celjski tednik CELJE, 4. DECEMBRA 1959 LETO X., ŠTEV. 48 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OK.KAJA CELJt LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE .CELJSKI TISKc DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo; Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 telefon' 25-2"> in 24-25 - uprava: Celje, Trg V. kongresa '> — poštni predal 152 -telefon 25-75 in 20-89 — tekoči račun pri Komunalni banki Celje 605-70-1-656 ~ izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 10 din - rokopisov ne vračamo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Načrti v okviru možnosti Na zadnjem zasedanju zbora proizvajalcev Okrajnega ljudske- ga odbora Celje so obravnavali razen problemov amortizacije in investicijskega vzdrževanja tudi vprašanja tarifne politike gospo- darskih organizacij skozi zadnje obdobje. Ugotovili so, da je v pri- merjavi s preteklimi leti letošnje leto iaredno razgibano zlasti na področju nagrajevanja. Obdobje sprejemanja tarifnih pravilnikov je že za nami. Prav to obdobje pa je sprostilo nove probleme. Praksa je namreč pokazala na nekatere napake in nesoglasja, ki pa jih v gospodarskih organiza- cijaih nekje manj, nekje bolj z uspehom odpravljajo. Zlasti pozitivne izkušnje in na- predek so dosegli v tekstilni in v kemični industriji, kjer preha- jajo na višje oblike nagrajevanja, to je na nagrajevanje po enoti proizvoda in po ekonomskih eno- tah. Na zboru proizvajalcev so tudi ugotovili, da je to področje, ki je zelo pomembno, še močno neobdelano. Tovariš Miran Cvenk Na tem zasedanju zbora proiz- vajalcev so predstavniki tekstilne tovarne iz Prebolda, »ALPOSA« iz Šentjurja in Kmetijskega go- spodarstva iz Ar je vasi obrazlo- žili način nagrajevanja v njiho- vih podjetjih. Pri tem so anali- zirali dosedanje izkušnje in pa momente, ki narekujejo spremem- be tarifne politike v teh gospo- darskih organizacijah. Ta oblika obravnavanja gospodarskih pro- blemov, da se razprava nasloni na podrobno analizo, je vsekakor vzpodbudna in bolj učinkovita kot nekatera suhoparna našteva- nja številk indeksov in podobno. POMEMBNI SKLEPI ZBORA PROIZVAJALCEV Okrajni zbor proizvajalcev je sprejel tudi vrsto pomembnih sklepov in priporočil gospodar- skim organizacijam. — Sodijo, da je združevanje sredstev gospodarskih organizacij za potrebe investiranja industrije v celjskem okraju tako obsežna in ipomembna naloga, da je nujno potrebno, da o tem problemu raz- pravljajo še občinski zbori proiz- vajalcev in proizvajalci sami. — Sklenili so, da bo Zavod za napredek gospodarstva izdal po- droben načrt razvoja industrije in gospodarstva v celjskem okraju za daljše razdobje. — Zbor proizvajalcev je tudi piriporočil podjetjem, da v naj- krajšem času izdelajo lastne na- črte razvoja svojega podjetja. — Sodijo tudi, da bodo bančni zavodi morali poenostaviti kre- ditiranje obratnih sredstev. — Ko so govorili o investicij- skem vzdrževanju, so v razpravi opozorili zlasti na nekoristno in nenačrtno izrabljanje sredstev za investicijsko vzdrževanje. Zato je bil zbor proizvajalcev mnenja, da ■bodo podjetja v bodoče ta sred- stva morala koristiti bolj načrtno in da ne bodo smela dopustiti, da investicijsko vzdrževanje preseže svoj namen. — Zbor proizvajalcev se je na tem zasedanju veliko ukvarjal tudi s problemom izdatkov, ki jih gospodarske organizacije ozna- čujejo z »reklamo«. Glede tega in glede reprezentančnih stroškov so bili mnenja, da bodo morala podjetja ravnati bolj preudarno. TO VPLIVA NA ŽIVLJENJSKO RAVEN PREBIVALSTVA V razpravi o problemih celjske industrije je govoril tudi podpred- sednik Okrajnega ljudskga odbora Miran, Cvenk. Dejal je, da smo v preteklem obdobju v celjskem okraju dosegli pomembne uspehe, da pa žal spričo objektivnih in subjektivnih vzrokov zaostajamo za uspehi drugih okrajev. To nam kažejo tudi številke, ki povedo, da je gospodarstvo v celjskem okraju glede napredka za jugo- slovanskim in slovenskim pov- prečjem. Ce ob tem vemo, da se pri nas dvig življenjske ravni na- slanja na napredek gospodarstva, potem to pomeni, zaostajanje standarda prebivalcev v celjskem okraju. Posebno še, če upošteva- mo, da bo s poglobljenim in kva- litativno dovršenejšim sistemom nagrajevanja po učinku ta po- vezanost še stopnjevana. Brez dvoma je v celjskem okra- ju pri reševanju tega problema osrednje vprašanje obnavljanje naših tovarn. To je tudi razum- ljivo, saj bomo le tako lahko ustvarili solidnejše pogoje za več- je gospodarske uspehe. Istočasno pa se moramo zavedati, da je vprašanje investiranja tesno po- vezano z našimi možnostmi in da se potem postavlja kot osnovni i problem, kako najbolje izkoristiti : razpoložljiva sredstva. Rešitev moramo iskati v načrtnosti, tako v okrajnem, občinskem kot v me- rilu podjetja. Partizanski otroci so tudi praznovali Občinski odbor Zveze borcev N0\' Celje je skupno z osnovnimi organi- zacijami Zveze borcev NOV Voj- nik, Frankoiovo, Strmec in Dobrna pripravil v nedeljo, 29. novembra dopoldne v dvorani zdravilišča na Dobrni proslavo praznika. O pome- nu praznika je zbranim otrokom in gostom govoril sekretar Občinskega odbora ZB Celje tov. Riko Presin- ger. Partizanski otroci pa so nato izvedli še lep spored. Tudi obdarje- ni so bili s koristnimi darili. Pred zaključkom prijetnega dopoldneva pa so bili še pogoščeni. Isti dan popoldne je Občinski od- bor Zveze borcev NOV Celje pripra- vil za partizanske otroke in otroke žrtev fašističnega terorja proslavo 29. novembra tudi v Celju. Otroci so se zbrali v vrtni dvorani hotela Ev- rope, pozdravil pa jih je v imenu Občinskega odbora Zveze borcev NOV Celje tov. Drago Rebernik. Spregovoril jim je tudi o pomenu Tudi soproga kamboškega premiera ga. Izi Monik Pol je na obisku v Celju z velikim zanimanjem občudovala spomenik NOB. Na sliki zra- ven nje: predsednik OLG Celje Riko Jerman. praznika. Nato so partizanski otroci izvedli recitacijski spored. Pred za- ključkom pa so bili še lepo pogošče- ni. PROSLAVA NA POMOŽNI ŠOLI Kakor na vseh drugih šolah, je bila tudi na Pomožni šoli v Celju v soboto proslava dneva republike. Program, ki ga je pripravila vzgoji- teljica Nuša Marušičeva, so izvajali pevski zbor ter recitatorji posamez- nih razredov. Oboji so z lepo in pri- srčno prireditvijo pokazali, da mo- rejo reševati tudi težavnejše naloge ter da si po vsej pravici utirajo pot k enakopravnosti z ostalimi mla- dimi člani naše skupnosti. Na koncu je zastopnik »Celjskega tiska«, ki je zaščitnik pionirskega odreda Boris Kidrič na tej šoli, raz- vil pionirski prapor ter jim izročil darilo podjetja. Četrta premiera na celjskem odru V petek zvečer je bila na odru SLG v Celju četrta letošnja premi- era; uprizorili so H. Griina drama- tizacijo Levstikovega Gadjega gnez- da — KASTELKO. Režijo je pripra- vil B. Gombač, v glavnih vlogah pa so nastopili A. Hlebcetova. Jeršin. Eržen in Peer. Uprizoritev je občinstvo sprejelo z burnimi aplavzi na odprti sceni, kar priča o nenavadnem uspehu. Kamboški gostje v celjskem okraju PREMIER SIHANUK S SPREMSTVOM JE OBISKAL VELENJE, ŠOŠTANJ IN CELJE V torek, kmalu po dvanajsti uri je delegacija Kambodže, ki se mudi pri nas na uradnem in prijateljskem obisku in ki jo vodi princ Sihanuk prispela v rudarsko središče celj- skega okraja — v Velenje. Razen precejšnjega števila domačinov, če- te velenjskih rudarjev v slavnostnih uniformah ter godbe na pihala je visoke in drage goste pred uprav- nim poslopjem velenjskega rudnika lignita pozdravil predsednik Okraj- nega ljudskega odbora Celje Riko Jerman. Zraven njega so premieru, njegovi soprogi in ostalim članom kamboške delegacije stisnili roko še sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Franc Simonič, pred- sednik ljudskega odbora šoštanjske občine Stane Ravljen, pomočnik di- rektorja rudnika Avgust Jeriha in drugi. Po razgovoru v sejni dvorani, kjer je glavni inženir Dušan Pipan orisal visokim gostom razvoj in per- spektivo velenjskega rudnika, si je princ Sihanuk ogledal nekatere rud- niške naprave. Po kosilu v Šošta- nju pa je delegacija Kambodže obi- skala še termoelektrarno v Šoštanju, Zatem je člane vladne delegacije prijateljske države pot znova vodila v Velenje, kjer so se predvsem za- nimali za novo mesto ob Paki. Tu je bila v delavskem klubu še zakuska, na kateri je predsednik