n>
V Hiši filma v Gorici prva pokrajinska mediateka
okrajinska mediateka
.(T i .. •
Avtobusna proga Trst-Sežana-Trst končno realnost
O dvojezičnih tablah po volitvah
Fotografija in arhitektura na ogled na razstavi v Narodnem domu
Primorski
TOREK, 2. SEPTEMBRA 2008
Št. 208 (19.298) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Bruselj se je odločil za politični realizem
Rado Gruden
Evropska unija si je, kot je bilo pričakovati, vzela čas za razmislek in vsaj za zdaj ne razmišlja o sankcijah proti Rusiji. »Moralna« in materialna podpora Gruziji da, na kaj več pa Evropa v tem trenutku ni pripravljena, predvsem pa je Rusija prepomemben in premočan partner, da bi mu lahko Evropska unija čez noč obrnila hrbet. Sinočnji izredni vrh voditeljev EU se je tako omejil na zahtevo po spoštovanju šestih točk sporazuma o prekinitvi ognja med Gruzijo in Rusijo, ki predvideva vrnitev vojaških sil na položaje pred izbruhom sovražnosti med državama v začetku avgust. V skladu s pričakovanji je tudi obsodba enostranskega ruskega priznanja samostojnosti Južne Osetije in Ab-hazije in grožnja z zamrznitvijo pogajanj o novem partnerstvu med EU in Rusijo.
Voditelji EU niso prisluhnili glasnim zahtevam Poljske in baltskih držav po sankcijah proti Rusiji. Namesto tega so se odločili za politični realizem in si za sprejem kakršne koli odločitve vzeli še teden dni časa, ko bo predsedujoči EU, francoski predsednik Sarko-zy, obiskal Rusijo.
Moskva se na včerajšnje sklepe ni odzvala, kar najbolje priča, da so v skladu z njenimi pričakovanji. Evropa in Rusija ne moreta ena brez druge; ne gospodarsko, še manj pa politično. Morebitna ruska izolacija bi škodila obema, kot bi kakršna koli oblika oživljanja hladne vojne pomenila vračanje v čase, ki bi morali biti že zdavnaj za nami. To najbrž dobro vedo tako v Bruslju kot v Moskvi, kot bi morali to dobro vedeti tudi na drugi strani Atlantika.
BRUSELJ - Izredni vrh voditelje Evropske unije
EU od Rusije zahtevala popoln umik iz Gruzije
Grožnja z možno zamrznitvijo pogajanj o partnerstu EU - Rusija
GORICA - Zaključil se je 43. festival folklore
Slavili so ruski plesalci
Nedeljskemu sprevodu po mestnem središču je sledilo morje gledalcev
Mednarodni festival folklore, ki je potekal minuli konec tedna v Gorici, je privabil okrog 40.000 obiskovalcev. Organizatorji združenja Pro Loco so oce-
nili, da je bil nedeljski sprevod najlepši v zadnjih desetih letih. Sodelovalo je preko tisoč plesalcev in pevcev, ki so mestno središče poživili z barvami in ritmi
iz celega sveta. Goriško publiko so med vsemi nastopajočimi najbolj navdušili ruski plesalci skupine Kazachia Zastava.
Na 13. strani
BRUSELJ - Evropski voditelji so včeraj na izrednem vrhu v Bruslju Rusijo posvarili, da bo EU zamrznila pogajanja o novem partnerstvu med EU in Rusijo, če Moskva ne bo umaknila svojih sil na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom gruzijsko-ruskega konflikta 7. avgusta. Pomembna prelomnica je sestanek 8. septembra v Moskvi, je po koncu vrha poudaril predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Če Rusija do tedaj ne bo umaknila svojih sil na položaje pred konfliktom, bo EU zamrznila pogajanja o novem partnerstvu, izhaja iz sklepov vrha.
Na 18. strani
Danes v Gorici začetek 43. jesenskega seminarja za šolnike
Na 3. strani
Delegacija upraviteljev obiskala intermodalni terminal pri Ferneričih
Na 7. strani
Semolič obiskal
prefektinjo
Marrosujevo
Na 12. strani
Lutkovni festival Puppet pristal v Gorici
Na 13. strani
TRST - Včeraj na sedežu DSI predstavitev študijskih dnevov
Draga 2008 v znamenju 500-letnice Primoža Trubarja
TRST - Od petka do nedelje bodo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah potekali 43. študijski dnevi Draga 2008, ki bodo letos v znamenju 500-letnice rojstva Primoža Trubarja. Pobudo so predstavili včeraj dopoldne na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu, program letošnje Drage pa obsega okroglo mizo o slovenskem katoliškem tisku ter predavanja o Trubarju in aktualnem slovenskem trenutku. Ob Dragi 2008 bo stekel tudi zaključni del 18. Drage mladih, katere Festival mladinske ustvarjalnosti se je pričel ravno včeraj popoldne.
Na 5. strani
ZDA
Orkan Gustav izgublja na moči
NEW ORLEANS - Orkan Gustav je ob prihodu na obalo Louisiane nekoliko oslabel, njegova moč pa se je s 3. zmanjšala na 2. kategorijo s hitrostjo vetrov okoli 177 kilometrov na uro. Središče nevihte je bilo na obali zahodno od New Orleansa. Za ocene o posledicah je sicer še prezgodaj, vendar za zdaj kaže, da predvsem v New Orleansu in okolici, ne bo tolikšne škode, kot jo je povzročil orkan Katrina leta 2005, ko je umrlo 1600 ljudi. Oblasti so ogrožena območja izpraznile, domove pa je zapustilo okoli dva milijona ljudi.
Na 20. strani
SLOV I K
Slovenski Izobraževalni Konzorcij
Multidisciplinarni program
Naložba za tvojo prihodnost!
www.slovik.org
2
Torek, 2. septembra 2008
MNENJA, RUBRIKE
/
ISTRSKI ZORNI KOT
Boris Pahor tudi
v
Miro Kocjan
O Borisu Pahorju se utemeljeno piše in govori povsod in z veseljem ugotavljam, da pri tem ne zaostaja istrsko časopisje, v prvi vrsti italijansko. Seveda tudi pogovori, ki jih imam zadnje čase s pomembnimi istrskimi predstavniki, pa ne samo s področja literature, imajo kot središče Pahor-jevo delo in njegov renome širom po Evropi. Še zlasti pa sem prisluhnil mnenju, izrečenemu na Reki pri tamkajšnjem radiu, da ne bi bilo napak, če bi Pahorju podelili Nobelovo nagrado za književnost. Nisem odgovoril ne »da« in ne »ne«, saj je zamisel nedvomno pogumna, toda dejstvo je, da je tokrat po Evropi (pa ne samo v Italiji) veliko govora o Pahorju in predlogu se navsezadnje ni čuditi. Del časnikarskega kroga seveda opozarja, da bi moral biti predlagatelj, kar se da kvalificiran.
»La voce del popolo« pa zadnje čase pogosto, če ne kar redno, in to z »jezikom«, ki pritegne prav zato ker odseva istrsko, kakor sem slišal, »duševno in duhovno« mešano podobo, objavlja članke o pestri, pa vendar združeni istrski skupnosti, ki naj jo ali naj bi jo poosebljala svojevrstna evropska regija. V združeni Evropi, navaja Rakovac, je nedvomno mesta prav za take deželne sestavine.
Časniki v italijanščini tako v Istri kakor na Kvarneru pa te dni seveda zainteresirano poročajo o pripravah na poslanske volitve v Sloveniji, zlasti pa o pripravah pri italijanski manjšini na slovenski obali. Ponekod je slišati, da je čudno, če se za skromno število vo-lilcev poteguje za poslansko mesto kar pet oseb, vendar sredstva obveščanja spoštljivo in ne da bi se opredeljevala, v glavnem pišejo o pripravah.
Na žalni slovesnosti, ki je bila v soboto ob prvi obletnici tragedije na Kornatih v Dalmaciji, kjer je v divjem požaru izgubilo življenje 13 gasilcev, so bile najvišje osrednje in krajevne oblasti, začenši s predstavnico vlade Jadranko Kosor. Časniki pa poročajo o odsotnosti predsednika države, ki seveda še kako obžaluje dogodek in opozarja, da bi bilo treba raziskovalni postopek čim prej končati, čeprav vse kaže, da smrti ni povzročilo nesposobno gasilsko ali pa sorodno vodstvo, marveč nepričakovana kemična mešanica, ki je nastala pri gašenju. To je bil sicer sila redek, žal pa še kako resen in tragičen primer. Mesičevo odsotnost je pripisati tudi stališču svojcev, ki jih je doletela nesreča in ne sprejemajo povsod omenjene uradne verzije. Kakorkoli, šlo je za človeško izgubo, ki bo leta in leta zaznamovala to gasilsko in državno tragedijo.
Odmevi s pekinških olimpijskih iger so še zmeraj navzoči na Reki. Deželna kvarnerska oblast se je odločila, da bo predala Snježani Pejčič, ki je dosegla bron v streljanju na deset metrov, nakaznico za 40 tisoč kun. Osebno je šampionko nagradil Zlatko Ko-mandina, predsednik kvarnerske regije. Na Reki pa je krajevna Italijanska skupnost predala namenu prve jaslice za italijanske otroke. Sprejeli bodo 34 otrok. Komentarji navajajo, da je to spet nazoren primer, kako manjšina, skupaj z oblastjo, ki je prispevala dve tretjini sredstev za vrtec, skrbi za svoj razvoj.
Na Reki (in seveda drugod) so končali z vpisi v prve razrede višjih srednjih šol. V zvezi z italijansko skupnostjo beležimo podatek, da bo začelo obiskovati prvi razred v bistvu nekdanjega slovitega reškega Liceja 36 dijakov, od teh pa jih je izbralo znan-stveno-matematično smer 18, deset pa se jih je odločilo za turistično gostinsko smer. Ta reška šola šteje zdaj 167 dijakov. Šolo nameravajo v kratkem opremiti z dvigalom, ki naj bi se ga posluževali invalidi. Na kratko: na višjih srednjih šolah na Kvarneru je letos prostora za 3606 dijakov v 131 razredih. Ne izključujejo, da bo pri morebitnem novem vpisu pričelo obisko-
vati višje srednje šole do 2900 dijakov. Premalo pa je zanimanja za gospodarsko smer.
Prav tako na Reki nameravajo postaviti spominsko ploščo na glavni steni poslopja v sedanji ulici Zagreb (kjer je stanovala)pisateljici Marisi Madieri. Bila je, kot vemo, soproga glavnega tržaškega pisca Claudia Ma-grisa, rojena je bila na Reki leta 1938, leta 1947 pa se je preselila v Trst, kjer je umrla leta 1996. Tudi po odhodu je bila pogosto na Reki, obiskovala je krajevni odbor Italijanske skupnosti, napisala je več zanimivih del, med katerimi izstopa »Zelena voda«, v katerem opisuje, kako je na Reki preživela svoja otroška leta. V Trstu pa pripravljajo Tretji salon vzhodno-jadranske knjige, ki ga bodo odprli 10. septembra. Časniki v italijanščini v Istri namenjajo bližnjemu dogodku kar precejšnjo pozornost, poudarjajoč, da gre za knjižno pobudo, ki je zaklad zdajšnje Evrope. V bistvu je to znana »Ban-carella«, pobudniki pa so med drugimi Guido Brazzoduro, Rosanna Tur-cinovic Giuricin in Renzo Codarin. Sklepna sodba je, da »Bancarella« predstavlja nov odnos do sosedov in do drugačnosti. Omenjeni so na prvem sestanku priporočili zlasti odpravo nesoglasij, ki so še zmerom med Italijani, ki so se selili in tistimi, ki so ostali, pa tudi med samimi Italijani v tujini.
V Grand Hotelu »Adriatic« v Opatiji pripravljajo bogato razstavo o »Petih stoletjih življenja Židov na Reki in v okolici«. Pobudnik je zgodovinska ustanova »Bejahad«. Delo je izjemnega zgodovinskega pomena, trdijo poznavalci. Dobro je znano, da so Židje na Reki vse skozi veliko pomenili pa ne samo v gospodarstvu in prometu. Razstava bo v bistvu povedala, da so bili pogosto ključ mestnega razvoja. Spremenili so se v prave Rečane, še danes pa se starejši Rečani spominjajo denimo družin Moskowitz (pro-dajnica igrač in sploh rekvizitov za otroke), Breger (družina je bila lastnica največje tovarne hišne opreme v regiji), znane Lepe Židovke, ki je igrala vidno vlogo v kulturi mesta. Razstava razkriva življenje Židov od leta 1719 vse do konca druge svetovne vojne, pravzaprav vse dokler niso nemški okupatorji 15 januarja 1945 zažgali slovito Sinagogo, ki je bila med sedanjima ulicama Lionella La Gaurdia in Ciotta.
Nekaj vrstic o morskih skrivnostih je včasih potrebnih. Skupina mednarodnih strokovnjakov je v okvirju načrta »Adria-med« predlagala in preučila nekaj globin tudi do 1200 metrov (gre za znani jadranski jarek) in nalovila redke vrste faune, med njimi znanega jadranskega modrasa, ki živi na južnem Jadranu. Prišla pa je do žalostnega spoznanja, da jarek vse bolj napolnjujejo najlonske vrečke in drugo nekoristno in moteče odpadno blago. Razmišljati nameravajo kako to rešiti. Pri raziskavah sodeluje Oceanografski inštitut iz Splita. Hkrati pa velja omeniti podvodno raziskavo, povezano z reševanjem oseb, ki sta jo kvalificirani skupini Hrvaške in Slovenije opravili pri Ogulinu, s tem da sta se spustili v izvire Zagorske Mrežice in Kamačnika vse do sto metrov globine. Dragoceno in znanstveno koristno sodelovanje!
Pa še nekaj: Do leta 2009 nameravajo deset kilometrov od Senja ne vzpetinah Velebita zgraditi (z nemško strokovno in finančno pomočjo) največjo vetrno centralo na Balkanu. Dela bodo stala predvidoma 400 milijonov kun, burja naj bi bila tvorec električne energije. V Ro-vinju pa so slavnostno sklenili ribiški praznik, ki ga imajo vsako leto. Tokrat so slovesno spustili v vodo znano batano (domači čoln z ravnim dnom) »Lilijano« v spomin na znano rovinjsko pevko. Vsako leto spustijo v vodo novo batano.
BOGATIMO SVOJ JEZIK
Ker sem se že prej dolgo ustavila pri rabi , in prejšnji teden tudi pri obvladanju jezika, si želim in upam, da bomo našo uporabo in poznavanje jezika odslej zamenjali z rabo in znanjem jezika, vsaj v naših medijih. Predobro vem, da je v pogovornem jeziku zelo težko izpodriniti že dolgo zakoreninjene besede. Danes nas čaka še en trd oreh, razlikovanje med glagoloma znati in vedeti, za kar imamo v italijanščini samo sape-re.
Kdor se je kdaj učil nemško, to razliko že pozna. Tam se je moral naučiti in si zapomniti za ital. sapere dva nemška glagola z različnim pomenom. To sta wissen (ich weiss) znati in können (ich kann) vedeti, medtem ko pomeni podoben glagol kennen (ich kenne) poznati. Dodatno težavo nam pri razlikovanju med vedeti in znati povzroča še bližnji hrvaški jezik, ki ima za oba pomena samo en glagol, to je znati.
Če hočemo pravilno uporabljati glagola vedeti in znati, si moramo dobro zapomniti razliko med njima, njun pomen je namreč bistveno različen. Znati, ki je pri nas v pogovornem jeziku in v nareč-
ju edini v rabi, je tesno povezan z znanjem, za kar je potrebno učenje. Brez učenja ni znanja.
Znati pomeni, da smo sposobni uporabiti in povedati, kar se nam je z učenjem vtisnilo v spomin. Znan je slovenski pregovor: Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš, pa tudi: Česar se Janezek nauči, to Janez zna. Znamo tudi tisto, za kar smo se z učenjem ali tudi samo z vajo usposobili, zato rečemo, da zna kdo kuhati, kositi, plavati, plesati. Nekoliko težje je razumeti, zakaj rečemo, da kdo zna ali ne zna odgovoriti na vprašanje, pa tudi, da zna potrpeti ali varčevati, da torej zna obvladati svoje lastnosti. Večkrat slišimo tudi rek »Kdor zna, pa zna«, pa tudi »Znati je treba, pa gre«, kar pomeni, da mora biti človek prebrisan in iznajdljiv, če hoče v življenju uspeti. V ekspre-sivnem govoru bomo rekli tudi, da kdo ne zna brzdati svojega jezika, da zna poslušati, pa še, da nobene stvari ne zna prijeti v roke (da se ničesar ne loti prav), ali pa, da se dela, kot da ne zna niti do pet šteti (se dela nevednega). Poznamo pa tudi reke, ko hkrati uporabimo glagola znati in vedeti. Tako npr. rečemo, da je kdo gospodaril, kakor je vedel
in znal (t.j. po svojih zmožnostih). Kadar komu ne znamo svetovati nič pametnega, radi rečemo: »Pomagaj si, kakor veš in znaš«, ali pa tudi »Stori, kot veš in znaš«, s čimer izrazimo svojo neprizadetost in nepripravljenost za pomoč, pomaga naj si kar sam, kakor koli.
Znati je danes zastarela oblika za glagol vedeti, ki pa se je pri nas ohranila vse do današnjih dni. Malokdo uporablja glagol vedeti. Za vedenje ni potrebno učenje, dovolj je, da smo o čem obveščeni, da poznamo kaj iz lastnih izkušenj, da česa ne znamo določno opredeliti. Raba glagola vedeti je zelo široka in tudi kompleksna. V SSKJ so zgledi napisani kar v treh kolonah, pa tudi v SP 2001 jih je
precej. Ker pa nam dela njegova raba precejšnje težave, se bom k temu glagolu povrnila še prihodnji teden.
Lelja Rehar Sancin
DROBTINICE IZ NAŠE PRETEKLOSTI
Priimek Semolič v Jamljah je nastal iz priimka Zemula
Fotografski utrinek iz Jamelj
bumbaca
Ni dvoma, da so se priimki v prejšnjih stoletjih spreminjali tudi zaradi netočnih zapisov v matrikah. Do druge polovice 19. stoletja je bila nepismena večina prebivalcev; matičnih uradov v današnjem smislu seveda ni bilo; duhovniki, ki so vodili krstne knjige, (obveznost so uvedli po Tridentin-skem cerkvenem zboru) knjige umrlih in knjige porok so se ob vnosu zaznamkov zanašali v glavnem na izjave staršev, ožjih sorodnikov itd. V najboljšem primeru pa so tudi upoštevali predhodne zaznamke v matrikah, seveda v krajih, kjer je bilo to mogoče in kjer so se knjige ohranile.
S primerjanjem podatkov iz krstnih knjig in listin, ki sestavljajo Franciscejski kataster z današnjim stanjem, je mogoče izluščiti kar nekaj zanimivih ugotovitev o preoblikovanju priimkov v časovnem razdobju dobrih dvesto let, kar pomeni v razdobju štirih ali petih generacij.
Oglejmo si nekaj najbolj značilnih primerov. Priimek Semolič/Se-mulič, ki je prisoten predvsem v Bre-stovici, Jamljah in Medji vasi, se je oblikoval, kakor izhaja iz arhivskih dokumentov, iz prvotne oblike Semula/Ze-mula. V krstni knjigi župnije Devin, kamor so do leta 1873 sodile tudi Jam-
lje, je zabeležka, da se je leta 1822 rodil in bil krščen Jacobus Semula (takratna hišna št. 13 v Jamljah). Oče je bil J. Semula, mati pa Marinza (Ma-rinca) Bagon.
Drugi dokaz o oblikovanju in preoblikovanju omenjenega priimka najdemo v registrih lastnikov zemljišč in stavb (Fr. kataster). V zaznamkih je več lastnikov s priimkom Semula, Zemu-la. Zamenjava črke S s črko Z je razumljiva, saj je seznam napisan v nemščini. Prav tako kakor Zemula, je po nemško zapisan tudi priimek Zo-ban, (danes Soban).
Preoblikovanje priimka Semu-la/Semola v Semulič/Semolič (osnovi je bila dodana pripona -ič) se je torej dogodilo šele v drugi polovici 18. stoletja ali v začetku 19. stoletja.
Primerjava podatkov iz različnih arhivskih virov pa nam lahko pomaga tudi pri odkrivanju, razumevanju in pojasnjevanju vsaj nekaterih ledin-skih imen.
Za nekdanji zaselek Flondar (to ime se še zmeraj pojavlja na mapah in zemljevidih) krajani Jamelj in sosednjih vasi uporabljajo ime Frankišče. V času nastajanja Franciscejskega katastra je bila v tem kraju (ob nekdanji cesti proti Štivanu, Devinu in Trstu) ena sa-
ma kmetija, ob koncu 19. stoletja pa sta stali že dve. V knjigi umrlih devinske župnije je v letu 1802 beležka o smrti Stephanusa Fronderja, leta 1809 pa Antoniusa Flonderja. Od kod ime nekdanjega zaselka Flondar je torej jasno, raziskati pa bi bilo treba nastanek med krajani bolj znanega imena Frankišče.
Lastnica Bulčeve njive in Bulišča (ledinsko ime v Jamljah, na območju Polje) je bila družina Bulič/Bullig. Bu-liči so tudi prebivali v Jamljah in bili lastniki zemljišč tudi v drugih krajih. Sorodnike pa so imeli v Tržiču.
V krstni knjigi župnije Devin preberemo, v letu 1818, zabeležko o krstu Ursule in Catharine Duesutel v Jamljah. Oče je bil Mihael Duesutel iz Mirna, mati pa Appolonia Pauletig iz Gabrij. Kasneje tega priimka v Jamljah ni več zaslediti. Duesutel je v primorskem prostoru redek priimek.
K pestrosti priimkov v tem delu Krasa, v neposredni bližini do leta 1797 državne meje z Benetkami, so prispevali tudi člani vojaške posadke (cordonisti) v Jamljah in pri Sabličih. Med krščenimi otroki najdemo tako Malibrege, Lipuzharje, Shilavije (oče je bil iz Moravske), otroke vojakov, oziroma državnih uslužbencev.
Vlado Klemše
/
ALPE-JADRAN
Torek, 2. septembra 2008
3
ŠOLSTVO - Danes dopoldne slovesno odprtje v Kulturnem domu v Gorici
Začenja se 43. jesenski seminar za slovenske šolnike
Uvodno predavanje bo imela Vesna Mikolič - Od jutri do petka predavanja na Tržaškem in Goriškem
TRST, GORICA - V Kulturnem domu v Gorici bo danes dopoldne slavnostno odprtje 43. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji, ki ga prirejajo slovensko in italijansko ministrstvo za šolstvo, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Deželni šolski urad za Furlanijo-Julijsko krajino in Urad za slovenske šole. Ob 9.30 bo uvodno predavanje dekanje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Vesne Mikolič Medkulturna ozaveščenost včeraj, danes, jutri, ob 11. uri pa bo slavnostna otvoritev s kulturnim programom, pozdravnimi govori in odprtjem razstave Na Bonomovem domu, ki so jo pripravili dijaki Liceja Franceta Prešerna iz Trsta, nakar bo sledil sprejem Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu. Jutri pa bo seminar stopil v živo s predavanji za nižješolske in višješolske profesorje, ki bodo na Opčinah, medtem ko bodo v četrtek in petek v Trstu, na Proseku in v Gorici predavanja za vzgojitelje in učitelje.
Prizor z lanskega jesenskega seminarja za šolnike
arhiv kroma
KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi spet aktualni po volitvah
Schüssel s »konsenzno skupino« o izkušnjah, ne pa o konkretnih ukrepih
CELOVEC - Vodja poslanskega kluba ljudske stranke (ÖVP) v avstrijskem parlamentu in nekdanji kancler Wolfgang Schüssel se je včeraj v Vrbi ob Vrbskem jezeru sestal s člani t.i. »konsenze skupine« o dodatnih dvojezičnih krajevnih tablah na južnem Koroškem. Po izjavi predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sa-dovnika po opravljenem razgovoru je bila poglavitna tema razgovora izmenjava izkušenj in mnenj. Poleg Sa-dovnika sta se srečanja z nekdanjim kanclerjem udeležila še predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in koroškega »Hei-
»PORNOPROF«
Po slavi še dokumentarec v Avstraliji
matdiensta« Josef Feldner. Kot je Sa-dovnik še poudaril, so se sogovorniki zavedali, da je razgovor potekal v času volilnega boja za parlamentarne volitve v Avstriji 28. septembra letos, zato se na njem tudi niso lotili konkretnih ukrepov v zvezi z uresničitvijo razsodb ustavnega sodišča. O tem da bo morala odločati oz. predlagati rešitev nova avstrijska zvezna vlada, pri čemer je jasno, da bo morala vsaka rešitev upoštevati načela pravne države, je še dodal Sadovnik.
Še pred svojim prihodom na Koroško je Schüssel napovedal, da želi tudi v bodoči zakonodajni dobi avstrijskega parlamenta ostati vodja
Bernard Sadovnik
poslanskega kluba svoje stranke. V pogovoru za dnevnik "Kleine Zeitung" je dejal, da se bo za omenjeno funkcijo ponovno potegoval, »če pa ne bi bil izvoljen, pa želim ostati na-
Wolfgang Schüssel
vaden državnozborski poslanec«, je še pristavil nekdanji avstrijski zvezni kancler, ki se očitno ne more odreči politiki.
Ivan Lukan
KOROŠKA
Srečanje veteranov spet buri duhove
CELOVEC - Srečanje vojnih veteranov teden dni pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami na gori Vrh pri Celovcu spet buri duhove na Koroškem. Nenazadnje tudi zaradi nemških neonacističnih skupin, ki v medmrežju že vabijo in napovedujejo svoj prihod na to izredno sporno srečanje vojnih veteranov.
Tako »akcijski komite proti koroškemu konsenzu« (komite nima opravka s konsenzno skupino o dvojezičnih tablah, temveč se postavlja proti konsenzu koroške politike, ki ne postopa proti omenjenem srečanju - prip. ured.) zahteva odpoved srečanja in kaznovanje še živih vojnih zločincev. Pri tem akcijski komite opozarja, da se bodo v okviru tridnevnega programa prireditve skrajni desničarji med drugim srečali tudi na spremljevalni prireditvi v Krivi Vrbi, katere soorganizator je Kameradschaft IV, veteranska organizacija nekdanjih privržencev bojne enote SS.
