Ql^om
/WAND
s~yioStlcQ.
/1-/1/1- EJR ■ m— HO /WM F
«RICAN IN SPIRIT FORtea^ 4 IN LAN6UAG€ ONLY
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MARCH 27, 1950
LETO LII —VOL. LIL
VESTI
IZ SLO V
ZATIRANJE VEROUKA v, šolah. -— Komunistična vlada'
za poučevanje, je verouk po sebi odpadel na dotični šoli. Uči-
Slovenije je izdala nova tajna tel ji dobe posebno nagrado in navodila učiteljem osnovnih šol, pohvalo, kadar morejo poročati, kako naj ubijejo poučevanje ve-j da se je število učencev, ki ho-ronauka v šolah. Vlada pravi, jdijo k verouku, znatno- zmanj-da. noče ona prepovedati vero-;šalo.
N9VI GROBOVI
uka, ker bi bilo to preveč nepopularno. Pač pa morajo učitelji ■tako urediti poučevanje in
vse
Povdarjamo, da je po ustavi in pisanem zakonu verouk v osnovnih šolah še vedno dovo-druge okolnosti v šolah, da bo1!jen. Kljub temu ga oblast uničim manjše število otrok prisot- čuje, ker hoče uničiti vsako vernih pri veroučnih urah. Na sko izobrazbo pri mladini. Ma-vsaki šoli se poslužujejo učite- terijalističen komunizem ne tr-Iji sedaj drugačnih trikov, da bi pi verske vzgoje, totalitaren si-
dosegli ta cilj. Najprej so pozvali starše, da morajo pismeno zahtevati, če žele, da bi njihov otrok obiskoval veroučne ure. Ker se je preveč staršev izjavilo s tako zahtevo, so večinoma učitelji izjavili, da nekatere izjave niso pravilne. Zlasti ni bila sprejeta izjava, če jo je podpisala sama mati otrokova. Učitelj je zahteval, da mora otrok
stem ne trpi verske -svobode.
NOVE MOBILIZACIJE ZA delo. — Iz Kobarida sta pribežala v Italijo dva 18 letna fanta. Prišla sta na italijanska tla dne 24. februarja. Izjavila sta, da komunistične oblasti napovedujejo to pomlad nove mobilizacije delovnih bataljonov. Mobilizirano bo vse kar je nad 14 let staro. Starši ne bodo imeli no-
prinesti izjavo očeta. Očetje so;bene besede pri odločanju, h ka-večinoma na delu izven doma, jkemri delu gredo njihovi otroci, mnogi so na prisilnem delu. Ker I Fanta -sta zbežala, ker sta že otrok izjave očetove ni mogel! lansko leto bila v delovnih bri-prinesti v kratkem roku, je bil gadah, pa nočeta še enkrat pre-
živeti te muke.
—o-
Hacrf senata za nadzor komunističnih
.že zato izključen od veroučne ure. Drugod je učitelj kratko-malo izjavil, da so vse izjave nepravilne in da morajo otroci prinesti nove izjave v šolo naslednji dan. Kdor ni mogel doseči očeta preko noči, je bil zopet i?-!	v rfafali
ključen. Naknadnih izjav niso	®SiSwjII » utwiCll
upoštevali. Ponekod so zahtevali izjave še isti dan. Kasneje so otroci, ki obiskujejo verouk, bili predmet raznih zapostavljanj in šikan v -šoli. Drugi otroci so hodili na šolske izlete, imeli razne igre ali druge zabavne prireditve v istem času. Učitelj vselej povabi tudi otroke, ki so se izjavili za verouk, da lahko gredo k igri namesto, da bi ostali pri verouku v šoli. Ponekod je poučevanje verouka postalo nemogoče, ker je učitelj odredil, da morajo za to uro otroci vseh razredov biti v najslabši in najmanjši sobi v šoli. Kjer so otroci vztrajali, je oblast odstavila duhovnika, ki poučuje verouk, ga prestavila drugam ali pa mu odvzela pravico poučevanja verouka in ker ni bilo druge osebe
VE£?tSN6WSMSS
bremenski
prerok
pravi:
Močni južnozapadni vetrovi in rahel dež danes in zvečer. Bolj mrzlo zvečer in ponoči.
Iri na dan
Iz nekega pisma iz domovine posnemamo: “. . . z žalostjo gledam na tiste srečne Ij udi, ki imajo v Ameriki svojce, ki jim pošiljajo pomoči v paketih . .
* * *
Glejte, glejte, . . . naši tukaj (tovariši) pa tako hitijo dopovedovati, kako da je strašno lepo doma, da je pravi paradiž v primeri s TitQvino pravo pogorišče.
* # *
Zato pa pravimo, da bi morali tiste, ki tako na vsa usta hvalijo Titovino, takoj zbrati skupaj ter jih poslati tje. Bodimo vendar človeški in privoščimo ljudem nekaj, po čemer tako vroče hrepenijo.
Senatni odbor za pravosodje priporoča strožje ukrepe proti komunistom in njih podtalnemu delovanju.
WASHINGTON. — Poziva-joč za nagel sprejem predlogov za kontrolo komunistov in njih aktivnosti, je pravosodni odbor senata podal obris načrta tudi za druge države, ki i--majo opravka s komunistično nevarnostjo. Odbor je posvaril kongres, naj nikar ne ignorira pcdta-lnih aktivnosti ‘partije,’ ki ogrožajo varnost Zed. držav in ameriškega načina življenja. Senatni odbor je priporočil sledeče mere in odredbe proti 'komunistični nevarnosti :
Uveljavi naj se zakone proti vsakemu aktu, ki bi prispeval k vzpostavitvi totalitarske diktat ulr-e v Zed. državah, iz-vaj ane po kaki inozemski državi.
Komuniste naj se prisili, da delujejo na planem, ne v podzemlju.
Zaščiti naj se integriteto vlade s tem, da se odkloni državno ali vladno iziaposlitev vsem komunistom, in vladne tajnosti Zed. držav naj se zavarujejo pred komunističnimi agenti.
Glavne provizije te predloge zahtevajo registracijo vseh komunističnih političnih organizacij. kakor tudi vseh njihovih frontnih organizacij pri depar-tmentu za pravosodistvo. V teh registracijah morajo bit j o-iznačena imena in naslovi or-ganizaicij kakor tudi njihovih uradnikov, in dalje vsi; njihovi skladi, -dohodki in izdatki. --------------o-------
Brazilija in Španija obnovili odnosa je
Madridi. — Dne 23. marca so bili spet obnovljeni -diplomatski odnošaji med Brazilijo in Španije, in to prvikrat izza leta 1946.
Frank Modic
V nedeljo zjutraj ob štirih je bil Frank Modic naglo odpeljan v Charity bolnišnico iz šerifovega urada, v katerem je bil zaposlen že zadnjih 25 let. Dve in pol ure po prihodu v bolnišnico, je bil že mrtev.
Frank Modic, ki je bil v ameriškem športnem svetu bolje poznan kot “Ernie Maddock,” je bi! prominentna osebnost v teh krogih. V svoji mladosti je mnogo potoval; nastopal je v kar nevalih in cirkusih, bil je padalec ali parašutist; skakalec iz višine v vodo, rokoborec itd. Največ je nastopal kot “referee” pri rokoborbah. V Areni je bil po svojih nastopih zelo poznan in priljubljen. Mr. Sutphin in vsi ostali športni pisci in komen-torji v Clevelandu so bili njegovi osebni prijatelji.
Frank Modic je bil rojen pred 50 leti v Clevelandu in je iz znane Modičeve rodbine, ki imajo gostilno na vogalu St. Clair Ave. in E. 62. St. V svoji mladosti je pohajal farno šolo sv. Vida. Zapušča mater Mrs. Čarobno Modic in ženo Violo roj. King, dalje štiri sestre: Mary Belaj, Anno Milavec, Čarobno in Josephine McDonald, in štiri brate: John, Joseph, Anthony (Mix) in Albin (Beanney). Truplo leži Grdinovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v sredo dopoldne ob 10:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od :am na pokopališče.
Richard Burovkc Umrl je Richard Burovac, 888 E. 139. St. Pokojni je bil sin zakoncev Raymonda in Katarine Burovac. Zapušča brate Roberta in Raymonda Jr. in sestro Julijo. Njegovo truplo leži v Go-lubovem pogrebnem zavodu. Po-' greb bo v torek dopoldne ob 9 uri, ob 10 uri bo truplo v cerkvi sv. Jožefa na E. 144. cesti, in od tam bo odpeljano na pokopali šče. — Pokojni je bil star 11 let
Stanoval je na 2143 W. 44 St., kjer je vodil tudi svojo mesnico. Doma je bil iz'vasi Sv. Martin pri Gorici, odkoder je prišel semkaj pred 45 leti.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Karolino, loj. Lenardič, sinove Antona, Rudolfa in Ma-xa, hčer Frances in -sestro Frances Mlach te: več vnukov. Pogreb pokojnika bo iz Stepali ekovega pogrebnega zavoda na 4400 Clark Ave., v sredo zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Patricka, 3602 Bridge Ave., po-d vodstvom Louis L. Ferfo-lia.
Teater in življenje
Jugoslovanske volitve
Beograd. — .Jugoslovanski volilci so včeraj metali kroglice iz kav črka v volilne slcrinice, kar je pomenilo, da odobravajo Titovo neodvisno stališče do Moskve in njene Komihforme. Dosedanji volilni rezultatu izlut-zujejo, da so Titovi kandidati, ki nimajo nobene opozicije, dobili 95 odstotkov vseh oddanih glasov. Uradniki pravijo, da je šlo na volišče skoraj 100 odstotkov vseh volilcev. Na volilni glasovnici so bili samo Tito in njegovi partizani Osvobodilne fronte, ker to je bila edina dovoljena glasovnica. Tisti, ki nočejo Tita, so kvečjemu lahko glasovali “ne,” ne pa za svojega lastnega kani.' lata.