delavskega sveta rudnika lignita Jože Meh iz- ročil premieru Sihanuku album s po- snetki novega Velenja ter miniatur- no rudarsko svetilko. Na povratku proti Bledu se je dolga kolona avtomobilov okoli pol štirih popoldne ustavila na Šlandro- vem trgu v Celju. Čeprav je bil pri- hod visokega gosta v Celje najav- ljen za četrto uro, je princa Siha- nuka in njegovo spremstvo pozdra- vilo pred spomenikom na Šlandro- vem trgu veliko število Celjanov. Tu je visokemu gostu in njegovi sopro- gi najprej izrekel dobrodošlico pred- sednik občinskega ljudskega odbora Franc Rupret, zatem pa sta gosto- ma izročila šopka rdečih nageljnov še pionirja. Vsi so.si nato v sprem- stvu najvidnejših predstavnikov jav- nega in političnega življenja celj- skega okraja in mesta ogledali spo- menik NOB ter se seznanili z vse- bino reliefov. Tu so gostje prejeli v dar tudi lične brošure o spomeniku. Po tem kratkem sprejemu, ki pa se je odlikoval po izredni prisrčnosti in priljubljenosti dragih gostov, ki so jih na mah obkrožili Celjani, so člani kamboške delegacije nadalje- vali pot proti Bledu. Princ Sihanuk v družbi s sekretarjem OK ZKS Celje Francem Simoni- čem ter novinarjem Bogdanom Pogačnikom (na levi) pred spomenikom NOB.v Celju Pomembni obiski na trgovski šoli Trgovsko šolo v Celju so obiska- li prejšnji torek generalni sekretar Zveze trgovinskih zbornic FLRJ Risto Bajalski, predsednik in glav- ni tajnik Trgovinske zbornice LRS s člani predsedstva in predsedniki ter tajniki okrajnih trgovinskih zbornic Slovenije. V petek popoldne pa si je podrobno ogledal vse pro- store in zanimal za potek pouka državni sekretar za blagovni promet FLRJ dr. Marijan Brecelj, ki je bil v spremstvu predsednika OLO Celje Rika Jermana in tajnika okrajne trgovinske zbornice Rista Gajška. Tov. Brecelj se je posebej zanimal za novoustanovljeno Solo za visoko- kvalificirane delavce v trgovini, ki je pričela s poukom pred kratkim, in za razvoj gostinskega oddelka, ki je priključen trgovski šoli. Pri vseh obiskovalcih je zbudila posebno po- zjrnost bogata in moderno urejena blagoznanska zbirka. Vsi pa so se zanimali za celotne stroške gradnje ter opreme te šole, ki so globoko iz- pod zveznih normativov, saj spada celjska šola med najcenejše tovrst- ne objekte v naši državi. Povsod slavnostne proslave dneva republike Kakor po vsej naši domovini, tako je bilo v počastitev dneva republike tudi v celjskem okraju nešteto le- pih in uspelih proslav, na katerih so naši delovni ljudje in zlasti še mla- dina počastili šestnajsto obletnico rojstva nove države. Večina prireditev in slavnostnih akademij je bila v soboto popoldne in zvečer, mnoge proslave pa so bile tudi prej. Osrednjo proslavo v Celju je pripravil občinski odbor SZDL. Govoru sekretarja občinskega komi- teja Zveze komunistov Cveta Pelka, ki je orisal pomen drugega zase- danja AVNOJ za jugoslovanske na- rode in veličino borb ter zmag Ko- munistične partije, oziroma Zveze komunistov Jugoslavije je sledil kvaliteten kulturni spored, v kate- rem so nastopili Komorni moški zbor pod vodstvom Egona Kuneja, pianistka Jelka Velikanjeva, recita- torka Bogdana Grobelnikova, bari- tonist Milan Lorenčak, ki ga je pri klavirju spremljala prof. Marenka Sancinova, sopranistka Zlata Žohar- jeva in nazadnje še mešani pevski zbor »France Prešeren« pod taktirko Jožeta Koresa. Podobne proslave z govori in kul- turnimi nastopi so bile tudi po vseh občinskih središčih, industrijskih in drugih krajih, zlasti pa še v delov- nih kolektivih in šolah. Dan republike je lepo počastil ko- lektiv gradbenega podjetja Ingrad v Celju, ki je na večer pred prazni- kom izročil namenu lep in sodobno urejen samski dom. Razen predstav- nikov kolektiva so se te proslave pri domu ob Dečkovi cesti udeležili še predsednik ljudskega odbora celj- ske občine Franc Rupret, predsednik Okrajnega komiteja LMS Franček Knafelc, tajnik OSS Ivan Cokan. predsednik Občinskega sindikalnega sveta Jože Bevc, predsednik občin- skega komiteja LMS Zvone Dragan in drugi. Po pozdravnih besedah Franca Vitanca, je o prazniku re- publike pa tudi o velikih uspehih kolektiva pri gradnji samskega do- ma, zlasti pa še pri dokončanju del četrte faze mladinskega doma go- voril predsednik delavskega sveta Vlado Rajh. Zatem je kolektivu če- stital tov. Rupret. Končno pa je dom odprl direktor Ingrada Venčeslav Jeras, ki ima kot pobudnik in vodja štaba za prostovoljno delo tudi naj- več zaslug, da je sploh prišlo do gradnje prvih dveh objektov, ki opo- zarjata na veliko skrb za delovnega človeka. Dan republike so na svoj način počastili tudi mnogi obrobni predeli celjskega okraja, saj je ta dan v več krajih prvič zasvetila električna luč. S tako pridobitvijo se ponašajo pre- bivalci Cirkovc, nedaleč od Velenja, enako proslavo pa je pripravil tudi režijski odbor za elektrifikacijo ob- močja Matk in Mrzlice itd. Poleg vsega tega so za 29. november prvič preizkusili naprave za toplovodno gretje središča novega Velenja. V počastitev dneva republike so člani terenske organizacije Rdečega križa iz Gaberja obiskali starčke v (iomu onemoglih na Polzeli in jih obdarili. Pri tem obisku so jih -pre- senetili še z nastopom tamburašev. Letošnji dan republike si bodo dobro zapomnili tudi šolski otroci iz Solčave in njene okolice, saj so s pomočjo okrajnega odbora Rdečega križa v Celju dobili težko pričako- vano zimsko zavetišče. Le-to bo v šoli in namenjeno zlasti tistim otro- kom, ki imajo do šole tudi po več ur hoda. Lepe in prisrčne so bile še pro- slave na vseh osnovnih šolah, kjef so sprejeli na tisoče cicibanov v pio- nirsko organizacijo in prav tako več sto pionirjev v organizacijo Ljud- ske mladine. Odlikovanja oh dnevu republike Predsednik republike Josip Broz Tito je tudi letos ob prazniku 29. no- vembra odlikoval mnoge državljane za njihove zasluge v gospodarskem in družbenem razvoju države. Takih priznanj je bilo deležnih tudi 38 prebivalcev celjskega okraja. Tako so Red dela druge stopnje prejeli: Ludvik Gorenjak, Franc Lubej, Jože Unverdorber in dr. Stane Vrhovec. Z Redom dela tretje stopnje so bili odlikovani: Franc Beškovnik, Anton Divjak, Andrej Drolle, Jože Glavan, Anton Grm, Marjan Jerin. Jože Kun- tarič, Matija Megla, Ivanka Milo- vanović, Ema Rebek, Franc Štucin in Marica Zorko iz Celja ter Jože Kozar iz Mozirja, Alojzij Koželj iz Rimskih Toplic, Ivica Lamut iz Lju- bije, Gvido Mraz, Anton Šporar in inž. Adolf Tavčar iz Konjic. Medaljo dela pa so prejeli: Franc But, Zora Kladnik. Franc Komerički in Jože Narat iz Rogaške Slatine, Martin Cerjak iz Mestinja, Franc Janžek iz Šmarja, Ivan Krašek iz Šentjurja, Ljudmila Napotnik iz Ko- njic, Jožica Prodnik iz Luč. Ivan Ulaga iz Laškega, Franc Vončina iz Lesičnega ter dr. Ljerka Kloar. An- ton Kotar, Anton Modrijančič, Ma- rija Sagadin in Albin Sevnik iz Celja. 2 CELJSKI TEDNIK štev. 48 — 4. decembra 1959 Oživitev mladinske dejavnosti v Velenju Kadar govorimo o Velenju ima- mo navadno vedno pred očmi velik napredek, ki ga je ta rudarski kraj dosegel ob pomoči jugoslovanske skupnosti po vojni. Poleg velikih delovnih uspehov in drugih zmag, zlasti na področju skrbi za delov- nega človeka, pa se tu pojavljajo tudi nekateri problemi in težave. Eden izmed takih je, da zaenkrat v velenjskem rudniku lignita nimajo mladinske organizacije, pa čeprav je tu zaposlenih okoli 550 mladih ljudi. Zadnje čase pa se tudi med rud- niško mladino čuti novo življenje. Na pobudo in s pomočjo političnih organizacij, je tudi mladina začela misliti na organizirano delo. Zato bo mladinska konferenca že v tem mesecu. Ostala mladina iz Velenja pa je pred dnevi ustanovila osnovno organizacijo za mesto. Na ustanov- ni konferenci se je zbralo več kot 50 mladincev in mladink. Sklenili so, da bodo navezali stike s kmečko mladino ter da bodo v svoj krog skušali zajeti še več mladincev in mladink. Žal, pa mladina ni mogla razumeti, da se konference ni ude- ležil niti en predstavnik ostalih po- litičnih organizacij, čeprav so jih povabili na konferenco. To nerazu- mevanje je mladina obsodila in želi, da bi se kaj takega ne ponovilo. F. R. V zadnjem tednu po domovini Petek, 27. novembra NA SEJI REPUBLIŠKEGA IZVRŠNEGA SVETA so obravnavali smernice družbe- nega plana in proračuna za prihodnje leto. Prav tako so razpravljali in spre- jeli ustrezne sklepe