Akcijski komite proti koroškemu konsenzu še naznanja, da od 19. do 21. septembra, torej v času prireditve na Vrhu, pripravlja antifašistične dneve proti spornem srečanju vojnih veteranov.
Zahtevo po odpovedi zborovanja na Vrhu je izrekel tudi predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik. Srečanje na Vrhu severno od Celovca uradno sicer velja za spominsko proslavo za vojake in žrtve druge svetovne vojne, «v resnici pa je bila od vsega začetka proslava nacionalsocialističnih ka-meradov v duhu nacizma,« opozarja Smrtnik.
Da sta koroški deželni glavar Haider in celovški župan Scheucher kljub temu pripravljena spregovoriti na tem zloglasnem srečanju, »dokazuje njihovo popolno politično amoralnost v času volilnega boja«, je še zapisal Smrtnik v izjavi za javnost. (I.L.)
TRGATEV - Napoved deželne direkcije
Predvidevajo 10-odstotno zmanjšanje količine grozdja
Anna Ciriani
PORDENON - Striptiz na berlinskih ulicah je pordenonski profesorici Anni Ciriani v precejšnji meri spremenil življenje. Ko so se lani pojavili njeni pornografski posnetki, je bila Cirianijeva suspendirana, junija pa so jo po premestitvi ponovno zaposlili v šolskem polu v kraju Prata. »Pornoprof«, kot jo še danes poimenujejo, je podpisala izjavo, da se pornografski dogodki ne bodo več pripetili in obenem potrdila, da se je v razredu vedno zgledno obnašala.
Drugače pa je profesorica zaslovela, saj je nastopila v številnih oddajah, njena zgodba pa je obkrožila svet. Znana novinarka jo je namreč pred časom intervjuvala, tako da se je »pornoprof« pojavila tudi na straneh avstralske revije Marie Claire; V kratkem pa bodo po mreži Sky Cult predvajali dokumentarec o dogodku.
Letošnji pridelek belega grozdja bo v Furlaniji-Julijski krajini za približno 8 odstotkov manjši kot lani
VIDEM - Letošnja trgatev bo v Furlaniji-Julijski krajini dobra, čeprav se napoveduje za deset odstotkov manjša količina grozdja od tiste, ki je predvidena na podlagi pravilnikov konzorcijev vin s kontroliranim poreklom. Tako predvidevajo pri deželni direkciji za kmetijske vire v luči bližnjega začetka trgatve, ki se bo začela ravno v teh dneh s trganjem sort, iz katerih pridelujejo peneča vina, kot je npr. črni pinot. Vzrok, menijo pri omenjeni direkciji, je treba iskati v obilnih padavinah do junija in v pogostih plo-
hah v drugi polovici avgusta, ki so postavile pod vprašaj zdravje vinogradov v FJK. Količina grozdja za vina s kontroliranim poreklom bo v pokrajinah Trst in Gorica tako predvidoma manjša za deset odstotkov pri rdečih in za sedem-osem odstotkov pri belih sortah. V pordenonski pokrajini napovedujejo desetodstotno zmanjšanje tako za rdeče kot bele sorte, medtem ko se v videmski pokrajini napoveduje od deset do petnajst odstotno zmanjšanje količine grozdja, ne glede ali gre za rdeče ali bele sorte.
FOTOUTRIP POLETJA '08
fotoutrip@primorski.it
Čudne opice na Bledu...
Lory
4
Torek, 2. septembra 2008
ALPE-JADRAN
/
BLED - končan strateški forum
Sklepni dan minil v znamenju podnebnih sprememb in energetike
Udeleženci so se strinjali, da je potreben takojšen in usklajen odgovor
BLED - Sklepni dan dvodnevnega blejskega strateškega foruma je minil predvsem v znamenju razprav o podnebnih spremembah in energetski varnosti. Udeleženci so se strinjali, da je za spopad s podnebnimi spremembami potreben takojšen in usklajen odgovor, izpostavili pa so tudi nujo po zagotavljanju energetske varnosti.
Slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je spomnil, da vse manj ljudi dvomi v to, da podnebne spremembe vplivajo na naše življenje, saj že čutijo nenavadne vremenske pojave, ki so posledica tega. Povečujejo se možnosti humanitarnih katastrof, ogrožena je prehranska varnost, kažejo se politične napetosti in vse to povzroča dodatne konflikte med državami in regijami, je prepričan Rupel.
Generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Marc Perrin de Bric-hambaut je pojasnil, da je povezanost med varnostjo in podnebnimi spremembami že znana, nove pa so velike razsežnosti naravnih fenomenov. "Kriza se je že začela, vidimo jo pred svojimi očmi," je poudaril in se osredotočil na primer srednje Azije. Pojasnil je, da se zaradi podnebnih sprememb zmanjšujejo količine vode, ki ne zadostujejo za potrebe vseh. Več vode so deležne dežele višje ob rečnih tokovih, dežele nižje pa zahtevajo enakopravnost in enake ko-
ličine, zato pozivajo druge države, naj ne gradijo jezov in naj ne porabljajo toliko vode. Razprava med temi državami je že zelo ostra in regionalnega sodelovanja je vse manj, zato ne bi bilo presenetljivo, če bi izbruhnila kriza, je opozoril de Brichambaut.
Vendar pa bo za rešitev problemov potrebno sodelovanje. "Podnebne spremembe so kompleksni, globalni problem na mednarodni ravni, zato morajo za njegovo reševanje vsi akterji delati konstruktivno na skupnem cilju," je pozval Rupel in dodal, da je potrebno uresničevati načelo: Deluj lokalno, razmišljaj globalno. Le holističen pristop in multilateralna akcija lahko dajo zadovoljujoč odgovor, je opozoril minister, ki si veliko obeta od prizadevanj EU in konference v Koebenhavnu.
Rupel je opozoril, da bodo reševanju težav najtežje sledile že sicer revne države, zato je potrebno zagotoviti prenos novih tehnologij in vprašanje podnebnih sprememb vključiti tudi v razvojne programe in cilje združenih narodov. "Najpomembnejše je, da zagotovimo prihodnost za vse," je poudaril Rupel. Z njim se je strinjala tudi poslanka v britanskem parlamentu Margaret Beckett, ki je opozorila, da so z največjimi posledicami podnebnih sprememb srečujejo predvsem države, ki so že sicer nestabilne in v političnih težavah. (STA)
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel
OBISK - Premier Topolanek v Luki Koper
Češka se zanima za investicije v Kopru
HRVAŠKA - Srhljiv obračun nesreč
Od petka zjutraj umrlo kar 19 ljudi
Češki premier Mirek Topolanek se je zanimal za gradnjo infrastruktur in možnost čeških investicij v Luki Koper
ansa
ZAGREB - V 13 hudih prometnih nesrečah je od petka zjutraj na hrvaških cestah umrlo 19 ljudi, še trije pa so v kritičnem stanju, poročajo hrvaški mediji. V dveh najhujših nesrečah je umrlo sedem ljudi, prejšnji konec tedna pa je tako eden izmed najbolj "črnih" v zgodovini hrvaških cest.
Največ mrtvih je bilo v trčenju treh vozil pri Varaždinu, v katerem so v nedeljo umrli štirje ljudje, trije pa so umrli v soboto dopoldne v trčenju na avtocesti Zagreb-Split v šibeniško-kninski županiji.
Grozljiva nesreča se je v soboto zvečer zgodila tudi na avtocesti Zagreb-Beograd pri Ivanic-Gradu, ko je turška voznica zaspala in z veliko hitrostjo zletela na travnik. Sopotnica je umrla, dva izmed njenih treh otrok pa sta hudo ranjena, tako kot voznica.
Neprilagojena hitrost je bila najpogostejši razlog za hude nesreče, v katerih so umrli tako vozniki in sopotniki v avtomobilih, kot tudi motoristi in
kolesarji. Policija je poudarila, da so nesreče izzvali predvsem udeleženci v prometu, tudi zaradi nepravilnega vključevanja v promet in prehitevanja. Policijske statistike pravijo, da je v prvih sedmih lanskih mesecih na hrvaških cestah umrlo 359 ljudi, v enakem obdobju letos pa 366. Na Hrvaškem od sredine junija veljajo ostrejše kazni za prometne prekrške. Junija je bilo 48 mrtvih ali 16 manj kot v istem obdobju lani, julija pa 64 ali pet manj kot leta 2007.
Na slovenskih cestah pa se je v minulem tednu zgodilo 147 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 189 oseb, osem pa jih je izgubilo življenje. Samo zadnji konec tedna je bilo v 18 prometnih nesrečah poškodovanih 27 oseb, šest pa jih je umrlo.
Po podatkih policije sta prometnim nesrečam najpogosteje botrovala neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Letos so slovenske ceste terjale 149 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 204. (STA)
V	kaninskem pogorju
v	»v v • v vi
se iscejo češkega jadralnega padalca
BOVEC - Reševalne službe v ka-ninskem pogorju še vedno iščejo 59-letnega češkega jadralnega padalca, ki je v soboto kljub megli vzletel s Kanina. Potem ko je območje dopoldan ponovno pregledal policijski helikopter, bo helikopter Slovenske vojske popoldan na teren popeljal še jamarske reševalce, so povedali na Policijski upravi Nova Gorica.
Češka padalca sta v soboto nekaj pred 13. uro kljub megli in slabemu vremenu nameravala poleteti s Kanina. Medtem ko je prvi ob neuspešnem poskusu ostal na tleh, je 59-letniku uspelo vzleteti, za njim pa se je izgubila vsaka sled. Pogrešanega so začeli iskati bovški gorski reševalci, sodelujejo pa tudi člani jamarske reševalne službe in gorske enote novogoriške policijske uprave ter bovški policisti. Kot je za STA povedal načelnik bovške postaje gorskih reševalcev Marko Ma-tajurc, so kljub slabi vidljivosti zaradi goste megle tudi s pomočjo psov uspeli pregledati območje Malega Skednja, kjer naj bi po informacijah prijatelja obtičal Čeh, a padalca niso našli. V akcijo se je že v nedeljo vključil helikopter slovenske policije, ki je območje pregledal tudi včeraj dopoldan, ko se je iskalna akcija nadaljevala. Popoldne je na območje priletel še helikopter Slovenske vojske, je pojasnil tiskovni predstavnik novogoriške policijske uprave Dean Božnik.
POP TV: Policija ovadila sedem paznikov zapora Dob
LJUBLJANA - Policija v Trebnjem je ovadila sedem od enajstih osumljenih paznikov, ki naj bi v zaporu na Dobu mučili in pretepali obsojence, je včeraj poročala POP TV. Imena ovadenih za zdaj ostajajo skrivnost. Na novomeški policijski upravi so po poročanju POP TV potrdili le, da so zadevo predali tožilstvu. Policija je namreč po mesecu in pol dolgi preiskavi na podlagi internega poročila posebne komisije zaključila, da je devet od enajstih paznikov kršilo pooblastila upravičene uporabe fizične sile. Pazniki naj bi se nad obsojenci znašali na različne načine, od klofut do žaljivk.
Vsebina poročila pa, tako POP TV, navaja tudi primere, ko naj bi se nad obsojenci znašali v zatemnjeni sobi in jih polivali z vodo. Direktor zapora Dob Jože Podržaj ovadb za POP TV ni želel komentirati. (STA)
KOPER - Češki premier Mirek Topolanek je včeraj obiskal koprsko pristanišče. Sprejela sta ga predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in njegov namestnik Aldo Babič. Češki trg je za Luko Koper eno pomembnejših tržišč, z velikimi potenciali za razvoj in posledično povečevanje pretovora.
Predsednik češke vlade je pokazal veliko zanimanja za infrastrukturne projekte Luke Koper, glede na ambiciozne načrte Luke Koper, kjer v naslednjih petih letih predvidevajo vložek v višini 500 milijonov evrov v pristaniško infrastrutkuro, je To-polaneka zanimala tudi možnost čeških investicij. Predsednik uprave Luke Koper Časar mu je glede tega pojasnil, da so strateške investicije, predvsem iz zalednih tržišč, zanimive in dobrodošle.
V Luki Koper so lani za partnerje na Češkem pretovorili okoli 200.000 ton blaga. Največ jeklenih proizvodov, ki so namenjeni predvsem avtomobilski industriji. Pomemben delež ima po njihovih navedbah tudi pretovor osebnih vozil, ki je v hitrem porastu, saj preko koprskega pristanišča poteka izvoz avtomobilov znamke Škoda za trge Sredozemlja in severne Afrike. Ob tem izpostavljajo tudi novo tovarno avtomobilov Hyundai v čeških No-vošicah, ki bo ta segment tovora še pospešila. S tem pa je povezan tudi pretovor zabojnikov, saj sestavni deli za avtomobilsko industrijo potujejo v zabojnikih prav preko Kopra, pojasnjujejo.
VOJSKO - Iz bolnic Franja in Pavla so jih prepeljali v južno Italijo
Spomin na evakuacijo ranjencev
Slavnostni govornik na sobotni slovesnosti je bil poslanec v DZ Samo Bevk - Na varno spravili 95 ranjencev
VOJSKO - V lepem sončnem vremenu so na Vojskem pripravili proslavo, na kateri so se spomnili evakuacije ranjenih borcev in invalidov iz bolnišnic Franja in Pavla na letališče v Nadlesku na Notranjskem , ki sodi med najzahtevnejše podvige iz časa NOB, tako z medicinskega, vojaškega kot tudi organizacijskega vidika. Priprave na prenos so se v štabu 9. korpusa pričele že 1. avgusta 1944 leta.
Slavnostni govornik je bil poslanec v DZ Samo Bevk, ki je med drugim dejal:« Najtežje in najzahtevnejše breme je bilo na zdravstvenih delavcih in petih brigadah 30. in 31. divizije. Za prenos in transport 95 ranjencev je bilo v celotni akciji angažiranih preko 3000 borcev. To je bilo razumljivo, saj je bilo v neposredni bližini nameravane poti 10 sovražnikovih postojank, prečkati pa je bilo potrebno tudi zelo zastraženo glavno cesto Logatec - Postojna in železniško progo nad Ravbar komando. 31. divizija je 13. avgusta prevzela najprej 30 ranjencev iz par-
tizanske bolnišnice Franje. Naporen transport do Želina, vzpon na Jagrš-če, prek Šebreljske planote, Krnic, Oblakovega vrha in Rzelja ter Vojske-ga je trajal več kot 14 ur. Na Hudem polju se je transportu pridružilo še 50 ranjencev iz partizanske bolnišnice Pavle ter 15 ranjencev iz premičnih bolnišnic 9. korpusa. Tako je bilo skupno v transportu 95 ranjencev, invalidov in bolnikov. Večino ranjencev so tako od 31. avgusta do 6. septembra z zavezniškimi letali prepeljali na zdravljenje v Bari in druga mesta v južni Italiji. Evakuacije ranjencev so pomembno razbremenile partizanske bolnišnice na Slovenskem, samo v bolnišnice južne Italije so jih od julija 1944 do 26. aprila 1945 v 51 poletih zavezniških letal odpeljali 2855.«
Dejal je tudi, da obnovitvena dela v Franji, ki jo je hudo prizadelo neurje, dobro potekajo. Partizanska bolnišnica Franja je simbol humanosti in solidarnosti v času najhujšega spopada v zgodovini človeške civili-
zacije, zato je pomembno, da jo v celoti obnovimo, je poudaril Bevk in dodal, da tega projekta ne bodo zaustavili še tako zaničljivi pamfleti v pismih bralcev, kot tudi ne prefinjeni poizkusi
razvrednotenja zgodovinskega pomena NOB za obstoj slovenskega naroda ter oblikovanja samostojne in neodvisne države Slovenije.
Bruna Olenik
Proslavo na Vojskem so popestrili tudi s partizanskimi uniformami
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
DRAGA 2008 - Predstavitev 43. izvedbe študijskih dnevov
Trubarjev pečat
Od petka do nedelje na Opčinah o katoliškem tisku, aktualnem slovenskem trenutku in 500-letnici Primoža Trubarja - Festival ustvarjalnosti za zaključek 18. Drage mladih
Z začetkom septembra se na Opči-ne vračajo tokrat že 43. študijski dnevi Draga 2008, ki bodo potekali od petka do nedelje pod šotorom v parku Finžgarjevega doma, poseben pečat pa jim bo letos dala 500-letnica rojstva Primoža Trubarja. Vsakoletni organizator študijskih dnevov, Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, je za geslo srečanja izbral ravno Trubarjev stavek »Jest sim enu dobru vojskovanje vojskoval«, znamenitemu reformatorju pa bodo posvetili predavanji in razstavo. Program Drage 2008, ob kateri se bo v soboto na Opčinah zaključila tudi 18. Draga mladih, so orisali včeraj dopoldne v prostorih DSI v Trstu.
Prav z odprtjem razstave o Trubarju, na kateri bosta govorila Majda Starič in Zvone Štrubelj, pel pa katoliško-evangeli-čanski ekumenski zbor iz Prekmurja, se bo v petek popoldne ob 16.30 letošnja Draga začela, je opozoril predsednik DSI Sergij Pahor. Uvodna okrogla miza bo posvečena slovenskemu katoliškemu tisku oz. vprašanju, kako z besedo do ljudi. O problemih in načrtih, ki odsevajo problematiko celotne slovenske katoliške skupnosti, bodo govorili uredniki slovenskih katoliških tednikov iz Ljubljane, Gorice in Celovca Franci Petrič (Družina), Jurij Paljk (Novi glas) in Hanzi Tomažič (Nedelja), to pa bo tudi trenutek poudarka na enotnem slovenskem kulturnem prostoru.
V soboto bo drugo srečanje ob 16.30 oblikovala znana slovenska novinarka in publicistka Alenka Puhar, ki bo govorila na temo Nočne barve in povešane oči. Kot je dejal Pahor, bo šlo za razmišljanje o sedanjem trenutku med Slovenci ter o pričakovanjih predavateljice glede sedanjosti, kot je za Drago običaj, pa bo nedelja predstavljala vrhunec in zaključek študijskih dne-vov, ki bo prav tako minil v Trubarjevem znamenju. Izseljenski duhovnik in nekdanji openski župnik ter Trubarjev preuče-valec Zvone Štrubelj bo ob 10. uri govoril o novi duhovni podobi Primoža Trubarja, kjer bo slednjega predstavil kot reformatorja ter duhovnega in pastoralnega delavca, ki je bil sicer otrok svojega časa, je pa znal videti dlje kot ostali sodobniki. Popoldne ob 16. uri pa se bo Draga 2008 zaključila s predavanjem zgodovinarja Igorja Grdine Trubar za vse čase, kar bo priložnost za kritično razmišljanje o aktualnih družbenih pojavih v matici in o slovenski identiteti. Kot vsako leto bo tudi letos v nedeljo dopoldne ob 9. uri maša za udeležence študijskih dnevov, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, organizatorji pa letos pričakujejo obisk visokih gostov iz Slovenije. Tako se bo v soboto mudil slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, v nedeljo pa minister za šolstvo in šport Milan Zver. Udeleženci bodo imeli na voljo tudi ravno včeraj izšli zbornik lanske Drage z naslovom Stanje duha na Slovenskem s predavanji, uvodnimi pozdravi in posegi v razpravo, kar je pomemben dokument in zrcalo časa, je dejala urednica zbornika Nadia Roncelli.
Ta teden pa ne bo samo v znamenju Drage, ampak tudi zaključka 18. Drage mladih, v okviru katere se je ravno včeraj začel Festival mladinske ustvarjalnosti, ki ga je orisala Raffaella Petronio. Do sobote se bodo tako mladi udeleženci družili v okviru likovne, gledališke, plesne, časnikarske in kolesarske delavnice ter delavnic ustvarjalnega ličenja in duhovnih pesmi. Med pomembnejšimi srečanji je treba omeniti četrtkovo odprtje razstave Marte Jakopič Ku-naver in večer improvizacije s pevko Laro Puntar in kitaristom Dariom Vivianijem. V soboto bo ob 10. uri zaključna okrogla miza na temo Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti, na kateri bodo spregovorili Aleksander Studen-Kirch-ner iz Avstrije ter Vesna Mikolič in Edi Kovač iz Slovenije, ob 21. uri pa bo zaključni večer.
Ivan Žerjal
Z leve: program Drage in Drage mladih so orisali Sergij Pahor, Nadia Roncelli in Raffaella Petronio
kroma
DRAGA MLADIH - Pester teden ustvarjalnih delavnic za vse okuse
Ples, risanje, novinarstvo, teater, ličenje, petje in celo kolesarjenje
Na včerajšnjem odprtju festivala mladinske kreativnosti so nastopile tudi plesalke društva Mosp
kroma
5	Torek, 2. septembra 2008	KULTURA	/
APrimorski
~	dnevnik
Tečaj kreativnega
■ • • • «
branja in pisanja
V	prostorih Centra Veritas (Ul. Monte Cengio št. 2/1) bodo dabes ob 18.30 predstavili tečaj kreativnega branja in pisanja, ki ga bo vodila pisateljica Patrizia Rigoni. Tečaj bo razdeljen na 7 lekcij in bo brezplačen. Za informacije tel. 040569205, elektronska pošta cen-troveritas@gesuiti.it.
Tečaji italijanščine za tujce
Zavod IAL bo od septembra dalje priredil tečaje italijanščine za tujce različnih stopenj, ki jih bodo obogatili z obiskom mesta. Tečaji bodo trajali 100 ur in bodo na sedežu IAL v Ul. Pondares št. 5 večinoma zvečer (v primeru zadostnega povpraševanja bodo tečaji tudi dopoldne). Tečaji so namenjeni tujcem od 16. do 64. leta starosti, za sodelovanje pa je dovolj priložiti davčno številko. Vpisovanja sprejemajo v Ul. Pondares št. 5 od ponedeljka do petka od 8.30 do 19. ure. Za informacije tel. 0406726311 (Anna An-driani), elektronska pošta anna.an-driani@ial.fvg.it.
Prijava zalog vina 2008
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli na zalogi dne 31. julija opolnoči. Termin za predstavitev prijave zapade letos 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno.
V	prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, neglede na leto proizvodnje. Tudi letos se bodo prijave izpolnjevale direktno na spletni strani SIAN-a ( HYPERLINK "http://www.SIAN.IT" www.SIAN.IT). Prijavo se lahko predstavi ali preko Pooblaščenih centrov za strokovno pomoč v kmetijstvu (CAA) ali direktno po pošti na AGEA (s priporočenim pismom).
Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do 8. septembra.
»Rozzolando 2008«
V	nedeljo, 7. septembra bo v priredbi športnega združenja Rozzol z začetkom ob15. uri netekmovalni tek po ulicah Rocola. Vpis na tek stane dva evra in je možen pri blagajni šagre Pija X. ali eno uro pred začetkom.
Mladi si želijo izkazati svojo kreativnosti in talent, želijo pokazati, kaj vedo, svoje znanje pa seveda dopolnjevati. Zanje se torej na Opčinah v Finžgarjevem domu obeta vabljiv teden Drage mladih, ki so ga predstavili sinoči. Po spoznavnem odbojkarskem turnirju in nagrajevanju ekip, je sledilo svečano odprtje festivala z nastopom plesne skupine društva Mosp; peterica deklet je izvedla koreografijo z naslovom Molitev, ki jo je pripravila njihova voditeljica Raffaella Petronio. Na priložnostni oder je nato stopila mlajša gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba, ki je pod mentorstvom Lučke Susič predstavila prizor igre Enciklopedija humorja.
Od danes pa bo tam zaživelo sedem ustvarjalnih delavnic, katerim se lahko vsakdo prosto pridruži. Plesno delavnico bo vodila Raffaella Petronio, gledališko prof. Lučka Susič, časnikarsko novinarka Breda Susič (posvetili se bodo radijski govorici in poskusili prirediti krajšo oddajo), likovno Matej Susič (lotili se bodo tehnike slikanja). Nekoliko neobičajne, pa vendar zanimive so gotovo kolesarska delavnica s Sašo Zerjalom (danes je ob 10. uri predviden izlet), delavnica ustvarjalnega ličenja in pričeske z Zivo Kušče (spoznavali bodo obraz in ga spreminjali; s seboj prinesite ličila in ogledalo) in pa tista duhovnih pesmi za pevsko-instrumen-talno skupino z Raffaello Petronio. V soboto pa bodo ob 21. uri vsem prikazali enotedensko delo. (sas)
POSTOJNA - Zaključek tabora angleškega jezika Jezikajte
Prikazali so znanje
Tabor je priredilo Združenje staršev OŠ Frana Milčinskega s Katinare, udeležilo pa se ga je 30 otrok
Prejšnji teden se je v Postojni zaključil tabor angleškega jezika Jezikajte v organizaciji Združenja staršev OŠ Frana Milčinskega. V čudovitem parku Srednje gozdarske in lesarske šole so udeleženci pričakali starše in jim s kratko prireditvijo prikazali, česa so se naučili. Tabora se je udeležilo 30 otrok iz zamejstva in Slovenije, pridružila pa se jim je še deklica iz Albanije
foto montenero
6
Torek, 2. septembra 2008
KULTURA
/
TRIESTEFOTOGRAFIA - Razstavo Prehajanja predstavlja krožek Fotovideo Trst 80
V Narodnem domu in drugod fotografije za različne okuse
Trije slovenski fotografi prikazujejo Ljubljano in njeno arhitekturo - Festival ponuja vrsto zanimivih razstav
V razstavni dvorani in v veži Narodnega doma je na ogled razstava Prehajanja -Transitions, ki jo v sklopu 4. festivala Triestefotografia ponuja ljubljanska galerija Photon, v sodelovanju s krožkom Fotovideo Trst 80. Svoja dela razstavljajo trije slovenski fotografi iz Ljubljane, in sicer Tomaž Gre-gorič, Branko Cvetkovič in Bojan Salaj. Slednja dva sta se udeležila včerajšnjega odprtja, tako kot kustos galerije Photon Dejan Sluga, ki je na kratko opisal projekt. Ob njih je bil Alessio Curto, »duša« tržaškega festivala, s katerim dobro sodeluje krožek Fotovideo Trst 80. V imenu slednjega je goste predstavil Robi Jakomin.