Volitve v Sovjetski zvezi so minile in izpadle so tako, kakor smo v naprej vedeli, da bodo izpadle in kakor so vselej izpadle v Hitlerjevi Nemčiji in Mussolinijevi Italiji. V taki volilni farsi je nekaj patetičnega. Mnogo Rusov, ki niso še nikoli poznali prave demokracije, misli, da mora res biti tako kakor je: da je resnično demokratično, če glasujejo za eno samo listo in za skrbno izbrane ter določene kandidate. In kako ne, saj jim je dan za dnem zabijano v glavo, da je njihova “demokracija” edina resnična in prava demokracija!
Rezultat takih “volitev” je že vnaprej odločen in napisan. Take volitve ne spremenijo ničesar in ne odločijo ničesar. Ob njihovih volitvah ni nihče nas sedel nestrpno ob radiu, da bi zvedel za njihov izid, kakor smo sedeli, ko so angleški volilci odločali, kdo in kako naj jim v bodoče vlada. Ali kakor te dni, ko smo z radovedno napetostjo poslušali, da zvemo odlok belgijskega ljudstva, če bo dovolilo svojemu bivšemu kralju povratek na prestol ali ne. . . Ta razlika med zanimanjem za izid volitev v Sovjetski zvezi in v Angliji ter Belgiji, je razlika med odrsko komedijo in resničnim življenjem. . .
PREDSEDNIK APELIRA NA KONGRES, NAJ ODOBRI V CELOTI NAŠO POMOČ INOZEMSTVU
Naša pomoč je potrebna, da preprečimo tretjo svetovno vojno. — V drugo vojno smo morali zato, ker smo obrnili hrbet ostalemu svetu.
Key West, Fla. — Predsed- temveč bomo morali spoznati, nik Truman, ki je na počitni- da bi bil rezuiiat imaše ukinjene cah v Floridi, je v soboto po-1 pomoči tretja svetovna vojna,” svaril kongresni ekonomski | je rekel predsednik Truman.
( Upirajoč se prizadevanjem e-konomskega kengresnega blo-
Slovenska pisarna
61 IS Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
Neki brezposelni begunec je dobil iz Slovenije dva recepta za očala, katera prosita dve starejši redovnici, ki sta civil-
no oblečeni in strežeta ubež-in rojen v Clevelandu. Bil je član' c®m v neki bolnici. Pišeta, da mladinskega oddelka društva sv.i °^a!a nujno rabita, ker sicer Pavla št. 10 CCU in št. 86 CPU.. ne bosta mogli več dolgo vršiti
Obiskoval je šolo sv. Jožefa.
Katarina Krat
V	nedeljo zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici Mrs. Katarina Kral, rojena Lušin, po domače Sročeva Katra, stanujoča na 1096 E. 67. St. Bila je stara 75 let. Rojena je bila v Sodražici, odkoder je prišla v Ameriko pred 57 leti. Njen mož Frank je umrl meseca decembra leta 1948. Pokojna zapušča 6 otrok: Franka, Adol-pha, Louisa, Josepha, Anno Ca'dier v Toledo, O. ter Mary Raab v Winlocku, Wash. Zapušča tudi mnogo sorodnikov in prijateljev. Biia je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, -Srca Marije in Oltarnega 'društva fare sv. Vida. Pogreb 'bo v sredo ot 9:15 iz .Zakraj-š-kovega .pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, in od tam v družinsko grobnico na Kalvarijo.
Anton Simčič
V	soboto večer je preminil na svojem -domu znani rojak in pionir slovenske naselbine na zaipadni strani mesta, Anton Simčič. Pokojni je imel nad 26 let svojo mesnico ter je bil zelo aktiven na društvenem in narodnem polju. Bil je, tudi med ustanovitelji Slovenskega narodnega doma Wa Denison Ave. Dalje je bil med ustanovitelji drulšfjva Soča -št. 26 .SDZ in društva Nanos št. 24 SNPJ in član Cleveland Retail Grocers Association. Bil je več let tajnik pri enem ali drugem društvu.
svoje službe.
Zdravnik temu beguncu svetuje, naj se obrne do dobrih ljudi, ki imajo mogoče doma kakšna očala, ki jih sami ne rabijo, da naj bi jih darovali v ta namen. Zdravnik bo odločil, če bodo očala prav.
Lepo prosimo, da pogledate, ako imate doma kaj takega in to sporočite Slovenski pisarni, (6116 Glass Ave).
blok, češ da bi občutne 'Okrnitve ameriške pomoči inozemskim državam utegnile pospešiti tretjo svetovno vojno.
Predsednik je apeliral na kongres, naj odobri celotno vsote za to pomoč, ki jo zahteva administracija, namreč — $3,375,000,000 za izvedvo tega progvama v no.daljnem letu. — Zedinjene države so morale iti v drugo svetovno vojno zato, ker so poprej obrnile hrbet o-stalemu svetu, je pripomnil predsednik.
“Če bomo zdaj ignorirali probleme drugih narodov, ne bomo s tem ničesar prihranili,
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice	i
Klub Ljubljana—
K i ob Ljubljana vabi na sejo j utr; večer ob 7:30 v navadnih prostorih.
Dodatek k poročilu—
Poroča se nam, da je bila pokojna Mrs. Angela Mavko Jtudi članica podružnice št. 18 SŽZ.
Na operacijo—
Mrs. Josephine Praust iz E. 169. St., se je podala v Glen-ville bolnišnico na operacijo. Mrs. Praust je tajnica podružnice št. 18 SŽZ.
Najden rožni venec—
Kdor jt izgubil rožni venec pred cerkvijo sv. Vida, ga dobi nazaj na 670 E. 99 St. Lahko pckliče GL 1-3709. Rožni venec je bdi v malj škatlici. Preslala operacijo—
Mrs. Mary Tavčar iz 18402 Roseči iff je v Glenville bolnišnici srečno preTTtala upelpcijo. Nahaja se v sobi št. 308\ kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Mary je žena znanega mesarja Franka Tavčarja, ki vodi mesnico na 491 E. 260 St.
A vine licence—
nje
Harold Laski nenadoma umrl
London. — Dne 25. marca je nenadoma umrl Harold Laski, edemi najvplivnejših voditeljev angleške delavske stranke, ki je zdaj na krmilu. Laski se je vedno zavzemal za to, da bi bila Velika Britanija bolj prijateljska napram Sovjetski zvezi kakor napram Ameriki. Laski, ki je bii star 56 let, je umrl 48 ur nato, ko ga je položila na posteljo bronhialna pljučnica.
“Missouri Waltz” popularen v Moskvi
London. — Moskovski radio poroča, da je zadnja senzacija na moskovskem gledališkem od. ru “Missouri Waltz,” to je dramska satira, v kateri so prikazane goljufij®, podkupovanja in umorstva, s katerih pomočjo je prišla demokratska stranka v Ameriki ob zadnjih volitvah zopet na vladd.
Komunisti navalili na bolnišnico v Italiji
Policija in karabinjerji preprečili invazijo bolnišnice, v kateri leže v izgredih ranjeni komunisti.
Rim. — Dne 25. marca je komunistična množica navalila na bolnišnice' v mestu San Severe v južni Italiji z namenom, da odpelje iz nje tovariše, ki so
bili tam med ostalimi 40 ranjenci, ranjenimi v krvavih izgredih v četrtek.
Policija je preprečila invazijo bolnišnice. Po 30 minutah trajajočih praskah je policija zapodila izgrednike nazaj in zopet vzpostavila mir in red.
Skoraj istočano pa je neka druga komunistična skupina mož napadla ječo v bližnjem kraju Ascoli Satriano, kjer so bili zaprti levičarski voditelji. Nameravani napad se je izjalovil, ko sp se na licu mesta pojavili oboroženi karabinjerji.
Ob koncu tedna so zopet nenadoma 'izbruhnili izgredi, ko je eden izmed ranjencev v mestu San Severu podlegel ranam. To je bil Michele de Nuuzio, star 23 let. ž njim je število smrtnih žrtev doseglo 'štiri.
Istega dne, namreč 25. marca, se je sestal italijanski katoi-net k nujni seji, da sliši1 poročilo notranjega ministra Mario Scelba o novih varnostnih ukrepih.
Lastniki avtov naj ne poza-
ka, ki hoče ocibiti pol milijona | ^°' Je v T^ek 31. marca dolarjev od zahtevane vsote, je i zac,'nD ^an. ko imate lahko še predsednik izjavil, da je po-i star0 hcenco na avtu- Dobi^ trebra celotna vsota ca pobija-' f1	novo ta teden- Fu-
siromaštva, bede in nesi-!kaj v naseIbini K> Iahko dobite
cez dan v prostorih cvetličarne-LouU Slapnik, 6102 St. Clair Ave., v Collinwoodu pa na 870 E. 152 St., kjer vodi pisarno Leonard Cerkvenik.
Vesela rest___
relativni bla-L. F i, družini Fir. in Mrs. Mm.
iKoesel, 6836 St. Clair Ave. so prinesle rojenice zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo
gurnosti.”—Odobritev te predloge bi “okrepila in obedrila vse narode, k: jih ogražajo in-timidacija, podjarmljenje in a-gresrvnost,” je dodal predsednik Truman. “Mi ne moremo j živet: izolirani
J gin j \ in izobilju,” — je rekel Truman. “Mi ne moremo ignorirati nujnih prodal emov drugih narodov niti ne groženj njihovi neodvisnosti.”