glede razdelitve splošnih stopenj prispevkov za socialno zavarovanje, nadalje o organizaciji službe za prošnje in pritožbe pri ljud- skih odborih itd. Sobota, 28. novembra V VSEH MESTIH, KRAJIH, kolektivih, ustanovah in šolah so bile slavnostne proslave v počastitev Dneva republike. POPOLDNE SO V LJUBLJANI PO- LOŽILI K ZADNJEMU POČITKU INŽ. STANKA BLOUDKA, člana številnih športnih organizacij, graditelja planiške skakalnice, športnega delavca in gradi- telja neštetih drugih športnih objektov. Na žalna seji Športne zveze in Partizana Slovenije so sprejeli sklep o ustanovitvi posebnega sklada inž. Bloudka, ki naj bi bil namenjen za gradnjo tistih šport- nih objektov, ki jih je pokojnik snoval v zadnjem času. Nedelja, 29. novembra V POLJANAH PRI DOLENJSKIH TO- PLICAH Ji' bilo slavnostno odkritje grobnice in obeliska 215 padlim borcem sedmega korpusa, ki so padli med na- rodnoosvobodilno borbo na tem območju. Ponedeljek, 50. novembra CRNA GORA je med drugim počastila Dan republike z otvoritvijo železnice Titograd—Bar. Torek, I. decembra NA HIGIENSKEM INSTITUTU SRBIJE so pod vodstvom dr. L. Stojkoviča pro- izvedli prve količine domačega cepiva proti otroški paralizi. Proizvodnja je bila osvojena po metodi znanega ame- riškega znanstvenika dr. Salka. Sreda, 2. decembra V SARAJEVU šo svečano proslavili desestleitMico Univerze. Na slavnostni seji so poudarili njen pomen za gospo- darski in kulturni napredek Bosne in Hercegovine. Letos je na sarajevski uni- verzi vpisanih 5.650 študentov. - ŠOLSKA REFORIMA DEL DRUŽBENE STVARNOSTI - JANKO POGAČNIK, PREDSEDNIK SVETA ZA PROSVETO ObLO CEUE Šolstvo mora IcrenitI s stare poti Na vaše vprašanje lahko odgovo- rim skupno s številnimi prosvetnimi delavci, s prosvetnimi zavodi in ustanovami, s političnimi' organiza- cijami in drugimi, ki so leta raz- pravljali o šolski reformi in posta- vili načela, ki naj jih šola z refor- mo uveljavi: vzgojiti je treba so- cialističnega državljana in ga iz- obraziti, da bo sposoben reševati vse probleme, ki jih je prinesla re- volucija in jih nakazuje socialistič- na družba. Seveda mora kreniti šolstvo s sta- re poti. Ustvarili moramo enotno, življenjsko in družbenemu razvoju ustrezno osnovno šolo. Poleg red- nega šolskega dela uvajamo svo- bodne aktivnosti učencev, ki so se- stavni del izobraževalnega dela v šoli. V okviru samostojnih organi- zacij razvijajo učenci razne oblike dela s področja družbenega in kul- turnega življenja, tehnične izobraz- be, gospodinjske, telesne vzgoje in zdravstvene prosvete. Tu naj velja načelo prostovoljnosti, samouprave in samostojnosti. Pri šolah druge stopnje leži glav- ni poudarek na razvoju strokovnih šol, ker vlada splošno pomanjkanje strokovnjakov vseh vrst. Višje šole in univerza so dostop- ne vsem sposobnim, čeprav niso šli po poti rednega šolanja, ker je ob- veljalo načelo: sposobnim prosta pot. Sola za odrasle je odprta vsem ti- stim, ki v mladosti niso imeli prili- ke, da se izobrazijo in lahko sedaj izpopolnijo svoje znanje. S tem so postavljene odgovorne naloge pred faktorje, ki reformo uresničujejo. Najodgovornejša nalo- ga pripada pač prosvetnim delav- cem, ki morajo posvetiti vse svoje sile in sposobnosti v to, da vzgoje in izobrazijo mladi rod v smislu zgoraj navedenih načel. S kvalitet- nim delom in z iskanjem najboljših metod dela bodo razvili v .mladih ljudeh vse tiste sile, ki bodo večale interes za važne življenjske proble- rhe. Tako delo zahteva veliko idea- lizma in požrtvovalnosti in nujno je, da dobe prosvetni delavci za od- govorno delo moralno in material- no priznanje. Posebna skrb naj velja učitelj- skemu naraščaju, da se že pri študi- ju spozna s problemi, ki ga čakajo v poklicnem delu, in pridobi že na učiteljišču potrebno tehnično zna- nje, da bo vsestransko pripravljen stopil na torišče svojega dela. Šolski problemi so živi za vso jav- nost, za starše kakor za vse držav- ljane. Posebno vlogo pa igrajo šol- ski odbori, ki so poleg učiteljskega zbora in upravitelja najodgovornej- ši družbeni organ, ki upravlja šolo. Poleg nalog, ki jih nalaga šolskemu odboru šolski zakon, morajo sezna- njati odborniki javnost o poteku šolskega dela, od staršev, volivce? in družbenih organizacij pa prina- šajo novih pobud in tako posegajo živo v šolsko življenje. Velike so naloge komun, gospo- darskih in družbenih organizacij pri uveljavljanju šolske reforme. Sode- lovale bodo pri sestavi dopolnilne- ga programa učnih načrtov, reše- vale pa bodo tudi materialna vpra- šanja, kajti reforma prinaša mnogo zahtev glede prostorov, delavnic, kuhinj, opreme, učil in pri izpopol- njevanju kadrov. Za ustvaritev in- dustrije v državi in za rekonstruk- cijo podjetij so bile potrebne ogrom- ne dajatve, enako mnogo žrtvuje- mo za dvig kmetijstva, ker vemo, da je ureditev industrije in kmetijstva pogoj za gospodarski razvoj države. Cilj reforme pa je, vzgojiti in iz- obraziti državljane, ki bodo državo upravljali in vodili, zato je jasno, da bodo te dajatve plodno naložene SE ENKRAT: Kinoobiskovalci in kinopodjetje Čeprav bo kdo videl morda v ponovnem obravnavanju starega problema sistematičen napad na naše kinopodjetje, temu vendarle ni mogoče pritrditi. Ponovna po- buda je prišla z nedeljskega na- skoka na blagajne, iz nereda in anairhije, v kateri ljudje stojijo v vrsti, čakajo na odrešenje pri čudodelni lini, stojijo in čakajo, se prerivajo in se nazadnje nika- mor ne prerinejo. Pubertetna do- mišljavost ima namreč prednost, da ne govorimo tudi o izjemnej- ših in boljših Celjanih, ki jim njihova izjemnost daje pravico, da bi se lahko celo preko tedes povzpeli nazadnje do blagajne. In v tem vidimo problem. Kulturni problem, ki pa s kulturo nima pravzaprav nobene zveze. Po kak- šni logiki lahko recimo izjemni in boljši gospod X ali izjemna gospa Y ignorira vrsto in dobi vstopnico takoj, ko pride, medtem ko drugi, navadni Celjani, lahko čakajo, da se taka milostljivost zvrsti mimo! V tem je potemtakem nesram- nost, ki žali osnovno človeško do- stojanstvo in vsi tisti, ki se je poslužujejo, ne zaslužijo drugega, kakor da jim pokažemo na bon- ton osnovnih odnosov med ljud- mi. Pubertetnikom pa bi bilo sploh treba pristriči grebenčke, da bi postali bolj krotki! Morda bi lahko tu svoj delež prispevale šole! Iz neuradnega pogovora z di- rektorjem celjskega kinemato- grafskega podjetja povzemamo težavnost pri vzdrževanju reda pri blagajnah. To je nemara res, saj navsezadnje ni sredstev, s ka- terimi bi lahko vzdrževali poli- cijski kordon, ki bi bil za zaje- zitev navalov potreben, toda poro- blem bi bilo mogoče vendarle re- šiti kako drugače! Predvsem 1» bi ga bilo treba pričeti že enkrat reševati. DELAVSKA UNIVERZA V VELENJU Posamezne sekcije delavske uni- verze v Velenju so pričele z delom. Ideološko-politična sekcija vodi dve večerni politični šoli in pripravlja predavatelje za predavanja na vasi. Tu bodo ljudem posredovali proble- matiko iz kmetijstva, vzgoje in po- litike. Komisija za družbeno-eko- nomsko vzgojo je v Šoštanju že pri- čela s šesttedenskim seminarjem. Decembra bodo tak seminar zaklju- čili tudi v tovarni usnja v Šoštanju. Najširše delo bo gotovo imela strokovna komisija, saj se je za raz- lične tečaje za prekvalifikacijo pri- javilo kar 453 delavcev. Tečaje bodo izvedli za kovinarsko, gradbeno in usnjarsko stroko. Prav tako pa bo v Velenju 8 tečajev za prekvalifikacijo rudarjev. Na poljudnoznanstvenem področ- ju bodo pričeli s ciklusom zdrav- stvenih predavanj. Za zimski čas bo- do za starše pripravili v Velenju, Šoštanju, Pesjem in Sm^rtnem ob Paki 12 kvalitetnih predavanj. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Zamisel, da bi v Velenju osnovali študijsko knjižnico, je hvalevredna. Znano je, da postaja Velenje vse večje mesto, ki privablja vse več delavcev. Tako bi študijska knjižni- ca postala močno izobraževalno središče, svoje prostore pa bi dobi- la v pritličnih prostorih delavske univerze. Sklenili so, da bodo takoj pričeli zbirati knjige. Pri tem bi jih naj podprle vse družbene orga- nizacije in ustanove, da bi tako, po zgledu Raven na Koroškem, pričela počasi rasti študijska knjižnica. Deset mesecev Zavoda za napredek gospodarstva v Celju Deset mesecev je od tega, odkar je bil ustanovljen Zavod za napre- dek gospodarstva v Celju. V tem kratkem času je bilo na Zavodu iz- delanih nad 100 elaboratov, to je razne rekonstrukcije, adaptacije, na- bave domače in uvozne opreme, go- spodarske študije ter še marsikaj drugega. Omembe vredno je dejstvo, da je ta poleg Industrijskega biro- ja v Ljubljani ecfmi zavod s tovrst- no dejavnostjo v Sloveniji. Pred tre- mi meseci pa je bil na Zavodu usta- novljen poseben oddelek za organi- zacijo dela, ki pomaga podjetjem pri odstranjevanju motenj, ki nasto- pajo zaradi slabe organizacije dela in slabe predpriprave kadrov na de- lovnem mestu. S kvalitetnim in hitrim delom ter nizkimi cenami, si je Zavod pridobil ugled, ki si ga v tako kratkem času doslej ni prido bila še nobena slična ustanova. Trenutno na Zavodu za napredek gospodarstva v Celju izdelujejo oz. pripravljajo naslednje elaborate: elaborat o ustanovitvi centralne pralnice v Velenju, rekonstrukcijo tovarne kovanega orodja v Zrečah, nabavo hladilnega avtomobila in stroja za polnjenje za podjetje Me- snine, ureditev lokala bivše mlekar- ne na Tomšičevem trgu v moderno trgovino konfekcije Borec itd. V najkrajšem času bo gotov elaborat za rekonstrukcijo tovarne Aero, do-, končana pa sta bila še elaborata o nabavi nove strojne opreme za ko- vinsko podjetje 2alec in nazadnje melioracija Zepine. Ker pa se obseg dela veča iz dne- va v dan, je nastopila potreba po novih prostorih, ki jih je Zavodu za- gotovil Okrajni ljudski odbor. Zra- ven tega pa je pri delu čutiti pomanjkanje zadostnega števila kadrov, kar morda vpliva na-hitrost dela. Vendar bo tudi to .vprašanje v najkrajši perspektivi rešeno. J. L. Gostovanje orkestra Slovenske filharmonije v ponedeljek, 7. decembra bomo imeli po dolgem presledku v gosteh orkester Slovenske tilharmonije. Razlog, da v Celju ni več simfoničmih koncertov, je v tem, da ni na razpolago primerne dvo- rane odkar je kino Union uredil cine- maskopsko platno. Sedaj se je Glasbena šola dogovorila z upravo Slovenske fil- harmonije, da bi poskusili zvečati oder v Narodnem domu, orkester pa nekoliko zmanjšati ter bi na ta način vsaj deloma zadovoljili željo po simfoničnih kon- certih. Ponedeljek zvečer bo torej III. abon- majski koncert, nia katerem bo simfonični orkester izvajal Webrovo ouverturo »Oberon«, Mozartov koncert za rog in orkester in Cajkovskega V. simfonijo. Solist je jugoslovanski nagrajenec Jože Falout, dirigent Bogo Leskovic. Uprava Slovenske filharmonije je ustregla še želji za koncertom za mla- dino, ki bo istega dne ob 16. uri. Na tem koncertu, ki je prvenstveno name- njen mladini, bo program sledeč: \Ve- ber — Oberon (ouvertura), Beethoven — V. simfonija, I. stavek. Sonata — Vltava, simfonična pesnitev in Kozina — Bela Krajina. Spored bo komentiral Danilo Pokom. IZ PETROVC Pomanjkanje prostorov je resna skrb petrovške mladine. To je tudi eden izmed vzrokov, da se mladina po večerih zbira okrog biljarda v gostilni, namesto kje drugje. Šolske učilnice, v katerih se zbira pri raz- nih sestankih in vajah, pa tudi niso primerne za to. V šoli je že itak ljudska knjižnica, za katero je tudi skrajni čas, da se preseli drugam. Omejena je samo na staro omaro, v kateri še za stare knjige ni prostora. Zato bi bilo prav, če bi našli kak prostor za knjižnico pa tudi za mla- dino. -o- Društvo Dom in družina je pri- redilo 21-dnevni kuharski tečaj, ka- terega je obiskovalo 20 žena in de- klet. Ob koncu tečaja so priredile razstavo kuharskih izdelkov in imele zaključno zabavo. POGLED PO SVETU Menda se nam godi kakor člove- ku v zgodnjem jutru; skozi eno ok- no se obeta lep dan, ko pa se raz- gledaš, ugotoviš, da dneva res ne gre hvaliti pred večerom. Cela vrsta dogodkov kaže, da veletok svetov- nih nasprotij še ni ukročen, duh Camp Davida je le eden izmed veli- kih regulacijskih načrtov, ki pa še ni šel skozi vse revizijske komisije. Hladna vojna se še ni končala: Iz- dajajo se znamke, ki očitajo in huj- skajo, na Vzhodu in na Zahodu (v veliko veselje filatelistov, ne pa pa- cifistov!), generali (Osborne) po- grevajo stara Dullesova načela, da je treba hoditi na robu vojne in da boljševiki razumejo samo trd »ne«, politiki se odpravljajo na pota, ki naj bi še bolj trdno povezala notra- njo kohezijo blokov. Tako nekako: Odločilo se ni pravzaprav nič, ven- dar so si vsi na jasnem. Vsaj za zdaj. Naštejmo nekaj poudarjenih not v ritmu današnjice. Francoske desničarje strašno skr- bi 14-dnevni »Tour de France« sov- jetskega premiera Hruščeva. Ali bo- mo res pustili, da bo generalisim svetovnega komunizma v Franciji pregledal vrste ilegalne armade, ki jo ima v Franciji, se vprašujejo v »Figaroju«. Francoska desnica res ne more upati, da dela zanjo čas. Francija bo morala ponovno startati na Bastiljo, odločiti bo morala, kdo jo bo vodil. Situacija se lahko pri- merja s tisto leta 1789, samo da so sile, ki si stoje nasproti, drugačne. Peta republika ni izvedla niti ene reforme, ker respektira vse pridob- ljene privilegije. Govori o obnovi, v resnici pa predstavlja utrujeno, staro, reakcionarno Francijo. V teni pogledu je treba pritegniti kritiki, ki jo izreka nad njo Mendes-France. Zdaj stoji de Gaulle spet pred odlo- čitvijo: Ali bo pristal na to, da se bodo v imenu alžirskih »upornikov« s Francijo pogajali jetniki, ki jih je francosko vojaško letalo zajelo pred tremi leti? Ce ne bo pristal, se bo izkazalo ponovno to, kar ves svet že ve, da de Gaulle glede Alžira ni- ma niti prostih rok niti ideje za pa- metno rešitev. Adenauer je ponovno pogrel svo- jo osnovno misel, da Nemčija pri- pada Zahodu, da njena delitev ruši ravnovesje v svetu, to pa ima lahko hude posledice. Njegov vojni mini- ster je pred vsem svetom potožil, da bi bilo treba obnoviti nekdanjo nem- ško letalsko industrijo. Glasila za- hodno-nemške vlade imenujejo vsa- ko priznanje Vzhodne Nemčije in meje na Odri in Niši za nekorektno, tudi če gre za sodobne turistične zemljevide. Glasilo vzhodnonemških beguncev je prijelo za ušesa samega de Gaulla zaradi njegovega prizna- nja Odre in Niše, češ, Francija naj le jasno pove, kako in s kakšnimi cilji vzdržuje politično zvezo z Za- hodno Nemčijo. Franciji očita, da bi rada kupila molk SZ v alžirski za- devi, ki prihaja na dnevni red v OZN. V OZN pa se govori tudi o tem, da bo prišla na dnevni red tudi Ma- džarska 1956. SZ je že protestirala in to s poudarkom, češ, razprava o tem je proti duhu Camp Davida. Status quo v svetu, gledan z obeh blokovskih stališč, torej res ne obe- ta kaj prida napredka pri zbliževa- nju, razen morda pri berlinskem vprašanju. Pa tudi tu je linija sta- tus quo močna. Zanimivo je, da je na obeh straneh živahno prizadeva- nje za gospodarsko poenotenje zno- traj blokov. Zasedal je tudi SEV. vzhodno-evropska organizacija za medsebojno pomoč. V Moskvi so morebiti zato začeli obravnavati na- črt o 4000 km dolgem naftovodu iz Kujbiševa do Srednje Evrope. SZ pa je — v znamenju miroljubne konkurence ali hladne vojne — na sovjetski razstavi v Mehiki nastopi- la kot ponudnik dolgoročnih kredi- tov po 2 odstotka vsej Latinski Ameriki. Zunanji minister Herter je nedavno tega govoril o osnovnih pravilih te konkurence med ZDA in SZ. Glede dezatomizacije pa je de- jal, da bo možna le, če bodo iznašli sistem za kontrolo podzemeljskih eksplozij. No, eksplozijo v Mehiki je Mikojan vprizoril nad zemljo. V kratkem bo nastopil svojo tur- nejo Elsenhoiver, morebiti svojo naj- daljšo in najkočljivejšo. Njegova marš rut a kaže dovolj, da bi ZDA rade zaprle SZ taka pota, kakršno je eno od njih opravil Mikojan v Mehiki. Ne bo obiskal samo držav ki so povezane z NATO, CENTO in SEATO paktom, temveč tudi nev- tralne države kakor Indijo, Afgani- stan, Tunis in Maroko. Gre torej za makro-politiko, politiko planetarnih dimenzij, s katero naj bi ZDA za- vrle vpliv S Z v Aziji, Afriki in Ev- ropi. Staremu Macchiavelliju se pač še ni treba obračati v grobu. T .0. Slabe ceste - premalo avtobusov NEKAJ MISLI O PROBLEMIH AVTOBUSNEGA PODJETJA CELJE Slabe ceste na nekaterih območjih našega okraja ter pomanjkanje ustreznih avtobusov, to sta proble- ma, ki nam zaenkrat povzročata največ skrbi, je potožil direktor celjskega avtobusnega podjetja tov. Slavko Prelovec, ko smo g-a vpra- šali, kako je kaj z avtobusnimi pro- gami ter ostalimi problemi in na- črti podjetja. Zaradi slabih cest se vozila dosti prej obrabijo in iztrošijo, kot pa, če bi vozila