mogoče, da bi misijonar mogel zmeraj sproti izprositi Rev. Julius Slapšak, St. Lawrence's Rectory 3547 E. 80th St. Cleveland 5, Ohio, USA. ali pa po kabelnu naravnost na Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2. Napišite na papir uro, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor. 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanja je samo kateri. To je pa od vas odvisno. a yerjaB iT pa,e] aimiuiiifaI Nobene bukvice niso tak0 kot pa je — urlaubarski pofa tako se je razlegalo v pondM opoldne po našem St. Ali so prišli naši'fantje dflv ki so naklestili Hitlerja?-!ž< nekaj jih je že prišlo, pa tja: bili, ki so proslavljali urla« ske bukvice. To je bila sk«at pridnih delavcev, ki so nasfe. zaslužene počitnice v tofcla katere bodo skušali kolikoigo goče najbolj' koristno upo?o\ pri Jerryu Strojinu v Gen«1 cr pondeljek točno ob 2:30 l E dne so se odpeljali in upaU „ so zdaj že tam. če hočem 1 j« riti resnico, bom rekel, L toliko koristnega za P;ni stvo tega sveta. Saj b>a skočil iz kože samega h^. Ko so tako vsi zgrevai'(l! po mestu, rozljali z dolaf ' pu in vsi okupani gledal sebe, kje bi te dolarje in koristno investirali, • ' teli na nekega AvstralC'. remu so potožili svoje g°\ naleteli so ravno na P^1 Ta je imel hotel, ki ga pripravljen odstopiti. '' samo odstopiti, da ga I" proda, so rekli. Cena, j je $3,600. Oh, kaj pa I 1 kakih 40 ameriških fat . so pravkar dobili pedo zf 1 dve leti skupaj. V peti''" tah je bil kupčija Fantje so se vselili v začeli z surprise party**'1 noči in dva dni je trajalf. ča zabava, da je vse od t-1 klo. Is Ko so tretje jutro faif1 deli, da jih čaka ladja so se spraševali, kaj najt s vijo zdaj s hotelom? fji( brihtne glavice kmalu * v tale. Vseh 40 se je po*® * vrsto pred hotel in čakP" kmalu so dočakali. MiiTJ' namreč kaj šikovna AWC Pa jo popoka prvi, ji 1 L krepak cmok na njeflF usteca in jo da drugem^]0' Ta ji tudi pripečati nfiWu ga in potem vsi doli Pf Predno se je dekle dobro too je bila že pri zadnjem h1 ki jo krepko objame, nato ji pa izroči lastnin^ no do hotela. Fantje z4rt mu dekletu salutirajo mno odkorakajo proti KPa šču in na ladjo. pr Kdo pravi, da ga nis°?oli kanci tiči! BESEDA IZ NARODA r ftHERIgKA DOMOVINA, JULY 5, 1945 S BELO BOBIJO DELO DOBIJO RESOLUCIJE IN IZJAVE (Nadaljevanje z 2 strani) zamisli demokratične uredbe Jugoslavije po vzorcu zapadnih demokracij. Zato mora Amerika kot za-ščitnica prave demokracije zahtevati, da se zagotovi v Jugoslaviji res svobodne volitve na podlagi splošne in enake voliv-ne pravice, ne da bi bil kdo neupravičeno izključen. Preprečiti treba volivni sistem, ki bi dejansko preprečil nastop več strank. Nad besedo Amerike dano na krimski konferenci ljudstvo Jugoslavije ne sme biti razočarano. Resolucija sprejeta od Ame-rikancev slovenskega porekla zbranih na Katoliškem dnevu 24. junija 1945 v Joliet, 111. TRETJA RESOLUCIJA Amerikanci slovenskega porekla zbrani na "Katoliškem dnevu" 24. junija 1945 v Jolietu, 111. izjavljamo: Slovenija je strašno trpela v tej vojni. Trpela tudi radi bratomorne civilne vojne. Z vso resnostjo opozarjamo, da bo pomoč potrebna, kot še nikoli. Ni še jasno, kdaj bodo odprte meje Jugoslaviji in v kaki obliki bo mogel vsakdo prihiteti na pomoč svojim ljudem. Liga kat. slovenskih Amerikancev pa bo poskrbela potrebna pojasnila in navodila ter organizirala delo za pomoč. Četrta resolucija Kot Slovenci, ki pripadamo po svojem izvoru veliki slovanski družini narodov, se veselimo odločnih zmag, ki jih je iz-vojeval slovanski ruski narod nad nemštvom. Tisočletne krivice Nemcev proti Slovanom se danes vsaj delno poravnavajo kot uspeh naporov ruskega naroda, ki je bil pripraljen vse žrtvovati za svojo domovino. Kakor je Slovanom potrebno rusko prijateljstvo za njih ob- stoj, tako tudi želimo prijatelj" stva vseh Slovanov do Rusije. Nikakor pa s tem ne odobravamo komunističnega sistema in njegovih naukov. Prav tako se ne strinjamo z mislijo, da bi moral kak slovanski narod žrtvovati zmagovitemu ruskemu narodu svojo svobodo. Trdno upamo, da pride kmalu čas, ko veliki slovanski narod stere tudi suženske verige komunističnega totalitarizma. Resolucija sprejeta od ameriških Slovencev zbranih na Katoliškem dnevu 24. junija 1945 v Jolietu, 111. IZJAVA Glede splošnih razmer in slučajev v sodobnem svetu je' bila podana splošna izjava, ki jo je prečitala Miss Mary Po-lutnik, nadzornica KSKJ iz Loraina, Ohio. Ta izjava se glasi : I. Ameriški Slovenci zbrani na Katoliškem dnevu v Jolietu povdarjamo dolžnost katoličanov, da svoje ideje neustrašeno zastopamo v vsem javnem življenju. Zdi se nam, da je v tem trenotku trgba povdariti zlasti sledeče: 1) Odklanjamo vsako obliko totalitarizma. Kot smo proti fašizmu, moramo biti tudi proti komunizmu. Slovence raztresene po širni Ameriki opozarjamo, naj se ne dajo varati kot da je komunizem izgubil svojo protikrščansko ost ali da se je drugače bistveno spremenil. Nihče naj se ne da zaplesti v mrežo njegove propagan-j de, ne pod firmo skrbi za delavstvo, ne pod videzom neke nove demokracije, ne v navdušenju nad uspehi slovanskega orožja pod trenotnim vodstvom komunistov. 2) Smatramo za najboljše orožje proti komunizmu temeljito poznanje krščanskih idej o uredbi človeške družbe kot.so proglašene v papežkih okrožni- rt o Vi zadoščeno socialni pravičnosti in da res pridemo do nove dru-1 žbe, ki se bo otresla slabih1 vplivov gospodarskega libera-1 lizma pa obenem ne bo podlegla pogubnim vplivom marksizma. ii. Zlasti smo hvaležni svetemu Očetu za njegove mirovne točke. Z veseljem pozdravljamo njegove misli o temeljih bodočega miru, kjer pravi: 1) V novem redu slonečem na moralnih načelih ne sme nihče kratiti prostosti, kršiti nedotakljivosti ozemlja in o-grožati varnosti še tako majhne države. 2) Nihče ne sme zatirati kulture, jezika in narodnega značaja manjšin. 3) Egoizem močnejših ne sme preprečiti, da bi slabejši THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo _THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI RE-NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! S. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830. Soba se odda Odda se opremljena soba s posebnim vhodom, dobi se lahko tudi hrano in pa garažo. Zglasite se na 1059 Addison Rd., spodaj. (155) ANY BONDS TODAY? By Bob Burns Illustrated by Gregory D'Alessio "Nothing} thanks. I'm saving my money lor War Bonds, ant) I just came in to tost myself." ne mogli priti do materielnih dobrin, ki so po naravi namenjene in potrebne za vse v njihov ekonomski razvoj. 