Češka letala z begunci pristala v bližini mesta Muenchena
Frankfurt, Nemčija. — Na letališče v bližino Muenchena so priletela tri velika češka potniška letala, na katerih je bilo vsega skupaj 85 ljudi. Letala so se dvignila s treh različnih letališč v Češki: Iz Bratislave, 'Ostrave in Brna. Njih polet bi -se moral končati v Pragi, toda piloti letal so bili od strani nekaterih potnikov z revolverji v rokah prisiljeni, poleteti v Nemčijo in pristati v tamkajšnji zapadhi zoni. Na teh treh letalih je bilo 67 moških, 16 žensk in dvoje otrok. Od teh 85 oseb jih je 53 izjavilo, da se želijo vrniti v Češko. Na enem izmed teh letal, in sicer na onem, ki je odletelo iz Brna, je bila tudi Miss Katherine Kcsmak iz New Yorka, u-radnica prj ameriški ambasadi v Pragi. Ameriški konzulat v Muenchenu ji je naglo izdal potrebna dovoljenja, da je lahko nemudoma odpotovala z vlakom v Prago, kamor je bila prvotno namenjena.
------o-----
Poizvedovalni kotiček
Milena Anzelc, Mali log št. 41, p. Loški potok, bi rada zvedela za naslov Janeza Ruparja. če sam to čita, ali kateri rojakov ve za njegov naslov, je prošen, da sporoči na gornji naslov.
Lillian Rijavec. Tako sta postala Mr. in Mrs. August Rijavec ponosna stari ata in stara mama. čestitke!
V četrtek bo odprta nova tržnica v mestu
Na vzhodni 4. cestj m Bolivar R d. bodo v četrtek 30. marca odprli za promet novo tržnico. V njej bo 171 stojnic. Tukaj sem so se preselili vsi, ki so prodajali v stari tržnici, kj je pogorela 17. decembra.
Pred leti jo bile tukaj poslopje, ki so ga imenovali “tržnica na Sheriff St.” Zdaj so vse to prenovili in povečali. — Več kot $150,000 so vtaknili v novo poslopje, ki bo zdaj nova Centralna tržnica.
Možje, ki so osnovali n*cvo korporacijo za pozidavo nove tržnice, so: Kenneth Picker-iu, predsednik; Harry Doering podpredsednik; John Catalano, tajnik, Calvin Weimer, blagajnik.
To bo priznana najboljše o-premljena javna tržnica v mestu. Vsaka stojnica ima svoj zmrzovalni sistem, vse je moderno razsvetljeno. Za udobnost kupcev se nahaja v poslopju restavracija in odpočiva-lišče
14 oseb obsojenih na Moravskem
Praga. — Državno sodišče na Moravskem (češka) je obsodilo v smrt eno osebo, 13 pa v zapor od 4 leta do smrti. — Obtoženi so bili vohunjenja za Ameriko, Francijo in Vatikan in da so ubili nekega člana varnostne policije.
£23-
/Imeri$ka Domovih
M J	fi f'li V'1*1 mmmLIibm
■ auNMMMoa*	«m—— mm**m
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
MARCH 19S0
SUN MON TUE WED1HU ft SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 2829 30 31
svoj narod in so predstraža ameriške politike pri nas.” “Soča” je v isti številki prinesla tudi poročilo, da je Amerika dala Jugoslaviji 20 milijonov dolarjev posojila. Ljudje, ki so to brali, so se muzali in pripominjali, da so dolarji beli.
BESEDA IZ NARODA
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
«^^•83
No. 60 Mon., March 27, 1950
Truman ne gre v Moskvo
Ko se je odkrilo, da imajo boljševiki nekatere tajnosti atomske bombe, so mnogi politiki Zapada predlagali, da naj se zopet sestanejo odgovorni voditelji Sovjetske Zveze, USA, Velike Britanije in morda še kake druge države, da bi skušali rešiti vprašanje svetovne razorožitve oziroma se pogoditi, da bi se atomsko orožje na nobeni strani, v nobenem vojnem spopadu ne uporabljalo. Medvojni angleški predsednik vlade Churchill je predlagal, da naj se sestanejo zopet veliki trije, kot so se sestajali med drugo svetovno vojno. Nekatere vidnejše osebnosti v Ameriki so stavile podobne predloge. Tako je bivši republikanski kandidat za predsednika Harold Stassen predlagal veliko konferenco sredi dvajsetega stoletja.
Odgovorni voditelji ameriške zunanje politike pa so to pot nedvoumno pokazali, da Sovjetski Rusiji nič ne verjamejo in zato smatrajo, da je vsako pogajanje z boljševiki brezpredmetno. Federalni tajnik Acheson je izjavil, da mora USA in ves svoboden svet graditi nove položaje, ki bodo pokazali toliko moč, da boljševiki ne bodo mogli niti mimo niti proti. Poprej, brez te moči, so pogajanja z Rusi v na prej brezuspešni.
Predsednik Truman je v to razpravo posvetil z izredno jasnim stališčem; “Amerika je vedno voljna sodelovati za sporazum, ki vodi k miru, če bo videla resnično voljo, res dober namen in praktične predloge. Toda, dokler imamo opravka s komunizmom, ki je oborožen do zob in neprestano kaže svoje imperijalistične namene, toliko časa moramo vsi svobodni narodi samo paziti kako bomo uspešno nasprotovali tej nevarnosti.”
Predsednik je obenem izjavil, da on v nobenem slučaju ne misli hoditi v Moskvo k nikaki konferenci s Stalinom, dokler bo on predsednik Združenih držav.
New York Times v uvodniku pravi, da se predsednik pač dobro spominja na Potsdam in da ga ta spomin opominja in svari pred novimi sestanki in sporazumi s Stalinom.


. ..v v.-v,-...	__
Sovjeti so nesposobni za sporazumevanje
Friderik H. Osborn je bil delegat Združenih držav pri Zvezi Narodov za pogajanja glede splošne svetovne kontrole nad-atomskim orožjem. Sedaj je odstopil in dal sledečo izjavo; “Z ljudmi iz Kremlina ni mogoče napraviti nobenega resnega, poštenega dogovora. Sovjetski voditelji ne poznajo pojma pogajanja, popuščanja, sporazumevanja in dogovora. Je že skrajni čas, da se tega zavemo in da nehamo z upanjem, da nam morejo konference in sestanki s Sovjeti kaj koristiti. “To izjavo je dal g. Osborn na univerzi v Princeton, N. Y. (22. februarja.)
George Cannon, uradnik zunanjega ministrstva Severne Amerike je v zelo znani reviji Readers Digest napisal izčrpno študijo o sedanjem mednarodnem položaju in prihaja do istega zaključka: Sporazumi s Kremlinom so brez pomena dokler vodje boljševizma nimajo proti svojim načrtom tako silne organizirane moči, da bodo uvideli, da ne morejo nikamor več. Združene države morajo zato imeti tako veliko vojno moč, da se bodo voditelji Sovjetov vedno premislili predno bi napadli, ker bo vsak uspeh v naprej neverjeten ali nemogoč. Amerika mora krepiti voljo in sredstva za odpornost proti Kremlinu med vsemi svojimi zavezniki in mora vreči na tehtnico ves svoj vpliv, kjerkoli je le kaka priložnost, da bi se moglo zaustaviti sovjetsko prodiranje.
Tako kakor ta dva Američana, misli več ali manj cela Amerika. Vsako popuščanje napram Sovjetski Zvezi in komunističnim satelitom, se je še vselej izkazalo za brezuspešno in napačno. Sovjeti so s svojim ravnanjem napravili Ameriko odločno in nepopustljivo. Sovjeti in komunistični sateliti bodo kmalu čutili tudi krepke posledice.
New York Times 6. marca objavlja izjavo organizacije Freedom House v New Yorku, ki se je izjavila proti vsaki konferenci s Sovjeti v sedanjem položaju. Izjava pravi: Vsako pripravljenost, da se pogajamo in razgovarjamo z Moskvo tolmači Kremlin kot našo slabost. Zato naj politični vodje na naši in evropski strani Atlantika pazijo. Naj-novejša zgodovina kaže, da je komunizem gibanje, ki hoče ali gospodariti ali uničiti svet. Izjavo so podpisali mnogi odlični javni delavci v USA z bivšim državnim tajnikom Robertom P. Patterson.
Waukegan, 111. — Letošnji sušeč je bil v svojih prvih dneh kaj čuden mesec. Začel je s sneženimi zameti, s hudo zimo par stopinj pod ničlo. Tako je pihalo, da je nas zima ščipala in praskala kar preko zidov in sten.
Moj sodelavec v tovarni mi je pravil, da ga je eno noč v tistih mrzlih marčevih nočeh tako zeblo, da je čutil zimo skozi blazino v svoji spalni sobi. In to v novi hiši; ki jo je šele pred par leti zgradil. Jo že niso oblekli dovolj; sem mu rekel. Hiše namreč zdaj po novem natlačijo med pokončnicami in prečnicami z neko bato, čemur pravijo insu-lacija. Take hiše so dosti bolj tople, kakor pa brez tega.
Mesec sušeč je že od nekdaj zvit in hudomušen. Amerikanci pravijo o njem, da če pride z lepim vremenom, da pride kot ja-genček ponižen in če ob svojem koncu odide v slabem vremenu, pa pravijo, da odide kot lev.
Ali pa, da pride kot lev in da odide kot jagenček. Letos je prišel z vso svoj o krvoločnost j o, kakor kak razjarjen bengalski tiger. Kako se bo od nas poslovil seveda še ne vem, bom poročal potem.
Obstanka pa tudi zima nima več, smo že menda preblizu spomladi. Drži po par dni, sneži in dežuje, pa zopet pride kak gorkejši val in sneg stopi. To pa seveda povzroči mlake in luže po ulicah in marsikje v mestu in po okolici so imel j sitnosti, ker kanalski odtoki so v hudi zimi zamrznili, potem se je začelo	v postnem času. Tudi na
otajati pa voda ni imela odtoka | cve^no nec[eij0 ga naši duhovni in marsikaka klet je bila poplav-1 Jjgj-ejo pri sv. maši. Da bomo
ce hladi, kadar jih “far’ ’dobi va po hrbtu in glavi. Ali duhovnik kaj takega zasluži ali jih dobiva po krivici, to se naši napredni modrijani ne vprašujejo. Samo, da je “far” tepen, pa jim je prav. Tako sta jih izučila bivši list “Glas Svobode” in pa teta “Prosveta.” Da, bivši in sedanji uredniki teh listov zdaj lahko vidijo> kako so svoje učence vzgojili, če imajo kaj pravičnega čuta, jih je lahko sram. Pa naj bo dosti o tem.