po urejenih. Najbolj trpijo vzmeti, kroglični ležaji na kolesih itd. Zraven tega so imeli tudi v Celju nekaj primerov, ko so se zlo- mile osi. Največ težav in seveda tu- di največ stroškov imajo pri poprav- ljanju karoserij. Zaradi lukenj in stalnega premetavanja ter tresenja vozila na slabi cesti, se tudi karo- serija prehitro pokvari. Vzdržljivost karoserij na urejenih cestah znaša od pet do sedem let. pa tudi več, pri celjskem avtobusnem podjetju pa morajo običajno obnavljati karo- serije po treh letih, v nekaterih pri- merih pa celo prej. Ce računamo, da stane obnova karoserije od enega do dveh milijonov dinarjev, oziro- ma, da stane nova okoli pet milijo- nov, potem lahko prav kmalu zra- čunamo, kolikšno škodo prinašajo samo enemu podjetju slabe in ne- urejene ceste. Pri celjskem avtobus- nem podjetju so morali samo v zad- njem času popolnoma obnoviti tri karoserije! Imeli pa so tudi primer, zares specifičen, da so morali po- pravljati ohišje avtomobila že po treh mesecih vožnje po skrajno sla- bi cesti. — Katere so tiste ceste, ki vam prinašajo največ skrbi in škode? Odgovor na to vprašanje ni bil presenetljiv. Na prvem mestu je ce- sta od Celja do Bistrice ob Sotli, mimo Podčetrtka itd. Tudi cesta od Doberteše vasi do Gornjega grada, ozirorria Solčave že dlje časa kliče po modernizaciji. Izredno slab je še odcep ceste od Smarjete pri Rim- skih Toplicah do Hrastnika. Pa to niso edine. Se nekaj jih je, o katerih bi se splačalo pisati. Razumljivo je, da tega problema ne bomo mogli rešiti čez noč, niti v enem letu. Toda kljub tej objek- tivni presoji, je vendarle čas, da pridejo rekonstrukcije teh komuni- kacij enkrat že v redne delovne na- črte tako pristojnih uprav za ceste, kot tudi ljudskih odborov. Končno gre v vseh teh primerih še za ceste. ki nam veliko pomenijo v turistič- nem pogledu. Nič boljše oziroma nezadovoljive je stanje z avtobusi. Premalo jih je, Zaradi tega podjetje ne more izpol- niti vseh želja, zlasti pa ne more ustreči nekaterim večjim delovnirr kolektivom, ki prosijo za uvedbe rednih prog predvsem na tistih re- lacijah, ob katerih stanujejo njihovi delavci. Poleg tega stalno naraščaje potrebe na obstoječih progah. To se je predvsem poznalo z ureditvijc ceste čez Trojanski klanec. Medten: ko je" prej iz Celja ob šestih zjutraj odpeljal en sam avtobus do Ljub- ljane, zdaj že dva komaj sprejmeta vse potnike. V zadnjih petih letih je Avtobus- no podjetje v Celju dobilo 17 novih vozov, od tega letos tri. Kot vse ka- že bodo ta mesec prejeli še dva FAPA. Drugo leto imajo naro- čenih osem avtobusov. Vendar vse to ni dovolj. Potrebovali bi jih še dosti več, če bi hoteli zadovoljiti vsem potrebam in povpraševanju. Zlasti velike so potrebe v lokal- nem prometu. Tu se stanje še ni bi- stveno popravilo. Zahtev po ojača- nju dosedanjih lokalnih prog in po uvedbi novih je čedalje več. Ce bo šlo vse po sreči, bo že prihodnje le- to uvedena tako imenovana krožna proga v mestu. Avtobusi za to pro- go so že v izdelavi. Pri tej nabavi bo pomagal tudi ljudski odbor celj- ske občine. To je sicer hvaležna po- moč, vendar še zdaleka ne zadovo- ljiva, zlasti ne, če jo primerjamo z mariborsko. Gradnja nove garaže z delavnica- mi je nujna in potrebna. Istočasno pa ugotavljamo, da postaja zavlače- vanje pri urejanju celjske avtobus- ne postaje že pravi škandal. Načr- tov za ureditev te postaje je bilo že veliko. Vendar so vsi splavali po vodi. Slika na avtobusni postaji je iz dneva v dan bolj žalostna. To še posebej velja za deževne in druge dneve s slabim vremenom, ko se potniki stiskajo okoli male blagaj- ne, celo v veži železniškega postaj- nega poslopja itd. Ce bi se odgovor- ni ne mogli odločiti za definitivno gradnjo, potem bi priporočili vsaj začasno rešitev v eni ali drugi iz- vedbi. Z ureditvijo avtobusne postaje se kaže še potreba po povečanju bla- gajne za prodajo rednih voznih kart in za sprejem rezervacij. Tudi to je problem, ki moti. Pri reševanju vseh teh in še dru- gih problemov je celjsko avtobusno podjetje že nekajkrat pokazalo ve- liko dobre volje. Zato kolektiv pod- jetja upravičeno pričakuje izdatnej- še pomoči še cd drugih faktorjev, zlasti pa od ljudskih odborov ter uprave za ceste. Tu misli še pred- vsem na republiško, saj so najslab- še ceste prav pod njenim nadzo;"- stvom. -aB CELJSKI TEDNIK štev. 48 ~ 4. decembra 1959 3 Vedno malo zamujamo Franc Valenčak — Kozje Presenečeno me je pogledal z raz- igranimi toplo sivimi očmi, ko sem ga ogovoril, da bi rad slišal, kaj meni o kmetovanju na podlagi le- tošnjih ukrepov. Rahlo je skomig- nil z rameni in se celo popraskal po zatilju: »Hm, na to pa je nerodno odgovoriti.t Potem je najprej pojas- nil, da kmet u je na materinem po- sestvu, ki ga v 95 odst. površine ob- delujejo v sodelovanju z zadrugo Kozje. Kar hitro je pozabil na ne- rodnost in se razvnel: »Kooperacija je pametna in ko- ristna zadeva. Le na ta način je omogočeno tudi kmetu, ki sam nima dovolj investicijskih sredstev, da lahko izkoristi sodobno kmetijsko tehniko, poveča uporabo umetnih gnojil in si zagotovi najprimernejše seme. Vendar pa so tu in tam gre- šili, veste, pri samem pripravljanju. Menim, da je osnovna napaka v tem, da ni dovolj povezave; da namreč vsako propagando pričnemo prepoz- no. Pšenica bi že morala biti na mestu, pa se je komaj začelo s pre- pričevanjem za pogodbe. Lani je bi- lo isto s pšenico in koruzo, pa tudi z ostalimi nasadi. Pogoji so bili ne- jasni, kar je zelo otežkočalo delo. Vidite, ko so prve pogodbe že bile podpisane — v Kozjem do takrat sa- mo 3 ha površin, pa so se pogoji ob- čutno spremenili. To ni prav, to ustvarja zmedo. In kaj še iz tega sledi? Zadruga ni mogla naročiti semena. Čeprav ga je naročila de- setkrat več kot so narekovale tre- nutne potrebe, ga je nazadnje pri- manjkovalo še 3000 kg.^ je odločno povedal Valenčakov Franc iz Koz- jega, ki dela tudi pri zadrugi. Vprašal sem ga še, kako gospoda- ri skupaj z materjo na posestvu. Hi- tro je povedal: »Eh, kar dobro. Sko- raj vse sem dal v kooperacijo; no, ne jaz, pač pa mama. S tem smo do- segli predvsem strojno obdelavo, umetna gnojila in, seveda sedaj upamo na večji pridelek. Pač pa bi rad povedal še to, da se mi ne zdi prav, da zadružna hranilnica za na- bavo simendolske plemeriske živine ne odobrava kmetu več kot 40.000 din kredita. Zdaj bomo morali re- diti določeno število živine, pa je nabaviti ne bomo mogli. Baje pa je edini izgovor, da so kmetje slabi odplačniki. Nekaj več bi verjetno šlo, saj imajo kmetje nepremičnin- sko garancijo. Vidite, pri prehaja- nju od pomurske pasme k simendol- ski bi si morali zagotoviti plemen- sko živino. No, pa še to! Prepočasi se pripravljajo tudi načrti za nove nasade. Pri nas smo zainteresirani predvsem za ribez. Vidite, večkrat je delo že opravljeno, ko so načrti komaj gotovi. Dokler pa načrtov ni, pa obratnih sredstev ne moremo uporabljati. To je nerodna reč, ki po malem tudi ovira razvoj. Povsod pač večkrat zamujamo, to drži, ve- ste, kot sem že rekel. Sicer sem pa kar zadovoljen.^ Ves rdeč je bil v lica, ko je za- ključil vneto pripovedovanje. Morda ima le prav, da včasih zamujamo in vsaj za kakšen korak zaos{anemo za časom. Na Smarskem sem slišal, da so že večkrat zamudili in pozne- je obžalovali. Pravijo, da se jim je tako zgodilo, takrat, ko so gradili zadružne domove. To objokujejo po- sebno v Podčetrtku, kjer so ga ostro zavrnili, pa še danes nimajo pošte- ne dvorane. Cas je nagel, zato le naprej! Pravilna rešitev Dragi otroci, res nisem pričakoval, da boste vsi (razen enega) uganili, kaj predstavlja naša tretja uganka. Mislil sem si, da je težja. Pra- vilno' rešitev povzemam iz od- govora Štefana Novaka. Takole piše: »Te avtomobile imenujemo »taxi«. To sem ugotovil s po- močjo prometnega znaka, na katerem piše — »Pt«, kar po- meni »parkiranje dovoljeno sa- mo za taxije«. Ta.xiji so avtomobili — last večinoma posameznikov, ki si na poseben način služijo denar. Oni namreč s svojimi »konjič- ki* čakajo na določenem pro- storu. Koga? Ljudi, ki nujno potrebujejo prometno vozilo in jim ne preostane drugega, kot da plačajo lepe denarce za vož- njo s taxijem. So pa tudi ljud- je, ki se jim zdi vožnja s taxi- jem imenitnejša.