Ljubljanska galerija Photon (nahaja se na Poljanski cesti št. 1) deluje od leta 2003, ko je na pobudo Dejana Sluge začela gostiti stvaritve sodobnih slovenskih fotografov. Projekt Prehajanja je včeraj doživel tretjo predstavitev, po razstavah na Dunaju in v Ljubljani. Trojica je s svojimi posnetki, ki so v povečavi razstavljeni na velikih panojih, ustvarila neko celoto, ki iz različnih zornih kotov ponazarja Ljubljano in njene arhitekturne značilnosti.
Bojan Salaj, fotograf Narodne galerije v Ljubljani, je v ciklusu Interijerji uperil svoj objektiv v najpomembnejše prostore slovenske države - parlament, ustavno sodišče in urad pokojnega predsednika republike Drnovška. Simboli samostojne Slovenije krasijo torej stene poslopja, ki je bilo zaradi svojega slovenstva pred 88 leti požgano. Zunanjost ljubljanskih stavb je upodobil Branko Cvetkovič, projekt pa dopolnjujejo slike Tomaža Gregoriča na temo arhitekture v predmestju - v Črnučah, na cesti za Brdo in v Spodnji Šiški. Tematiziranje sodobnega urbanega okolja je po opisu v katalogu tudi »sprehod skozi neko plast sodobne slovenske fotografije«. Ostale stvaritve so na ogled na spletni strani www.photon.si. Pokrovitelja razstave sta Zveza slovenskih kulturnih društev in Zadružna kraška banka.
Festival ponuja še marsikaj zanimivega. Razstave so na ogled na raznih lokacijah, danes bo na vrsti Umag, kjer bo ob 19. uri odprtje razstave Lorene Matic, Olije Stipa-novic in Špele Volčič. Prva razstavlja svoja dela na 15 različnih mestih, eno od katerih je ravno Narodni dom. Jutri bodo ob 18. uri odprli razstavo »Anime a nudo - Cronaca d'emozioni« tržaškega fotografa Francesca Brunija (v centru BIC, Ul. Flavia 23/1). Razstavo sestavljajo akti z igro svetlobe in senc - slike, ki jih je Bruni že uspešno predstavil v Trstu in Milanu - ter pomenljivi posnetki iz tržaške kronike, ki jih je avtor ujel v objektiv za dnevnik Il Piccolo. Festival žal ne razpolaga s spletno stranjo, tako da si je treba celoten program priskrbeti na licu mesta. (af)
LICEJ PREŠEREN
Včeraj
začetek
preverjanj
Potem ko so prejšnji teden to preizkušnjo že opravili na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana, Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška in Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa, se je včeraj popoldne tudi na Liceju Franceta Prešerna začelo preverjanje znanja pri tistih dijakih, ki so ob koncu lanskega šolskega leta bili nezadostno ocenjeni v nekaterih predmetih. Razlog za tak časovni zamik je bodisi v majhnem številu nezadostnih dijakov kot tudi v dejstvu, da so se prejšnji teden nekateri profesorji mudili na poletnem seminarju za slovenske šolnike v Italiji. Ocenjevanje je bilo preloženo dvajsetim dijakom, ki so včeraj popoldne sedli v šolske klopi, kjer jih je čakala pisna naloga. Danes popoldne bodo prišla na vrsto ustna izpraševanja, ki se bodo nadaljevala v četrtek popoldne, saj se bodo jutri profesorji mudili na predavanjih v okviru jesenskega seminarja za slovenske šolnike. Drugače se bo pouk na liceju Prešeren začel 11. septembra.
Včerajšnja predstavitev v razstavni dvorani Narodnega doma
kroma
TRST
Konec tedna Maksi štafeta
Združenje Amici del tram di Opcina (Prijatelji openskega tramvaja prireja z začetkom v soboto, 6. septembra, 27. izdajo Maksištafete za Memorial Savi-na Renzija. Pokrovitelji manifestacije, ki se je vsako leto udeleži preko šeststo atletov so še Dežela Furlanija Julijska krajina, tržaška občina in Fundacija tržaške hranilnice.
Start štafete bo kot vsako leto izpred občinske polače na Velikem trgu. Vsako ekipo sestavlja 24 atletov, ki bodo tekli vsak po eno uro na posebni krožni trasi. Tek traja 24 ur in zmaga ekipa, ki v tem času preteče nejveč kilometrov. Letos se bo na tekmi pomerilo trideset ekip, med temi pa bodo tudi ekipe iz Slovenije in Hrvaške. Novost letošnje izdaje je napovedan nastop mladinskih ekip, osrednjo Maksištafeto pa bodo spremljale še druge manjše tekaške tekme. Manifestacija ima poleg športne tudi socialno vsebino, saj bo obenem potekalo nabiranje prispevkov za raziskave otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Poleg štafete je na programu tudi vrsta kulturnih in glasbenih točk.
NARAVA - Merjasci vse pogosteje prodirajo v tržaško predmestje
Divja žival ali hišni ljubljenček?
Številni občani radi pogostijo divje prašiče kar na domačem dvorišču - Po lovskih popisih jih je med Sovodnjami in Miljami nad 500
Gospa Ančka Tomec že leto ali dve vsak dan okrog 18. ure pokuka iz svoje hiše na cesto, ki vodi s Ferlugov navzdol proti Novi openski cesti in Ul. Commerciale. Onstran ceste, na čudovitem razgledišču, ki ponuja človeku najbrž najlepši in najbolj popoln pogled na Trst, jo redno čaka družina divjih prašičev. Sedem mladičev in štirje odrasli se vsak dan ob uri večerje povzpnejo iz boršta pod Kolonjo po grebenu navzgor do slikovite točke na Ferlugih. Po omenjeni progi so si sami zorali svoje stezice v grmičevju. Kosmatinci niso veliki romantiki in se za očarljiv razgled ne zmenijo: bolj jih zanima kruh, ki jim ga ponuja prijazna starka. »Prašiči me včasih čakajo celo na tej strani ceste in gledajo proti vratom, kdaj pa kdaj pridejo tudi opoldne na kosilo,« pravi gospa Ančka. Vašča-ni in radovedneži izkoristijo priložnost in od blizu fotografirajo ščetinaste parkljarje.
Divjih prašičev je na tržaškem in goriškem Krasu vse več, v zadnjih letih pa se radi spuščajo v Trst, v gosto obljudene predmestne četrti, kjer gozdov in travnikov ni. Pod Napoleonsko cesto (v bližini openskega obeliska) se pasejo ob dvorišču picerije, s Trsteni-ka se občasno spuščajo tudi v vrtove Barkovljanov, nad Frnedom vse bolj pogosto prečkajo Ul. Marchesetti in zahajajo tako k Melari, kjer jih domačini radi pogostijo, kot k Sv. Alojziju, kjer proti njim v bran teritorija pihajo dežurne mačke.
Zakaj pa se ti sodoprsti kopitarji odpravljajo v mesto, kjer so marsikomu v nadlego in so lahko za promet nevarni? Glavni razlog je ta, da jih ljudje pitajo in s tem močno razvajajo. »Divji prašiči naj iščejo hrano v gozdu, ne na dvoriščih,« pravijo pri ustanovi za zaščito živali ENPA, ki ima sedež ravno pri Frnedu. »Pozimi je hrane v naravi res manj, poleti pa nima smisla, da ljudje vabijo divje prašiče v predmestje,« trdijo pri ustanovi.
V študiji o ohranjanju kraške krajine, ki so jo opravili v okviru pro-
Skupina merjascev se pase ob Novi openski cesti
kroma
jekta Kraški okraj, piše med drugim, da se je »v teku let na območjih, ki so bila včasih namenjena paši, vselilo grmičevje, ki se je nato razvilo v kraško gozdno rastje. Na tak način se je popolnoma spremenil videz teritorija, tako da so se živalske in rastlinske vrste, značilne za odprte prostore, začele silno krčiti, nekatere so celo izginile, na račun drugih vrst, katerih habitat je gozd. Glede tega obstajajo jasni in potrjeni značilni primeri popolnega izginotja nekaterih vrst, ki so nekoč živele na gmajni in silne širitve drugih gozdnih vrst, npr. srnjaka ali merjasca.« Slednji so potemtakem nadomestili zajce, fazane (slednji sicer niso avtohtona vrsta) in druge ljubitelje odprtih prostorov.
Popisi, ki jih vsako leto opravljajo lovci, kažejo, da je divjih prašičev na goriško-tržaškem Krasu vse več. Na območju med Sovodnjami in Miljami so jih v lovski sezoni 2004-05 popisali 238, v sezoni 2005-06 452, sledil je edini
upad (368 v sezoni 2006-07), nakar je njihovo število naraslo na 468 (2007-08) in 544 (letos). Izvedenec Franco Perco, častni predsednik in soustanovitelj italijanskega združenja za upravljanje favne (AIGF), podčrtuje, da navedeni podatki v glavnem držijo, pa čeprav najbrž niso povsem točni, saj je divje prašiče kar težko popisati. V povprečju se njihova populacija vsako leto podvoji, saj ima divji prašič med srednje-veliki-mi sesalci naših krajev najvišjo rodnost. Dr. Perco, ki je bil med pobudniki na podlagi popisov načrtovane organizacije lova v Italiji, pojasnjuje, da vsakoletni lovski načrt določa za vsako živalsko vrsto primerno število ustrelitev. Pri tem upoštevajo podatke popisov in oceno stopnje rodnosti.
Divji prašiči so na Krasu izginili že v 19. stoletju, nakar so se spet pojavili pred 20-30 leti. Razmnožili so se najprej v Sloveniji, od koder so v drugi polovici 70. let prišli na Goriško, v 80. letih pa še na Tržaško. Njihova prisot-
nost je postala zaznavna šele po letu 1990. V tistih letih je skupina divjih svinj med drugim zbežala iz ograjenega prostora blizu doma Beatitudini pri Ferlugih. »Ni jasno, v kolikšni meri je ta skupina vplivala na razvoj celotne populacije divjih prašičev. Nedvomno so "ubežniki" poselili območje med Op-činami in Bazovico,« pravi Perco, ki odklanja tezo, da živita na Krasu dve različni podvrsti divjih prašičev. »Naši divji prašiči so mešanci, to je to. Včasih so trdili, da sodijo pobegle divje svinje v neko podvrsto iz Maremme, izkazalo pa se je, da le-ta ne obstaja, saj so tamkajšnji divji prašiči enaki ostalim. Divje svinje so v toplejših krajih vsekakor manjše, v hladnih krajih pa večje,« pravi Perco. Za zanimivost naj navedemo, da živijo največji divji prašiči na svetu v skrajno vzhodni ruski tajgi ob reki Ussuri, med Vladivostokom in Khabarovskom, kjer dosegajo pogosto 450 kilogramov teže.
Aljoša Fonda
/
ŠPORT
Torek, 2. septembra 2008
7
PREVOZI - Čezmejna povezava končno realnost
Šofer Giorgio opravil zgodovinsko vožnjo na progi Trst-Sežana-Trst ...
Največjo zaslugo za novo povezavo nosi Zadružna kraška banka - Včeraj prvi potniki
Šestkrat dnevno iz Sežane v Trst in prav tolikokrat iz Trsta v Sežano: nova mednarodna medmestna proga je od včeraj realnost. Razveseljiva, kot je razveseljiva vsaka zamisel, ki želi brisati razdalje in približati ljudi. Ob 8. uri je s sežanske avtobusne postaje odpeljal prvi avtobus, ob 20. uri je na tržaško privozil zadnji. Pokrajini Trst in Občini Sežana je tako uspelo uresničiti dolgoletne sanje marsikaterega njenega svetnika in svetnice, a tudi »preprostih ljudi«. Politični volji se je pridružila podjetniška: k projektu sta pristopili avtobusni podjetji Avri-go (Sežana) in Trieste Trasporti, predvsem pa Zadružna kraška banka. Brez njene odločilne finančne pomoči bi se včerajšnji datum ne zapisal v tržaško-kraško zgodovino. »Rade volje smo pristopili k pobudi, v kateri vidimo začetek uveljavljanja prepo-trebnega evropskega duha,« je včeraj pojasnil predsednik banke Sergij Stancich. »To sodelovanje nam je v ponos in mislim, da je lahko tudi našim članom.« Vidno zadovoljni so bili tudi upravitelji tržaške pokrajine in sežanske občine. Za predsednico Mario Te-reso Bassa Poropat je to »prvo pomembno in pozitivno dejanje po padcu meje«, okrog katerega so se z navdušenjem združili politiki in tehniki. Sežanski župan Davorin Ter-čon upa, da bo nova avtobusna proga zbližala obe mesti in oba tu živeča naroda, predvsem pa, da bo prebivalstvu koristila.
Številnih potnikov si seveda želijo tudi pri podjetjih Avrigo in Trieste Trasporti; na novi medmestni progi vozijo v jutranjih urah slovenski avtobusi, popoldne pa italijanski. Vožnja po sedemnajst kilometrov dolgi progi traja pol ure, postanki pa so predvideni na tržaški avtobusni postaji, pri sodišču (Ul. Coroneo oziroma Ul. Fabio Severo), glavni univerzi (na treh različnih postajah), na Opčinah (Dunajska cesta), Fer-netičih in sežanski avtobusni postaji. Iz Sežane odpotujejo avtobusi (vsak delavnik razen sobote) ob 8., 9.30, 11., 16.30, 18. in 19.30, iz Trsta pa ob 8.45, 10.15, 11.45, 15.45, 17.15 in 18.45; enosmerna vozovnica stane 1€.
Avtobus podjetja Trieste Trasporti je včeraj šofiral Giorgio Brandolisio. Z novo zadolžitvijo je zadovoljen, želi pa si, da bi se na njegovem avtobusu peljalo čim več potnikov. Podjetje računa, da je potencialnih potnikov okrog 20.000, v prvi vrsti prebivalci Opčin in Sežane. Giorgio je včeraj je po prvih štirih vožnjah prodal dvajset (strogo dvojezičnih) vozovnic. Ko je udoben in klimatiziran avtobus ustavil v bivšem tržaškem silosu, je prodal še enaindvajseto. Kupil jo je zase, »za spomin«. Kajti včerajšnji delovni dan je bil v marsičem zgodovinski.
Poljanka Dolhar
Enosmerna vozovnica nove mednarodne medmestne proge (zgoraj) in zdravica njenih pobudnikov na sežanski avtobusni postaji (spodaj)
kroma
KMEČKA ZVEZA
Poravnava škode, ki jo povzroča divjad
V teh dneh je vedno več kmetov, predvsem vinogradnikov, ki se obračajo na Kmečko zvezo in sprašujejo kam naj se obrnejo za poravnavo škode, ki jim jo je na raznih kulturah, predvsem vinogradih, povzročila divjad (v tem letnem času predvsem srnjad, divji prašiči, ptice, ipd.).
S tem Kmečka zveza smatra za potrebno ponoviti to, kar smo že pred časom objavili, in sicer:
za izvajanje novega deželnega zakona o lovu ni bil še izdelan pravilnik in se zato pristojne oblasti za izplačevanje odškodnine nanašajo na pravilnik ukinjenega zakona iz leta 1999, ki določa, da morajo vsi kmetovalci in lastniki zemljišč, ki so utrpeli škodo po divjadi na obdelanih površinah, na reji živali in na kmečkih strukturah, vložiti prošnjo za odškodnino na Pokrajinsko upravo v primeru, da je škoda višja od 100 € v trbi-škem, nadiškem in kraškem lovskem okrožju. Na ostalih območjih ( Brda in ravnina ) mora biti škoda višja od 155 €;
prošnjo morajo interesenti na posebnem obrazcu vložiti na pokrajinsko upravo najkasneje v roku dveh dni po ugotovitvi škode;
prošnji je treba priložiti še sledeče podatke:
katastrske podatke zemljišča, kulturo na kateri je bila škoda povzročena;
opisati škodo (količina pridelka, število sadik, rastlin, ali število uničenih živali (kokoši, zajcev, ipd.) ipd.);
davčno številko ali številko DDV (IVA);
Samo za tržaško pokrajino: v primeru vinogradov: izjavo o pridelanem vinu oz. grozdju v zadnjih treh letih;
v primeru drugih kultur: izjava o pridelanih količinah kmetijskih pridelkov v zadnjih treh letih;
kopijo zadnje prijave dohodkov. Kot že povedano, mora biti škoda vidna in jo ocenjujejo pooblaščeni funkcionarji (lovski čuvaji) pokrajinske uprave v teku 8. dni.
Člane in kmete, ki jim je divjad povzročila škodo na obdelanih površinah ali na reji živali in jo nameravajo prijaviti, Kmečka zveza vabi, da se nujno javijo v njenih uradih v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119).
FERNETIČI - Obisk intermodalnega terminala
Za bolj učinkovit transportni sistem
Upravitelji tovornega postajališča pri Fernetičih so uglednim gostom razkazali obstoječo strukturo in predstavili prihodnje načrte
Utrinek z včerajšnjega sprehoda po terminalu pri Fernetičih
montenero
Prometni sistem s pripadajočo infrastrukturo igra v sodobnem času vse pomembnejšo vlogo v gospodarstvu in vpliva seveda tudi na učinkovito mednarodno trgovino. Tako je na včerajšnjem obisku intermodalnega terminala pri Fernetičih ugotavljal deželni odbornik za promet in infrastrukture Riccardo Riccardi; predsednik tovornega postajališča pri Fernetičih Giorgio Maranzana in pooblaščeni upravitelj Claudio Grimm sta namreč včeraj dopoldne pri Fernetičih ob Riccardiju sprejela še tržaškega podžupana Parisa Lip-pija, vladnega podtajnika Roberta Me-nio in predsednika Pristaniške oblasti Claudia Boniciollija. Med sprehodom po terminalu sta gostom razkazala obstoječe strukture in jih seznanila tudi s tistimi, ki bodo kmalu nared, se pravi z novim skladiščem, ki bo obsegalo 6 tisoč kvadratnih metrov in v katerem bodo našli prostor predvsem zamrzovalniki za shranjevanje živil pri primerno nizki temperaturi. Napeljali bodo tudi
fotovoltaični sistem za proizvodnjo električne energije in uredili primeren sistem za odpadne vode.
Intermodalni terminal naj bi služil predvsem regionalnim interesom. Odbornik Riccardi je pri tem opozoril na potrebo po integraciji vseh storitev na tem prostoru, ki se bo odražala na rasti celotnega območja. Na tak način se bodo vzporedno razvile še vrste poslovnih dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane z delovanjem terminalov.
Gostje so analizirali možnosti kombinacije in integracije različnih načinov transporta, tako pomorskega (od tržaškega pristanišča je terminal oddaljen le 15 km) in železniškega kot zračnega, ki bi omogočil hiter in kakovosten transport blaga ter hkrati zagotovil bolj učinkovito uporabo razvejanega transportnega sistema. V luči snovanja novega deželnega načrta za promet bo Riccardi v prihodnje obiskal tudi tovorna postajališča v Gorici in Červinjanu.
8
Torek, 2. septembra 2008
PONTEROŠO - Pod skupnim nebom
Mednarodni sejem solidarnosti in sožitja
Na Ponterošu je od sobote vse živo. Mestni trg so preplavile bele stojnice mednarodnega sejma Solidarnost in sožitje - Pod skupnim nebom, ki ga že sedem let prireja združenje Aciesse - Confesercenti v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in tržaško pokrajino.
Kdor se bo sprehajal med stojnicami, bo začutil večetnično vzdušje, ki ga prireditev vsako leto pričara. Mednarodni obrtniki iz afriških, azijskih in južnoameriških držav, z Bližnjega vzhoda, Evrope in seveda Italije bodo ponujali najrazličnejše izdelke iz kamna in lesa, srebrn nakit, vabljive dišave, bombažne ali pa volnene obleke, medtem ko bodo tajski, turški, francoski, kubanski, indijski, argentinski, špan-
ski, madžarski, bavarski in dominikanski kuharski mojstri poskrbeli, da se ne bo nihče vračal domov s praznim želodcem. Drevi bodo na Ponterošu prisotni tudi operaterji projekta nočnega avtobusa Overnight, ki bodo prisotne seznanili s težavami, ki jih povzroča prekomerno uživanje alkohola in občinstvu ponudili tudi brezplačni alkotest.
Večere pa bo do konca prireditve, se pravi do nedelje, 7. septembra, obogatila tudi pristna glasbena ponudba. Drevi bo na Ponte-rošu glasba zadonela že ob 19. uri, zanjo pa bo poskrbel DJ Fabioz, medtem ko bo ob 21. uri na sporedu koncert skupine The Dub Sync, ki izvaja pretežno elektronsko glasbo.
Včeraj danes
Danes, TOREK, 2. septembra 2008
ŠTEFAN
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 20.25.
Jutri, SREDA, 3. septembra 2008
GREGOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,3 stopinje C, zračni tlak 1017,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,8 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Co-stalunga 318/A (040 813268), Milje -
Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 218/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (040 630213).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih
KULTURA
storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M& Kino
ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi
poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.45,
21.20 »Kung fu Panda«. ARISTON - 21.00 »Il vento fa il suo giro«.
CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00, 22.00, 22.20 »Kung fu Panda«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Piacere Dave«; 16.00, 17.00, 18.45, 20.15, 21.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; 16.00, 18.50, 21.40 »Il cavaliere oscuro«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »Sex
List - Omicidio a tre«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20,
21.00 »Once - Una volta«. FELLINI - 17.45, 22.10 »12«; 20.00
»Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Doomsday« (prepovedan mladim pod 14. letom). GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La terra degli uomini rossi - Birdwatchers«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.50, 21.10 »Wall-E«; 20.00, 22.00 »Kako ugrabiti nevesto«; 16.00, 18.00 »Kung fu Panda«; 16.50, 19.10, 21.30 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.20, 18.55, 20.40, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 16.00, 18.15, 21.45 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 3: 16.15, 17.45, 20.30, »Piacere Dave«; Dvorana 4: 20.10, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 15.45, 17.10, 18.40, 22.30 »Denti«; 20.15 »Io vi trovero'«. SUPER - Film prepovedan mladim
pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »Do-omsdey« (prepovedan mladim pod
14.	letom); Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Kung fu Panda«; 20.15, 22.15 »Piacere Dave«; Dvorana 4: 17.30, 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Sex list - Omi-cidio a tre«.
H Čestitke
Danes NEVA GRILANC slavi okrogla leta. Voščimo ti sreče, zdravja in kar si sama želiš - solet-niki.
Vsi na nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda ter na katinarskipodružnici se veselimo prihoda malega TRISTANA. Mamici in sodelavki Katji Milič ter očku Borisu želimo veliko lepih trenutkov.
9 Šolske vesti
NA SEDEŽU IN ODDELKU srednje šole Kosovel se pouk prične 10. septembra z dnevnim urnikom od 8. do 13.30 do vključno 13. septembra. S
15.	septembrom bo potekal redni urnik od 8. do 14.25.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040-251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča učencem, ki so se prijavili na tečaj »Slovenščina v mezincu«, da se bo slednji začel danes, 2. septembra, v prostorih sve-toivanskega sedeža s sledečim urnikom: učenci 1.r. katinarskega in svetoivanskega sedeža od 8.30 do 10.30; učenci 2. in 3. r. katinarske-ga in svetoivanskega sedeža od 10.45 do 12.45. Učenci naj prinesejo s seboj zvezek, pero, svinčnik, radirko in barvice. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo do 6. septembra šola zaprta vse sobote.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo pouk začel v sredo 10. septembra, s sledečim urnikom: od 8.00 do 12.35.
PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ A.M. SLOMŠEK obvešča dijake, da je prvi dan pouka v sredo, 10.sep-tembra, z začetkom ob 8.uri.
LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008.
RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra.
Prireditve
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 2. septembra, ob 20.30, v Kraško hišo v Repen na glasbeno-pripovedni večer z Vladom Kreslinom »VENCI - povest o Beltinški bandi«.
OTVORITEV RAZSTAVE SLIK MARTE JAKOPIČ-KUNAVER NA VEČERU IMPROVIZACIJE Festivala Drage mladih bo v četrtek 4. septembra, ob 20.uri, v Dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Slike bo predstavil Matej Susič, sledila bo improvizacija plesne in likovne delavnice s sodelovanjem pevke Lare Puntar, kitarista Daria Vivianija in delavnice ustvarjalnega ličenja&pričeske. Vabljeni!
SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal v soboto, 6. in v nedeljo, 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni!
ZAKLJUČNI VEČER FESTIVALA DRAGE MLADIH z nastopom udeležencev gledališke in plesne delavnice, razstavo slik likovne delavnice in skupno zakusko bo v Dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah v soboto, 6.septembra, ob 21.uri. Vabljeni!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vsemanjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Prečuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo v sredo, 3. septembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Miniature« Giuliana Košute in fotografij na temo »Kraške kantine« Miloša Zida-riča od torka, 9.septembra do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30.
SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom Z SKD in Slovenske Prosvete ter s sodelovanjem Kafe' teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v Ul. Bonafata 6, na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdu vam je pej tu nrdu?«. Nastopa Boris Kobal. V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Mar-cucci (slike in skulpture), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruz-zier Macinelli (grafika) in Anita Ne-marini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Mar-telanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Co-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike).
/
0 Mali oglasi
KNJIGE za srednjo šolo prodam. Tel. 339-3280638 ali 040-213011.
PO UGODNI CENI PRODAM motorni mlin za grozdje, malo idravlično stiskalnico (pressa), leseno kad (400 litrov), plastično kad (500 litrov) ter sod iz umetne smole (500 litrov). Tel. 040 -827130.
PRODAJAM KNJIGE trienija za znanstveni in jezikovni licej. Kličite na tel. št. 340-5348140
PRODAM knjigo Wir - Stufe A2 (G. Motta) ter knjige za 1. in 2. razred družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-220729.
PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 195.000 evrov. Tel. 040-327296.
PRODAM PRALNI STROJ znamke Koerting-Gorenje, v brezhibnem stanju, z 2-letno totalno garancijo za 80,00 evrov. Tel.: 040-208989.
PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke Unical za samo 2.000 evrov (nabavna cena 3.500 evrov). Kličite na tel. št. 3356366765.
SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. 377-1274093.
S Poslovni oglasi
MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo.
335-285063
PODJETJE ZAPOSLI tehnika informatike. Windows XP-Vista-200x Server, Linux ter Office-OpenOffice.
Interesenti naj se javijo na informatik.2008@libero.it
VPELJANO PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU ZAPOSLI knjigo-vodjo/knjigovodkinjo.
Nujni rekviziti: dobro poznavanje uporabe paketa Microsoft ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Deljen urnik.