Te dni je umrla v North Chi-cagi na 613-deseti* cesti znana slovenska pijonirka. Mrs. Katarina Hladnik. Dosegla je starost 70 let. Pokojnica je bila članica dr. Marije Pomagaj, K S. K. J. in članica društva sv. Družine, DSD. Tu zaušča štiri sinove, eden izmed njih je policijski poročnik v North Chicago, o katerem sem že poroča pred nekaj tedni, da je bil v februarju povišan kot poročnik Dalje zapušča dve hčere in dva brata, eden je Lovrenc Korenčan, ki živi v Chicago, drugi pa Jakob Korenčan, ki biva v Berwyn, 111. Tu ima tudi še živo sestro Jennie Berenček. Pogreb se je vršil iz cerkve Matere Božje v Waukeganu na Ascension pokopališče. Naj počiva v miru in naj ji sveti večna luč! Sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Ker ne vem, če se bom še kaj oglasil pred Velikonočjo naj že zdaj voščim vsem veselo Alelujo in mnogo pirhov in kolačev, pa za nameček želim vsem tudi še kake dobre kapljice zraven!
Vrhenšk Tine.
Pasijon bomo videli
Cleveland, O. — Pasijon — besedo večkrat slišimo po-
Kdo je bolj bel
Bela garda je ime za nasprotnike komunistov v Sloveniji. Bela garda pomeni bojevito reakcijo. Kadar hočejo slovenski komunisti koga najhuje zmerjati in mu naložiti najtežji zločin, pravijo, da je belogardist. Dne 26. februarja je na kongresu Zveze Slovenske Komunistične Mladine v Revmi govoril ^komunistični tovariš Vižintin in komunistični list “Soča” je lepo ponatisnil tele njegove besede: “Poleg klerikalnih oblastnikov in informbirojevcev imamo za nasprotnike lucii takozvane bele. To so tisti, ki izdajajo
Ijena, kar ni prav nič prijetna zadeva. Kadar imamo take sitnosti, se naši mestni očetje spomnijo, da bi bilo dobro našo kanalizacijo izboljšati. Ampak ko take sitnosti izginejo, pa na vse pozabijo in ostane vse zopet po starem. V naši naselbini ravno ni te nadloge, ker smo bolj na višjem kraju. Kjer so pa bolj v nižavah jih pa imajo.
Automobilskih nesreč je vedno dosti na dnevnem redu. Sko-ro ga ni dneva, da bi se kaj ne dogodilo. Pred nedolgim, ravno ko se je sneg in led otajal in so stale po nižjih krajih luže, se je dogodila na deseti cesti in Lewis ulici nezgoda. Eden voznikov je zavozil z naglico v lužo ob strani, da je voda plusknila v nasproti vozeč auto in udarila voznika ravno v obraz, da mu je za nekaj trentokov vzelo vid in ga zaslepilo. V takem stanju je šel
preko križišča in zadel v nek preko vozeči auto in tri osebe so bili ranjene. Ranjenci so v bolnišnicah, voznika pa bosta morala pred sodišče.
V tukaj šnem gledališču v Waukeganu so kazali znani madžarski proces proti kardinalu Midsentzyu. Prav zanimiv je in vsak ki le more bi ga naj šel pogledat, kadar ga bodo igrali v njihovem kraju. Film nazorno pokaže, kaka pravica je pod komunizmom. Ko ljudje vidijo tako postopanje na sodniji, kako morejo še zagovarjati komuni-stičemred. In med nami je dosti takih, ki pravijo, da je vse to le propaganda, ter da ni res tako hudo. Seveda ne njim, ki so tu na svobodi. Ko bi bili tam, bi pa bilo drugače. Taki so prav res taki, kakor pišejo v Baragovih Večernicah, da jim sr-
pa bolj razumeli vsebino pasijona, nam ga bodo naši slovenski igralci podali na cvetno nedeljo iv Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. To je naj večja drama sveta, ko Se je Bog učlovečil in živel do 33, leta, delal čudeže, učil takratno izvoljeno ljudstvo.—Izraelce in sploh vse, ki so ga hoteli poslušati.
Pa, ker jih je učil prav, kakor še sedaj nas učijo njegovi naimestniki-duhovnifci, so ga sovražili, preganjali in umorili, kakor še danes sovražij o duhovnike, jih preganjajo in morijo. Ne vem za vsa imena i-gralcev, ker jih je preveč; vem le, da ibo Simona Petra zastopal Frank Košak iz Newburgh-a, kj ga vsi poznamo in vemo, da je Frank izvrsten igralec, ki vselej dobro izpelje svojo vlogo. Torej vemo, da je Petrova vloga v dobrih rokah.
Drama Pasijon je znana vsemu katoliškemu svetu, ker pač predstavlja Kristusovo trpljenje. Za to predstavo je treba dela in truda in učenja, kar je združeno tudi z mnogimi stroški. Zato že sedaj sklenimo, da v nedeljo 2. aprila, to je na cvetno nedeljo vsi pohitimo v Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., da vidimo pretresljivo dramo -— Pasijon.
Začetek ob treh popi; kine in sicer točno. Naj ne bo daljava vzrok, da bj se ne udeležili, saj pravijo, da vse ceste iz obširne države Ohio vadijo v Cleveland. Morda ne bomo več v našem življenju imeli prilike udeležiti se tako pretresljive drame kakor je Pasijon. Pozdravljeni.	Jacob Resnik.
Zahvala dobrim ljudem
Cleveland, O. — Podpisana se želim na tem mestu prav prisrčno zahvaliti vsem tistim, ki ste mi darovali za sveče, kakor sem vas prosila za našo nekdanjo osilniško faro. Bog vam plačaj stotero. Saj vsakega krščanskega lusmiijeniega človeka čaka nekoč,plačilo za vsa njegova dobra dela. Toliko bolj še za sveče, ki gorijo Bogu na čast. Sledeči; so (darovali.
Po $10.0:0: Joseph Stampfel, 1139 E. 76. St. in Peter Bukovec, 3547 E. 76. St.
Po $5: John Potokar, predsednik Double Eagle Bottling Co., neimenovan, in Mary Nos.
Mary Sajovic je darovala $3, po $2: Tončka Jevnik in M. K. z Chicaga.
Po $1: Frances Kovačič, ne-imenovanla, Uršula Lovšin, Jack Mencin, neimenovana Frances, Mary Otoničar ne-, imenovana, Rozi Lach, Frank Jeran, Anna Žnidaršič 50c. Skupno $51.50.
Takoj, ko sem dicbila nekaj denarja sem kupila 6 in pol ducata sveč, dalje spodnje perilo, zimsko in letno in vse druge stvari, ki jih tako zelo potrebuj ejio1. Take stvari kot jestvine sem pa jaz sama dala, kot sladkor, kavo, čaj, juhe, mleko in mnogo drugega. Paket sem odposlala še 9. februarja in u-pam, da bodo prejeli za veliko noč. Zaboj je tehtal nekaj čez 40 funtov, za kar sem plačala poštnine ..6.60. Ker imam še nekaj sveč bom poslala še enkrat in zraven imena darovalcev, da bodo molili za nas. Saj to mi'najbolj potrebujemo.
Ticrej še enkrat iskrena hvaL la vsem skupaj in veselo veliko noč. To pa tudi vsem, pri Ameriški Domovini, ki so nam toliko naklonjeni in pomagajo za vsako dobro stvar. Bog živi vse, posebno pa našo Micko, ki se vselej tako luštkano nasmeji. Ji bom že. prinesla kakšen lep pirh, ki je tako pridna.
Razume se, da rada sprejmem še kak dar za našo osilniško faro, če bi se dobila še kakšna dobra duša. Hvaležna vam bo za vsak dar.
Mary Stanionik,
6209 Bonna Ave. Cleveland 3, Ohio. ------o------
Zahvala našemu narodu
cV '
Cleveland, O. — Podpisana se prav prisrčno zahvaljujem našemu narodu, ki se je tako velikodušno odzval v našem prizadevanju v letošnji kampanji za Ameriški Rdeči križ. In v čast nam je, da lahko danes poročamo, da smo presegli našo kvoto za 23. vardo, ki je bila $1,600.
Do današnjega poročila smo prejeli $1,627.97; posamezniki pa so poslali na glavni stan Rdečega križa v gotovini in obveznicah $65.00; Torej skupaj do danes $1,692.97.
Naj toplejša zahvala našim trgovcem, društvom, posameznikom in gospodinjam, ki so se odzvali na naše trkanje na njih vrata. Odpirala so se nam vrata kakor tudi srca naših dobrih j udi. Ponosni smo lahke vsi na naš narod, ki je tako dober in plemenit ter se vselej odzove, kadar koli se. kje rabi pomoč.
Posebna hvala pa našim pridnim delavkam in delavcem,, ki so prostovoljno dali svoj čas in se niso ustrašili snega, dežja in
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Odkar sem postala bolj izobražena, mi je že kar sitno, če venomer ne letijo vame taki pokloni kot: gospa; klanjam se gospa; kako pa kaj danes pri vašem srčku, milostljiva; s katerimi me obmetujejo novi Amerikanci. Meni je kot bi mi kdo rožice sadil in sama ne vem, kam bi pogledala, ker se moram delati, kakor bi bila v zadregi. Kakopak !