« Na temo: Sadja »preveč« sadnih sokov premalo Sadjarstvo je v šentjurski občini eno od prvih stebrov kmetijske pro- izvodnje. Čeprav je v tej veji gospo- darstva težko določati stalen letni donos, lahko cenimo povprečni pri- delek sadja v šentjurski občini na 1500 vagonov letno. Drugo vpra- šanje pa je, če je ta pridelek dobro izkoriščen. Pri odkupu sadja prihaja na dan, da ga je le majhen del vrhunske kvalitete. Velika večina bi se dala najbolje uporabiti v indu- strijske namene. Toda kako in kje? Znano je, da v vsej severni Slove- niji, čeprav se uvršča med najbolj znana sadjarska področja pri nas, ni niti ene tovarne sadnih sokov. Na dlani je, da pomanjkanje to- vrstne lahke industrije spravlja Iz ravnovesja dobršen del kmetijske proizvodnje in preskrbo tržišča z brezalkoholnimi pijačami in drugimi sadnimi proizvodi. Zato prav nič ne preseneča, da se v Šentjurju že dlje časa ukvarjajo z mislijo o osnova- nju tovarne sadnih sokov. Zaenkrat je vse še v zasnovi in je težko na- povedati, kako se bo zamisel ures- ničila. Vsekakor je vredna upošte- vanja in terja dober premislek od- govornih gospodarskih organov. Ra- čuni bi utegnili prikazati ugodno perspektivo za razvoj industrije za predelavo sadja ne samo v šentjur- ski temveč tudi v sosednjih občinah. Prav tako je naloga računov, da pri- kažejo prednost ene velike tovarne ali več manjših obratov. Zanimivo je, da se s podobnim vprašanjem ukvarjajo tudi v sadjarsko znani Sumadiji, ki bi utegnila posredovati koristne izkušnje. ■v KZ Šempeter: Goveje živine bo dovolj Prizadevanja dobrih kmetovalcev so se zadnje čase osredotočila na živinorejsko področje. Zahteve so- dobnega kmetijstva, ki terja na hek- tar obdelovalne površine nad eno odraslo govedo, so sicer za naše razmere velike, vendar ob dobrem gospodarjenju popolnoma izvedljive. Med drugim dokazuje to tudi pri- mer nekaterih poljedelcev, ki so ta- ko število živine dosegli že pred leti. Povpreček pa je zaenkrat še vedno pod pričakovanji. Za področ- je kmetijske zadruge v Šempetru so na primer izračunali, da bo poleg predvidene reje odraslih goved, te- let in prašičev primanjkovalo še 80 krav, če računamo po ključu 2 te- leti oz. 6 prašičev za eno kravo. Iz- vedeli smo, da bo kmetijska zadru- ga omogočila kmetovalcem na svo- jem področju, da si bodo lahko na- bavili manjkajoče število živine. NAŠA ČETRTA UGANKA Za današnjo nagradno ugan- ko sem izbral sliko znane oseb- nosti iz slovenske literature. Vaša naloga je, da ugotovite, kdo je to in kdo je sliko nari- sal. Tudi tokrat veljajo isti po- goji — z rešitvijo je treba po- slati kratek, a resničen prispe- vek, smešnico, pesmico ali po- dobno. ZA MALE BRALCE PRI ŠMIGLOVI ZIDANICI PRVA NAGRADA Bil je lep dan. Sedeli smo v šol- skih klopeh, tovarišica pa nam je povedala, da bomo obiskali Smiglo- vo zidanico. Po tretji uri smo se od- pravili na pot. Hodili smo ves čas po gozdu in končno prišli k zida- nici. Tam je o pomenu te zidanice pripovedoval tovariš Kotnik. Najprej nam je govoril o ustano- vitvi Komunistične partije Jugosla- vije in o življenju v stari Jugosla- viji. KPJ so ustanovili že leta 1919. Ustanovili so jo zato, da so tudi de- lovni ljudje dobili svojega zago- vornika in borca. Kapitalisti so nam- reč tedaj živeli v razkošju, delavci pa v bedi in so bili zatirani. KPJ se je proti tej neenakosti borila, v nje- ne vrste je stopalo vedno več de- lavcev. Postala je tako močna, da so v posameznih pokrajinah — se- danjih republikah ustanovili poseb- ne organe Partije. Tako so v Slove- niji ustanovili Komunistično partijo Slovenije. Pomen Šmiglove zidanice pa je v tem, ker je 17. aprila 1938, leta v njej bila konferenc^ KPS, katere se je udeležil tudi tovariš Tito. Vse je bilo pripravljeno tajno, tu- di konferenca se je vršila tiho — ne da bi drugi v okolici za to ve- deli. To je bilo potrebno zato, ker je večina tovarišev iz Centralnega komiteja živela v ilegali in je obsta- jala nevarnost, da bi jih policija presenetila. Tudi okolica je bila za- varovana — pazili so najbolj za- nesljivi ljudje, komunisti. Tovariš Tito je tisto noč prespal pri Turnškovih v Gornji vasi. V Šmiglovo zidanico pa so prihajali komunisti iz vseh strani. Naslednji dan, ko je bilo konferenčno delo končano, so se tedanji voditelji de- lavskega gibanja razšli. Pripovedovanje o teh dogodkih je name napravilo močan vtis in dolgo bom še pomnil tudi posamez- ne podrobnosti. Ivan Zohar, Latkova vas 28, UKOR (Druga nagrada] Ne vem, kdaj je bilo; toda vem, da je bilo, ker mi je ostalo tako do- bro v spominu. Toda kaj je bilo? Saj res; kaj? Morda nekaj čisto vsak- danjega? Ne upam si trditi, da ali ne! Raje bom zato začel in prepustil stričku uredniku to odločitev. Bilo je nekega dne. Bil je nava- den jesenski dan. Sonce je kukalo skozi okno v šolski hodnik, v kate- rem se.vselej dogajajo čudne reči. Sonce je morda pričakovalo, da so vsi učenci v šoli mirni in pridni, to- da tukaj je bil svet narobe. Jaz sem — pač iz lastnega vese- lja — podstavi! nogo sošolcu, ki je nato krilil z rokami po zraku. Zdelo se mi je, kot da bi nekaj lovil. Da, lovil je ravnotežje. In ko ga je konč- no ulovil, se je spravil name. Toda kaj bi govoričil. Saj veste, kaj pride za tem. Majhen pretep. In ko imaš že polno bunk in si že čisto krvav, ker ti teče kri iz nosa, ust in še ušes ti pride še za nameček učiteljica, ki prijazno vpraša mojega nasprotni- ka, kako se piše. Jaz sem namreč medtem hitro odvihral v razred. To se pravi, sedaj smo bili tam, kjer ni muh; čeprav se mi je zdelo, da jih je še preveč. Ko je prišel profesor, ki je ob- enem naš razrednik, je bil strah in trepet tu. Profesor je vprašal ubo- gega pobitega nasprotnika — prav- zaprav sem bil sam usmiljenja vre- den — kaj je bilo. On pa je jecljal: »Novak me je spodbil, pa sem ga..« Hotel sem pripomniti, da sem ga jaz tudi, toda profesor je zvito dejal: »A, Novak! Oba dobita ukor!« In obsedel sem ter prejemal če- stitke iz vseh kotov razreda, za ka- tere se še zahvaliti nisem utegnil. Toda kmalu sem spoznal, kaj sem naredil. Sram me je bilo. Novak Štefan, Celje, NašaPepa TRETJA NAGRADA To vam bila je naša Pepa, je k delu nisi spravil zlepa. Na kladi, če je kdaj sedela, si pesem o lenobi je zapela. A^vendar spati prav je znala, v sobi glasno je smrčala, sanjala tam je brez skrbi, kako lenoba se vlovi. Deset je ura bila že, še naša Pepa spala je. Iz loncev nič se ni kadilo, v kuhinji mrzlo je bilo. Je spala prav tako nekoč, a jaz razmišljal sem gredoč, kaj kje bi staknil, kaj dobil, da bi jo vendar že zbudil. Je naša Pepa v sobi spala, glasno v postelji je smrčala; a jaz sem vzel vode vedrico in ji zlil jo na butico. Sedaj je druga naša Pepa; vsak dan se v loncu kuha repa. Zdaj nič ne spi več, kakor je, vsak dan zjutraj vstane že. Vidmar Vladimir, Celje, Za nesreče ni predaho Spet dve smrtni žrtvi Tudi minnli dnevi niso ostali brez prometnih nesreč. Tako se je prva pri- petila prejšnji petek dopoldne. Italijan- ski državljan N. A. je vozil osebni avto iz Celja proti Vojniku. Zaradi goste megle in slabe vidljivosti je voz.l jio levi strani. To pa je bilo zanj tndi usod- no, saj se je hudo zaletel v tovorni avto, ki je pripeljal iz nasprotne strani. Pri nesreči sta ostala voznika nepoškodo- vana, materialno škodo na obeh vozilih pa so ocenili na okoli 200.000 dinarjev. * Istega dn»; se je v Dolenjii vasi pri Preboldu zaletel avtobus v traktor, ki ga je upravljal M. R. iz Šešč. Do ne- sreče je prišlo, ker traktorist ni upošte- val prednostne ceste, po kateri je vozil avtobus. Do telesnih poškod ni prišlo, zato pa je na obeh vozilih nastalo pre- cejšnja škoda. Zaradi neupoštevanja osnovnega pra- vila prometnih predpisov, to je, da se mora voziti po desni strani, je prišlo v soboto opoldne na cesti med Paško vasjo in Šoštanjem do hude prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje mopedist Ivan Pevžar iz LetuSa. Mope- dist in tovorni avto sta pripeljala na- sproti, po levi strani ceste. Na ostrem in slabo preglednem ovinku je prišlo do trčenja, pri katerem je Fevžar ostal s prebito lobanjo mrtev na mestu. V nedeljo so v Lopati pri Celju našli ob testi truplo Ivana Grobelnika iz Sent- jiingerta. Pokojni je z dvokolesom ležal ob cesti. Kot pravijo, se je pozno ponoči vračal v vinjenem stanju proti domu. Bržk(;ne ga je zadela kap. Kronika nesreč NESREČNI PADCI Alojz Obrez iz Celja je padel po stop- nicah. Pretresel si je