Curriculum poslati na
tri.av@libero.it pod geslom "tri".
m Turistične kmetije
KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt od 30/08 do 07/09 vsak dan.
040/299798
M Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mavhinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442.
OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni!
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerja-lu.
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko.
OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lorenzi.
S
POKRAJINA TRST
POGODBE-DRAŽBE POVZETEK OBVESTILA 0 JAVNI DRAŽBI Z ODPRTIM POSTOPKOM ZAKUPNIK: Pokrajina Trst, Trg Vittorio Veneto 4, telefonska številka 040/37981, fax 0390403798233 PREDMET: odprt postopek za določitev najboljše ponudbe za projekt o upravljanju kulturnega in storitvenega centra z imenom »Mednarodna hiša žensk« - »Časa internazionaie delle donne«, ki bo izvršen v nepremičnini, ki je v lasti pokrajine, v ulici Pisoni, št. 3.
DOKUMENTACIJA: celotno besedilo razpisa z dokumentacijo je na razpolago na internetni spletni
strani pokrajinske uprave: www.provincia.trieste.it.
ROK ZAPADLOSTI ZA PREDLOŽITEV PONUDB: 24. oktobra 2008
DATUM IZVEDBE DRAŽBE: 27. oktobra 2008
Prot. št. 00029379.07.04./2008	Trst, 28. avgusta 2008
ODGOVORNA ZA ORGANIZACIJSKO FUNKCIJO Dr. Concetta Dimasi
/
ŠPORT
Torek, 2. septembra 2008
9
O
40 let	Zadruga Naš Kras
vabi na
glasbeno-pripovedni večer z Vladom Kreslinom
40 let
Bi
Vlado bo pripoved o dogodivščinah s "svojo" bando pospremil s kitaro in petjem
Na ogled bo fotografska razstava Renate Deganello "Mirovo žganje" DANES, 2. septembra 2008 ob 20.30, v Kraški hiši v Repnu
pokrovitelji večera
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst - Občina Repentabor
M Izleti
LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA
organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 7. septembra, na vzpon na kraljevski Montaž. Pot je zelo zahtevna, potrebna je dobra pripravljenost. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezen sestanek z udeleženci v četrtek, 4. septembra, ob 18. uri na sedežu društva. Podrobnejše informacije na spletnih straneh ali sedežu društva.
70-LETNIKI IZ OBČINE DOLINA se
dobimo v nedeljo, 7. septembra, ob 8. uri pred občinsko telovadnico v Dolini, odpotujemo pa ob 8.30, ob 8.45 se ustavimo še na Opčinah pred Prosvetnim domom in nato vsi skupaj nadaljujemo pot v Begunje. Priporočamo točnost!
UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389.
KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Via-reggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 -362941.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanja: Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 048178000, Miloš 380-4203829.
Ü3 Obvestila
ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu.
KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure.
25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali 4. oktobra na večerji. Za podrobnejše informacije lahko pišete na elektronski naslov vecer-ja83@gmail.com ali pokličete na 3355316286. V naslednjih dneh bomo objavili tudi kraj našega srečanja.
ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00.
ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Infor-macije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00.
MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Neslo-vence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00.
ČASNIKARSKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo do 5.sep-tembra, v Finžgarjevem domu na Op-činah. Prvo srečanje bo danes, 2. septembra, ob 14.uri. Program: poročanje za radio in govorica radijskega medija. Vodi časnikarka Breda Susič. Vabljeni! Info: 339-7046331, 3400541721.
DUHOVNE PESMI ZA PEVSKO-IN-STRUMENTALNO SKUPINO - delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Op-činah danes, 2. in petek, 5. septembra, od 18.30 do 19.30. Vodi Raffaella Pe-tronio, organizira ZCPZ in Slovenska mladinska pastorala. Vabljeni vsi, ki radi pojete in igrate! Kdor igra, naj s seboj prinese svoj instrument! Info: 3397046331, 340-0541721.
FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi do 6. septembra v Finžgarjev dom na Opči-nah k udeležitvi ustvarjalnih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-instrumental-na delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno ličenje in pričesko in druge). Od danes, 2.septembra, do petka, 5.septembra, ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto, 6. septembra, ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 339-7046331 (Rafaella).
GLEDALIŠKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od danes, 2. do sobote, 6. septembra v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Prvo srečanje bo danes, 2. septembra, ob 17.uri. Program: priprava prizora za zaključni večer Festivala. Vodi prof. Lučka Susič. Vabljeni! Info: 3386820498.
KOLESARSKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo danes, 2. septembra. Srečanje ob 10.uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Kratek izlet po Krasu z lastnim kolesom bo trajal približno 2 uri. Vodi Saša Žerjal. Vabljeni! Info: 320-8154471, 340-0541721.
LIKOVNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od danes, 2. do sobote, 6. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. Prvo srečanje bo danes, 2. septembra, ob 15.30. Program: izpopolnjevanje tehnike in izdelek kompozicije za zaključno razstavo delavnice. Vodi grafični oblikovalec in ustvarjalec na likovnem in fotografskem področju Matej Susič. Vabljeni! Info: 328-2077469, 3400541721.
PLESNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo od danes, 2. do sobote, 6.septembra v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Prvo srečanje bo danes, 2.septembra, ob 19.30. Program: tehnika sodobnega plesa, tehnike improvizacije, gib in glas kot eno: vaje in igre za spoznavanje lastnega glasu in giba. Vodi plesalka in glasbenica Raffaella Petronio s sodelovanjem pevke Lare Puntar. Vabljeni! Info: 339-7046331, 340-0541721.
ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi svoje člane in prijatelje filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. septembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v sredo, 3.septembra, ob 20.45, seja od-
bora ter obenem vabi vse pevce, da se udeležijo skupne vaje v sredo, 3.sep-tembra, ob 20.uri, v Prosvetnem domu in nastopa v nedeljo, 7.septembra, na proslavi na bazoviški gmajni.
USTVARJALNO LIČENJE&PRIČESKA
-	delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Opčinah 3. in 4.septembra. Prvo srečanje v sredo, 3. septembra, ob 17.uri. Program: polepšaj svoj videz: barve, senčenje in lasje. Prinesite si ličila, ki jih navadno uporabljate! Vodi Živa Kušče. Vabljeni! Info: 339-1693030, 340-0541721.
MOPZ TABOR-OPČINE obvešča vse pevce, da se nova pevska sezona začne s prvo vajo v četrtek, 4.septembra, ob 20. uri. Obenem obveščamo vse, katerim je všeč zborovsko petje in seveda petje, da se nam pridružijo v lepo družbo in napolnijo prazne vrzeli. Posebno so zaželjeni prvi tenorji in prvi basi. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Vaje potekajo dvakrat tedensko in sicer: ob torkih in četrtkih, od 20.30 do 22.00 ure in po potrebi (pred nastopi) tudi trikrat tedensko.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE
-	KRŽEK MILJE vabi na Praznik komunističnega tiska, ki bo v Miljah na trgu Caliterna od četrtka, 4. do nedelje, 7. septembra.
CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane na predstavitev programa novega akademskega leta 2008/2009. Informativni večer se bo odvijal v petek, 5. septembra, s pri-četkom ob 19.30, na sedežu društva v Trstu, v ulici Economo 2 (2. nadstropje). Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.satyanandayogatrieste.it.
GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« - vabi stare učence, da do 5. septembra potrdijo vpis za š.l. 08/09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan, razen sobote, od 9. do
12.ure	(tel. 040-418605).
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik, ki bo potekal od petka, 5. septembra do nedelje, 7. septembra 2008 v Gročani. Ples in zabava s skupinami Grinders, Blek pan-ters, Tramontana in Kraški kvintet, dobro založeni kioski, sejem tipičnih pridelkov Krasa in v nedeljo popoldne kulturni program. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude »Odprta meja« v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke.
DRAGA MLADIH 08 O MEDKULTURNEM DIALOGU vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« v soboto, 6.septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Sodelujejo Aleksander Stu-den-Kirchner (Avstrija), dr. Vesna Mi-količ (Slovenija) in dr. Edi Kovač (Slovenija). Vabljeni! Info: www.draga-mladih.org, 339-7046331, 3400541721.
SRENJA BORŠT obvešča vaščane, da bo v soboto, 6.septembra, od 8.ure dalje potekala akcija za popravilo poljskih poti. Priporoča se udeležba.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN
obvešča, da bo urad spet odprt od sobote 6. septembra, med 16.30 in 18. uro.
KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo
na sporedu v nedeljo, 7. septembra. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog
13.ure.	Vpisovanje na tel. št. 3356140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej.
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 7. septembra, ob 9.30, pri Kalu v Bazovici. Vabljeni!
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072.
TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-
klein.org, tel. 328-4559414.
SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414.
TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org.
SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Prose-ški 71.
ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa-
dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo.
TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414.
BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414.
Prispevki
Ob rojstnem dnevu drage mame Marije Emili vd. Škabar darujejo Slava, Darko in Zmaga 60,00 evrov za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Viktorja Štoko daruje Eda Prašelj 50,00 evrov za Tržaški partizanski pevski zbor.
Ob 2. obletnici preminulega Iga Grudna daruje žena Marta 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
V	spomin na Stojana Coljo darujeta Milko in Xenia 100,00 evrov za SDD Jaka Štoka.
Nosilci krste Sveta Kralja darujejo 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Tojčeta Gušti-na darujejo vrstniki: Gabrijel, Gigko, Čiana, Marica, Vera, Marijana, Rada, Sonja, Dušan, Piero, Luči Puntar in Marcelo 115,00 evrov za ŠD Vesna.
V	spomin na dragega Tojčeta Guština darujejo: Grazia, Dušanka, Marcellina, Liliana in Ani 50,00 evrov za ŠD Vesna.
V	spomin na dragega Tojčeta Guština darujejo stric in Gigka z družino 30,00 evrov ter Eda Indri in Ada Danieli 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa.V drag spomin na Tojčeta Guština darujejo Zofka, Neva in Fabjo 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa ter 50,00 evrov za ŠD Vesna.
V	spomin na dragega Tojčeta Guština darujeta Alba in Luči 30,00 evrov za ŠD Vesna
2.9.2000
2.9.2008
Branko Guštin
Za vedno v naših srcih SVOJCI
Repen, 2. septembra 2008
t
Mirno nas je zapustila
Hema Kristančič vd. Sirk
Žalostno vest sporoča družina
Pogreb bo danes, 2. septembra ob 17. uri v domači hiši pri Subidi.
Namesto cvetja darujte za obnovo cerkve pri Subidi.
t
Tiho je odšel k svoji mami
Fulvio Businelli
Žalostno vest sporočata
tata Ferruccio in brat Moreno z družino
Pogreb bo v petek, 5. septembra ob 13. uri iz ulice Costalunga v zgoniško cerkev.
Salež, Briščiki, 2. septembra 2008
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Žalovanju se pridružujeta
družini Brankovic in Versa
Ob prerani smrti Fulvia Businellija izrekamo občuteno sožalje svojcem
vsi balinarji pri ŠK Kras
Ob nenadni smrti svaka oz. brata Fulvia Businellija izrekamo Normi in Morenu iskreno sožalje
vsi pri KRD Dom Briščiki
^^ Mirno je zaspala naša draga
Giuseppina Puc vd. Lukac
(nona Pina)
Nepozabljiva v naših srcih
hčerki Marija in Laura, vnuki Davide, Stefano, Daidi s Paolom, Dunija, pravnuk Gabriel ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v petek, 5. septembra ob 9.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju.
Škedenj, 2. septembra 2008
Kraško pogrebno podjetje Lipa
Vsi v Ljudskem domu Zore Perello
izrekajo sožalje družini ob bridki izgubi none Pine.
10
Torek, 2. septembra 2008
KULTURA
/
VILENICA 2008 - Od danes do sobote literarna branja, razprave, kulturni dogodki
Mednarodni literarni festival v znamenju gesla Kdo piše?
Danes predvečer Vilenice, jutri slavnostno odprtje - Preko 70 udeležencev
S predvečeri Vilenice, ki se bodo nocoj odvijali v Ljubljani, Mariboru, Gorici, Hrovači, Kopru in Sežani, se bo danes pričela triindvajseta izvedba Mednarodnega literarnega festivala Vilenica; gre za srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope, ki ga Društvo slovenskih pisateljev organizira v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica. Osrednji dogodek festivala je vse od prve izvedbe leta 1986 podelitev mednarodne literarne nagrade vilenica, ki jo podelijo avtorju iz Srednje Evrope za vrhunske dosežke na področju literarnega ustvarjanja in esejistike. Strokovna žirija Vilenica, ki ji predseduje Andrej Blatnik, je odločila, da nagrado vilenica 2008 prejme poljski prozaist An-drzej Stasiuk; svečana podelitev bo ob prisotnosti predsednika Republike Slovenije Danila Turka v soboto v suge-stivnem okolju kraške jame Vilenica.
Festivalski spored je kot običajno pester in predvideva številna literarna branja, razprave o aktualnih temah, a tudi priložnosti za druženje z ustvarjalci in ljubitelji književnosti; Vi-lenica bo gostila več kot 70 literatov, pa tudi akademikov, urednikov, založnikov in kulturnih menedžerjev iz srednjeevropskih in drugih držav. Vodilna tema letošnjega festivala je geslo »Kdo piše?«, v okviru projekta Manj poznane knji-
Poljski pisatelj, pesnik, esejist in literarni kritik Andrzej Stasiuk, dobitnik nagrade vilenica 2008 (v sredini)
ževnosti Evrope pa bodo predstavili sodobno litovsko književnost.
Slavnostno odprtje bo jutri ob 18. uri v hotelu Klub v Lipici; prisotne bo pozdravil minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, razglasili pa bodo tudi dobitnika pisateljske štipendije Srednjee-
vropske pobude. Mednarodna komisija, ki ji predseduje Patrizia Vascotto, je pred nekaj dnevi izbrala tri finaliste; ti so Lejla Kalamujic, Ivana Sajko, Ira Tsi-lik.
Popoln spored je na voljo na spletni strani www.vilenica.si, omeniti pa ve-
lja vsaj dejstvo, da bo zadnji festivalski dan tudi »zamejsko« obarvan: med literarno matinejo na gradu Štanjel bo namreč posebna pozornost posvečena Reziji in njeni književnosti, nastopil pa bo tudi zmagovalec mlade vilenice 2008, osnovnošolec Liam Visentin iz Križa.
CARIGRAD
Pamukov novi roman gre za med
CARIGRAD - Orhan Pamuk, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 2006, je konec minulega tedna v Turčiji predstavil svojo zadnjo knjigo Muzej nedolžnosti, ljubezensko zgodbo bogataša in revnega dekleta. Zgodba je postavljena v Carigrad, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Turški romanopisec, čigar dela so prevedli v 40 državah, v novem romanu popisuje strast para skozi 30 let zgodovine Turčije, vse od 70-ih let in se pri tem dotika občutljivih tem, kot sta tematiki spolnosti in nedolžnosti v muslimanski deželi.
V dveh dneh so v Turčiji prodali že kakšnih 100.000 izvodov novega Pamukovega romana, je zapisal časnik, ki se sklicuje na podatke založnika.
Petinpetdesetletni Pamuk, pisec knjig, kot so Sneg, Ime mi je Rdeča, Istanbul, v domovini velja za kontro-verznega avtorja. Srd si je nakopal z izjavami glede pokola Turkov nad Armenci med I. svetovno vojno. Obtožbe proti njemu, češ da »sramoti nacionalno turško identiteto«, so nazadnje ovrgli.
Po umoru turško-armenskega novinarja Hranta Dinka v Carigradu januarja lani je bila Pamukova varnost še bolj ogrožena, tako da odtlej živi ob policijskem nadzoru.
PRAVKAR JE IZŠLA
Avgustovska številka Mladike v znamenju jubileja Borisa Pahorja
Konec avgusta je izšla sedma številka tržaškega mesečnika Mladika. Na platnici prinaša fotografijo pisatelja Borisa Pahorja, kateremu revija namenja dva prispevka ob njegovi petindevetdesetletnici: prvi je osebni zapis Lide Turk, ki se spominja skupnih potovanj v Ljubljano, ko sta zastopala zamejce v odbora za postavitev spomenika prof. Lavu Čermelju. Drugi prispevek pa je intervju, ki ga je z njim imela mlada Maja Smotlak. S pisateljem se je pogovarjala o Ne-kropoli, slovenski zgodovini, današnji mladini in še marsičem. Izvod revije so pisatelju izročili na predvečer njegovega rojstnega dne na slovesnosti v Pokrajinskem muzeju v Repnu.
Uvodna misel Globalizirani Slovenci je razmišljanje ob članku, ki je pred nedavnim izšel v reviji Reporter. Šlo je za intervju z uglednim slovenskim sociologom, ki je med drugim dejansko napovedal konec slovenskega naroda v roku šestdesetih let zaradi asimilacijskih pritiskov nemškega in an-gloameriškega sveta. Uvodničar ugotavlja, da »avtor te drastične napovedi očitno ne pozna asimilacijskih pritiskov predfašistične, fašistične in povojne demokratične Italije na škodo slovenske manjšine, in vendar smo še vedno prisotni na svojem zgodovinskem teritoriju«. Zaključuje pa, da »malokdo si upa danes, potem ko je zgodovina sveta postavila na laž toliko prerokov, tvegati napoved prihodnjega razvoja družbe, gospodarstva, znanosti in tehnologije. Pred padcem berlinskega zidu ni nihče napovedal konec komunizma, še manj nastanek samostojne Slovenije, in vendar se je zgodilo.«
Veliko je v reviji literarnega branja. Irena Žerjal je avtorica črtice Žled s Sežgan-ke, ki je bila priporočena na literarnem natečaju Mladike za leto 2007. M. Žitnik objavlja nov odlomek romana v nadaljevanju Čarodejke. Lida Turk objavlja članek o modi za poletje pred osemdesetimi leti. V preteklost sega tudi Aleksander Furlan - Šan-drin z anekdotičnimi spomini o humorju in humoristih v Barkovljah sredi prejšnjega stoletja.
V že tradicionalni rubriki Moje življenje v Nemčiji Peter Merku pripoveduje o berlinski preteklosti, ki sta jo z ženo odkrivala v etnološkem muzeju Dahlem in s prebiranjem zanimivih zgodovinskih kro-
ML AC
t.....
fflf.ia
HPSTÖM V /-'.I.IVL
I'isatim.J TRUD
Revija Mladika z naslovnico in avtorskima prispevkoma namenja pozornost Borisu Pahorju ob njegovi 95-letnici
nik. Mitja Petaros je avtor razčlenjenega članka o Primožu Trubarju v numizmatiki.
Zgodovinarka Mira Cencič je napisala prispevek o prepovedi uporabe domačega jezika v cerkvah po Nadiški dolini pred petinsedemdesetimi leti in je v reviji uredila ter opremila objavo osebnih pisem brata Staneta in sester ob smrti Srečka Kosovela.
V rubriki, posvečeni furlanski jezikovni skupnosti, Onstran bistre Soče, Primož Sturman se pogovarja z Anno Bogaro, odgovorno urednico spletne revije Lang-he.net, to je dvojezične furlansko-italijanske revije, ki se ukvarja po večini z aktualnimi vprašanji.
Posebno poglavje je v knjigi posvečeno anketi o Slovenskem stalnem gledališču, o njegovem repertoarju, njegovih nalogah in vlogi v Trstu.
Na zadnjih straneh revije je še z novicami iz zamejstva in zdomstva bogata Antena, so ocene knjig -Zora Tavčar piše o
mol Trn
jf&f ruiro turno ti ti ■■
Jr	Vi: i hijKi
p/r- ^ r -L H jIÄHÖJtI
-	Tifakii; *
knjigi Jasne Jurečič Prerokuj mi še enkrat, Peter Klopčič o v angleščini napisani knjigi o ruski emigraciji po prvi svetovi vojni in Ciril Velkovrh o knjigi Francija Petriča Slovenske božje poti. Zaključuje še poročilo Knjižnice Dušana Černeta o Verskem življenju Slovencev v Belgiji in na Nizozemskem.
Mladi so tudi tokrat pripravili zanimivo številko Rasti. Vida Forčič piše o pomenu znanja oziroma izobraževanja za osebno Rast predvsem mladih, Tanja Zorzut je avtorica razmišljanja o ekoloških problemih sodobnega sveta, Jernej Šček poroča o koncertu skupine Buena Vista Social Club, Jožica Forčič piše o obisku Madrida in druženju z mladimi iz drugih evropskih držav, Helena Pertot ocenjuje film Sex and the City, sledi poročilo o 18. Dragi mladih in napovedi njenega jesenskega dela ter še prispevek Neže Kravos Kje, domovina, si, ki je prejel drugo nagrado na literarnem natečaju Mosp-Skk.
Enzo Bettiza
kroma
OBLETNICA - Enzo Bettiza o Praški pomladi
Dokaz nezmožnosti reformiranja komunizma
Leto 1968 je v kolektivni zavesti Zahoda znano kot leto upora proti konvencijam takratne družbe in oblasti. Vendar tistega leta uporniški duh ni zajel samo zahodnega, ampak tudi vzhodni svet, ni šlo le za pariški maj, ampak tudi za Praško pomlad, ki jo mnogi imajo za resnični simbol uporništva leta 1968. Eden od teh je En-zo Bettiza, sloviti italijanski novinar in pisatelj, ki je takratno dogajanje na Češkoslovaškem spremljal v prvi osebi kot dopisnik milanskega dnevnika Corriere del-la Sera in je svoje takratne prispevke zbral v knjigi La Primavera di Praga. 1968: la ri-voluzione dimenticata (Praška pomlad. Pozabljena revolucija leta 1968). Knjigo so prejšnji četrtek predstavili tudi v Trstu, v tistem Trstu, na katerega je Spličan Bettiza še posebej navezan, saj je skupaj s Prago bil del habsburškega cesarstva, prav tako je okusil komunistično invazijo, Tržačan Giani Stuparich pa je napisal pomembno knjigo o češkoslovaški demokraciji med prvo in drugo svetovno vojno.
Prav ta češkoslovaška država je po drugi svetovni vojni doživela po Bettizovih besedah dvojno posilstvo: prvič s komunističnim državnim udarom leta 1948, drugič pa s sovjetskim zatrtjem Praške pomladi dvajset let kasneje. Leta 1968 je verjetno stvar bila še hujša, saj so Sovjeti in njihovi zavezniki iz ostalih držav Varšavskega pakta na Češkoslovaško navalili z impo-zantnim vojaškim strojem, ki pa je bil uporabljen proti miroljubnim in navsezadnje prijateljskim ljudem, ki so v prejšnjih mesecih okusili dotedaj nesluteno stopnjo svobode tiska in govora zaradi reform takratnega češkoslovaškega komunističnega vodstva na čelu s sekretarjem Aleksandrom Dubčkom, pri čemer je slednji po mnenju Bettize zagrešil svojo najbolj usodno napako, ker se ni bal Sovjetske zveze. Prepričan je namreč bil, da bi tako moderniziran komunistični sistem na koncu koristil tudi sami SZ, kar pa je bila zadnja stvar, ki so si jo želeli v Moskvi zaradi bojazni »okužbe« satelitskih držav in so zato nastopili s trdo roko, pri čemer pa so naleteli na velike težave: sovjetski tanki so se znašli sredi miroljubnih množic in so na vprašanja prebivalcev, zakaj se nahajajo tam, zmedeno odgovarjali, da so na vojaških ma-
nevrih v Ukrajini oz. Romuniji. Moskovskim voditeljem tudi ni uspelo najti kakega češkoslovaškega kvizlinga, ki bi nadomestil Dubčka, zato so na koncu ravno slednjega prisilili, da je likvidiral lastne reforme. Klavrno se je po mnenju Bettize takrat izkazal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, ki so ga v Pragi sprejeli kot heroja, a jih je razočaral s priložnostnim govorom, v katerem jim je zaželel vse najboljše: je pač dobro poznal Ruse in vedel, da bodo posegli, meni Bettiza, ki kot Titovo nasprotje postavlja drugega komunističnega voditelja, Romuna Nicolaeja Ceau-sescuja, ki pa je v Pragi nastopil proti SZ.
Na koncu se je Češkoslovaška znašla sama: zahodne države se namreč niso zavzele zanjo zaradi upoštevanja blokovske delitve sveta, molčali so intelektualci in takratna zahodna uporniška gibanja, saj je bila Praška pomlad zanje »moteč element«: medtem ko so mladi uporniki na Zahodu zavračali zahodni demokratični sistem v imenu levičarskih ikon, kot so bile Marx, Lenin, Che Guevara in drugi, so njihovi češkoslovaški vrstniki hoteli povratek demokracije, kakršno je Češkoslovaška poznala med obema vojnama. Edina pozitivna plat takratnega dogajanja, meni Betti-za, je ta, da je bila Praška pomlad poslednji dokaz, da komunizma ni mogoče reformirati, na propad sistema pa je bilo treba čakati na nastanek sindikata Solidarnošč na Poljskem in na poljskega papeža.
Ivan Žerjal
POTOPIS
Torek, 2. septembra 2008 1 1
IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V UZBEKISTAN
Do Rima je »airbus« letel sedem ur. Več kot bi v Ameriko!
Vsakdo je v tem času delal obračun tega, kar je prinesel iz daljne dežele. Sicer ne v zvezi s stvarmi, ki jih je tam morda kupil. Šlo je za tisti globlji pregled stvarnosti, ki se je v resnici izmikala pred programom, ki je bil prvenstveno usmerjen v spoznavanje preteklosti.
Pretežno starejša generacija izletnikov ni mogla mimo dejstva, da se je današnja »O'zbekiston re-publikasi« nekoč imenovala »SSR Uzbekistan«. Nostalgija je za take primere neizbežna. Seveda nostalgija, ki obravnava današnje stanje iz vseh zornih kotov. Kako je sedaj, so izletniki videli morda res samo skozi okna avtobusa. Je bilo prej bolje ali slabše? Veliko bolje ni moglo biti, slabše pa menda gotovo ne. To so potrjevali priložnostni sogovorniki, ki so brez zadržkov poudarjali zanesljivost civilnih uslug iz prejšnje dobe, enakost in solidarnost. Predmet ocenjevanja je bila skoraj vedno materialna osnova tako prebivalstva, kot struktur.