Samo našega štulca ne zren-dam, da bi se vsaj majhno ogla j-štal. Konec bi ga bilo pri priči, če bi mi izrekel enkrat po pomoti kakšno dopadljivo in moderno slovensko besedo, če se sam ne zbrihta in zrajta, pa nič. Saj dobim pa od drugih strani toliko več poklonov. Malokateri naročnik ali naročnica obnovi naročnino, da ne bi pripisal spodaj ... pa Micko pozdravljamo! Koliko jih pa je, to vem, ki mi jih naš utaji. Boji se, šment da se ne bi prevzela. Uh!
Oni popoldan je prišel naš mali iz šole. To se pravi, saj on ne pride v hišo, ampak kar pade notri in če ima kaj važnega, že zunaj na cesti naznanja prihod. Ono popoldne je torej zopet treščil v kuhinj o, se med vrati široko vstopil, se priklonil in izrekel: “Halo, gospa Micka!” Vidite, iz tega bo še nekaj. Hiša bo kar v dobrih rokah, ki bo doma imel. Sva že vedela z njim, ko sva tega odločila za doma.
V naglici nisem vedela, kaj bi mu dobrega dala, ki me je tako lepot pozdravil. Ti živalca ti, kako dober otrok je to; sem si mislila in hitro stikala po špajzi, da sem mu poiskala in dala nekaj bonbončkov.
“Kaj ne, Father Rupar te je naučil?” sem skušala izvleči iz njega visoko izobrazbo, ki jo dobiva v naši šoli pri Mariji Vne-bovzeti.
“Tega pa ne,” je rekel in povedal, da ga je tega naučila ena od novih Amerikank. Pohvalila sem ga in mu rekla., naj bo še naprej tako priden, da bo iz njega še kaj, ko doraste. Se reče, saj poklic si je že izbral in ga bo težko od tega odvrniti. Ko je bil manjši, je rekel, da bo škof, zdaj se mu pa zdi, da bi moral predolgo čakati na to in da bo raje pocestni bus vozil.
“Si slišal malega?” sem vprašala našega, da ne bi prezrl si-
Uršula Mulej, Mrs. Strnisha, Rose Retar in Ann Prinčič.
Prav lepa hvala tudi Slovenskemu narodnemu domu za sobo, kjer smo zborovali. Enako lepa hvala našim lokalnim časopisom, ki so ves čas kampanje pridno oglašali to kampanjo Rdečega križa.
Načelnice za 23. vardo:
Pauline Stampfel, Cecilija Subei, Josephine Stwan.
Odkritosrčen nasvet Mlad trgovec: “Moj tovariš mraza in prav do zadnjega dne! me je pred četrt ure v gostilni
delali, da nam je bilo mogoče doseči in celo prekoračiti zgornjo kvoto.
Naj vam tukaj navedem tudi imena teh pridnih in vrlih delavcev: Mary Mahne, Anna Rode, Mary Milavec, Mary Hrastar, Ann Mihelich, Rose Petrovič, Mary Otoničar, Mary Prijatelj, Mary Čira, Stella Cook, Tillie Joniec, Ruth Prhne, John Tavčar, Mr. Malm, Frank Klemenčič, Mrs. Chas. Skully, Mrs.
počastil z oslom. Gtcspod sodnik, ali naj mu dam zaušnico, ali naj ga tožim?”
Sodrjik: “Ne svetujem vam ne eno ne drugo. Ako mu daste zaušnico, vas toži. Če ga ipa tožite, bo gotovo poskusil z 'dokazom resnice.
Modrijan
—	Papa, kaj. je to modrijan?
—	Modrijan, dragi sinko, je
mož, ki je vedno enakega mne-John Krem žar ( Uršula Unetič,'ji j a g svojo ženo.
novo visoko izobrazbo in namig, da bi kaj takega tudi očetom ne škodilo.
Odgovoril mi je, da ga je slišal, pa da ga zato ne bo pretepal.
“Kdo pa pravi, da bi ga tepel zato, pohvaliti bi ga moral, pohvaliti, šikalo bi se in fantu bi se dobro zdelo.” Nič ni rekel, samo v časopis je strmel, kot bi bilo tam vse njegovo zveličanje. Najbolj me jezi, kadar nič ne leče, da bi mu lahko kaj vrnila. Sama se pa tudi ne morem kregati.
Na to sva bila že pozabila, ko oni večer sedimo pri večerji. Aj-moht je bil in naš je že tretjič nakladal, ko me dregne in šepne: “Poglej, Jimmy nekaj tuhta. Ne bo dolgo, ko bo nekaj treščil v svet. Po meni se je vrgel in vedno kaj iztakne v svoji modri glavici. Jaz sem bil prav tak, ko sem bil majhen.”
Sem že mislila nekaj reči o tej samohvali, pa nisem hotela pokvariti dobre volje, ki je vla-‘ dala med zajemalci. Pogledala sem malega in res videla, da počasi zajemi j e, se zazre v strop, se zamisli, pa zopet dregne z žlico v, ajmoht. Nekaj bo, kar bo, sem uganila in kar pri strani me je že začelo bosti od same'radovednosti, o čem naš bodoči gospodar premišlja. Ali bo hotel imeti kaj novega, ali bo pa kaj drugega v njegovo korist, kakor je to vselej, kadar odpre usta. Saj ni drugega kot: Micka, ali smem to, Micka, ali smem ono, Micka ali smem iti v kino, Micka, ali mi boš prinesla iz mesta to in to, pa še to in to.
Njegov god bo kmalu in bog-ve, za koliko me bo olajšal letos, sem si mislila in naskrivaj opazovala njegov tajinstveni obraz, da bi razbrala z njega vnaprej, kaj pride.
“Masa priden je in šolsko nalogo že kar med jedjo ponavlja,” mi zopet šepne naš. Predno sem mu mogla odgovoriti, že naš Jimmy dvigne glavo, upre svoje plave oči (naš pravi, da so natančno njegov posnetek, to se razume) vame, potem pa še v našega in počasi, pa zelo razločno spregovori tele mile besede:
“Ti salaminski hudiček, ti!”
Meni in našemu sta padli žlici iz rok in zares nisva vedela, kaj bi rekla na take zgledne besede. Jimmy naju je svetlo gledal in čakal, kaj bova rekla. Najprej pride do sape njegov oče, ki ga vpraša, kje da je, za božjo voljo slišal te' besede. Povedal je, da mu je to rekla ena izmed novih Amerikank, ker ji ni pustil, da bi od njega prepisala nek stavek v šoli. Naš mali je rekel, da se mu zdi, da ga za to neuslugo sicer ni pohvalila, da bi pa rad vedel, kaj mu je rekla s tistimi besedami. Povedal je, da si ni še nikoli tako napenjal možgan, da bi prinesel stavek domov natančno tako, kakor mu ga je deklica rekla. Do pičice natančno ga je prinesel. Saj če bi bilo kaj iz katekizma ali računstva, bi ne prinesel domov niti polovice.
Naš je mencal in ni vedel, kako bi mu besede prestavil na angleško, da bi jih Jimmy razumel. Iz sebe je spravil toliko, da mu je rekla kaj takega, kot bi mu hotela zalučati v obraz ameriški izraz “bums.” Jimmy je bil s to razlago zadovoljen, a je odločil, da se v slovenskem vse lepši sliši in da bo zdaj vsakemu slovenskemu otroku vpil v obraz tisti poklon.
Saj vein, kako! Drugi dan že ni več znal povedati stavka. Za take tiče je novo samo takoj, čez pet minut je pa že za med staro šaro. Dostikrat je prav tako, vselej pa ne.
“Samo glej, da te Father RU' par ne bo slišal,” ga je posvaril naš. Morda bi nhš mali res šel in začel vpiti tam okrog šole tiste mile slovenske besede, da bi se ljudje po Holmes in tam okrog križali in si pripovedovali, da je fant Debevčev in da kakšno vzgojo ima. Se reče, saj če bi ga gospod Rakar slišal, bi S'a pohvalil in ga morda še kaj R' pega navadil.
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Oznojen je prišel do koče. Nebo je bilo skoraj že temno, jekleno sivo, kakor okaljeno.
S obico j e -dobil isto kakor takrat. Z veselil se je. Zdaj lahko dežuje vso noč.
V ozračju! je ležala teža.
Ko je stopil pred kočo, se je spod neba odtrgal blisk in zvit planil v dolino.
Tišina.
Klemen je čakal na prve kaplje.
Padle so debele in težke kakor jagode z rožnega venda. Ujel jih je na dlani, kjer so se razlile kakor velike solze in stekle med prsti. x
Nato se je ulilo, kot da se je razklalo nebo. Dolina je -zginila, čez in čez je ležala vodena zavesa.
Klemen je stopil pod napušč. Bliski so udarjali, -grom se je zadeval ob skale in bobnel med prepadi.
S škriljaste strehe so se ulili curki.
Klemen je globoko dihal. Divja igra ga je prevzela. Slepeči bliski so se sprenašali po nebu in Kletmenu se je zdelo, da stoji isam sredi sveta, ki se dviguje in rohni.
Potlej se js nevihta unesla. Grom se je oddaljil in naliv je prdšel v pohleven, vztrajen dež.
Klemen je odšej v kočo. Tišina po nevihti je bila globlja, oprana. Klemenu je prijetno dela.
V sobici je sedel za mizo. Ni vedel, kam bi uprl misli. Dež okrog koče je zapiral pota.
Odmolil j e rožni venec'in poiskal knjigo v nahrbtniku. Skušal je brati. Ni vlzdrža] dolgo. Zaprl jo je in se naslonil Pa stol.
Zdaj bi se mogel z Jelko mirno pogovoriti. Tako, da bi nobena beseda ne bolela.
Prijetno škrablja dež po škriljasti strehi. Popoldne mineva in omrači se. Počasi seda mrak po prostoru in pohištvu. Še na Klemenove misli.
Luči ne prižge. Koj po večerji leže. Na zaprto okno lijejo deževne kalje, ki jih zanaša veter.
Potlej veter narašča, orgla med skalami in deiž ponehuje. Klemen ne misli na nobeno stvar Zdi se mu greh, da bi zmotil mir, ki diši po opranem: brinju.