možgane. — 10- letni Slavko Vrane iz Strmca si je pri padcu poškodoval nogo. — Pri padcu s kolesom si je zlomila desno nogo Kristina Božiček iz Trnovega pri Žalcu. — Ivan Kalšek iz Škofje vasi pa sd je pri padcu z mopedom poškodoval glavo. — Marija Aškerc iz Vrbja pri Zalcu si je pri padcu zlomila nogo. — Tudi Av- gust Tavčar iz Podloga pri Žalcu je padel in si zlomil nogo. — Pri padcu sta si zlomila nogo Ivan Perkovič iz Globo- kega pri Šmarju in Zdravko Cretnik iz Ilrastja pri Žusmu. — 8-letna Danica Kresnik je padla in si poškodovala ob- raz. — Pri vožnji s kolesom je padel Jože Arčan iz Bnkovžlaka. PoškodoTal si je glavo in pretresel možgane. S SEKIRO SE JE VSEKAL Stane Kalčič iz Medloga se je pri se- kanju drv vsekal v nogo. Zdravi se ▼ bolnišnici. BENCIN SE JE VNEL 15-letni Jože Urleb iz Rifnika pri Šentjurju je v bližini ognja z bencinipni čistil obleko. Bencin se je vnel. Urleb je dobil opekline po rokah. NOGO SI JE POŠKODOVAL pri delu na lesnem skladišču »Savinje« na Sp. Hudinji delavec Franjo Trojak. Prepeljali so ga v bolnišnico. NESREČA PRI PREMIKANJU Na železniški postaji v Žalen si je pri premikanju vagonov poškodoval desne roko Alojz Klenovšek iz Zidanega mosta. PRI KOPANJU KANALA na Cesti na grad je plast zemlje zasula delavca Ranka Milakovića. Poškodovale mu je prsni koš. NESREČA V TOVARNI V tovarni Žična je cirkularka pri dele poškodovala prste na roki delavcu Cirile Kamenšek. — V Slivnici pa si je pri razkladanju sodov peškodoval roKe Antoo Močnik. Celjski trg Krompir 21—28 (28—jO), čebula 2=>—40 (50-60), česen 120-140 (150-250), nizek fi- žol 100 (60—80), visok fižol 120 (80—110), solaita 50—66 (70—100)., cvetača 48—60 (100), špinača — (100—150), motovileč — (150—200), radič — (150—200). ohrovt 50—35 (50—40), belo glavnato zelje 16—21 (20—25), rdeče glavnato zelje 50 (40). ribano zelje 40—48 (50). repa — (20—25). rbana repa — (40—45). koleraba — (50—40), peteršilj 50 (50-80), zelena "0— 80 (70—lOC), por 40 (50—70), paradiž- nik - (80), pesa 25-54 (40-50), hruške 100 (80), jabolka 50—60 (50—60), grozdje UO (70—90). kostanj 70 (—), redkev 30 (30—40). hren — (108—200), redkvica — (100), ribe — (230). Trg je bil slabo preskrbljen posebno med prazniki, saj je bilo le nekaj pro- dajalcev. Primanjkovalo je perutnine, mleka in mlečnih izdelkov, dovolj pa je bilo' pomaranč, ki so še vedno po 184 dinarjev. Gibanje prebivalstva v času od 21. do 28. novembra 1959 je bilo rojenih 24 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Janez Šlatau, strojni ključavničar iz Štor in Jožefa Cepin, kmetovalka iz Prožinske vasi. Jožef Avžner, delavec iz Ljubečne in Jožefa Marš, kuhinjska pomočnica iz Celja. Ladislav Paik, de- lavec in Kristina Selič, gospodinjska pomočnica, oba iz Zg. Hudinje p. Celju. Alojz Teržan, stavbni klepar iz Lokrovca in Marija Lahovič, delavka iz Celja. Danijel Strnad, delavec iz Dobležič in Stanislava Amon, delavka iz Celja. Zvo- nimir Breznik, pom. delavec iz Ostrož- nega in Emilija Korošec, pom. delavka iz Lopate. Jožef Štravs, zidar iz Otemne in Štefanija Polak, poljedelka iz Pepel- nega. Miklavž Zgank, poljedelec iz Pon- graca in Doroteja Jelene, poljedelka iz Javornika. Umrli so: Marjana Kolar, otrok iz Malih dol, stara 2 meseca. Anita Šerbec, otrok iz Golovca pri Trbovljah, stara 7 mesecev. Martin Krušič, otrok iz Galicije, star 5 mesecev. Marija Borovnik, ukokojenka iz Celja, stara 76 let. VABILO Stanovanjska zadruga »DOM« z o. j. v Celju vabi zadružnike na IZREDNI OBČNI ZBOR ki bo 11. decembra ob 16 uri v dvorani Okrajne zadružne zveze v Celju, Cankarjeva ulica Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika 3. Obravnavanje in sprejem pravil Stanovanjske za- druge >Dom« v Celju oziroma sprememb pravil v smislu določb zakona o Stanovanjskih zadrugah (Uradni list FLRJ št. 16/59) 4. Razno Ce občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, se nada- ljuje ob 16.50 ob vsakem številu udeležencev-zadružnikov. Zadružnikom so spremembe pravil na vpogled v zadružni pisarni, Trubarjeva ulica št. 45 vsak dan od 8. do 12. ure. Odbor Stara uganka - sodobna rešitev Ob priliki proslave 100-letni- ce šole v Smarjeti pri Rimskih Toplicah, ki je bila pred dnevi, je nanesel pogovor tudi na na- rodno zavedne šolnike, ki so se odločno borili za pravice Slo- vencev v avstroogrski monar- hiji. Tako je stekel pogovor tudi o župniku Janžeku, ki je v tem prednjačil. Profesor Anton Aškerc, nek- danji učenec šole v Smarjeti, se je župnika Janžeka spomnil iz šolskih let, ko je bil stari žup- nik že v pokoju. Nekoč, ko smo šli iz šole, je pripovedoval prof, Aškerc, nas je stari župnik srečal in nas povprašal, če se dobro učimo. Ko smo mu pritrdili, je dejal: »Pa povejte, če ste tako pa- metni, koliko mačjih repov je potrebno od tu do Meseca?^: Ker smo predolgo ugibali in nikakor zadeli pravega odgovo- ra, nam je iz zadrege pomaga', župnik Janžek, rekoč: »Samo eden, če je tako dolg!^ Ko je profesor Aškerc zgod- bico iz otroških let zaključil, je nekdo od navzočih hudomušno dodal: »Uganko bi gotovo hitreje rešili današnji otroci, saj živi- mo v času, ko je »ruski rep«: zares dosegel Mesec!« Pred desetletji še ni nihče pomislil, da bo stara uganka tako hitro rešljiva. Čeprav ne gre za mačji rep. vendar drži, da je sodoben človek staro uganko praktično rešil, saj je njegova podaljšana roka že segla na Mesec. -ma- 2ENA — DOM — DRUŽINA Dedefe Hlroz, rada bi veliho punčko Zadnji dnevi pred novoletnimi prazniki so za ženo zelo utrudljivi, saj si vsaka, bodisi da je v službi ali ne, želi, da bi svoji družini na- redila čimbolj prisrčen večer in jih obenem tudi obdarovala. Prvi dnevi decembra so tu ... Ze to dejstvo je izzvalo tu in tam vzdihe, ker pome- nijo takšni dnevi za ženo več dela kot počitnic, obenem pa vrsto izred- nih izdatkov. Na vse to velja misli- ti že danes. Prepričana sem, da se utegnete marsičemu izogniti, če bo- ste že sedaj začele izbirati -darila. Naredite si nekakšen proračun, da boste natančno vedele, koliko smete porabiti za to, koliko za ono. Trgovine bodo v zadnjih decembr- skih dneh prenapolnjene s kupci, za- to bodo nekatere reči pošle. Ce ku- pite darila že te dni, boste ušle gne- či, torej prihranite čas, poleg tega pa boste imele večjo izbiro in več časa. In končno tudi prodajalci so ljudje, ki vrhu tega nimajo ob praz- nikih ničesar drugega kot par rok in kup svojih skrbi. Izberite si zato neko mirno popoldne v teh dneh in poglejte po izložbah. Vsega je do- volj in vsega si želimo. Ker veste, koliko smete izdati za tega, koliko za onega, od tega ne odstopajte, če- prav vas vabijo razstavljene reči v izložbenih oknih. Ko izbirate darila, upoštevajte vedno tudi želje svojcev in ne po- slušajte le svojega okusa. Ne raz- očarajte sinka z novimi dolgimi hla- čami, ki bi mu jih itak morali ku- piti, pa vam je bil dedek Mraz sa- mo ugodna priložnost, obenem pa ste hčerki podarili lepo veliko punč- ko. Res, da je težko izdati toliko denarja, vendar menim, naj darila ob takih praznikih ne bodo samo ko- ristna. Majhna igrača poleg hlač bo fanta osrečila, dekletce pa naj dobi nove čevlje in kakšno cenejšo igračo. Otroke obdarujmo enako, se- veda ne vsem enake igrače, zato pa jim kupimo enakovredna darila, da ne bo žalostnih očk in grenkih misli. Obdarujte jih skromno, ven- dar z rečmi, ki so si jih želeli. Pri- pravite dom, da bo v njem prijetno kot nikoli doslej in obdržite to vzdušje ves čas novoletnih prazni- kov. , * Eva 4 CELJSKI TEDNIK štev. 48 -"4 ('ecembra 1959 ŠPORT - ŠPORT ■ SPOBT - ŠPORT - ŠPORT Lep uspeh mladincev Celja v počastitev Dneva republike je ie- lezničarski nogometni klub Celje orga- Diziral tradicionalni turnir mladinskih enajstoric. Letošnjega tekmovanja so se udeležili: Kladivar, Olimp, Branik, Ma- ribor in mlada enajstorica prireditelja. Prve tekme na igrišču pri Skalni kleti so se začele že v četrtek, zadnje pa so bile na vrsti v ponedeljek. Četudi je zmaga pripadala mladinskemu moštvu Maribora in čeprav se je na drugo mesto plasirala ekipa Branika, vendarle zaslu- žijo posebno pohvalo mladinci Celja, ki so se z enakim številom točk kot mari- borska udeleženca uveljavili na tretje mesto. Zanimivo je, da so mladi Celjani premagali tako Olimpa, kot Kladivarja iu da so pomembno zmago zabeležili še Y dvoboju z zmagovalnim Mariborom. Nasproti tej ugotovitvi pa so neprijetno presenetili mladinci Kladivarja. ki so vsaj na začetku tekmovanja veljali /a enega izmed favoritov. Zanimiva je še ugotovitev, da se niti ena od desetih tekem ni končala z neod- ločenim izidom. Rezultati posameznih iger: Olimp-Celje 1:2, Kladivar-Olimp V.l, Kladivar-Celje 0:2, Olimp-Branik 1:5, Maribor-Kladivar 2:0,Branik-Kladivar 5:2, Maribor-Olimp 8:0, Branik-Celje 6:0, Maribor-Branik '..O in Maribor-Celje 1:2. Končni vrstni red: i. Maribor 6 točk (14:2). 