Obstaja seveda tudi politična stvarnost in verjetno je obveljal vtis, da so izletniki izvedeli le polovico (ali še manj) resnice. Plače, ki so jih nekateri navajali kot povprečne, so bile hudo skregane s kakovostjo domov in redkih avtomobilov. Iz podajanja takih informacij je pronical dvom, da je v resnici življenje tam manj rožnato. In kaj si pri nas lahko mislimo o državnem predsedniku (bolje o gospodarju), ki se je iz prvega sekretarja domače KP prelevil v večnega predsednika s 83 ali več odstotki glasov na volitvah, ki so se nekajkrat odvile točno po njegovih željah in po potrebah ožje elite? Da o človekovih pravicah niti ne govorimo! Uzbekistan je že dolga leta na seznamu držav s hudim represivnim aparatom. Tisti policisti na vsakem križišču spadajo samo v folkloro. Tajne službe so v letih po samostojnosti pospravile več tisoč ljudi neznano kam. V zaporih naj bi
S povrtninami dobro založena tržnica v Hivi; siva brada je v Uzbekistanu pojem modrosti (v sredini); na uzbeških krilih varno domov (spodaj)
bilo na tisoče političnih jetnikov. Pred tremi leti je počilo v vedno nemirni dolini Fergana. Obetal se je plaz, ki bi zrušil oblast Uzbekista-na in s seboj potegnil tudi Turkmenistan. V mestu Andidžan je brez dvoma prišlo do pokola. Resnic je veliko: od manj ko sto pobitih teroristov do skoraj šest sto pre-rešetanih demonstrantov. Uzbekistan je na začetku svoje samostojnosti podlegel obljubam ZDA, ki so mu obetale več kot briljantno bodočnost in navajale napihnjene podatke o naravnih bogastvih, ki bi počivala pod zemeljsko skorjo. So-
delovanje (z vojaško bazo v mestu Karši) se je nato skrhalo. Američani so se morali izseliti. Na Uzbekistan je v blagi obliki (gospodarsko) pritisnila Rusija in država spada sedaj med važnejše sodelavke federacije. Oblast pa je trdno ostala v istih rokah, kar pomeni, da tujce zanimajo le surovine in energenti.
Čeprav se tam demokracija ne izraža po naših nekoliko hollywo-odskih merilih, je vsekakor zanimiva anketa, ki jo je izvedel »Institut evrazijskih issljedovanii« (inštitut evrazijskih raziskovanj) in jo objavil pod naslovom »Barvna revolucija je v Uzbekistanu nemogoča«. Barvno revolucijo pojmujemo gibanje, ki ob pritisku domačih sil, od zunaj organizirajo in financirajo iz EU (ali ZDA). V Ukrajini je bila oranžna, v Gruziji bela, v Kirgi-ziji so jo obarvali tulipani. Upor naj bi tlel v Belorusiji. Najbolj predrzni analitiki jo prerokujejo celo Ruski federaciji ali njenim posameznim delom.
V Uzbekistanu naj bi ne bila mogoča so napisali (v ruskem jeziku). Kar dobra tretjina ljudi naj bi se aktivno zanimala za politiko in več kot polovica med njimi naj bi bila članica vladajoče Narodne demokratske stranke. Vse oblike sodelovanja z Rusijo (gospodarstvo, kultura, obramba) dosegajo vrednosti preko 80 odstotkov podpore. Za stike z ZDA je za 3 do 6 odstotkov vprašanih. Turčija, ki si je svoj čas ustvarjala, da bo z lahkoto po-zobala nekdanji Turkestan. V anketi niti ne nastopa. Kitajska je malo za ZDA. Pojem EU komaj poznajo. V anketi so navedena tudi mnenja o dogodkih v Andidžanu. Podpora ukrepom vlade se vzpne skoraj do 70 odstotkov. Vse je torej v najboljšem redu. Na eni strani stara-nova nomenklatura, na drugi ...kdo drugi če ne ... teroristi, ki jih v Uzbekistanu imenujejo uahabite, oziroma pripadnike neke muslimanske bratovščine s središčem v Saudski Arabiji. Ljudje naj bi se s političnimi vestmi zalagali predvsem iz tiska. Kakšnega? V redkih kioskih so prodajali več različnih zvezkov s »krosuordi« (crossword=križanka) in nič drugega. Klasični »times« sicer z imenom »Uzbekistan today«
(reklamni članki gospodarskih aktivnosti) je prišel na dan komaj pri vstopanju v letalo. Z njim tudi »Novosti Uzbekistana« s pretežno komercialnimi vsebinami in športnimi vestmi iz tujine.
Uzbeškim gostiteljem je nekdo omenil ime Džuma Namangani, to je Che Guevara srednje Azije. Bivši sovjetski specialec je nekaj let skušal spodnesti vlade v Kirgiziji, Tadžikistanu in posebno v Uzbeki-stanu, kjer je bil doma. Na koncu je moral priznati vojaško premoč
vladnih sil. Ni točno dokumentirano, kje in kako je umrl. Brez dvoma pa je padel v boju, najverjetneje pod bombami. Zgodilo naj bi se pred desetimi leti. Vsekakor je živ opis njegove kariere dokazal, da je Na-mangani prisoten v zavesti ljudi.
Karkoli že. Uzbekistan bo ostal izletnikom v živem spominu. Če in ko se bo tam kaj dogajalo, bodo lahko rekli ».... bili smo tam...«.
Konec
Mnenja
Nerina Bordon (zgoraj) iz Žavelj: »Z zanimanjem sem opazovala način življenja, posebno na velikih tržnicah, bazarjih. Tam se lahko vidi kakšna je njihova hrana, kako posledično živijo. Kaj bi rekla o spomenikih? Bili so zelo veličastni. Imena osebnosti, katerim v čast so jih postavili so mi res nekoliko tuja, spomin nanje pa ostaja. Vera, oziroma islam, še ne pomeni, da so ti ljudje možni teroristi. Verske vneme sploh ni videti nikjer. Zdi se mi, da je veliko dediščine še iz sovjetskih časov. Tudi če upoštevamo verske objekte. Kakega posebnega zatiranja vere verjetno ni bilo, okoli tega pa je bilo napisanega marsikaj neresničnega.«
Celestino Menegon (v sredini) iz Trsta si je z veliko skrbjo zapisoval vtise: »Zapisujem si poglavitne stvari, ker si potem izdelam spominski album in morajo tudi fotografije dobiti svoje didaskalije. Posnel sem okoli 150 slik. Vtis imam, da je Uzbekistan dinamična država, ki napreduje. Islamizem me ni na noben način strašil. O tem se le negativno piše. V Uzbekistan sem prišel popolnoma neobremenjen.«
Carlo Mucci (spodaj) iz Tržiča je tako strnil svoje vtise: »V oči mi je padla velika prisotnost namakalnih kanalov v zelo suhi ali celo puščavski pokrajini. Škoda, da sem bil tam ob nepravem trenutku. Zelo rad bi videl, kako poteka delo na poljih bombaža med obiranjem. Nisem si mogel razložiti z zelenjavo dobro založenih tržnic, medtem ko nikjer nisem videl zelenjavnih njiv. Marsikatera služba je delovala skromno. Nikjer nisem opazil, da bi prodajali časopise. Prave knjigarne - če izvzamem kako starinarnico - ni bilo na spregled. Da je vse strnjeno v glavnem mestu sem opazil preko interneta, ki je v oddaljenih krajih deloval zelo zelo počasi. Moteča je bila velika prisotnost policije na cestah.«
12	Torek, 2. septembra 2008	KULTURA	/
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - Pod Kinemaxom v načrtu odprtje prve pokrajinske mediateke
Ponudbo Hiše filma bo obogatila mediateka
Ob brezplačni izposoji filmov tudi literatura in časopisi - Ustanova bo delovala dvojezično
Hiša filma na Travniku bo prihodnje leto dodatno obogatila svojo ponudbo. V prostorih bivše trgovine s pohištvom Fine Homewear pod kinodvo-rano Kinemax bo namreč zrasla prva mediateka na Goriškem, za katero so se s podporo goriške pokrajine zavzeli Ki-noatelje, univerzitetna smer Dams, družba Transmedia in društvo Sergio Ami-dei. Priložnost za ustanovitev mediate-ke, ki bo dostopna vsem, je ponudila dežela Furlanija-Julijska krajina s triletnim prispevkom, ki bo znašal 70.000 evrov letno. Mediateka v Hiši filma se bo tako pridružila tistim, ki so z deželno pomočjo nastale v Pordenonu, Trstu in Vidmu. Projekt je shodil tudi po zaslugi finančne družbe KB 1909, ki bo poskrbela za ureditev dela prostorov.
Mediateka bo opravljala vlogo koordinatorja raznih dejavnosti, ki potekajo v Hiši filma in na dvoru Darko Bratina. Njena funkcija bo podobna vlogi knjižnice, saj bo odprta vsem in bo popolnoma brezplačna, če izvzamemo članarino. Treba je dodati, da bo izkaznica veljala po vseh mediatekah v deželi, ki bodo med seboj tesno in stalno sodelovale. Mediateka bo končno nudila vsem občanom priložnost, da si poleg znanih komercialnih filmov lahko ogledajo tudi produkcijo, ki redkokdaj dospe v naše ki-nodvorane, skrbela pa bo za okuse vseh, od najmlajših do najstarejših. Zanemarjati tudi ne gre, da bo nova ustanova delovala popolnoma dvojezično. Odprta ne bo le goriškemu okolju, marveč tudi dogajanju čez nekdanjo mejo, saj obstaja tudi v Novi Gorici veliko zanimanje za kinematografijo in avdiovizualne stroke.
Vloga nove ustanove se ne bo omejevala na brezplačno izposojo filmov na DVD ali VHS podlagah. Mediateka bo prirejala tudi dejavnosti, ki bodo namenjene mladini, filmske večere in razstave. Poleg filmov bodo na razpolago tudi knjige, med katerimi bo prednjačila strokovna literatura iz področja filma, na razpolago pa naj bi bili tudi italijanski, slovenski in tuji časopisi ter filmske revije. Novonastala ustanova bo seveda tudi nudila vse filme, ki so in bodo nastali na teritoriju, s posebno pozornostjo tudi na slovensko in jugoslovansko produkcijo. Poleg tega bodo na razpolagi tudi številni tuji filmi s podnapisi v slovenščini ali v italijanščini. V prostorih mediateke bo tudi več računalnikov s priključkom na internet, kjer bo vsakdo lahko vsakdo deska ali si ogledoval filme. Internet bo s časom postal tudi zelo pomemben za delovanje mediateke, saj je že v načrtih projekt, ki bo omogočil dostop do vseh filmov preko serverja na spletu.
Prostori, v katerih bo mediateka delovala, merijo približno 400 kvadratnih metrov. Načrt za njihovo ureditev so zaupali arhitektu Dimitriju Wal-tritschu, gradivo, ki bo v mediateki na razpolago, pa bodo prispevali predvsem ustanovni člani. Točni podatki o gradivu zaenkrat še niso na razpolago, saj bodo morali Kinoatelje, univerzitetna smer Dams, družba Transmedia in društvo Sergio Amidei najprej določiti, kolikšen in kateri del arhivov bodo predali mediateki, ob tem pa bodo morali izključiti dvojnike in skušati kriti morebitne vrzeli. Po grobih izračunih naj bi vsekakor fond ne obsegal manj kot 3.000 naslovov filmov in 1.500 naslovov knjig. Deželni denar bo služil tudi za nakup opreme in za plačevanje osebja. Število zaposlenih ni še določeno, saj bo odvisno od urnika delovanja mediateke. Deželni zakon določa, da morajo biti me-diateke odprte vsaj šestnajst ur tedensko, stanovalci Hiše filma pa upajo, da bo delovni urnik goriške mediateke daljši.
Albert Voncina
Prostori, v kateri bo prihodnje leto nastala pokrajinska mediateka, merijo približno
400 kv. metrov
bumbaca
Yang Lian v Gorici
Danes bo v grofovi dvorani na goriškem gradu potekalo srečanje z Yang Lianom, največjim sodobnim kitajskim pesnikom. Dogodek, ki se bo začel ob 18.45, bo uvod v praznik kulture združenja Ex Border »Ca-re_Cassandre«.
Koncert na Kromberku
Jutri ob 20. uri bo v amfiteatru gradu Krom-berk celovečerni koncert Big Banda GD Nova s solisti Damijano Godnič, Tatjano Mi-helj, Niko Kodrič in Mitjo Jerkičem. Koncert prireja Big Band GD Nova v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica. (km)
Dopolnilna blagajna
V	ronški tovarni Finmek so podaljšali dopolnilno blagajno za obdobje enega leta za 140 delavcev. Državna vlada je potreben odlok sprejela med petkovim zasedanjem. Na podlagi podaljšanja se bo na državni ravni nadaljevalo pogajanje za rešitev družbe Finmek, ki je v hudi krizi že več kot leto dni.
Na Bonomovem domu
V	galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled do petka, 5. septembra, razstava z naslovom »Na Bonomovem domu - Incon-trando Pietro Bonomo«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki znanstvenega liceja »France Prešeren« iz Trsta. S celotnim projektom »Dober dan, buon giorno, Bonomo!« so sodelovali na vsedržavnem natečaju za šole sklada FAI in zanj v Milanu prejeli tretjo nagrado.
GORICA - Pokrajinski predsednik SKGZ Semolič obiskal prefektinjo Marrosuvo
Skupaj za vrnitev Trgovskega doma
Marrosuva bo na prihodnjem srečanju opozorila Tonda na potrebo po podpisu dekreta o vidni dvojezičnosti
Semolič pri
prefektinji
Marrosujevi
bumbaca
KLANEC-VALERIŠČE - Zaradi teme v zaselkih
Z baklami in tablo zahteva javno razsvetljavo
Roman Vogrič s Klanca, zaselka števerjanske občine, z baklami in s tablo zahteva čim prejšnjo namestitev javne razsvetljave. »Pred štirimi leti smo občini poslali pismo, v katerem je 36 krajanov z Valerišča in s Klanca zahtevalo javno razsvetljavo. Ker mi z občine niso niti odgovorili, sem se odločil, da bom sam poskrbel za namestitev luči,« je včeraj pojasnil Vogrič, ki na Klancu upravlja gostilno s prenočišči. Njegovi gostje so v nedeljo zaradi teme za-vozili s cestišča in lažje poškodovali svoj avtomobil, zato pa se je odločil, da bo javnost opozoril na težave, ki jih na Klancu in Valerišču imajo zaradi pomanjkanja javne razsvetljave. Vogrič je tako ob cesti postavil bakle, hkrati pa še tablo z dvojezičnim napisom »Začasna razsvetljava čakajoč, da občina poskrbi za dokončno.« Od Koprvine-ga do Jazbin in Štmavra so po besedah Vogriča povsod namestili drogove z javno razsvetljavo; na Valerišču in Klancu je po njegovih navedbah samo eno svetilo, še to pa ima kakih petdeset let.
Roman Vogrič ob tabli z zahtevo po javni razsvetljavi
bumbaca
Postopek vračanja Trgovskega doma je treba izpeljati do konca, pri tem pa bo goriška prefektura še naprej sodelovala s slovensko narodno skupnostjo. Zagotovilo je pokrajinskemu predsedniku SKGZ Liviu Se-moliču včeraj dala Maria Augusta Marrosu, ki je 20. avgusta nasledila Roberta De Lorenza na čelu goriške prefekture. Prefektinja je Se-moliča sprejela v vladni palači na Travniku, v ospredju pa so ob Trgovskem domu bila tudi druga vprašanja, ki se tičejo slovenske prisotnosti na Goriškem.
Semolič, ki je Marrosuvi voščil uspešno delo v imenu SKGZ-ja in vseh članic, je v uvodu spomnil na vlogo, ki jo je odigral De Lorenzo pri ovrednotenju vseh goriških družbenih komponent. Prefektinja je zagotovila, da namerava nadaljevati po poti konstruktivnega dialoga, izrazila pa je tudi prizadetost ob polemikah, ki so spremljale zamenjavo vodstva prefekture. Marrosuvi je bilo še posebej nerazumljivo vpletanje slovenske narodne skupnosti v omenjeno polemiko. Se-molič je poudaril, da imamo goriški Slovenci dobre odnose s prefekturo in da nameravamo še naprej tesno sodelovati z njenimi predstavniki, predvsem v smislu udejanjanja zaščitnih norm. V zvezi s tem je prefektinjo opozoril na zadnji formalni korak, ki ga mora opraviti predsednik FJK Tondo s podpisom dekreta o vidni dvojezičnosti. Marrosuva je zagotovila, da bo na prihodnjem srečanju predsedniku predstavila to pričakovanje.
Govor je bil tudi o nerešenem vprašanju strešic na dokumentih, kot so zdravniška izkaznica in vozniško dovoljenje, na kar slovenska narodna skupnost že dolgo čaka, še posebej pa je bil med srečanjem izpostavljen problem Trgovskega doma. »Po formalnem prenosu deželi četrtega nadstropja in polovice pritličja, za obnovo katerih so v teku birokratski postopki, se je proces sprostitve ostalih neuporabljenih prostorov zaustavil,« je povedal Semolič in opozoril, da je goriška pre-fektura v zadnjih letih na tem področju odigravala zelo aktivno vlogo. O tem priča tudi dokument, ki ga je prefektura včeraj izročila Semoliču in v katerem so zabeleženi vsi koraki v postopku vračanja Trgovskega doma od leta 2001 dalje. Marrosuva in Semolič sta soglašala pri potrebi po skupnem naprezanju, da bi se čim prej rešili še obstoječi vozli. Ob koncu je Marrosuva izrazila željo, da bi se odprto soočanje z manjšinsko realnostjo še nadaljevalo v funkciji razvoja sožitja in sodelovanja. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Torek, 2. septembra 2008
13
GORICA - V nedeljo vrhunec 43. izvedbe mednarodnega folklornega festivala
GORICA
Rekordno število gledalcev
Posojila za družine
potrdilo privlačnost ljudskih tradicij v finančni
Preko 6.000 gledalcev je za zmagovalca proglasilo rusko skupino Kazachia Zastava stistki
Letošnji festival so zmagali Rusi (levo); indijska plesalka, venezuelska lepotica in dekleti v narodnih nošah tržaške folklorne skupine Stu ledi med nedeljskim sprevodom (spodaj od leve proti desni)
Festival folklore, ki je v minulem vikendu preplavil Gorico z barvami, poskočnimi ritmi in plesi iz celega sveta, je v mesto privabil približno 40.000 obiskovalcev. Prireditelji so bili še posebno ponosni nad množično prisotnostjo gledalcev na nedeljskem sprevodu, ki je obšel korzo Italia, korzo Verdi, ulico Petrarca in je ob koncu dospel do Bat-tistijevega trga, kjer so ovenčali rusko skupino Kazachia Zastava, zmagovalko 43. izvedbe tridnevnega praznika ljudskih plesov. Predsednik združenja Pro Loco iz Gorice Sergio Piemonti, ki si že vrsto let prizadeva za ohranitev pomembne goriške manifestacije, nima dvomov: nedeljski sprevod je bil najlepši, ki ga je Gorica gostila v zadnjih desetih letih.
»Dvournega nedeljskega sprevoda se je udeležilo preko tisoč plesalcev, enkratno pa je bilo tudi navdušenje, s katerim je publika spremljala dogodek. Sprevod so si ogledali Goričani, pa tudi ljubitelji folklore iz Slovenije in Avstrije. Letošnja izvedba je potrdila, da je festival folklore prireditev svetovnega pomena. V velikem številu so se izvedenci in publika odzvali tudi na simpozij o mitih in obredih v ljudski tradiciji, ki je potekal v soboto na županstvu,« je povedal Piemonti.
Mednarodna žirija, ki ji je predsedoval Massimiliano Marangon, je ob ruski skupini Kazachia Zastava, ki jo je za najboljšo proglasilo preko 6.000 gledalcev, dodelila tudi osem »oskarjev folklore«. Plesalci ruske skupine Kazachia Zastava so prejeli priznanje za najboljšo koreografijo, oskarja za tehnično izvedbo pa je domov odnesla skupina Geghard iz Armenije. Romunska skupina Fanfara Transilvania je prejela priznanje za najboljšo glasbo, plesalci skupine Aloha Tahiti iz Polinezije pa so bili nagrajeni za tradicionalni repertoar. Oskarja za izvirnost instrumentov so dodelili skupini Milon Mela iz Indije, priznanje za kostume pa skupini Figulinas iz Sassarija. Oskar za folklorno petje je osvojila venezuelska skupina Wazaba-ra, nagrado za instrumentalno izvedbo pa skupina Obuca iz Beograda. Posebno nagrado za pristno uprizoritev ljudske tradicije je prejela skupina Milon Mela. Nedeljskega sprevoda so se poleg gostov iz tujih držav udeležile tudi folklorne skupine Stu ledi iz Trsta, Mandrač iz Kopra in Gartrož iz Nove Gorice ter »danzerini« iz Ločnika in fol-kloristi iz Koprivnega. (Ale)
»Microcredio sociale a Go-rizia« je ime dobrodelnega projekta, ki je nastal na pobudo goriške nadškofijske Karitas in k uresničitvi katerega so pristopili še Fundacija Goriške hranilnice in Hranilnica FJK, pri kateri lahko posamezniki v denarni stiski zaprosijo za denarno posojilo. Prejšnji teden so predstavniki soudeleženih ustanov Franco Obizzi za Fundacijo Goriške hranilnice, goriški nadškof Dino DeAntoni in Roberto Dal Mas, ravnatelj Hranilnice FJK, na sedežu goriške hranilnice podpisali protokol o sodelovanju. Goriška Fundacija bo goriški Karitas dala na razpolago sto tisoč evrov, s katerimi bo ta pri Hranilnici FJK ustanovila garancijski sklad.
Za posojilo bodo lahko zaprosile vse fizične osebe z italijanskim državljanstvom ali tujci z urejenim začasnim bivanjem, ki živijo na območju goriške nadškofije in se nahajajo v denarni stiski. Prošnje za denarno pomoč je mogoče oddati v centru Karitas za Gorico v ulici Vittorio Veneto 74 ali pri posameznih župnijah znotraj goriške nadškofije.
»Gre za ugodno posojilo z izjemno nizko obrestno mero, s katerim bodo lahko družine, ki s težavo shajajo do konca meseca, poravnale stroške najemnine, zdravstvenih storitev in šolnine,« je na predstavitvi projekta povedal Paolo Zuttio-ni, ravnatelj goriške Karitas. Posojilo v maksimalnem znesku tri tisoč evrov bo mogoče vrniti v šestdesetih mesečnih obrokih po izredno ugodnih pogojih. Več informacij o posojilu je mogoče dobiti na naslovu caritas@arcidiocesi.gori-zia.it ali na telefonski številki 0481-531847. (vas)
GORICA - Drevi v kulturnem centru Lojze Bratuž začetek drugega dela Puppet festivala
Otroci čakajo na račko Olivio
Zaradi velikega zanimanja bodo drevišnjo predstavo, pri uresničitvi katere je sodeloval Tullio Altan, ponovili jutri ob 11.30 - V nedeljo lutke poživile Komjančevo domačijo
Po uspehu, ki ga je s preko 5.000 gledalci doživel v Gradežu, Romasu in v Brdih, kjer so zadnjo predstavo uprizorili v Komjančevi domačiji na Va-lerišču, se Puppet festival seli v Gorico. V veliki dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž se bo drevi ob 21. uri predstavila »Olivia paperina«, simpatična račka, ki jo je ustvaril slavni italijanski ilustrator Tullio Altan, avtor priljubljene pegaste psičke Pimpe.
Nad predstavo, ki jo je zrežiral Roberto Piaggio in pri kateri je Altan sodeloval z besedilom in s svojimi ilu-
Račka Olivia (levo) in del udeležencev lutkovne predstave pri Komjančevih na Valerišču
bumbaca
stracijami, vlada veliko pričakovanje: mesta za drevišnjo predstavitev so bila že zdavnaj razprodana, zato je center CTA iz Gorice poskrbel za izredno ponovitev, ki bo v kulturnem centru Bratuž na sporedu jutri ob 11.30. Zgodbo o rački Olivii, ki spoznava svet v spremstvu svojega žabjega prijatelja Carletta, bosta prikazala igralca Elena De Tullio in Loris Dogana. Za glasbo je poskrbel AldoTarabella, za scenografijo pa Pierpaolo Bisleri in Greta Podesta. Lutke in kostume, s katerimi bodo Olivine do-
godivščine zaživele, je izdelala Maria De Fornasari.
Uradna slovesnost ob odprtju goriškega dela Puppet festivala bo na sporedu danes ob 17.30 na dvorišču državne knjižnice, kjer bodo odprli tudi razstavo »Circus meme«. Lutkovni maraton bo potekal do 6. septembra, ob gledaliških predstavah na raznih prizoriščih pa bodo organizatorji ponudili tudi poseben spektakel z naslovom »Divagazioni allo specchio«, ki se navdihuje po Alici Lewisa Car-rola in ki bo na ogled na stenah gori-
škega gradu. Ob tem so organizatorji centra CTA poskrbeli tudi za vrsto srečanj s prestižnimi avtorji, ki bodo na sporedu vsak dan ob 19. uri na dvorišču državne knjižnice: med temi so Roberto Piumini, ki bo s predstavo »Il mattino di zucchero« nastopil jutri ob 10. uri v parku vile Coronini, avtor oddaje Albero Azzurro Claudio Cavalli in sam Tullio Altan. Popoln program je na voljo na spletni strani www.ctagorizia.it, za informacije in vstopnice pa lahko zainteresirani pokličejo tudi tel. 0481-537280. (Ale)
1 4 Torek, 2. septembra 2008
GORIŠKI PROSTOR
SUBIDA - V 105. letu starosti
Na svojem domu tiho odšla Hema Kristančič vd. Sirk
Gostilna Pri Lovcu dolguje uspeh tudi njenim receptom
Na svojem domu na Subidi je v 105. letu starosti tiho odšla Hema Kristančič vd. Sirk. V dolgem življenju je vedno bila zdrava in čvrsta, le v zadnjih treh letih se je zatopila v svoj svet, prežet s spomini iz preteklosti.