Jutro je bilo lepo1 in čisto. Klemen se ga je zveselil. V Umitem zraku se je počutil kakor prerojenega.
Na vrh je odšel zgodaj, ker se je mislil koj po južinj vrniti domov. Šopka tokrat ni nabral. Samo nekaj očnic si je zataknil za trak.
Precej po kosilu se je spustil navzdol. Ovinke je kar pre-sekaval.
Sredi strmine se je ustavil. Dobrih deset korakov od njega je stal viharnik, deblo z debe-bmi suhimi vej a-mi, grčaste korenina so se kakor debele žil-
Make This Your Say Ward For VITAMINS
0NE|A|DAY
1IULTIPLE VITAMIN CAPSULES
13ne-A*Day (brand) Multiple Vilah trto Capsules are—
VPOTENT—eoch capsule contains the dally basic needs of the five vitamins - whose requirements have been established as essential to human nutrition.
S—CQNVENtENT—take lust one capsule today and you can forget about ! vitamin supplements until tomorrow.
ECONOMICAL—a single capsule each day is all you take and oil you pay for.
^-GUARANTEE—t a k e one One A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule each day for sixty days. Your money back :	If you are oot satisfied.'
I c
MILES LABORATORIES, INC.
^4 Elkhart, Indiana

Počitnice so se kar vlejkle. Ni jih hotelo biti konca. Kremene je dvakrat pisal. Da se Klemen nareja, da je zdrav, da je Resnik dobil dva meseca zapora in da .so otroci Jačni. Ženska sama ne more vsega, čeprav mož hi prida zaslužil, nekaj je le bilo.
Koritnikovo so spravili v bolnico; Nakopala si je bolezen. Seveda, vlačila se je in prodajala. Nazadnje j« reva. Dosti je bil oče kriv.
Vesel in žalosten je Klemen Kremenčevih pisem. Kar nima več obstanka. Najraje bi videl, da bi bilo- počitnic konec in da bi se . vrnil v Ljubljano, da bj -spet prišel med ljudi, ki so mu prirasli k srcu.
Za Resnikovo je zbral nekaj po vasi. Župnik Vencel so k vsemu primaknili nekaj kovačev.”
(* 1 kovač — 10 dinarjev.)
Nato je zanesel zavoj na pošto. Vso svojo ljubezen je položil vanj.
Resnikovca bo vesela.
Teden ni minil, ko je prišlo pismo, pisano s šolsko pisavo.
Pisal je Resnikov fant, ki je hodil v četrti razred. Otroška pisava in zrele besede.
“Mati mu je narekovala,” je bil srečen Klemen. Velike črke, nerodne, s strahom pisane so govorile s papirja. Klemen je videl Resnikovco, kako sedi za mizo, suha in sklonjena in narekuje.
“Tako zapiši, Ivan, da bo prav.”
Veliko trpljenje je v besedah, velika bolečina, skrita in ograjena. Klemen jo čuti.
(Dalje prihodnjič).
— Gozdovi v Kanadi zavzemajo 600,000,000 akrov površine.
nate roke zajedale v skopo zemljo.	.	#
Klemen je stal in strmel.
Viharnik, samotno drevo, razčesano od strel in nalivov, plalzov in valečega se kamenj a. Satno- sredi strmine, brez opore, prepuščeno poletnim viharjem m pomladanskim plazom. Kakor da ima korenine do pekla, tako krčevito se drži na strmini borne zemlje in skalnatih š-pranj.
“Vsetau se upira in vendar stoji,” se utrne misel Klemenu. “Razbit je, brez vrha, brez igličevja, vsega oropan, toda ne vda se. Drži se. Plazovi se dele ob njem, ne premakne se in ne upogne.
In kakor da je videl veliko rafziodetje, je Klemen zamahnil s klobukom.
‘Pozdravljen, brat viharnik! Na svidenje.”
Čudno lahak je odšel po poti. Še dvakrat se je o!zrl. Čokati viharnik, zasidran v strmini, je gledal za njim. Od daleč je bil podoben starcu, ki je že vide] vse sladkosti in vse uridkosti.tega življenja in ga nobena stvar ne more prevarati.
V Begunjah je mislil Klemen it] na pivo, pa se je koj premislil. 'Skoraj letel je do Lesc. Šele tam se je unesel in se 'Odžejal.
Od Lesc do doma je bodil počasi. Rad bi ohranil v sebi /lipe, ki jih je preživel, razdivjano naravo, narahlo pritrkavanje dežja po škriljasti strehi, oprano jutro in viharnika na strmini.
Čudno tih je stopil pred hišo, pozdravil mater in se šel preobleč v svojo sobo.
.Zvečer gleda Klemen proti; goram.
In mora misliti na viharnika, na samotnega brata, ki je zdaj sam s temo in, iz vetrom, ki se spušča po strmini.
MARCH 1950
SUMMON TV« WE0TOU FBI SAT
* I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 2425 26 27 28 29 30 31
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
APRIL
2. — Pasijonski klub poda Pasijon v SND na St. Clair Ave.
14.	— Immaculate Conception Church Holy Name^Soci-ety ples v SND na St. *Clair Ave.
15.	— Društvo Danica št. 11 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
16.	— Pevski zbor Zarja spomladanski koncert v SND na St. Clair Ave.
21.	— Golden Gophers Club ples v SND na St. Clair Ave.
22.	— Društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave.
23.	—Glasbena matica vprizo-ri opereto “Gospodična Nituš”
Money piles up fast when yot salt away a bit regularly in U. S Savings Bonds,
For example: Only $18.7! i saved regularly each wee! grows to $10,828.74 in 10 short years.
Start today buying bonds al this bank and soon this hunk oi change can \>e yours.
Pyf m©r© ©WOimJNrFY Ira yew fefyreS
/esf in
U.Sc SA¥1^©S BONfeS
v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
23,—Otvoritev novega Ameriško slovenskega doma na Re-cher Ave., Euclid, O. ob eni popoldne.
28.	— Independent Veterans Club ples v SND na St. Clair
Ave;
29.	— Društvo Lipa št. 129 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave,
MAJ
5.	— Veterans Blaskovič Post 5275 ples v SND na St. Clair Ave.
6.	— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
14.—Društvo Euclid št. 29 SDZ obhaja 25 letnico obstanka v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
19.	— American Veterans W. W. 2 ples v SND na St. Clair Ave.
20.	— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ples v SND na St. Clair Ave.
21.	— Slovensko samostojno podporno dr. sv. Alojzija v Newburgu praznuje 50 letnico obstanka. Popoldne ob štirih banket v dvorani SND na 80 St.; ob osmih zvečer ipa ples. Igra Sokach orkester.
26.	—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ples na St. Clair Ave.
27.	•— Društvo Srca Marije ples v SND na St. Clair Ave.
28.	— Društvo Soča št. 26
"Velikodušna pomoč" skrila pod repo in zeljem
“Slovenski poročevalec” z dne 6. novembra leta 1949 piše pod gornjim naslovom sledeče čim bolj peha klika Enver Hodže (Hodža, — albanski diktator, ured.) albansko ljudstvo v gospodarsko krizo, lakoto in goloto ter ga pušča zaradi svoje pustolovske politike nezavarovanega pred grškimi monarho-fašisti, tem bolj narašča število beguncev iz Albanije, ki beže za ceno življenja v našo državo. Kljub okrepljenim varnostnim ukrepom v obmejnih predelih proti Jugoslaviji, kljub izredni budnosti albanskih graničarjev so pobegi vedno številnejši Pred kratkim je pobegnilo čez mejo na obmejnem odseku pri Prizredu devet družin z 52 člani.
Vprašate nas, zakaj smo po-oegnili. Težko vam to opišemo, e dejal Dostan Parlaku, kandidat Partije in vodja Ljudske fronte. Težko se loči človek od svojih krajev. Greš v neznano smer, čez planine. Tam pustiš družino, sosede, tovariše, s katerimi sem pastiroval, hišo in
čez trinajst dni je Osman Alija sektorju pri Djakovici Njune izdihnil na vesahh.
če bi obvestili ljudi, je rekel eden izmed beguncev, bi odšlo vse Novo selo tisti večer z nami čez mejo. Od objave resolucije do sedaj je pobegnilo 14 prebivalcev Novega sela z družinami, približno 100 članov.
Emurla Mustafa je pripovedoval, kako so začeli po resoluciji (Kominforme) odstranjevati iz Partije in oblasti vse, kar je bilo preizkušeno v borbi, vse najboljše, kar je imelo albansko ljudstvo. To so izvajali z izgovorom, da gre za ljudi KočL Džeždeja. Namesto teh ljudi so prišli tipi, ki so jih izpustili iz zaporov in so znani kot kontrarevolucionarji in pa skrivači balističnih tolp, agenti Italijanov ter podobni.
šarib Badika, ki je pobegnil pred to skupino, pripoveduje;
Na svoje lastne oči sem videl, ko sem bil zaposlen na otoku Saseno, kam vodi ta klika naš narod ob “pomoči,” ki jo dobiva Albanija od Sovjetske zveze. V Valoni polnijo z albansko nafto dsternske ladje (Oil-tankers, op. uredništva) s sovjetskimi znaki, ki odhajajo v
izpovedbe potrjujejo, da je točno vse, kar potrjujejo drugi albanski begunci. Pravijo, da je v albanski armadi nezaslišano nasilje in da nimajo vojaki plaščev, obutve in pasov. Pripovedujejo, da več albanskih obmejnih stražarjev uporablja na straži eno in isto ogrinjalo. Del vojske nosi namesto čevljev o-panke iz surove in presušene kože. Nekateri vojaki imajo na sebi samo polovico plašča in nosijo hlače, ki so razcapane do kolen.
Dva osla
Trmast osel je peljal voz gnoja. Za njim je stopal njegov lastnik, katerega je njegova žena zaradi njegove trmoglavosti pogosto zmerjala: “Ti si pravi osel!”