4) Odpraviti je treba v bodoče divjo tekmo v oboroževanju, ki vedno ogroža mir. 5) V novem redu, slonečtm na moralnih načelih, ne sme biti nikakega preganjanja vere in Cerkve, ker se sicer zrušijo temelji družabnega reda. III. Enako sprejemamo z veseljem izjave naših škofov o temeljih miru, ki so tako globoko odmevale v ameriškem javnem življenju. Pozdravljamo njih misli: 1) da zahteva'enakopravnost med narodi, da se ne sme močnejši vtikati v notranje razmere šibkejšega. 2) da nimajo upanje v mir, ki ne priznava brez vseh pridržkov in dvoumnosti principov Atlantskega' charterja. 3) da morajo mednarodni odnosi sloneti na moralnih zakonih. 4) da morajo močnejši pomagati slabejšim. 5) da naravnih pravic človekovih ne sme ovirati nobeno državno nasilje. IV. Strinjamo se popolnoma z izjavo Jugoslovanskega Obzo-ra o demokraciji in slovan-stvu. Ker smo prepričani, da je mogoča samo ena demokracija, četudi človeško nepopolna, to je taka kot je pozna Amerika. (Uporaba besede demokracija v totalitarnih sistemih je samo varljiva zloraba.) Mi verujemo v slovansko vzajemnost na kulturni podlagi in smo proti misli o potrebi močne roke. Vsako mednarodno nasilje in vsaka diktatura je izraz nekulturnega fašizma in komunizma. -o- Kupujte vojne bonde! Elastične nogavice Pravkar smo prejeli 200 parov lahki'h elastičnih nogavic. Mandel Drug Co. 15702 Waterloo Rd. IV 9611 Zaprto ves dan ob sredah in v nedeljo zvečer od 6 naprej. (155) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Za čiščenje uradov Sprejme se ženske za čiščenje uradov od 10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se Marquette Metal Products 1145 Galewood Drive (x) Kraška kamnoseška obrtj 15425 Waterloo Rd. rvanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci,: revmi( visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Moški in ženske ZA TOVARNIŠKO DELO ŽENSKE ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE MOŠKI SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. ___(156) Sprejme se dve ženski za čiščenje, obe za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. ali pokličite HE 2000. (x) - -'M An'"'M"LASF" Peč naprodaj Proda se peč na premog, 2 leti stara. Zglasite se med 5 in 8 uro zvečer na 1019 E. 66. Plkce. • (158) Ko se je vrhovni poveljnik zavezniških armad v Evropi, ameariški general Divight D. Eisenhower, ustavil na (poti domov v Londonu, so ga pozdravljale velikanske množice angleškega ljudstva. Poleg njega v koči ji je poveljnik zračne sile Sir Arthur Tedder. Gornja radio slika je poslana iz Londona. Proda se hiša na E. 71. Cesti, 10 sob, za 2 družini, pore spodaj in zgorej, furnez, 3 garaže. Vdova prodaja zaradi odhoda iz mesta. Vselite se lahko tekaj. Za več informacij pokličite HE 6054 po 6 uri zvečer. (155 Lepa prilika Mrs. Strnad prodaja svoje gostilniško podjetje z D-3 licenco, z vso opremo in tudi poslopje: prostor je na 1315 E. 53. St. in dela j ako dober promet. Poslopje je vse v prav dobrem stanju. Zglasite se tam ali pokličite: EN 9331 ali IV 7110. (155) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. Ali ste že storili svojo člansko dolžnost v tej kampanji? Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Pohištvo naprodaj Proda se klavir Baby Grand v izvrstnem stanju, dalje pohištvo za sprejemno sobo, pisalna miza s steklenim vrhom, preproge, peč, kompletni dvojni set za spalnico, 24 čevljev, dolga lestva in razne drobna- rije. Zglasite se na 701 E. 157 St., zgorej, ali pokličite MU-0968. (x) /etloba in senca M SPISAL DR. FR. DETELA Support the War Effort Buy Bonds j 3) Zagovarjamo idejo ameri-j ške demokracije kot je ta izra-; žena v ameriški konstituciji,' sloneči na krščanski miselnosti o človeku in družbi. 4) Povdarjamo potreHo glo-| bokih družabnih reform zlasti na gospodarskem polju, dabo _ 1 i i da bi popravil, kar je bil prejšnjega večera z nepremišljeno jezo zagrešil, mu je bil domači prepir nov povod. Brica, katerega je iskal, ni dobil notri, pač pa starega Kri-žmana, ki je imel hišo onstran potoka, in seveda zopet Tetre-va. Prisedel je krčmar, prisedla krčmarica in govorili so o navadnih rečeh. "Ali Brica ne bo?" je vprašal Gašper. "Redkokdaj pride;" je dejal Rozman. "Izkupiti ne da veliko, siten in nadležen je pa včasih kakor starega siromaka kašelj." "Kaj hočemo, takšna je letina," je mrmral Križman, ki se ga je bil že precej nalezel. "Torej sem zastonj prišel, si je mislil Gašper ter poslušal precej razmišljen Rožmanove marnje in otrobe, ki jih je vezal Tetrev. Nekaj pa se mu je vendar čudno zdelo, da ni nihče govoril o ubitem Mihu. Tc je bil Vendar dogodek, ki hi mogel izginiti nikomer iz spomina. In da bi o njem ne govorili! Pojdite no! O govo. re, toda med seboj, kadar ni njega zraven! Na njega kažejo. Komu se pa zdi obrekovanje greh ? Ker je Gašper zaman čakal, da bi sprožil kdo drug ta razgovor, ga je sprožil sam, češ; da mu je še vedno hudo za pokojnim Mihom. "v Stegnah so ga ubili," je dejal Tetrev; "pravijo pa, da hodi nazaj in da straši ponoči po Stegnah." "Kaj hočemo, takšna je letina," je menil Križman. "Ti Rožman, ali sem jaz že plačal': Pij! Kaj poslušaš ti čenče!" "Jaz tudi pravim, da so čenče," je dejal Gašper. Rožman pa je začel ugibati kdOtfda bi bil udaril Miha; govoril je o preiskavi in o Klan-čarju, ki mu niso mogli nič dokazati. Gašperja so izpreletele različne misli. Da govori Rožman naravnost, se mu je zdelo znamenje, cla ne meri nikamor; a semtertja je tudi tako čudne poudaril svoje mnenje, kakoi bi hotel reči: To govorim za vas, za seibe imam pa svoje misli. In zakaj je le njega gledal? Ali je hotel videti, če bo on kaj izpremenil lice? Kadar jim zleze vino v lase, bodo odkrite govorili, si je dejal Gašper in pridno nalival. Toda ker je sam tudi pil, se mu ni obnesla preizkušnja. Križmana je spremil domov, da bi morda od njega posebej kaj izvedel, kako da govore ljudje, da je že takšna letina in da naj Bog da Mihu večni mir in pokoj, dasi ga on ljudem ni dal. Tako je bil Gašper sedaj ravno tako daleč kakor prejšnjega večera. Slutil je lahko, kaj- je hotel, veelel pa ni nič; Brica bo moral še čakati, slučajno seveda, pri Rozmanu. Saj posedanje v