Rodila se je 16. junija 1903 v Viš-njeviku sredi Goriških Brdih. Njenemu očetu, ki je bil v Kojskem tudi podžupan, je bilo ime Ivan Kristančič, materi Regina Sirk. V zakonu se jima je rodilo šest hčer in dva sinova, Hema pa je bila njun četrti otrok. Hemin brat Božidar, Doro za domače, je doštudiral inženjerijo na Dunaju, padel pa je na fronti v Galiciji. Njegovega trupla niso našli, mrtvega je odnesla reka. Tudi drugemu bratu, Ven-ceslavu, življenje ni prizaneslo. Podlegel je sicer pljučnici, vendar po pretepu fašistov si ni opomogel. Ko smo gospo Hemo obiskali pred petimi leti in se z njo pogovorili ob njenem stotem rojstnem dnevu, se je živo spominjala solz svoje matere za Dorotom. »Venceslav jo je tolažil, da bo on poskrbel za sestre. Pa mu ni bilo dano,« nam je takrat povedala gospa Hema in pojasnila, da je njen oče sredi Višnjevika upravljal gostilno, v kateri je bila vsa družina zaposlena. Gospodinjstva so se sestre izučile na zavodu za izobraževanje kmečkih deklet v Toma-ju. Hema je tam preživela osem mesecev. »Starejša sestra Metoda je bila izvrstna kuharica. V vasi smo imeli najlepše ohceti. Brezskrbnost nam, otrokom, ni bila dovoljena. Trdno delo je bila naša šola. Zvečer pa smo pri hiši pletle in pre-
Hema Kristančič
pevale. Bilo je veselo.« Z Jožefom Sirkom, sosedom, sta se vzela 10. maja 1933. Iz Višnjevika sta se odselila po razmejitvi, leta 1947. Hišo na Subidi, kjer danes stoji domačija Sirkovih, daleč naokrog znano gostišče, je odkupil Hemin mož. Prva povojna leta so kmetovali, 1960. leta pa odprli gostišče Pri Lovcu. Iz Brd so s sabo prinesli Kristančičevo licenco za obratovanje gostilne, ki je danes stara preko 140 let. Po moževi smrti je gostilno vodila gospa Hema. To, kar se danes žlahtnega kuha pri Sirkovih, veliko dolguje njenim receptom.
Hemi in Jožefu Sirku so se rodili trije otroci: Ester, Jožko in Natuška, poročena Tul, ki je umrla leta 1992, potem ko je bila dolga leta učiteljica v Mačkovljah. Gospa Hema je imela sedem vnukov in štiri pravnuke; nanje je bila še posebej navezana in ponosna.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel.
0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel.
0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
Gledališče
GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO bo nastopila z gledališko predstavo »La strada ferata« danes, 2. septembra, ob 21. uri v Zagraju (kmetijsko podjetje Castelvecchio); vstop prost.
PUPPET FESTIVAL V GORICI: danes, 2. septembra, ob 17.30 bo v Državni knjižnici v ul. Mameli predstava Circo Squilibrato (Daniela Sardella), otvoritev razstave z naslovom »Circus Meme« in ob 21. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž predstava Olivia Paperina (CTA); 3. septembra bo ob 10. uri v parku vile Coronini-Cron-berg predstava »Il mattino di zucc-hero« (Roberto Piumini e Giovanni Caviezel), ob 16.30 v dvorani »Punto Incotro« v Podturnu predstava »Gian-duja e la farina magica« (Grilli Spet-tacoli), ob 18. uri v Državni knjižnici predstava »Creeping Carnival« (Anita Bertolami in ob 21. v Kulturnem domu predstava »Alice nello specc-hio« (Drammatico Vegetale).
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠKE NOVA GORICA: sreda, 3. septembra, ob 17. uri gostovanje Mini teatra iz Ljubljane z gledališko predstavo Tarcisia Galbiati z naslovom Riba, raca, rak; vstop prost, predstava v okviru praznika mestne občine Nova Gorica.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 »Kung fu panda«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.40 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«.
Dvorana 3: 17.30 »Piacere Dave«; 20.00 - 22.00 »Io vi trovero«.
Karin, Nataši in Davidu se je pridružila mala
Mara
Iz srca čestitamo pomnoženi družini, mali Mari pa vso srečo v življenju
SŠKD Timava
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Kung fu panda«.
Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Do-omsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 3: 16.30 - 18.30 »Kung fu panda«; 20.15 - 22.15 »Piacere Dave«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.30 »Le cronache di Narnia: il principe Caspian«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sex List - Omicidio a tre«.
fl Razstave
6 ZA ENO...RAZSTAVO je naslov 10. izvedbe fotografske razstave, na kateri sodelujejo fotoklub Skupina 75, Circolo Fotografico Isontino iz Gorice, fotografska skupina Lo scambio iz Gorice, fotoklub Lucinico, fotoklub Il Torrio-ne iz Romansa in fotografski krožek Castrum iz Gradeža, gost bo fotoklub Nova Gorica. Razstava bo na ogled do 5. septembra, od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro.
GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo muzej prve svetovne vojne v goriškem grajskem naselju zaprt od 2. do 10. septembra.
IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu v petek, 5. septembra, ob 18. uri odprtje razstave slovenskega risarja Jurija Mikuletiča z naslovom Lov s čopičem in skicirko; na ogled bo do 14. septembra ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure; vstop prost; informacije na tel. 333-4056800, info-rogos@gmail.com.
KNJIGARNA LIBRERIA EDITRICE GO-RIZIANA iz Gorice obvešča, da je prodajna razstava Stampantica 2008 na notranjem dvorišču knjigarne na Kor-zu Verdi 67 na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto; informacije na www.leg.it, na leg@leg.it ali na tel. 0481-33776, 539210.
OD KRASA DO MORJA je naslov razstave, ki jo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev slovenske osnovne šole iz Romjana prirejajo ob 100. obletnici tržiške ladjedelnice. Na ogled bodo postavili umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki so krasila čezoceanske ladje. Na odprtju razstave, ki bo v nedeljo, 7. septembra, ob 19. uri v Občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču bo umetniška dela predstavil Franko Vecchiet, zbor Starši ensemble bo za glasbeno podlago zapel pesem Umirjeno morje, ki jo je napisala Liliana Visintin in uglas-bila Silvia Pierotti. Razstava je obogatena s fotografijami Maurizia Frullanija in z videoposnetki Aljoše Zerjala; na ogled bo do 21. septembra od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro.
PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini vabi na ogled stalne razstave Pilonovih del od torka do petka med 10. in 13. ter med 14. in 16. uro; informacije na tel. 003865-3689177, »pilonova.gale-rija@siol.net« ali v TIC Ajdovščina (tel. 003865-3659140).
RAZSTAVA »CANTIERE - 100 ANNI DI NAVI A MONFALCONE« bo na ogled do 31. oktobra samo s predhodno najavo za šole in združenja na tel. 0481492746, 492341 (od ponedeljka do petka med 10.30 in 12. uro ter med 15. in 16.30), za posameznike na zeleno številko 800016044 vsak dan med 9. in 18. uro.
RAZSTAVA »NA BONOMOVEM DOMU« Z liceja F. Prešeren vljudno vabimo do petka, 5. septembra v goriški Kulturni dom na ogled fotografske in zgodovinske razstave o Trubarjevem mentorju škofu Petru Bonomu in njegovi tržaški palači. Pobudo smo za natečaj sklada FAI in s podporo Zadružne kraške banke pripravili ob Trubarjevem letu. Razstava je na ogled od 9. do 13. in od 15.30 do 18. ter ob prireditvah.
V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi gorici bo do 18. septembra na ogled razstava z naslovom Najdebelejša drevesa Tolminske in Goriške, ki jo je pripravil Zavod za gozdove Slovenije.
Koncerti
FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG v sodelovanju z združenjem Musica aperta iz Gorice prireja niz koncertov z naslovom »...non solo classica« v parku Coronini Cronberg v Gorici: 7. septembra ob 16.30 koncert skupine Zuf de žur iz Gorice; 14. septembra ob 16.30 koncert skupine Strepitz_concept iz Vidma; 21. septembra ob 16.30 koncert skupine Shipyard Town Jazz orchestra iz Tržiča: 28. septembra ob 16.30 koncert skupine Gone with the Swing Nig Band iz Krmina. Ob slabem vremenu bodo koncerti v avditoriju liceja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra v Gorici; vstop prost.
GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri na sedežu društva Skala v Ga-brjah koncert Emanuele Battigelli (harfa); v nedeljo, 7. septembra, v cerkvi sv. Gotarda v Marianu koncert dua Ta-gliaferri (saks sopran) - Sciddurlo (orgle); vstop prost.
KD SKALA GABRJE vabi na svoj sedež v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri na koncert »Med zvoki krajev« harfistke Emanuele Batigelli.
NA BEVKOVEM TRGU V NOVI GORICI bo v četrtek, 4. septembra, ob 20.15 koncert mladinskega orkestra Knabenmusik iz Meersburga v Nemčiji; vstopnine ni.
ZDRUŽENJE INCANTO vabi ob prireditvi »Capriva, castelli & canzoni« na koncert udeležencev tečaja »L'operet-ta: stile e interpretazione« v četrtek, 4. septembra, ob 21. uri v Občinskem gledališču v Krminu.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL v Ul. Bro-lo v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 8. septembra, ob 8. uri, v otroških vrtcih pa se didaktična dejavnost prične v sredo, 10. septembra, za prvi letnik od 9. do 11. ure, za ostale pa po običajnem urniku vrtca do 12. ure brez kosila.
GLASBENA MATICA GORICA vabi stare učence, da potrdijo vpis za šolsko leto 2008-09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (tel. 0481-531508).
POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovodnjah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romja-nu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45.
SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA V GORICI obvešča učno osebje, da bo otvoritvena seja profesorskega zbora v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri, obenem sporoča staršem in učencem, da se bo novo šolsko leto začelo v ponedeljek, 8. septembra.
M Izleti
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal. Za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 048178000, Miloš 380-4203829.
3 Obvestila
OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štandre-ški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it.
23. SOŠKA REGATA bo v nedeljo, 7. septembra, ob 11. uri s startom pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) in ciljem pod cestnim mostom v Podgori na desnem bregu Soče. Družabnost z nagrajevanjem bo potekala na sedežu KD Paglavec v Podgori.
PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485.
SLOVENSKA SKUPNOST IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta sklenila, da nudita pomoč za čimprejšnjo sanacijo škode, ki je nastala ob hudih nalivih v Sloveniji. Najbolj prizadeta je občina Desternik, kjer je 15. avgusta divjala močna nevihta s točo, ki je poškodovala veliko večino stanovanj -skih hiš in gospodarskih poslopij, prav tako so uničene poljščine, vinogradi in sadovnjaki. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Desternik -Slovenija«, na katerega lahko vsakdo daruje za pomoč oškodovanim prebivalcem občine Desternik.
URAD ATER v Ul. Verdi na vogalu z Ul. Roma v Tržiču bo septembra in oktobra odprt samo ob ponedeljkih med 9.30 in 12.30.
ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB -SOVODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija
-/
stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD Sovodnje v Sovodnjah koncert priznanih domačih ansamblov; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v Sovod-njah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day.
ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288).
0 Prireditve
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v
Gorici vabi vse kmetice in kmetiče, ki so obiskovali poletno središče Na kmetiji je lepo, njihove starše, nonote in prijatelje na zaključno veselico v petek, 5. septembra, ob 18. uri v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska Ul. 84.
»I GIORNI DELL'ARTE«: danes, 2. septembra ob 21. uri v občinskem parku v Zagraju prireditev »Cergoleide« ob 100-letnici rojstva Carolusa L. Cergo-lyja; 3. septembra ob 18. uri v občinski dvoraniv Zagraju prireditev »Dal Circolo del Magala«; 4. septembra ob 20.30 na trgu Garibaldi v Pierisu prireditev »Dal Circolo del Magala«; 5. septembra ob 20.30 v cerkvi v Škocja-nu prireditev »La pesca e i discorsi dei pescatori«.
»INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equilibri iz Gorice: 3. septembra, ob 21. uri scensko branje z naslovom »Il fortino della Si-gnora Emma«; 10. septembra, ob 21. uri film »Funny Games«.
ZDRUŽENJE EX BORDER prireja ob 23. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica praznik kulture z naslovom »Care_Cassandre« danes, 2. septembra, ob 18.45 v goriškem gradu. Prisotna bosta kitajski pesnik Yang Lian in kitajska pisateljica Yo Yo (Liu You-hong).
Mali oglasi
DVA PSIČKA mešančka, majhne rasti (samček in samička ) iščeta dobrega gospodarja. Tel.: 0481-78154 (ob večernih urah) ali 347-1243400.
KLAVIR ZIMMERMEN prodam. Tel.: 339-4484763 v večernih urah.
KUPIM KNJIGE za 1. razred klasičnega liceja (IV gimanzija) Trubar v Gorici; tel. 00386-31375412.
PRODAM NEPREMIČNINO v ul. Pe-trogalli, ob slovenski meji, potrebno obnove, sestavljena iz 3 stanovanj (skupno 200 kv. metrov), 2 garaži in vrt (150 kv. metrov). Tel.: 348-2230840 (Svetlana) in 393-5749234 (Enrico).
PRODAM krompir. Klicati ob uri kosila na tel. 0481-78066.
Pogrebi
DANES V KRMINU: 9.30, Luciano Bru-mat iz goriške splošne bolnišnice v cerkvi in v Videm za upepelitev; 17.00, Hema Kristančič vd. Sirk na domu pri Subidi.
^ Mirno nas je zapustila
Hema Kristančič vd. Sirk
Žalostno vest sporoča družina
Pogreb bo danes, 2. septembra ob 17. uri v domači hiši pri Subidi.
Namesto cvetja darujte za obnovo cerkve pri Subidi.
/
LJUBLJANA - V soboto v parku Tivoli od 10. do 18. ure
Lunin festival s celo vrsto prireditev je pravi praznik otrok
Na obisk prihaja Lunin festival, ki je pravi praznik otrok. 2. Lunin festival bo potekal v soboto, 6. septembra v parku Tivoli v Ljubljani. Začel se bo ob 10. in bo trajal do 18. ure. Odvijale se bodo številne predstave, koncerti, delavnice, športne aktivnosti in še kaj. Brez posebnosti ne gre, zato so organizatorji festivala Zavod Fest in Temma-X d.o.o. pripravili Lunino mesto, v katerem bodo otroci s starši in skrbniki lahko gradili malo mesto, predvidene pa so tudi bogate nagrade. Tudi letos bo v sodelovanju z Bi-baleze.si, ZPMS, Radiom Center in UnikaToy potekala humanitarna akcija. Vse prireditve so brezplačne!
V idiličnem okolju parka Tivoli se bo dogajanje pričelo ob 10. uri z uradno otvoritvijo pravljične dežele, do 18. ure pa se bo zvrstila vrsta atraktivnih aktivnosti s številnimi pravljičnimi junaki. Organizatorji bodo ustvarili čudovito mesto, ki bo segalo po travnikih, zelenicah in drugih po-
vršinah parka Tivoli. Motivi so otroške pravljice, pravljični liki in marsikaj, kar osrečuje naše malčke. Nekoliko več pozornosti bodo letos posvetili podobi festivala, zato bodo na festivalu različna mesta z različnimi bitji in z različnimi dejavnostmi - tako Maček Muri z vrečami soli kot tudi Zlatolaska, Muca Copatarica s svojimi šiviljskimi delavnicami in še mnogo tega. Na voljo bodo številna prizorišča: Glavni oder, Dežela Zlatolaske in treh medvedov, Delavnica Muce Copatarice, Mačje mesto, Dežela lučke, Lunina zastavljalnica, Lunin Piknik, Dežela športa, Eko dežela in druga.
Tudi letos bo potekala humanitarna akcija, na kateri bodo organizatorji s pomočjo obiskovalcev in drugih zbirali sredstva za otroke iz socialno ogroženih družin, letos v sodelovanju s pokrovitelji Bibaleze.si, ZPMS, Radiom Center in UnikaToy. Z zbranimi sredstvi bodo otroci iz socialno ogroženih družin lahko šli na je-
senske počitnice. Zato je odprta humanitarna linija 090 93 30 93 Zveze prijateljev mladine Slovenije. S klicem boste prispevali 1,25 EUR. Lani so počitnice omogočili 47 otrokom, letos pa organizatorji upajo, da jih bodo s humanitarno pomočjo osrečili še več.
Ker na Luninem festivalu brez posebnosti ne gre, so organizatorji pripravili posebno kreativno zabavo za celo družino - LUNINO MESTO! Na tekmovanju bodo otroci in njihovi starši lahko pokazali svoje spretnosti in iznajdljivost z gradnjo domišljijskega mesta. Idejni vodje tekmovanja so otroci, medtem ko starši pomagajo pri izvedbi. Za prva tri mesta so pripravili prav posebne in bogate nagrade!
Več informacij je na www.lunin-portal.si.
V primeru slabega vremena bo Lunin festival v nedeljo, 7. septembra ali v soboto, 13. ali v nedeljo 14. septembra.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Danes, 2 septembra ob 21.00 / Lutkovni festival »Puppet festival« prva izvedba predstave priznanega Francesca Tullia Altan - Olivia Paperina. ŠEMPOLAJ
Dvorišče osnovne šole
V	sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu.
_SLOVENIJA_
VOGRSKO
Prireditveni prostor
V	četrtek, 4. septembra ob 20.30 /
Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA
Kosovelov Dom
V	četrtek, 18. septembra ob 20.00 /
Gledališka skupina TŠKD Urbanščica - Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Furlan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gom-
bač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup.
GLASBA
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov Dom
Danes, 2. septembra ob 20.00 / Koncert skupine Uršula Ramoveš in fantje z jazbecove grape.
V	četrtek, 25. septembra ob 19.00 / Glasbeno-plesni projekt Healing Heating.
KOMEN
Cerkev sv. Jurija
V	soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič.
DUTOVLJE
Pomladna dvorana
V	soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand.
■ KOGOJEVI DNEVI
Petek, 5. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / V spomin na skladatelja O. Messiaena -ob stoletnici rojstva: Rok Zgonc - violina, Jože Kotar - klarinet, Igor Mitro-vic - violončelo in Mojca Pucelj - klavir.
Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja.
Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle.
Petek, 19. september ob 20.30, Kanal
PRIREDITVE
ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo.
Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent.
Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo.
Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir.
Nedelja, 19. oktober ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir.
Četrtek, 30. oktober ob 20.30, HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka.
Četrtek, 6. november ob 20.30, Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent.
■ Tartini festival
Piran in Slovenska Istra
23.08. - 13.09.2008.
V soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja.
Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi:
Jutri, 3. septembra, Križni hodnik Mi-noritskega samostana, Piran / Maud Lovett - violina in Frédéric Lagarde -klavir (Francija).
V	petek, 5. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Tja-ša Zadravec - rog in Anja Gaberc - harfa (Slovenija).
V	ponedeljek, 8. septembra, Trg 1. maja, Piran / Tartini Junior: Koncert pod Zvezdami (Slovenija).
V	sredo, 10. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Az-zolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi - kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija).
LJUBLJANA
Hala Tivoli
4. in 5. septembra / Mehiška skupina Rebelde bodo odigrali v Hali Tivoli. Oba večerna koncerta sta že razprodana. Za popoldanski koncert 5. septembra pa je na voljo še nekaj vstopnic.
Križanke
V	četrtek, 4. septembra / Goran Bre-govic z Orkestrom za poroke in pogrebe.
Cankarjev dom
V	petek, 5. septembra ob 20.00, Linhartova dvorana / Marko Hatlak & Funtango. Marko Hatlak - harmonika, Bojan Cvetrežnik - violina, Sašo Voll-maier - klavir, Andrej Pekarovič - kitara in Piero Malkoč - kontrabas.
AKC Metelkova mesto
Danes, 2. septembra ob 20.0 / Letni oder Gala hale: Ez3kiel
Jutri, 3. septembra ob 22.00 / Klub Gromka. Skupine: Arabot (Norveška), Schnaps in Polona & Suzana.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevic: do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'Italia era già qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto.
Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com.
Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN
Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«.
SESLJAN
Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12.
oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA
Kulturni dom: do petka, 5. septembra je na ogled razstava z naslovom »Na Bonomovem domu - Incontrando Pie-tro Bonomo«, ki so jo pripravili ob Trubarjevem letu, dijaki Državnega znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta. Urnik galerije: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami.
Torek, 2. septembra 2008
Kulturni center Lojze Bratuž: do 12.
septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo.
V	bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904.
CODROIPO (VIDEM)
V	Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure.
_SLOVENIJA_
KOPER
Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
V	Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«.
V	Galeriji pri Valetovih od 5. septembra do 12 oktobra so na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna -Brje pri Komnu 2008«
Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Narodna galerija (Cankarjeva 20): do
8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«.
Slovenski etnografski muzej:od 12. septembra do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFO-NIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«.
VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00.
/	ŠPORT	Torek, 2. septembra 2008	16
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
NOGOMET - S prvega gostovanja se Tržačani vračajo s točko
Allegretti s prostim strelom rešil povprečno Triestino
Bari zadel po šestih minutah, Triestina 15 minut pred koncem - Velike težave zlasti v napadu
Bari - Triestina 1:1 (1:0)
STRELCA: Volpato v 6.; Allegretti v 31.dp.
BARI (4-4-2): Gillet; Parisi, Esposi-to, A.Masiello, Galasso; S.Masiello (32.dp Kamata), Gazzi, Donda, Rivas (41.dp De Pascalis); Volpato, Barreto (37.dp Caputo). Trener: Conte.
TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 5,5; Cacciatore 5,5, Petras 5, Minelli 6, Rullo 5; Tabbiani 6, Piangerelli 5,5, Allegretti 6,5, Testini 5,5; Eliakwu 5,5, Della Rocca 5. Trener: Maran.
SODNIK: Marelli iz Coma 6; OPOMINI: Cacciatore, Parisi, Esposito; GLEDALCEV: 13.000.
V lanski sezoni je večkrat Triestino rešil pred polomom Granoche, vlogo rezervnega rešitelja pa je imel Allegretti. Poškodovani urugvajski napadalec tokrat seveda Triestini ni mogel pomagati, tako da je moral kapetan stopiti v ospredje. S čudovitim, neubranljivim prostim strelom je 15 minut pred iztekom srečanja premagal Gilleta in tako, z edinim strelom Triesti-ne proti vratom v drugem delu srečanja, omogočil Tržačanom, da so se iz Barija vrnili s točko. A po prikazani igri je nagrada nedvomno prevelika. Triestina je pokazala res premalo - zlasti v drugem polčasu je bil Bari objektivno boljši tekmec. Malo igre po pasovih (le Tabbiani si zasluži pozitivno oceno), slaba uigranost napadalcev, pomanjkanje iznajdljivosti na sredini. Nekako kot juha brez mesa: neokusna.
Igrišče na stadionu San Nicola je bilo v takem stanju, da bi se verjetno tudi pri nas dobro znana družina Debelis sramovala, ko bi bila njihova njiva taka. V B-li-gi so se veselili pogodbe, ki omogoča neposreden prenos tekem, vendar je res sramota, da morajo ljudje preko ekrana gledati zelenice v tako obupnem stanju. Se-
Kapetan Allegretti je v Bariju potrdil, da je ta čas eden najboljših izvajalcev prostih strelov v Italiji
kroma
veda številne luknje niso pozitivno vplivale na igro, saj se je število zgrešenih podaj povečalo tudi zaradi nepredvidljivih odbojev žoge.
V postavi Triestine so bili le štirje novi obrazi v primerjavi z lansko sezono. Vrata je branil Agazzi, na desnem obrambnem pasu je igral Cacciatore, na levem Rullo, v napadu Eliakwu. Slednji sicer ni pravi novi obraz, saj je za Triestino pred dvema sezonama že igral. Vezno vrsto pa so sestavljali sami stari znanci (kar se je v igri tudi poznalo, bi lahko nekdo pikro dodal).
Igra je bila dokaj odprta, po samih šestih minutah pa je Triestina že drago plačala napako obrambe. Po kotu Donde je Agazzi neodločeno stal kake tri metre od
gol-črte, medtem ko je Petras pozabil na Volpata, ki je lahko skoraj neoviran skočil in premagal tržaškega vratarja. Prejeti gol je najbrž prekrižal račune Marana in njegovih varovancev, ki so morali nasprotnika takoj zasledovati. Nevarne priložnosti pa so ustvarjali z veliko težavo, saj sta bila Eliakwu in Della Rocca v napadu preveč osamljena, premalo pa je bilo tudi pobud na pasovih. Še najbolj nevarna je bila Triestina v 17. minuti, ko je Tabbiani lepo podal proti sredini kazenskega prostora, a tako Eliakwu kot Della Rocca sta zamudila stik z žogo. V 36. minuti pa Eliakwu-ju ni uspelo izkoristiti lepe podaje Alle-grettija, saj ga je branilec zadnji trenutek zaustavil.
V drugem polčasu je Triestina popolnoma odpovedala. Ustvarila ni niti ene prave priložnosti za gol, medtem ko je bil Bari vsaj trikrat nevaren, po zamenjavi Del-la Rocce (slabo) s Figolijem pa se je poškodoval Eliakwu, tako da je svoj krstni nastop opravil še mladi Ardemagni. Nova dvojica napadalcev pa je delovala popolnoma neusklajeno, tako da bi se Triestina lahko dokopala do gola le z neko atraktivno potezo posameznika. In na srečo imajo Tržačani za izvajanje prostih strelov na razpolago pravega mojstra.
Top: Do 75. minute bi bilo res težko izbrati igralca Triestine, ki bi si zaslužil nagrado najboljšega, a izvrstno izveden prosti strel Allegrettija je odpravil vse dvome.
Flop: Veliko več smo si pričakovali od Rulla, Rivas pa ga je kar trikrat tako izigral, da ga je Maran moral zamenjati z Mi-lanijem.
Včeraj pa je bil tudi zadnji dan prestopnega roka in tudi pri Triestini so bili dejavni. Tržaški klub je posodil Bologni bočnega vezista Davida Marchinija, s čimer je ugodila želji 26-letnega igralca, da bi spet nastopal v A-ligi. Zadnji dve sezoni je namreč igral v Caglairiju, skupno pa v najvišji ligi zbral 18 nastopov in dosegel tri gole. Zaradi spora s soigralcem Foggio so ga izgnali z moštva. V popoldanskih urah pa je k Triestini prestopil 31-letni srednji branilec Marcello Cottafava, ki je v prejšnji sezoni igral za Lecce, v preteklosti pa je nastopal tudi v A-ligi. (Iztok Furlanič)
VRSTNI RED: Livorno, Albinoleffe, Mantova, Grosseto, Ascoli, Piacenza in Sa-lernitana 3, Ancona, Brescia, Bari, Empo-li, Triestina, Rimini in Parma 1, Pisa, Cit-tadella, Sassuolo, Vicenza, Avellino, Fro-sinone in Modena 0, Treviso -2.
PRIHODNJI KROG (7.9.): Triestina - Avellino.
A LIGA DAN POTEM
Ko bi Udinese imel riazor...
Dimitrij KriZman
Glede na nedeljski uvod v novo nogometno sezono sem seveda dolžen najprej poročati, kako se je iztekla uvertura španske Lige, ki je, prav tako kot italijanska, postregla s kopico presenečenj. Ogled tekme med domačim Deportivom in Real Madridom je bil predvidena uspešnica. Le kako ne? Do sedmih popoldne ležiš na plaži (sonce v La Coruni zahaja poldrugo uro kasneje kot pri nas...), nato si privoščiš hobotnico po galjesko in odhitiš na stadion, ki je od plaže oddaljen slabih dvesto metrov. Niti zasoljene cene vstopnic ne sprožijo najmanjsega obžalovanja: na stadionu, ki je kot so najlepši stadioni v najlepših pravljicah, je spektakel še lepši. Sprašujem pa se, kako si lahko Španci kar tako privoščijo odšteti najmanj 40 evrov, ko pa je njihov standard vendarle nižji kot v Italiji?! Odgovor je preprost: zato, ker je ponudba kakovostna!
No, medtem ko je Barcelona izgubila proti Numancii in je Real Madrid položil orožje na zanj zakletem Riazor-ju, se je vseeno za odtenek bolje godilo italijanskim "velikim" kolegom. Niti eden od udeležencev Lige prvakov ni zmagal, Milan pa je celo nadaljeval v klavrnem slogu lanske sezone. Ker slepo (preslepo?) zaupam Mourinhu, se najbolj bojim, da je najbolj narobe z Romo. Za Tottija se mi dozdeva, da je odpel
svoj labodji spev in bo težko dosegel raven izpred par let. Predvsem pa ne vidim prave logike v nakupu mnogih igralcev in niti enega pravega napadalca. Juliu Baptista ne morem oporekati kakovosti, a kaj ko bi Roma potrebovala pravo špico. Ja, prav tako kot je Gi-lardino, ki se je že s predkolom Lige prvakov in prvim kolom prvenstva izkazal za posrečen nakup Fiorentine. Popolnoma druga pesem je seveda Milan. Celo tu v Španiji, kjer Milan zelo cenijo, ker sta od njega Real Madrid in Barcelona vsakič dobila počtene zaušnice, so nekoliko zaprepaščeni nad dogajanjem v taboru rdeče-črnih. Ševčenko? Senderos? Ronaldinho? Trojica spada v kategorije izgubljenih, nedoraslih oziroma pretežkih, čeprav je Ronaldinho celo presenetljivo solidno igral.
Za konec še skok k Udineseju, ki sem ga že primerjal z Deportivom. Ekipi iz La Corune je sicer enkrat celo uspelo osvojiti prvenstvo, dvakrat pokal, zaigrati v polfinalu Ligi prvakov. a vendarle. Na stadionu v La Coruni je velikanska večina navijala za domače, malenkost ljudi pa za Madrid. Ko igrajo v Vidmu Juve, Milan in Inter je razmerje precej različno. In če zaključim: najbolj omejujoči dejavnik pri morebitnem nadaljnjem vzponu Furlanov je prav njihov stadion in s tem povezan skromen obisk tekem. (dimkrizman@gmail.com)
OP ZDA: Srebotnikova izločena
NEW YORK - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik, ki je v 3. krogu OP ZDA z zmago nad tretjo nosilko Rusinjo Svetlano Kuznjecovo pripravila lepo presenečenje, je končala nastope med posameznicami v osmini finala. Tako kot na OP Francije je bila tudi tokrat zanjo premočna Švicarka Patty Schnyder, ki je slavila zmago s 4:6, 6:3 in 6:3. »Tokratni dvoboj s Schnyderjevo je bil kljub vsemu boljši kot tisti v Parizu, saj mi hitrejša podlaga bolj ustreza. Igrala sem napadalno, zalomilo pa se je pri servisu, ki mi nikakor ni šel,« je po porazu povedala Srebotnikova. V četrtino finala so se uvrstile tudi Jelena Jankovič (št. 2), Sybille Bammer (29) in Jelena Dementijeva (5).
Med moškimi se je štirikratni branilec naslova Švicar Federer zlahka uvrstil v osmino finala. Drugi nosilec je gladko s 6:3, 6:3 in 6:2 odpravil Čeha Štepaneka, medtem ko je imel tretji nosilec in lanski finalist Srb Dokovič precej več dela, a je po skoraj štirih urah igre s 6:7 (9), 7:5, 6:4 in 7:6 (0) premagal 19-letnega Hrvata Čiliča.
KOLESARSTVO
Boonenu 3. etapa Vuelte
CORDOBA - Belgijec Tom Boonen je zmagovalec tretje etape kolesarske dirke po Španiji. Kolesar Quick Stepa je v ciljnem sprintu 168,6 kilometra dolge preizkušnje med Jaenom in Cordobo ugnal Italijana Danieleja Bennatija, tretji pa je bil Nemec Erik Zabel. Vodstvo v skupni razvrstitvi je prevzel Ben-nati, ki si je veliko bonitetnih točk prikolesaril na letečih ciljih. Gorazd Štangelj si je spet privoščil precej »zamude«, tokrat je ciljno črto prečkal kot 134. in devet minut in pol za Boonenom. Skupno je na 155. mestu s kar 19:53 minute zaostanka.
PO NEMČIJI - 30-letni Italijan Leonardo Bertagnolli je zmagovalec tretje etape dirke po Nemčiji, ki šteje za točke ProToura. Slovenec Janez Brajkovič (Astana) je bil deseti, v skupni razvrstitvi pa je na tretjem mestu (+0,20).
QUARESMA - Portugalski reprezentant, 24-letni Ricarda Qua-resme se je za 18,6 milijona evrov odškodnine iz Porta preselil v Inter, Inter pa je v Porto poslal 20 letnega Vitorja Huga Gomesa Passa oziroma Peleja. Quaresma je v Milanu podpisal štiriletno pogodbo.
BIGON KONČNO! - Interblock italijanskega trenerja Alberta Bigona je v 1. slovenski nogometni ligi vendarle prebil led. V zaostali tekmi 7. kroga je s 3:1 premagal drugo uvrščeno Nafto Lendava.
PEŠIC - Košarkarski klub Crvena zvezda je podpisal enoletno pogodbo s trenerjem Svetisla-vom Pešicem, sicer enim najuspešnejših srbskih košarkarskih strokovnjakov, ki je z Nemčijo (1993) in Jugoslavijo (2001) osvojil evropski naslov, z Jugoslavijo (2002) tudi svetovnega, z Barcelono pa domače prvenstvo, pokal in evroligo.
OPERACIJA - Zdravniške preiskave, ki jih je mlada slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec opravila v minulih dneh, so pokazale, da gre za težjo poškodbo desnega kolena. Štuhčeva ima namreč strgane prednje križne vezi, poškodovane pa so tudi stranske in meniskus. Za smučarko to pomeni, da je zanjo letošnja sezona že končana. Ze ta teden jo čaka operacija.
ZERIAL - Na državnem članskem in mladinskem prvenstvu v kajaku je Tržačan Michele Zerial, udeleženec OI v Pekingu, osvojil kar tri državne naslove, in sicer v K1 500, K1 200 in K2 200 m v dvojicah.
NEDELJSKI IZIDI
Milan KO
IZIDI 1. KROGA: Atalanta - Siena 1:0, Cagliari - Lazio 1:4, Catania - Genoa 1:0, Chievo - Reggina 2:1, Fiorenti-na - Juventus 1:1, Milan - Bologna 1:2, Roma - Napoli 1:1, Sampdoria - Inter 1:1, Torino - Lecce 3:0, Udinese - Palermo 3:1.
VRSTNI RED: Lazio, Torino, Udi-nese, Bologna, Chievo, Atalanta in Catania 3, Inter, Juventus, Napoli, Fioren-tina, Roma in Sampdoria 1, Reggina. Milan, Genoa, Siena, Palermo, Cagliari in Lecce 0.
PRIHODNJI KROG (14.9.): Bologna - Atalanta, Genoa - Milan, Inter -Catania, Juventus - Udinese, Lazio - Samp-doria, Lecce - Chievo, Napoli - Fioren-tina, Palermo - Roma, Reggina - Torino, Siena - Cagliari.
Doktor se je izenačil
z Giacomom Agostinijem
MONZA -Svetovno prvenstvo v
razredu motoGP je praktično odločeno. Valentino Rossi si je s tretjo zaporedno zmago 99-odstotno že zagotovil nov naslov svetovnega prvaka, saj njegova prednost pet dirk pred koncem znaša 75 točk, končno slavje pa bi mu lahko preprečil le kakšen padec in poškodba. Za Rossija, sedemkratnega svetovnega prvaka, je bila to že 68. zmaga v najmočnejšem razredu, s čimer je izenačil rekord rojaka Giacoma Agostinija. Spet mu je prišel na roko Casey Stoner, ki je vnovič padel, ko je bil v vodstvu.
V razredu do 250 ccm je zmagal Španec Alvaro Bautista (Aprilia), v razredu do 125 ccm pa je bil najhitrejši Madžar Gabor Talmacsi (Aprilia).
Loeb zmagovalec
AUCKLAND - Svetovni prvak Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec relija po Novi Zelandiji, 11. letošnje preizkušnje svetovnega prvenstva. Drugi je bil moštveni kolega Špa-
nec Danijem Sordom, Finec Mikko Hir-vonen (Ford), glavni tekmec Loeba za naslov, pa je bil po velikih težavah tretji.
Zmagoslavje veikana
BERLIN - Ruski »velikan« Nikolaj Valujev (2,13 m/144 kg) je osvojil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji po verziji WBA, potem ko je v Berlinu po 12 rundah po točkah premagal Američana Johna Ruiza. Valujev je tako vnovič prišel do naslova prvaka, ki ga je aprila leta 2007 izgubil proti Uzbekistancu Ruslanu Čagajevu.
Jerančičeva
dobro razpoložena
BUDIMPEŠTA - Slovenska dirka-čica Nina Jerančič je bila na dirkah prvenstva Ferrarri Challenge v madžarskem Hungaroringu dobro razpoložena. V prvi je zabeležila peto, v drugi pa celo drugo mesto in je tako v tekmovanju osvojila 31 novih točk.
/
ŠPORT
Torek, 2. septembra 2008
17
NAMIZNI TENIS - 25. jubilejni turnir
Pokal Kras že tretjič dvignile Hrvatice Duge Rese
Eva Carli (Kras) z Genovo na 4. mestu, Kras ZKB pa sedmi - Organizacija brezhibna
V nedeljo se je v športno-kultur-nem centru v Zgoniku zaključila jubilejna 25. izvedba Pokala Kras. Že tretjič zapored je zmaga tridnevnega turnirja pripadla hrvaški ekipi Duga Resa, ki v finalni fazi potrdila vlogo favorita. Drugo mesto je osvojila slovaška ekipa Topolčany, tretje pa so bile Čehinje iz Breclava. Krasovka Eva Carli, ki je priložnostno nastopala za Genovo, je s solidno predstavo osvojila končno četrto mesto. V konkurenci desetih ekip je bil Kras ZKB sedmi: »Naše igralke, Yuan Yuan, Martina Mi-lič in Mateja Crismancich niso igrale najbolje, saj formo šele stopnjujemo. Še mesec dni nas loči od začetka prvenstva,« je nastope krasovk ocenila športna direktorica Sonja Milič. »Verjamem pa, da je bilo 5. mesto dosegljivo, saj nam je edini poraz v finalnem delu ušel za las. Zagrebčanke, proti katerim smo izgubili s 4:2, bi namreč lahko premagali, saj sta dve tekmi bili povsem izenačeni in sta se zaključili šele po petih nizih. Zmanjkalo je nekaj borbenosti,« je pojasnila Miličeva.
Mednarodni turnir v Zgoniku pa je nasploh uspel. V treh dneh so vse igralke odigrale sedem tekem na visokem tehničnem nivoju: »V primerjavi s prejšnjimi izvedbami pokala je bil letošnji zelo izenačen. Veliko tekem se je zaključilo šele po šestih nizih,« je podala ugotovitev Miličeva, ki je potrdila, da sta letos tudi zadnji dve uvrščeni ekipi, Izola in Vrtojba, prikazali kakovostnejšo igro.
Vse nastopajoče ekipe letošnje 25. izvedbe Pokala Kras
kroma
Po jutranjih finalnih nastopih so v Zgoniku slavnostno podelili pokale in kolajne. Pokal sta prejeli tudi najboljši igralki turnirja, Kitajko Xue Han in Ivano Malobabič (obe Duga Resa). Nagrado je prejela tudi najmlajša igralka turnirja Sara Mikac iz Duge Rese.
Izidi: od 1. do 4. mesta: Duga Resa (Hrv) - Genova 4:0, Breclav (Cze) - Topolčany (Svk) 3:3; Duga Resa
(Hrv) - Breclav (Cze) 4:2, Topolčany (Svk) - Genova 4:2; od 5. do 8. mesta: Kras ZKB - Tis Zagreb 2:4 (Yuan - Ma-gličic 3:0, Milič - Sesar 1:3, Crismancich - Poljak 1:3, Milič - Magličic 2:3, Yuan - Poljak 3:1, Crismancich - Sesar 2:3), Brasil - Angby 2:4, Kras ZKB -Brasil 3:3 (Yuan - Murashige 3:0, Mi-lič - Marinic 0:3, Crismancich - Ieki-zumi 1:3, Milič - Murashige 1:3, Yuan
NOGOMET - Prvi krog italijanskega in deželnega pokala
Izkupiček je zadovoljiv
Zmagali so Kras in Vesna, Breg in Zarja Gaja, izenačili pa sta Sovodnje in Breg - Prihodnji krog v nedeljo, 7.9 ob 16.00
Štiri zmage, dva remija in dva poraza: tak je bil skupen izkupiček ekip naših društev, ki so po poletnem premoru spet privabile na zelenice nogometne navdušence. Drugi krog italijanskega oz. deželnega pokala bo v nedeljo ob 16.00.
Italijanski pokal
Po sobotnem porazu Juventine sta ostali dve ekipi, ki bosta letos nastopali v promocijski ligi, vknjižili prvo zmago. Kras je proti Trieste Calcio zmagal kar s 3:1: »Prva tekma je bila kot vedno neznanka, naposled pa smo se izkazali in zasluženo osvojili zmago. Edina temna točka srečanja je bil drugi del, ko smo kljub številčni premoči in prednosti dveh golov igrali bolj površno,« je ocenil nastop svojih varovancev trenerji Krasa Alessandro Musolino. Kras je edini gol utrpel prav v drugem polčasu, ko so bili nasprotniki v desetih zaradi izključitve Guli-ca. Trener je pohvalil predvsem Bernabeia (avtor drugega gola) in Tomizzo.
V	Križu je Vesna premagala San Lui-gi z 1:0: »Zelo smo zadovoljni z doseženim rezultatom,« je bil navdušen trener Marco Della Zotta: »Odločilen je bil pristop igralcev, ki je bil brezhiben. Igrali so zelo samozavestno. S tehničnega vidika pa smo bili bolj površni.« Kriška ekipa je edini zadetek dosegla v prvem polčasu s Petrom Carlijem, ko je imela nasploh največ priložnosti, v drugem delu pa je igra slonela predvsem na obrambi, saj je San Luigi igral kar s štirimi napadalci. Trener je posebej pohvalil igro Chebra, Venturinija in Carlija ter celotno obrambno vrsto.
Izidi: Skupina M: Vesna - San Luigi 1:0 (1:0) Strelec: 30. Peter Carli; Juventina - Pro Gorizia 0:1. Skupina N: Kras Koim-pex - Trieste Calcio 3:1 (1:0) Strelci: 40. Kne-ževič, 55. Bernabei, 85. Pohlen; Ponziana -Muggia 0:2. Prihodnji krog (7. 9. ob 16.00): San Luigi - Juventina, Pro Gorizia - Vesna, Muggia - Kras Koimpex.
Deželni pokal - 1. amaterska liga
V	prvem krogu deželnega pokala 1. amaterske lige je Sovodnje proti San Lorenzu izenačilo (1:1), oba gola pa sta padla v dru-
Primorje je na Opčinah slavilo zmago
gem delu: »V prvem polčasu je bila igra do-padljiva, v drugem pa je bila predstava obeh ekip na nižjem nivoju. Vplivali sta predvsem utrujenost in vročina,« je pojasnil predsednik Zdravko Kuštrin. Sovodenjska ekipa je ustvarila več priložnosti za gol, a jih ni znala izkoristiti. Dobro je zaigral kolektiv, razigrana pa sta bila predvsem Alan Rešič in Sandi Kogoj. Rezultat je nasploh dober, saj San Lorenzo sodi med ekipe, ki ciljajo na napredovanje in ponoven povratek v promocijsko ligo (lani je ekipa izpadla, op. a.).
Primorec pa se je ostal proti Domiu praznih rok. »Vse do končnice drugega polčasa sta si bili ekipi povsem enakovredni, v zadnjih minutah pa smo popustili,« je povedal predsednik Primorca Darko Kralj. Gola Domia sta padla v 88. in 91. minuti. »Videti je bilo, da so nasprotniki kondicij-sko bolje pripravljeni, mi pa treniramo samo teden in pol. Naša igra je bila še raztrgana: ni bilo še prave povezave med obrambo in napadom, veliko je bilo tudi zgrešenih podaj,« je še dodal predsednik. Domio je nasploh mlada ekipa, ki pa nima višjih ciljev v letošnjem prvenstvu.
Izida: skupina H: Sovodnje - San Lorenzo 1:1 (0:0) Strelec: 60. Rešič; Medea -
kroma
Varmo (3. 9.). Skupina N: Domio - Primorec 2:0 (0:0). Izključen: Caldel; Costalunga - S. Giovanni 2:3. Prihodnji krog (7.9. ob 16.00): Medea - Sovodnje, Primorec - Co-stalunga.
2. amaterska liga
Ekipe naših društev v 2. amaterski ligi so v prvem krogu povsem zadovoljile. Pri-morje in Zarja Gaja sta v gosteh slavili zmago z enakim izidom (1:0), Breg pa je v Dolini izenačil (1:1:).
Za pravo presenečenje je poskrbela proseška enajsterica. Kljub mnogim spremembam v igralskem kadru so primorjaši igrali povezano, v obrambi pa zelo konkretno. Opicina spada namreč v krog ekip, ki bi se morale boriti za uvrstitev v končnico za napredovanje. Le v napadu imajo rde-če-rumeni veliko vrzel, ki pa jo bo potešil novi nakup David Fratnik, ki še okreva po poškodbi. Dobro sta igrala mlada Čok in Tuc-cio ter vratar Busan.
Tudi prvi nastop Zarje Gaje je bil zelo soliden: »Rezultat je pravičen. Napadalci so imeli sicer še druge priložnosti, a jih potem nismo izkoristili. Opazna pa je bila do-kajšnja utrujenost, saj so igralci v polnem pri-
GORSKI TEK
Tadej Pivk prvi tudi v Forniju
Šestindvajsetletni gorski tekač Tadej Pivk, Slovenec iz Žabnic iz Kanalske doline in član kluba Aldo Moro iz Paluzze, je svoji doslej najboljši sezoni dodal še en uspeh. V nedeljo je v kraju Forni di Sopra osvojil 4. gorski tek Sky race Dolomitov -Truoi dai Sclops. 23 kilometrov dolgo progo z višinsko razliko 1.700 metrov (center Davost v Forniju, koča Pacherini, Forcella dell'Inferno, koča Giaf, Da-vost) je pretekel v 2 urah 1 minuti 9 sekundah, drugo uvrščenemu klubskemu tovarišu Matteu Piller Hoffer-ju, ki je rekorder proge, pa je zadal zaostanek 2,47 minute.
»Bilo je zelo soparno, zato sem tekel nekoliko počasneje kot bi sicer moral, če bi želel doseči rekord proge,« je na cilju povedal Pivk. Tekmovanja se je udeležilo kar 563 tekačev, od teh 90 žensk. Pivk, ki pozimi tekmuje v turnem smučanju, je julija letos osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v okolici Canazeia.
13 Obvestila
- Iekizumi 3:0, Crismancich - Marinic 3:2), Anbgy - Tis Zagreb 2:4; od 9. do 10. mesta: Iskra Vrtojba - Arrigoni Izola 3:3.
Končni vrsti red: 1. Duga Resa (Cro), 2. Topolčani (Svk), 3. Breclav (Cze), 4. Genova (Ita), 5. Tis Zagreb (Cro), 6. Angby (Swe), 7. Kras ZKB BCC (Ita), 8. Brasil, 9. Iskra Vrtojba (Slo), 10. Arrigoni Izola.
pravljalnem obdobju,« je povedal trener Giacomo Di Summa. Esperia sicer ni igrala v popolni postavi, pri Zarji Gaji pa so nastopili tudi igralci, ki so se na zelenice vrnili šele pred kratkim. »Doprinos vseh igralcev je bil dober, posebna pohvala pa gre Tu-lu in Gregoriju, ki sta po enoletni odsotnosti zaradi poškodbe dobro opravila svojo nalogo,« je podal oceno Di Summa.
Tudi trener Brega Davor Vitulič je bil z nastopom svojih varovancev zadovoljen: »Kljub odsotnosti nekaterih igralcev, ki so še na dopustu, smo igrali prepričljivo. V prvem polčasu smo prednjačili samo prvih 20 minut, nato pa so vajeti prevzeli nasprotniki. V drugem delu pa smo ritem diktirali mi,« je povzel nastop trener Vitulič, ki je bil zadovoljen tudi z odnosom vseh igralcev. Izkazala sta se predvsem mladi 19-le-tni Suttola in vratar Fini.
V naslednjem krogu bo v Dolini prvi nogometni derbi med Bregom in Zarjo Gajo (ob 16.00).
Izidi: skupina Q: Opicina - Primor-je 0:1 (0:1) Strelec: 22. Mania; Zaule Rabuiese (prost). Skupina R: Breg - Chiarbola 1:1 (1:0) Strelec: 55. Coppola; Esperia Anthares - Zarja Gaja 0:1 (0:0) Strelec: 71. Bernobi. Prihodnji krog (7.9. ob 16.00): Breg - Zarja Gaja, Primorje prosto.
3. amaterska liga
Mladost je proti Pro Farri izgubila priložnost, da bi svoje letošnje nastope začela z zmago. Pred domačimi navijači je izgubila z 2:0, čeprav je večji del srečanja bila povsem enakovreden tekmec. »Igrali smo dobro, a nam je v končnici vsake akcije nekaj zmanjkalo. Mogoče nekaj sreče,« je bilo žal trenerju Fabiu Sambu. Mladost je imela v obeh polčasih vrsto priložnosti, dvakrat pa je zadela vratnico. »Igrali smo v okrnjeni postavi, tako da sem imel na razpolago le 15 igralcev. Povrh pa je bilo zelo vroče,« je zaključil Sambo, ki je ugotovil, da je ekipa kot v lanski sezoni pomanjkljiva pri zaključevanju napada.
Izid: Mladost - Pro Farra 0:2, Sagrado - Poggio 1:1. Prihodnji krog (7.9. ob 16.00): Poggio - Mladost.
ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI obvešča, da se bo tečaj za otroke prvih treh razredov osnovnih šol pričel 22. septembra. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30.
TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah sprejema prijave za teniško šolo. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem in so začetniški ter nadaljevalni. Tel. na št. 389-8003486 - Mara.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na predstavitev dejavnosti za Športno leto 2008/09, v prostorih Zadružne Kraške Banke na Opčinah v ponedeljek,
8.	septembra, ob 20. uri. Na predstavitvi bo tudi možen vpis novih članov in potrditev lanskih članov.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM organizira tečaj aerobike, ki bo potekal v ponedeljkih (na Opčinah) in v četrtkih (pri Banih) od 20.15 do 21.30. Tečaj bo vodila prof. Petra Krizmančič. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 15.septembra na Opčinah, ob 20.15. Informacije na tel. št.: 346-1862697 Petra ali na info@cheer-dancemillenium.com.
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 7. septembra ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni!
ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE vabi vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Prvi trening bo v petek, 12. septembra ob 17.30 v telovadnici na Kon-tovelu. Med sezono bodo treningi ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Za vse informacije 349-8020952 (Deborah) in 338-5000643 (Martina).
AŠD POLET obvešča, da se bo intenzivni tečaj kotalkanja za začetnike začel 8. septembra ob 17.00. Informacije in prijave na kotalkališču v Repentaborski ulici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00 ali na tel. 339-1224161 (va-diteljica Mara).
KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra t.l. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob
9.uri,	prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej.
AŠD BREG obvešča, da bo prvi nogometni trening za cicibane in mlajše (od letnikov 1998 do 2003) danes, 2. septembra, ob 17. uri v športnem centru Silvano Klabian v Dolini.
NOGOMETNI KLUB KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke od letnika 1998 do 2003. Prvi trening bo jutri, 3. septembra 2008, ob 17.00 uri na športnem igrišču v Repnu. Za informacije lahko pokličete na telefonske številke: 328 0350533 - 335 5746234.
ŠD VESNA - Nogometna šola vabi vse dečke in deklice, ki radi brcajo žogo in so rojeni od januarja 1998 do decembra 2003, da se nam pridružijo. Za informacije pokličite na 3389344927, 3386400523 ali na 040220497.
18
Torek, 2. septembra 2008
DNEVNE NOVICE
BRUSELJ - Izredni vrh voditeljev Evropske unije
EU Rusijo svari pred zamrznitvijo pogajanj o novem partnerstvu
Bruselj od Moskve zahteva umik ruskih sil na položaje pred konfliktom z Gruzijo
BRUSELJ - Evropski voditelji so včeraj na izrednem vrhu v Bruslju Rusijo posvarili, da bo EU zamrznila pogajanja o novem partnerstvu med EU in Rusijo, če Moskva ne bo umaknila svojih sil na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom gru-zijsko-ruskega konflikta 7. avgusta. Pomembna prelomnica je sestanek 8. septembra v Moskvi.