Osel je med vožnjo obstal in se ni več premaknil. Ne bič, ne vajeti niso uporneža premaknili z mesta. Kmet ga je zmerjal in vpil: “Prekleti prašič, umazani pes, grdi dolgouhec! Mi boš peljal ali ne! Ali naj ti kožo ustrojim?”
Osel ni hotel peljati. Izbrani
izrazi mu niso bili znani in vše-Brindisi v Italijo. Sovjeti trgu- eni. Bil ni prašič ne pes; dol jejo z albansko nafto v Italiji gouhec pa tudi ne mara biti. prav tako, kot so Bolgari trgovali z jugoslovanskim žitom v
vse naj dražje. Toda tam ni bi-|GrčiK- (Vsa gornja in bodoča lo več mogoče vzdržati. Nato j IJodčrtanja oziroma ležeči tisk je Dostan Parlaku nadaljeval:
Gorje tistemu, ki ga osumijo, da je kdaj kaj pohvalnega rekel o Jugoslaviji. Take ljudi strahotno mučijo, huje, kot so to delali fašisti med okupacijo.
Nato so se vrstile strahotne Slike nasilja. Enver Dakala, sekretar celice v Novem selu, je povedal, da je moral pobegniti, da ga ne bi zadela usoda številnih drugih, ki so izdihnili pod
SDZ priredi piknik na prosto- udarci ali pa ostali pohabljeni rih Doma zapadnifa Slovencev fza vse življenje. Emurla šehi,
na 6818 Denison Ave.
JUNE
3. — Glasbena matica ples v SND na St. Ciair Ave.
10. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Glair Ave.
17.	— Sportmen's Club of Slovenec št. 1 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
18.	— Zveza društev Najsv. Imena priredi velik katoliški dan združen z vrtno veselico na prostorih Brae Burn, 25000 Euclid Ave.
JULIJ
23.	—-Piknik fare Marije Vne-bovzete v Collinwoodu na cerkvenih prostorih.
SEPTEMBER
24.	— Pevski koncert skupnih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
29.—Oltarno društvo fare I Marije Vnebovzete
učitelj iz Nanga, je bil osumljen da ima stike z Jugoslavijo. Izgnali so ga v taborišče v Tirani. Pripovedujejo, da so ga naj-strahotneje mučili. Vzdržal je samo nekaj dni in naglo umrl. Ista patrulja je odvedla istega večera v taborišče v Tirani Alija Jusufa iz Novega sela, Šali j a Ibrahima iz šištovca, Dzafra A-lijo iz Kendera, čanila iz Topo-jana in Nebi j a Faslija iz Kolovoza. O teh še ni ničesar znanega. Osmana Alija iz vasi šištovca so zaprli v oddelku za varnost v Kuksu. Tudi njega so osumili, da simpatizira z Jugoslavijo. V začetku so ga mučili z lakoto, nato so uporabljali druge naičine mučenja, na koncu pa so se zatekli k enemu najtežjih mučenj. Vsak dan so ga za dve uri obesili privezanega okrog prsi. Zahtevali so, naj pove o zvezah z Jugoslavijo.
“card party” v cerkveni dvora-priredi ni.
‘Po-
Svetovna prvakinja v drsanju za leto 1949. — A ja Vrzartova, Čehinja je bila prvakinja v drsanju za leto 1949 in sedaj pa se zopet poteguje za prvenstvo v drsanju za 1950. Nedavno j p dobila prvenstvo za Evropo v tekmah, ki so se vršile v Oslu, na Norveškem. Sedaj pa bo nastopila v Londonu za svetovno prvenstvo za 1950.
e v originalnem poročilu ročevalca.” Uredništvo).
V	Valoni in Draču so zaposleni pri nakladanju izključno sovjetski delavci, sovjetski vojaki pa stražijo skladišča.
“Pristop albanskemu vojaku in civilistu je na tem kraju strogo prepovedan!” Nakladajo ponoči in to na zelo čuden način. Najprej nakladajo sode z jedilnim oljem in posode z maslom, dalje bale volne in zaboje z “Venus milom,” znane “Taraboš” cigarete” in albanski sir. Po navadi pokrivajo tak tovor z zeljem in repo, da bi albansko ljudstvo ne videlo, kam odhaja, albansko bogastvo. V Albaniji pa za drag denar ne moreš kupiti niti mila niti petroleja. — Kar je prišlo prej iz Jugoslavije, so razprodali, police v prodajalnah pa so ostale prazne, tržnice zapuščene.
Praznina in lakota nisia^ zajeli samo delavskih množic v mestih in vaseh, ampak tudi v armadi ni nič boljše. V Albaniji ni niti tistih predmetov, ki jih tam v zadostni količini izdelujejo. To pa so: petrolej, jedilno olje, milo in druge potrebščine zajamčene preskrbe. Pred tremi meseci so se pojavili nekateri izdelki s češkimi znaki, kar pa je izginilo s prodajo po vezanih cenah. Razen tega so se pojavile neznatne količine italijanskega blaga, ki so ga uvozili sovjetski posredovalci, pa tudi to je kaj hitro izginilo.
Cene v vezani trgovini so neznosne. 1 kg masla velja 100 lekov, škatlica vžigalic s SO vžigalicami 15 lekov.
Delavcem država ne jamči preskrbe s tekstilnim blagom in obutvijo. Zato se vedno pogosteje pojavljajo pobegi. Skupina delavcev iz vasi Oreška in Jušne je pobegnila z dela iz Tirane. Čez nekaj dni so jih miličniki spravili v zapor.
V	deželi množične bede imajo Sovjeti svoje magazine, ki so v Tirani in v katerih dobite lahko najboljše blago, čokolado,, maslo, salamo ter podobne red-kosti) ki so dandanes v Albaniji redkost. Sovjetski vojaški in gospodarski svetovalci st) preplavili Albanijo. Plata, sovjetskega majorja - inštruktorja v albanski vojski znaša GO,000 lekov, albanski major pa, prejema nekaj več kot 50,000 lekov mesečno. Pred nekaj dnevi sta pobegnila iz garnizije v Krumu dva vojaka albanske vojske in sicer Numedin, doma iz Korče, in Ali Jonuzi iz Elbasana. Prekoračila sta mejo v obmejnem
Tedaj mu je začel kmet dobrohotno prigovarjati. “Pojdiva, pojdiva stari tovariš.” Ko je osel čul te dobrohotne besede, se je premaknil in odpeljal gnoj na nj ivo.
K davkarju
“Zakaj tako tečete, gospa Mlinarjeva ?”
“Moj sinček je požrl poldolar-ski novec. Noben zdravnik ga ne more potegniti iz želodca.”
“Pojdite k davkarju. Ta se briga za denar, pa naj ga najde kjersibodi.”
BELO DOBIJO
ženska dobi delo
Za hišna dela podnevi. Delo je na zapadni strani mesta. Pokličite TRinity 1-4265.	(60)
Delo za agenta
Išče se agent, da bi prodajal na debelo pri starih odjemalcih cigarete, cigare, candy, tobak. Mora govoriti slovensko in imeti svoj avto. Za naslov se poizve v našem uradu.	(64)
MALI OGLASI
Ledenica naprodaj
Naprodaj je dobro ohranjena ledenica, drži 100 funtov ledu. Vprašajte na 1531 E. 70. St. (blizu Wade Park Ave.) po 6 uri zvečer.
Dobri nakupi hiš
Blizu Lake Shore BIvd., hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgo-rej — 2 garaža in cementni dovoz $16,500.
E. 185. od St. Clair Ave., hiša z 3)4 sobami, polna klet, avtomatičen gas furnace, garaža, zelo lep 46x182. Se proda samo za $7,500 in se lahko takoj selite vanjo. Vprašajte Kovač Realty 960 E. 185. St.
(64)
WE RENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE, BARVE, PLUMB ARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave,
Tel. UT 1-0926
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnlk
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
Prijaters Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th
'^!l!llI!!!!lllli!!!!!!l!Sl!išll!!liil!!!!!!lll!!lll!l!!ll!l!!!III!i;!lili!l]|l!!!l!ll!!!l!H]!ll!liip
liliHiŠHiišššlillišlIliillililliillHillllllilililllilllllllillijllElIllllillliljlllliiilililllllS
Prvo poglavje
Dne 20. februarja, 18.. — bila je predpustna nedelja, je zapustila okoli enajste ure zvečer partija tajnih policistov policijsko postajo Barriere d’ltalie v Parizu.
Partija je imela povelje pre-iskati	h sr ni policijski revir,
ki se je raktezai od ceste, ki vodi v Fontainebleu do reke Seme, in od zunanjih bulevardov do utrdb.
Ta mestni oddelek je bil tedaj jako slabo zapisan pri policiji. Drzniti se ponoči v to okolico je bilo tako nevarno, da s.-i celo vojaki, ki so hodili iz utrdb v Pariz v gledališča, imeli povelje čakati na policijski postaji; prepovedano: jim je bilo ponoči hoditj po revirju, razve n, če so bili najmanj štirje skupaj.
Po polnoči so postale te žalostne in ozke ulice zbirališče
V BLAG SPOMIN
ŠEST2 OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA IN DRAGEGA OČETA
Frank Škrab
ki ga je Bog prerano poklical k sebi dne 27. marca 1944.
Šest let je že -minilo, odkar si nas zapustil ter počivaš v grobu, toda še vedno živiš v duhu med nami in boš živel v blagem spominu, dokler se tudi mi ne združimo s Teboj v večnem raju.
Žalujoči ostali:
ROSE ŠKRAB, soproga;
ROSE in PRANCES, hčeri; JAMES, WILLIAM in JOSEPH, sinovi.
Cleveland, O. 27. marca 1950.
i.'.':.	41


V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE, MATERE IN SESTRE
Ane Maver
ki je zavedno zatisnila svoje dobre oči dne 23. marca 1949.