2. Branik 6 (14:6). Celje 6 (6:8), 4. Kladivar 2 (5:«0) in 5. Olimp brez točke (3:16). v prazničnih dnevih je prNo moštvo celjskega Olimpa nastopilo v Kopru in zmagalo proti tamošnji enajstorici To- niosa s 1:0. Olimp protestira Kakor smo že poročali se je odločilna prvenstvena tekma za naslov jesenskega prvaka v prvi skupini celjske podzvezne lige končala na bojnem polju z zaslu- žen« zmago železničarske enajstorice Celja z rezultatom 3:2 (0:2). Na izid tega dvoboja pa se je pritožil Olimp. Svoj protest je utemeljil s prigovorom, da je v moštvu Celja nastopil Vili Bel- cer, ki prejema za svoje instruktorsko delo v tem klubu denarno nagrado. Ker pristojna komisija Celjske nogometne podzveze ni mogla sama ugotoviti resnič- nosti te trditve, je celotno zadevo od- stopila v nadaljni postopek in reševanje .Nogometni zvezi Slovenije. Ne glede na to smo vprašali tov. Bel- cerja, kako je z zadevo. Povedal nam je, da nima z železničarskim klubom Celja nobene pogodbe in da v ničemer ni vezan na kakršnokoli denarno na- grado ali plačilo. Veliko zanimanja za rolsomet Prizadevna rokometna sekcija Parti- zana Celja mesta je v torek izvedla lep in kvaliteten turnir v malem rokometu. Zaradi odpovedi železničarske ekipe Celja so v konkurenci nastopila le tri mlada moštva in sicer: Maribor, Rudar iz Trbovelj ter Partizan iz Celja mesta, v prvi tekmi so Trboveljčani premagali Maribor s 14:7 (":1), v drugi pa so mladi Celjani zabeležili visoko zmago proti Mariboru s 26:8 (13:5). Zelo lepa je bila zadnja tekma, ki je odločala o zmago- valcu. Po neodločenem izidu v prvem delu 5:5, so Celjani tik pred koncem igre dosegli deseti gol in postavili konč- ni izid dvoboja 10:9. S to zmago so za- sedli tudi prvo mesto na turnirju, ki je hkrati pokazal, da je v Celju veliko ljubiteljev te hitre in lepe igre in da je zares škoda, da nimamo priložnosti gledati tudi prvenstvenih tekem sloven- ske lige. NE DRUGI AMPAK...? v zadnji številki našega lista smo poročali, da je celjski atlet Simo Važič zavzel na zbirnem tekmo- vanju v Nišu za udeležbo na sil- vestrovem teku v Sao Paoln drugo mesto za Subotičem in pred Miha- ličeni. Toda, kot je pokazal po- znejši razplet okoli objave vrstnega I reda je povsem razumljivo, zakaj je niška prireditev dobila širši in kritičnejši odmev. Medtem, ko je Važič povedal, da je on zmagal in da je prvi pritekel v cilj, za kar je bil delfžen tudi izrednega spre- jema pri gledalcih, pa so sodniki rekli drugače — zmagal je Subotič. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Že Važič je povedal, da je bila orga- nizacija slaba in da je bil prehod v cilj tako ozek, da se je mogel skozenj preriti en sam človek. To je potrdil tudi Mihalič, ki je med drugim še izjavil: Tik pred ciljem je vodil Važič. V samem cilju pa se mu je na pot postavil nek foto- reporter. Prišlo je do trčenja. Pri tem je reporter spustil iz rok foto- grafski aparat, ki je udaril Važiča v nogo. v trenutku nenavadnega srečanja je bil Važič korak pre-l Subotičem. Toda hipec sekunde, ki ga je Važič izgubil zaradi trčenja in udarca, je izrabil Subotič in prvi pritekel V cilj . . . Nekaj podobnega je povedal tudi znani športnj delavec Mika Minič. ki je potrdil, da bi Važič zanesljivo zmagal, če se mu ne bi na pot po- stavil fotoreporter . . . Zdaj je ta dogodek zavzel takšen razmah, da je zanj zahtevala po- sebno pojasnilo tudi Atletska zve/a Slovenije. Ne glede na rezultat te intervencije lahko zapišemo, da je bil niški tek slabo pripravljen in še slabše izveden ter da meče te- mno luč tako na organizatorja kol prireditelja. DVA USPELA TURNIRJA V dneh pred prazniki sta bila v Celju kar dva zanimiva turnirja v malem rokometu. Medtem, ko so na prvem na- stopili srednješolci, so se drugega ude- ležili učenci celjskih osemletk. Na turnirju srednješolcev je zmagala gimnaziija, ki je v finalni tekmi pre- magala ekipo Ekonomske srednje šole s 26:15. V borbi za tretje mesto pa je učiteljišče odpravilo IKŠ s 18:8. Izločilni tekmi prvega kola sta dali n^aslednja izida: ESŠ—Učiteljišče 15:12 in gimna- zija-IKŠ 18:8. Na turnirju osnovnih šol pa so bili zabeleženi naslednji izidi: Druga osnov- na Sola je premagala tretjo s 8:4 in prvo s 7:4, vrsta tretje osnovne šole pa je premagala moštvo prve s 7:4. Po vsem tem je zmagala druga osnovna šola pred tretjo in prvo. MILIČNIKI V JIU-JITSU V veliki dvorani Narodnega doma se je že danes popoldne ob 13. uri začelo republiško prvenstvo miličnikov v jiu- jitsu. Nadaljevalo in končalo pa se bo jutri, v soboto od 8. do 14 ure. S tem tekmovanjem bo zaključena serija prven- stvenih športnih nastopov pripadnikov Ljudske milice Slovenije. Vse ljubitelje borbenega športa vabimo, da si tekmo- vanje ogledajo. Jajce in njegove turistične perspelttive Ne samo slajjovi Plive. temveč tu- di Piivska jezera in romantična ol^ nije. Dirigent Bogo Leskovic. Na sporedu je VVeber ouvertura Oberon. Mozart Koncert za rog in orkester, solist Jožo Falout. Čajkovski - V. simfonija. .Nekaj prostih sedežev jo na razpolago v glasbeni šoli. .\bonento prosimo, da poravnajo drugi obrok. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 5. decembra oh 20. uri VI. Levstik-Herb. Griin: Kastelka (Gadjo gnezdo) Izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 6. decembra ob 10. uri Pavel Golia: Sneguljčica - nedeljski dopold. abonma. ()b 15.30 uri Vi. Levstik-H. Griin: Kastelka (Ciadje gnezdo) Izveni. Vsto]i- nice so \ |)r(i(laji. Torek. S. decembra ob 20. uri V h Levstik-Herb. Griin: Kastelka (Gadje gnezdo) torkov abonma in izven. Vstop- nice so v jircMiaji. Sreda, 9. decembra ob 20. uri VL Levstik-Herb. Griin: Kastelka (Gadje gnezdo) - Gostovanje v Šentjurju. C etrtek, 10. decembra ob 16. in 20. uri VI. Levstik-H. Griin: Kastelka (Gadje gnezdo) (iostovanje v Trbovljah. Sobota. 12. decembra ob 16. uri — Pavel Golia: Sneguljčica — Izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja. 13. decembra ob 10. uri - Pavel Golia: Sneguljčica - H. nedelj.ski dop. abonma. Ob 15.30 uri - VI. Levstik-H. Griin: Kastelka (Gadje gnezdo) Izven. Vstop- nice so v prodaji. »MALI ODER« SLOVENSKEGA LJUDSKEGA (if.EDALIšCA CELJE 1'onedeljek. 7. decembra ob 18. uri Ervvin Sylvanus: Korczak in otroci Gostovanje v Zrečah. KINO UNION Od 4. do 14. 12. 1959 »Notredamski zv<)- nar« franc. barvni film Csc KINO METROPOL Od 6. do 9. 12. 1959 Vrata ostanejo odprta« jugoslovanski film Komisija za sklepanje delovnih razmerij pri PLINARNl-VODO- VOD, Celje, Ljubljanska cesta 19, razpisuje delovno mesto administratorja z znanjetii strojepisja in stenografije. Nastop službe takoj. Pis- mene ponudbe se sprejemajo v upravi podjetja. ZA KOMISIJSKO TRGOVINO POTREBUJEMO: DVOKOLESA, OTROŠKE VOZIČKE, ŠIVALNE, PISALNE IN PLETILNE STROJE, PECI, KLAVIRSKE HARMONIKE, ZLATNINO IN POHIŠTVO. Priporočamo se za cenjene ponudbe - - zagotavljamo hitro vnov- čitev! Istočasno prosimo komitente, ki imajo v prodaji blago nad tri mesece, da ga dvignejo, ker mu bomo sicer sami znižali ceno ali pa ob vrnitvi zaračunali močno zvišano ležarino. »POSREDNIK«, CELJE Upravni odbor podjetja »Moško in žensko krojaštvo«, Celje, Titov trg 3, RAZPISUJE DELOVNO MESTO prikrojevalca ZA MOŠKO IN ŽENSKO KROJAŠTVO TER UNIFORME. Pogoji: visokokvalificiran, z najmanj ,3-letno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravil- niku. Prošnje poslati do 20. decembra 1959. OBVESTILO Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju sporoča vsem zavarovancem, da je prisiljen omejiti poslovanje za stranke tako, da bodo uslužbenci zavoda sprejemali nevabljene stranke od 1. decembra 1959 dalje le: vsako sredo od 7. do 12. ure Izven tega časa nevabljenih strank ne borno sprejemali. Prosimo zavarovance, da razumejo ta ukrep in ga brez iz- jeme spoštujejo, ker je zaenkrat zaradi obilice dela nujno po- treben.