Naslednji ponedeljek gremo v Moskvo in Tbilisi in ta datum je "izjemno pomemben" za nadaljnje odnose med EU in Rusijo, je po koncu vrha poudaril predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Če Rusija do tedaj ne bo umaknila svojih sil na položaje pred konfliktom, bo EU zamrznila pogajanja o novem partnerstvu, izhaja iz sklepov vrha. Sarkozy bo v Moskvo odpotoval s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Bar-rosom in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano. Rusijo bodo pozvali, naj dosledno uresniči sporazum v šestih točkah, ki med drugim predvideva umik ruskih sil na položaje, ki so jih zasedale pred začetkom konflikta 7. avgusta.
Sporazum o prekinitvi ognja med Gruzijo in Rusijo, imenovan sporazum v šestih točkah, je bil dogovorjen ob posredovanju Francije. Ruski in gruzijski predsednik Dmitrij Medvedjev in Mihail Sa-kašvili sta ga podpisala 12. avgusta, vendar je Rusija kmalu na to prekršila točko, ki določa, naj se o statusu Abhazije in Južne Ose-tije odloči v okviru mednarodnih pogajanj.
Medvedjev je namreč minuli teden podpisal odlok o priznanju Abhazije in Južne Osetije, prav tako Rusija še ni uresničila točke, ki opredeljuje umik njenih sil. Preostale štiri točke sporazuma predvidevajo: da se vsi vpleteni v konflikt odpovejo uporabi nasilja, dokončno prekinitev sovražnosti, neomejen dostop do humanitarne pomoči ter vrnitev gruzijskih sil na njihove "stalne položaje".
Evropski voditelji so se včeraj tudi dogovorili, da bodo kmalu pripravili mednarodno donatorsko konferenco za obnovo Gruzije po posredovanju ruskih sil v državi. Evropska komisija je po izbruhu krize za Gruzijo že namenila šest milijonov evrov, države članice pa še posebej devet milijonov evrov.
Francoski predsednik je včeraj zavrnil navedbe, da ima EU zvezane roke zaradi svoje energetske odvisnosti od Rusije. "Res je, Rusija je zelo pomembna za Evropo, a tudi Evropa je zelo pomembna za Rusijo," je poudaril.
"Ko gre za vprašanje energije, je lahko zadeva zelo uravnotežena, če bo EU enotna," pa je o tem včeraj menil sloven-
ski premier Janez Janša. "Kot EU potrebuje energente, tako Rusija potrebuje svoje trge. Evropskega trga ni mogoče nadomestiti z nobenim drugim, vsaj ne v kratkem času," je menil Janša.
Rusko priznanje Abhazije in Južne Osetije je bilo sicer pika na i v novem obdobju ohlajanja odnosov med Zahodom in Rusijo, ki so se nevarno zaostrili v začetku avgusta, ko so ruske sile zasedle gruzijsko ozemlje zaradi sporov v separatistični pokrajini Južni Osetiji. Novo realnost mnogi politični analitiki označujejo za drugo hladno vojno.
"Izredni vrh ni nekaj običajnega. Dejstvo, da je bil sklican, pomeni, da je situacija zelo resna," je pojasnil francoski predsednik. Razprava se bo nadaljevala na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU konec tedna v Avignonu. Ministri bodo predvidoma potrdili novo, raziskovalno misijo, ki jo EU namerava napotiti v Gruzijo, pričakovati pa je, da bodo tudi podrobneje govorili o pripravi donator-ske konference za Gruzijo in drugih ukrepih v pomoč državi. (STA)
Francoski predsednik Sarkozy bo čez teden dni v Moskvi
ansa
ALITALIA - Včeraj le izmenjava informacij
V četrtek začetek pravih pogajanj
Del omizja na sinočnjem »soočenju« med predstavniki sindikatov in vlade
ansa
SICILIJA - Tragedija na železnici
Vlak povozil delavca, ki sta delala na progi
CATANIA - Vest o grozoviti smrtni nesreči na delu je včeraj odjeknila s Sicilije. Vlak, ki pelje iz Pa-lerma v Catanio, je okrog 11. ure do smrti povozil 58-letnega delavca Fortunata Calabreseja, katerega je od upokojitve ločevalo samo še šest mesecev, ob njem pa tudi 35-letnega Giuseppeja Virgillita, ki bi se moral čez kak mesec poročiti. Uslužbenca italijanskih državnih železnic sta delala na tirnicah železniške proge pri kraju Motta Sant'Anastasia, v bližini Catanie. Uporabljala sta pnevmatični kladivi, zaradi česar sta imela na ušesih zaščitne glušnike.
Strojevodja ju je zagledal in potegnil zasilno zavoro, a bilo je prepozno. »Zakričal sem jima, naj se umakneta, a bila sta obrnjena na drugo stran in me nista slišala in niti videla,« je bilo pričevanje pretresenega strojevodje. Calabrese in Vir-gillito (oba sta bila iz okolice Cata-nie) sta v trčenju umrla v trenutku.
Državno tožilstvo iz mesta pod Etno je uvedlo preiskavo o odgovornosti za nesrečo, s preiskovanjem se ukvarja železniška policija. Na kraju so bili včeraj tudi karabinjerji iz Paternoja.
Tajnik Stranke komunistične prenove Paolo Ferrero je krivdo naprtil državnim železnicam: »To je prava narodna sramota. Upravitelji železnic stalno zmanjšujejo stroške s tem, da osnovne storitve poverijo zunanjim izvajalcem. Na ta način ogrožajo ravno svoje uslužbence.« Na pobudo ministra za prevoze Altera Matteolija je ministrstvo prav tako uvedlo preiskavo. Potem ko je svojcem obeh žrtev izrazil sožalje, je minister izrazil upanje, da bo preiskava kmalu pojasnila, ali je kdo odgovoren za to nesrečo. Notranjo preiskavo so uvedle tudi državne železnice, ki so v tiskovni noti navedle, da sta se delavca nahajala kakih 200 metrov daleč od gradbišča.
RIM - Za včerajšnje srečanje med predstavniki vlade in sindikalnih organizacij je vladalo veliko zanimanje, pričakovanega soočenja o usodi letalske družbe Alitalia pa ni bilo. Podtaj-nik pri predsedstvu vlade Gianni Let-ta je namreč uvodoma pojasnil, da se strani ne moreta pogajati o poslovnem načrtu: izredni komisar Fantozzi mora najprej dodobra preučiti stanje letalske družbe in oceniti ponudbe za njen odkup. Vsako nadaljnje soočanje so zato prenesli na četrtek, ko bodo sindikalni predstavniki in vlada ponovno sedli za mizo.
Naveza šestnajstih italijanskih podjetij, ki je ustanovila družbo »Com-pagnia aerea italiana«, s katero namerava odkupiti družbo Alitalia, naj bi svojo ponudbo predstavila v naslednjih urah. S poslovnim načrtom se bo skupno omizje sindikati-vlada začelo soočati v četrtek, »najkasneje v desetih dneh pa se morajo pogajanja zaključiti, saj je Alitalia v kritičnem stanju,« je opozoril minister za delo Maurizio Sacconi. Tako kritičnem, da bi po mnenju komisarja Fantozzija njena letala lahko kmalu ostala brez goriva. »Družbo pa moramo prodati, dokler je še živa.«
Sindikalisti so bili po včerajšnjem srečanju zmerno optimistični, premier Berlusconi pa je prepričan, da bodo morali na koncu sprejeti vladni predlog: boljših alternativ naj ne bi bilo.
Nova nesreča pri Cessaltu
BENETKE - Na odseku avtoceste A4, kjer je 8. avgusta izgubilo življenje 7 ljudi, je prišlo včeraj ob uri kosila do nove smrtne nesreče. Umrla sta voznik in sopotnik tovornjaka, ki je prevažal televizorje. Njuno vozilo je med krajema Cessalto in S. Dona di Pia-ve, v smeri proti Benetkam, trčilo v spredaj vozeč tovornjak (slednji je prevažal cement), kar je povzročilo požar. Policisti so ugotovili, da sta žrtvi 43-letni madžarski in 32-letni romunski državljan, uslužbenca nekega podjetja iz Budimpešte. Po prvih informacijah kaže, da sta nesrečo povzročila prehitra vožnja in nespoštovanje varnostne razdalje. Odsek je bil nekaj ur zaprt za promet, posegli so gasilci iz Mester, Trevisa in Portogruara ter prometna policija iz Vidma. Giorgio Santuz, predsednik avtocestnega podjetja Auto-vie Venete, je po dogodku izjavil, da so bili vsi njegovi pozivi voznikom, naj vozijo previdno, jalovi.
Divjanje
neapeljskih navijačev
RIM - Notranje ministrstvo je po posvetovanju z opazovalnico za športne dogodke (katero vodi bivši tržaški kvestor Domenico Mazzilli) pred nedeljsko nogometno tekmo Roma-Napoli ponudila navijačem gostov možnost, da kljub visoki stopnji nevarnosti izgredov vstopijo v stadion. Rezultat je bil katastrofalen, saj se je nasilje začelo že na železniški postaji v Neaplju, kjer se je velikansko dre-njanje pred vlakom za Rim izrodilo v nasilje, le-to pa se je nadaljevalo tudi na rimski postaji, na 20 mestnih avtobusih in pred stadionom. Pet navijačev so aretirali zaradi posedovanja eksplozivnih naprav in upiranja javnemu funkcionarju: včeraj so jih spustili na prostost, oktobra bo proces. Predsednik nogometne zveze FIGC Giancarlo Abete je izrazil željo, da podobni kriminalci ne bi imeli nikoli več vstopa v stadione. Maz-zilli je napovedal poglobljeno preiskavo zoper razgrajače, opazovalnica pa se bo skušala izogniti uvedbi posplošenih kazni, ki bi oškodovale predvsem »zdrave« navijače.
Muslimani začeli ramadan
KAIRO - Muslimani po vsem svetu so včeraj začeli sveti mesec postenja, ramadan. Njegov začetek v muslimanskem svetu spremljata občutek optimizma, ki mu botruje prenehanje nasilja na nekaterih najbolj vročih točkah, pa tudi zaskrbljenost spričo porasta cen hrane.
EVRO
i,462i $ -0,77
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
1. septembra 2008
valute
evro (povprečni tečaj) 1.9. 29.8.
ameriški dolar japonski jen	1,4621 157,72	1,4735 160,22 10 0714
kitajski juan ruski rubel Hanska krona	9,9797 36,0700 7,4569	36,2401 7,4580
Ual IjIVa M Ulla britanski funt	0,8116 9,4608	0,80500 9,4381
JVCUJKO M Ul la norveška krona	7,9635 24815	7,9435 24,735
LO Ka l\l Ul lu švicarski frank estonska krona madžarski forint rtoliski 7 At	1,6064 15,6466 237,70 3,3400	1,6164 15,6466 237,68 3,3508
UUMjM LlUL kanadski dolar	1,5585 1 7136	1,5510 1 7066
CIVJUaljM UUlul bolgarski lev romi m^ki	1,9558 3 5158	1,9558 3,5370
IUI i IU i iji\i i trv slovaška krona II1"0\/CKI ifac	30,335 3,4528	30,336 3,4528
IILUVJM I I LOJ latvijski lats ICKI rAal	0,7037 24011	0,7035 2,4071
Ula£.IIJjpJ ICal islandska krona ti irska lira	122,68 1 7315	122,35 1 7415
LUI jl\a lila hrvaška kuna	7,1400	7,1515
EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1. septembra 2008		
1 mesec	meseci 6 mesecev 12 mesecev	
LIBOR (USD) 2,4856 2,81 3,1125 LIBOR (EUR) 4,5081 4,9543 5,1556 LIBOR (CHF) 2,2516 2,7416 2,88 EURIBOR (EUR) 4,513 4,961 5,165		3,195 5,32 3,1633 5,325
■	ZLATO J ^ ■	(999,99 %%) za kg ^^^^^^ ■	18.173,04 € -83,21		
		
		
TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1. septembra 2008		
vrednostni papir	zaključni tečaj v €	spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 29,73 INITEDIII IDr»DA T3		+1,09
KRKA 1 1 IKA KOPER	89,45	-2,27 +0,47 +1 52
LUKA KOPER MERCATOR PETROL	55,32 221,34	-0,23
TELEKOM SLOVENIJE	506,97 230,58	-0,49 +0,62
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 77,02 DELO PRODAJA - CTni		-1,26
ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 77ÛÎ _L1		
NOVA KRE. BANKA MARIBOR 24,94 h/ll IMnTCCT		-0,40
KOMPAS MTS - - Mil/A		
PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA	77,40 27,54	+0,15
SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TCDh/IC r ATC7	660,00 660,00 391,45	-2,94 -1,82
ŽITO - -		
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 1. septembra 2008 -0,20		
delnica	zaključni tečaj v €	spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	2,152 6,56 18	+0,82 +1,16
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	13,05 1 788	-0,44 +0,08
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	6,74 1,273	-0,56 -1,10
EDISON ENEL ENI	6,285 21,92	+0,71 +0,16 -1 39
FIAT FINMECCANICA	11,06 18,43	+4,48
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM	19,33	+0,77 +2,04
GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO	22,7 4,458 3,717	-0,31 +2,37 +1 21
LOTTOMATICA \ MYOTT1CA	21,22 17 71	+0,86
LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA	4,95	+2,68 -0,40
PARMALAT PIREMI e C	9,65 1,874	-0,87 -0,58 +1 08
PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	0,467 26,09	-3,76
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	4,24 9,13 1 106	-0,54 +1,75 -0 18
TENARIS TERNA	18,21	-2,41
MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO	2,735 15,16	-0,36 -0,79 +0 16
MNIPOL	3,69 1,681	-1,41
■	SOD NAFTE J >> ■	(159 litrov) ^^^^^^ ■	111,18 $ -3,71		
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. septembra 2008		
indeks	zaključni tečaj	sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana	7.378,75 1 649 19	-0,02
sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	115,91	+0,67 -0,23
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Ranjaluka	3.494,41 1.512 70	-0,02 -0,46
DII\J, Dal IIa IUP. a FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd	3.065,92 1.362,99	-1,80 -0,36
DCICA 1 J, L>Ct_iylaU SRX, Beograd BIFX Sarajevo	796,44 3.412,98	-0,16 -0,51
Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	17.291,62 5.122,37	-0,40 -0,15
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	11.543,55 2.367,52	-1,47 -1 83
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn	1.282,83 1.344,865 6.421,80	-1,37 -0,18 -0,01
FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	5.602,80 5.602,80 4.472,13 3.574,29	-0,60 -0,23 -1 08
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.467,6 3.364,40	-0,72 -1 23
EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	12.834,18 3.344,53 20.906,31 2.325,14 14.498,51	-1,83 +0,00 +1,67 -3,01 -0,45
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 2. septembra 2008
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2008: Mali kraški mu-zikanti
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 6.30 6.45
10.15
11.30 11.40 13.30 14.10 14.55 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20
23.40 0.50
1.20
Nan.: Incantesimo Dnevnik, Cciss
Aktualno: Unomattina Estate (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato)
Film: Toto, Fabrizi e i giovani d'og-gi (kom., It, '60, i. Toto) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia Nan.: Don Matteo 5 17.10 Nan.: Cotti e mangiati Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena 22.55 Dnevnik Kviz: La botola
Pretty Woman (kom., ZDA, /90, i. R. Gere, J. Roberts) Dok.: Heritage
Aktualno: Speciale Cinematografico - Venezia 2008 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Rai Due
6.30 Dok.: Panama, un filo di terra tra
due oceani 6.45 Dnevnik - Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 10.00 Nan.: Otto semplici regole 10.20 Dok.: In Italia 10.35 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike
11.20 Dok.: Magazine sul Due 13.00 Dnevnik
13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume,
sledi Zdravje 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no
14.50 1.10 Nan.: Squadra speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.10 Nan.: La complicata vita di Christine
17.30 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska
napoved in Športne vesti 19.00 Risanke 19.10 Nan.: Friends 19.35 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11
20.25 Žrebanje lota 20.30 22.50 Dnevnik 23.05 Nan.: Supernatural
Rai Tre
6.00
8.05 9.05
Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Film: Sua altezza si sposa (glas., ZDA, /51, i. F. Astaire) 10.40 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-
mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra
14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna od.: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.10 Variete: Blob a Venezia 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: Million Dollar Baby (dram.,
ZDA, /04, i. C. Eastwood) 23.20 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano
23.55 Dok.: La stagione dei Blitz 0.45 Dnevnik - Vremenska napoved 0.55 Aktualno: Off Hollywood 2008
Rete 4
6.00
6.15 7.40 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.20 13.30 14.00
15.00 16.00 16.25
18.40 18.55 20.20 21.10
0.35
Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se-
condo voi
Nan.: Chips
Nan.: Quincy
Nan.: Charlie's Angels
Nan.: Miami Vice
Nad.: Bianca
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nan.: Carabinieri
Dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Sessione pomeridiana: Il
tribunale di Forum
Nan.: Siska
Nad.: Sentieri
Film: Alvarez Kelly (western, ZDA, '66, r. E. Dmytryk, i. W. Holden) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik - vremenska napoved Nan.: Renegade
Film: Covert One: Virus Mortale (tril., ZDA, '06, r. M. Jackson, i. S. Droff)
Film: Mutande pazze - Brividi, sesso e lividi di sucesso (kom., It, '92, r. R. D'Agostino, i. Monica Guerritore)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Mattinocinque (vodita B.
D'Urso, C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa)
13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Nad.: My life 15.55 Nan.: Una mamma per amica 17.00 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Nan.: Il sangue e la rosa 23.40 Nan.: Dirty Sexi Money
O Italia 1
6.05 Nan.: Zanzibar 6.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper
7.50 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik in vremenska napoved,
sledi Studio sport 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Hannah Montana 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition
20.45	Nan.: La vita secondo Jim
21.10	Nan.: Medici miei
23.00	Nan.: Un Ciclone in Famiglia 2
23.40	Oktagon: borilne veščine
^ Tele 4
7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30,
23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'età non conta 9.25 14.00 Dokumentarec o naravi 10.35 Nan.: Casa famiglia 12.45 Aktualno: Automobilissima.com 13.30 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.00 22.30 Glasb. oddaja: La grande
musica classica 15.15 Aktualno: Il meglio di...Giovani a
confronto 19.00 Aktualno: Scivolando sull'onda 20.00 Aktualno: Ratatouille 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Sketches (kom., '92) 22.40 Inf. odd.: Carnia, terra d'emozioni 23.30 Inf. odd.: Incontri al caffè de la Ver-siliana
LA
7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.05
17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 22.10 23.15 23.50
La 7
Aktualno: Omnibus estate Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: La sfinge d'oro (akc., It, '67, r. L. Scattini, i. A. Ekberg) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile
Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia
Nan.: Stargate SG-1
Dnevnik
Variete: Crozza Italia - Exsclusive Resničnostni show: S.O.S. Tata Adolescenti - Istruzioni per l'uso Nan.: Sex and the City Dok.. La storia proibita del '900 italiano
(T Slovenija 1
6.55 Kultura, sledi Odmevi
7.00 8.00, 9.00 Poročila
7.05 8.05 Dobro jutro
9.10 Igrana nan.: Na potep po spominu
9.35 Claude Aveline: O levu, ki je imel
rad samo jagode 9.55 Lutkovna nan.: Biseroga 10.10 Igrana nan.: Podstrešje 10.25 Zgodbe iz školjke 11.10 Dok. serija: Kronika morskih ljudstev
12.05 Večerni gost: Fran Šivic (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.30 Dok. odd.: Moja meja 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.10 Zlatko Zakladko 16.30 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 17.00 Novice, kronika, športne vesti in
vremenska napoved 17.35 0.25 Dok. odd.: Regijski park Snežnik
18.05 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Piramida
21.00 Dok. igrani film: Breze, morje in
neskončnost 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in
vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Zgodovina komunizma 0.05 50 let televizije 0.55 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik zamejske Tv
{T Slovenija 2
6.30	9.30, 1.20 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otroški infokanal
11.45	Dober dan, Koroška
12.15	Resnična resničnost
12.45	Dok. odd.: Dragonija - skrivnostna reka
14.10	50 let televizije
14.33	Sledi (odd. Tv Maribor)
15.00	Soočenje predsednikov strank
17.00	Glasnik (odd. Tv Maribor)
17.25	Mostovi - Hidak
18.00	Slovenija danes - regionalni program
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35 Primorska kronika 19.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila
20.00 Dok. nan.: Podobe 20. stoletja 20.30 Glas. dok. film: Mozartove kroglice
21.25 Vrhunci ang. nogometne lige 22.15 Dediščina Evrope 23.45 It. nan.: Napad na državo
Koper
13.45 14.00
14.20 14.35
15.50 16.20 17.00 17.30 18.00
18.35 18.40 19.00
19.25 19.55 20.25 21.00 21.30
22.15 22.30 23.00 23.45 1.20
11.30
12.00 18.00 18.45 19.00 19.55 20.20 20.30
21.30 22.00 22.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews
Film. Dekleta prihajajo (ZDA, '53, R. C. Binyon, i. B. Hope, A. Dahl) Sredozemlje Pogovorimo se o... Artevisione
Mladinska oddaja: Fanzine
Med valovi (program v slovenskem
jeziku)
Vremenska napoved
1.00 Primorska kronika
22.15 Vsedanes - TV dnevnik,
športne vesti
Slovenski magazin
Potopis
Srečanje z...
Dok. oddaja
Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego)
0.45 Vsedanes - TV dnevnik Biker Explorer Arhivski posnetki Folkest
Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani Mladi @ - a + e Pravljica (pon.) Spoznajmo jih (pon.) Epp
Kultura
Predvolilna soočenja strank - 5 okraj, Koper okolica Turizem in mi Asova gibanica Mi znamo
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D -kuhajmo z Emilijo; 12.00 Poti raziskovanja; 12.50 Združenje Esperantistov; 13.15 Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta Knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (20. del); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napo-vednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodi-stria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Torek, 2. septembra 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
V prihodnjih dneh bodo nad našo deželo pritekali šibki jugozahodni tokovi, ki bodo občasno bolj vlažni.Povečala se bo tudi labilnost ozračja.
BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.41
Dolžina dneva 13.13
LUNINE MENE
Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 20.25

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.32 najnižje -49 cm, ob 12.12 najvišje 52 cm, ob 17.32
najnižje -36 cm, ob 23.06 najvišje 22 cm. Jutri: ob 5.48 najnižje -37 cm, ob 12.32 najvišje 47 cm, ob 19.08 najnižje -33 cm, ob 24.39 najvišje 12 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........20 2000 m...........10
1000 m ..........18 2500 m............7
1500 m...........13 2864 m............5
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 8, po nižinah pa 7.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
^Spremenljivo oblačno bo z možnostjo kakšne plohe ali ne- Jutri in četrtek bo v zahodnih krajih zmerno do pretežno vihte še zlasti v popoldanskem času. Ob obali bo pihal oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine. Drugod bo šibek do zmeren jugozahodnik.	povečini sončno. Pihal bo jugozahodni veter.
NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 10)5 627 B410 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica 4 b. tel.: + 38« 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO
NEURJE - Zaradi nevarnosti evakuirali dva milijona ljudi
Orkan Gustav pred udarcem na New Orleans
V nedeljo je orkan Gustav razdejal in poplavil zahodni del Kube, kjer je poškodoval mnoge hiše in onemogočil oskrbo z elektriko, vodo in plinom
NEW ORLEANS - Orkan Gustav je v noči na ponedeljek preko Mehiškega zaliva dosegel obalo ameriške zvezne države Louisiane in začel s svojim zunanjim robom pustošiti po območjih, s katerih so nedolgo pred tem evakuirali kar dva milijona ljudi. Gre za največjo evakuacijo zgodovini ZDA. Oblasti so tudi zaprle nekatera območja, ključna za proizvodnjo nafte.
Iz vzhodnih predelov New Orleansa, ki se mu po orkanu Katrina pred tremi leti obeta nova katastrofa, so že dopoldne poročali o silovitem dežju in vetrovih ter izpadih električne energije. Gustav se je proti New Orleansu sicer pomikal kot orkan 3. kategorije s hitrostjo vetrov 185 kilometrov na uro. To pomeni, da je šibkejši, kot Katrina, ki je po kopnem pustošila kot orkan 5. kategorije s hitrostjo vetra nad 250 kilometrov na uro.
Ne glede na to pa lokalne in zvezne oblasti nočejo tvegati ponovitve polomije iz leta 2005, ko je moralo na tisoče ljudi v New Orleansu nekaj dni životariti brez hrane in vode, preden so jih rešili. Louisiana je tako do nedelje zvečer z obalnih območij evakuirala skoraj dva milijona ljudi, republikanski guverner Bobby Jindal pa je vse preostale pozval, naj se prav tako umaknejo.
Demokratski župan New Orleansa Ray Nagina je tako kot predsednik ZDA George Bush dobil priložnost za popravni izpit, ki jo je izkoristil. Iz mesta so evakuirali 95 odstotkov prebivalcev in gostov, na ulicah pa je ostalo samo še 1200 policistov in 1500 pripadnikov nacionalne garde. Katrina je pred tremi leti terjala skupno 1600 življenj, tokrat pa se ne pričakuje veliko žrtev. Minister za domovinsko varnost Michael Chertoff je zagotovil, da se Katrina letos ne bo ponovila, saj imajo za reševanje v pripravljenosti številna plovila, helikopterje in letala. Slabše jo sicer lahko odnese gospodarstvo, saj stojijo na poti Gustava na morju naftne ploščadi, na kopnem pa rafinerije. Zato se že pričakuje nov porast cen nafte, kolikšen, pa bo odvisno od dejanskega obsega škode. Ogroženi so tudi kmetijski pridelki, pa seveda turizem in promet.
Gustav je sicer na poti do ZDA pobil 94 ljudi na Haitiju, v Dominikanski republiki in na Jamajki. V nedeljo je razdejal in poplavil zahodni del Kube, od koder pa niso poročali o smrtnih žrtvah, čeprav je bil veter rekorden, saj so v mestu Paso Real del San Diego namerili hitrost vetra 340 kilometrov na uro, kar pomeni, da je šlo za orkan krepke 5. stopnje. (STA)
V ZDA se je v nedeljo začela največja evakuacija prebivalstvav zgodovini, vsi pa so bili bežali proti severu; orkan Gustav se je po divjanju na Kubi (desno) usmeril proti New Orleansu zagrozil z novo katastrofo
ansa