krčmi mu je začelo zopet ugajati. — Kjer drugi strežejo, se čuti človek gospoda; poleg tega je prijetna zabava in če plačaš komu kupico vina, kolika hvaležnost! Drugače ko doma, kjer si samfo po imenu gospodar, v resnici pa hlapec. In potem veš, da boš spal, spal celo noč, pa naj se priplazi Miha odkjer hoče. Gašper se je začel kesati, ela se je oženil in žena in otroka so mu postali breme. (Dalje prihodnjič.) —-o-- Za izdelavo ene trgovske ladje Liberty izdelka so prvotno potrebovali 244 dni, a proti kon-cu leta 1943 pa že samo 40 dni. W>er se je prebudil pozno. IflM je, če je žena doma aF mu je bilo, da je ni vi-pefaj ga draži ona vedno nč Mihom! Kaj ga gleda ]lj»dno? Če ga sumničijo dfvljajo drugi, naj bo; ? I žena mora stati na mo-tfani. late tudi on z doma v gozd, ildatančno preudaril svoje asfe. Padlo mu je namreč v ;otla je v krčmi nepremi-coigovoril, da se je s svo-jo?ovarjanjem in svojo jene; ovajal. Da žena nekaj 1 f Bric nekaj sumi, to je a" Ali naj on sam potrdi te sumnje? Cim «bo on jezil, tem več bo kiivoril. Razjeziti je tre-iefeka, če -hočeš, da se zatorej nič jeze, nič zago. faja. v smeh je treba o-, fumničenje. Kdor se ne ža nagajanje, tega nih-jlraži. vtisk snočnega o bo treba izbrisati. Spal itvendar dobro in zoper atne misli ni boljšega ikočka kot je vino. ;e'° je bilo prava sedmi-oroka sta nekaj časa ogo-•11 zdaj mater, zdaj očeta, -%ta dobila odgovora, sta l|n prestrašena umolk-in žena sta molčala, id'ki je pričakovala, da ji >%ož skesan naproti ali iusi s prijaznostjo po-' Jjžaljive besede, je bila efie užaljena, čim bolj je '"ipravljena odpustiti. A l%a naj prej prenešala f|n potem še moža pro-l1j njej odpusti, kar je 0'ešil, tega ne. Oh, ne-'•ost! Kako hvaležen bi tfnekdo drugi! Prvikrat. I je omožila, jo je obšla x"i misel. pa se je natihem je-|e drži žena, kakor ela bi ' <1 kaj hudega storil. — ((|P gledati, molče očitana; moža tolažiti, na-' te zavračati, tega ne Jpotegnila ne bi z njimi! vja Je sama s takim rav-pognala v krčmo, kjer ako neumno zaletel, se aj še užaljeno. ; PJme tako grdo gledaš?" inil Gašper molčanje. bjmama grdo gleda?" j^ ^a tiho mala Jerica in J)& k bratcu. Ta je od-a("Ne mama, ata!" in ta-alo je pogledal očeta, da Jasper lahko spoznal 1(| si Je brisala oči in na rojj je Prišlo, da je bila ' Jfendar premalo prijaz-jjpžem> da se ji morda ni Ismilil siromak, ki go-ijfeam kriv svoje nesreče. j?azi tudi poštenjak, če j ne veruje. Prijela je J. roko in ga prosila, naj J če ga je morda nehote tife razžalila; ona ni mi-,KJpa je nenadno zagnal guvernerjevo pismo za generala na mizo ter pograbil nekaj zemljevidov in načrtov, ki so ležali razgrnjeni na mizi. Raztegnil je pred seboj zemljevid Doline smrti in dolgo gledal črte in kroge s katerimi so bila zaznamovana ruska topniška gnezda na bregovih in višinah. Gledal je zemljevid in s iprstom drsel čez brežičke, doline, soteske, zavoje . . . Računal je---. Konjenički bi v dobre pol ure lahiko prejezdili v skoku dolino in predrli skozi vse tri črte ruskega topništva, če se ne bi niti za trenutek ustavili ali zmedli. . . . Zavzeli bi Balaklavo ali pa izginili do zadnjega moža . . . Ko je gledal te črne rise, čr- I