Rahla naj te zemlja krije, spavaj draga mat’ sladko, luč nebeška naj ti sije, mir in pokoj naj ti bo.
Žalujoči ostali:
ROMAN MAVER, soprog, in OTROCI.
celih čred vagabundov brez stanovanja. Tu so se shajali pobegli zločinci in drugi lopovi. Ako so imeli tekom dneva srečo, so .se ponoči veselili in pijančevali. Kadar jih je omoti! spanec, tedaj s0 hrčali po vežah ali med smetmi zapuščenih hiš.
Policija se je trudila na vse načine, da bi pregnala te nevarne geste, toda najbolj energične odredbe so ostale brez unpseha.
Daši so bili neprestano zalezovanj in v večni nevarnosti, da jih aretirajo, pa so se vračali v svoja shajališča z idio-tično vztrajnostjo, sledeč neki tajni, nepoznani želji.
Policija je imela v -okolici neprestane pasti, v katere se je od časa -do časa ta ali lopov uje!. Kadar je policija šla pregledovat nastavljene pasti, je bila vselej gotova, da se bo kaj ujelo-. Tudi to pot je načelnik policijske postaje zaklical odhajajočim detektivom:
“Bom že pripravil prenočišče za naše goste. Dobro zabavo in sreče vam želim!”
Slednje besede so bile precej ironične, ker vreme je bilo skrajno neprijetno.
Že več dni so vladali znežni viharji nad vsem mestom, in v nedeijo so se tla začela tajati, tako da si gasil po ledenih mla. kužah do gležnjev visok-c. Poleg tega je pa bil zunaj še vedno precejšen mraz in brila je sapa, kj je skušala prodreti do mozga. Pri vsem. tem ipa je prevladovala tako gosta megla, da nisi videl lastne roke pred očmi,
“Pasje delo je to,” godrnja eden izmeb detektivov.
“Da,” mu pritrjuje drugi, ki je bil inšpektor in ki je vodil skupino policistov. “Zdi se mi, če bi imel letnih dohodkov trideset tisoč frankov na leto, da ne bi sedaj taval tod okoli.”
V	BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI ODKAR JE IZGUBIL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE NA BOJNIH POLJANAH
V	NEMČIJI DNE 26. MARCA 1945 NAŠ NEPOZABNI
SIN IN BRAT
Frank S. Drobnik
Že pet let je zdaj minilo, ka - si Ti zapustil nas. slike Tvoje v naših srcih zbrisati ne more čas.
Nova spet pomlad prihaja, vse se oživelo bo, vse: le Tebe, naš predragi, nikdar več nazaj ne bo.
Počivaj, mlado srce blago, saj enkrat bodeš zopet bilo, v veselju, stanovitni sreči, se z nami bodeš spet združilo.
Tvoji žalujoči:
JOSEPH in ANGELA DROBNIČ, starši;
GABRIEL, brat;
ELSIE ZABOROWSKI, sestra
Cleveland, O. 27. marca 1950.
Cleveland, O. 27. marca 1950.
Policijski inšpektor se je lahko pošalil s svojimi možmi, kajti med njimi je bil zelo priljubljen, pa je tudi mnogokrat na razne načine pokazal svojo bistrost in hrabrost. Inšpektor je popolnoma razumel posel, vsa pota in sredstva in labirinte, skozi katera mora. vesten policist, ako- želi uspešno vršiti službo. Dolge skušnje so ga naredile absolutno hladnokrvnega, zaupal je v sebe samega, rabil nekako raskavo diplomacijo, s katero je vselej precej daleč dospel.
Inšpektor je imel navado pri. jeti :za vrat najbolj nevarnega zločina tako hladno in mirno, kot bi vtaknil roke v -gorko vodo, da si jih opere.
Bil je star kakih 46 let, močne postave, izrazitega obraza, z debelimi -brkami in nekako manjšimi očmi in težkimi trepalnicami.
Ime mu je bilo Gevrol, toda detektivi in ostali policisti so ga splošno- klicali “general”.
In ta naslov je zelo ugajal Gevr-o-lu, kajti poleg vseh dobrin je bil tudi nekoliko domišljav, kar so njegovi podložni dobro znali.
“■Če se boste že sedaj pritoževali,” reče Gevrol mrko, “kaj boste šele pozneje govorili?”
V resnici je bilo še prezgodaj za pritožbe.
Skupina se je napotila po de Choisv -cesti . Ljudje na hodnikih so bili še precej mirni; leščerbe v pivnicah so metale svoje žarke skozi okna na cesto.
Vse gostilne so bile še odprte. Nobene megle ali slane ni, ki bi pregnala ljubitelje divje zabave. V vsaki pivnici in javni i plesni dvorani je bila množica napol pijanih ljudi.
Skozi odprta okna so zaporedoma prihajali glasovi hreščeče godbe ali odjeki glasnih jezikov. Tu in tam se je na ulici spodtaknil Kaki -pijanec, ali pa je bežala zakrinkana oseba v senci zidovja.
Pred gotovimi pivnicami in plesnimi dvoranami je ukazal Gevrol ustaviti. Nekako- čudno je žvižgal in v trenutku se je prikazala -pri vratih oseba. Ta oseba je bil detektiv, ki je oddal 3-vcje poročilo, nakar je skupina policistov zopet korakala naprej.
“Na levo, fantje!” zapove Gevrol; “zavili bomo v -dTvry ulico, potem pa po bližnjici po-tj Chevaleret cesti.”
Od tu naprej so se šele začele težave za skupino.
Pot jih je vodila preko napel dovršene ceste, kj še imena ni dobila, polna, blatnih lukenj in p onesnažena z odpadki.
Tu ni bilo- več luči ali pivnic, nobenih pritajenih korakov alt glasov; vse! je bilo (puščobno, žalostno in molčeče.
Človek bi mislil, da- se naha-
ja stotine milj cd Pariza, da ni bilo slišati neprestanega šu-štenja, ki vedno prevladuje v velikih mestih.
Policisti so si zavihali hlače navzgor in počasi korakali naprej, opazujoč vse v svoji okolici kot Indijanec, ki preži za svojim plenom.
Pravkar soi zapustili Rentier ulico, ko vzdrami nočno tišino silovit krik.
Na onem. prostoru in ob taki uri je bil ta krik tako strašno značilen, da. so vsi (policisti obstali kot na povelje.
“Alj ste slišali, general,” vpraša eden policistov komaj slišno.
“Da, da, nekoliko živega de-
rejo iz kože v tej okolici, ne daleč od tu — toda kje. Tiho in poslušajmo I"
Detektivi stoje nepremično na mestu in skoro zadržujejo dihanje, in kmalu zač-ujejo drugi krik, ali bolje divji vriše.
“Aha,” vzklikne načelnik, “pri Poivriverju je.”
In ko možje molčijo-, vzklikne Gevrol ponovno:
“Kaj, ali vam ni znana pivnica Chupinove matere, ki se nahaja tu na desno! Hitite!” In kot bi hotel dati sam vzgled se pivi zapodi v beg v smeri kot je označil. Detektivi mu sledijo, in v dobri minuti so že v negi beznici, ki je stala na samem.
______- iv
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730
Mojim klijentom in naročnikom “BARAGOVE PRATIKE” in Baragovih knjig naznanjam, da sem se preselil na novi naslov v Chicaško predmestje BERWYN, ILLINOIS.
Moj NOTARSKI URAD in urad “BARAGOVE PRATIKE” je od zdaj naprej sledeči:
JOHN JERICH
NOTAR in IZDAJATELJ “BARAGOVE PRATIKE” 6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
Telefon: Stanley 5863
(Izrežite ta oglas, da boste imeli naslov in telefon yvi rokah) I




ŽENIM IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
• -   _______________________———     
=fi
Berile roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer live Siovend!
“TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!”
soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji
v
Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S.A. $3.50, Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
Naprodaj tudi pri tvrdkah:
GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave.
A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave.
STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St.

Iz tega brloga so- prihajali klici, ki se (zdajci ponovno oglasijo, nakar se začujeta dva strela iz revolverja.
Hiša je bila hermetično zaprta, toda skozi okrogla okna, pokrita s polknicami, se je la-ftko opazila rdečkasta luč.
Eden izmed policistov se drzne k oknu in se dvigne, da vidi pri špranjah, kaj se godi v notranjosti brloga.
Gevrol sam steče proti vratom. “Odprite!” zakriči in močno udari po vratin.
Nobenega odgovora,
Toda razločno so lahko slišali odmeve strahovite borbe, zamolklo ječanje in tupasem ihtenje neke ženske.
“Strašno!” vzklikne eden policistov, kj je zrl v notranjost skozi špranje. “Strašno!”
Gevrol p-c-stane odločen.
“Odprite v imenu postave!” zakriči že tretjič.
In ker nihče ne odgovori, se Gevrol zaleti s svojimi rameni v vrata, ki se podajo pritisku in padejo ib tečajev.
Prizor, ki so je nudil vsto-plim policistom je bil taki grozen, da so nehote obtičali kot priklenjeni v tla. Mrzlica je stresla pri silovitem pogledu na pozorišče.
Vse v sobi je kazalo, da se je tu vršila obupna borba, eden onih krvavih prizorov, ki se tako pogosto dogajajo v pivnicah.
Velika odprtij a
Dobrodošli v New Central Market — vse nove stojnice, vse z refrigeracijo — najbolj čista, najfinejša javna tržnica v Clevelandu. Jo prav lahko najdete — ravno čez cesto od starega prostora.
^ v « s	■ a
Ob sobotah od 5 zjutraj do 6 zvečer
Pridite, da boste srečali svoje stare prijatelje. Prihranite denar, kupujte zgodaj, polagoma, prijazno za vse vrste meso, ribe, mlečne izdelke, sadje, zelenjavo, pecivo, grocerijo.
New Central M
_A

gMmTWM .. mGmU.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride