PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik je na 131. seji dne 29. 3. 1989 obravnaval Poročilo o poslo-vanju OZD v letu 1988 in sklenil, da ga posreduje delega-tom skupščine v obravnavo in sprejem. Izvršni svet INFORMACIJA o poslovanju organizacij združenega dela v letu 1988 UVOD Prva polovica poslovnega leta 1988 je bila v znaku cenovne politike in sicer zamrznitve, ki se je odrazila v prelivanju dohodka in zmanjševanju proizvodnje, največ v industriji. Majski ukrepi so prinesli zasuk ekonomske politike, ki se je usmerila v uvajanje racionalnejših in bolj tržnih pogojev gospo-darjenja. Spočetka je bila politika zelo nekonsistentna, ker se je uveljavljala postopoma in le na posameznih področjih, do pre-hoda v leto 1989 pa je dobila celovitejšo obliko. Sistem se še nadalje izgrajuje v pozitivni smeri. Druga polovica leta je tako prinesla prehod v pogoje še bolj galopirajoče inflacije, realnejši tečaj dinarja in realnejšo ceno denarja - obrestno mero. Na nekaterih večjih segmentih porabe je uvedba nominalnih sider povzročila zelo neenakomerne dotoke sredstev, kar je občasno in tudi v celoti vplivalo na manjše povpraševanje in kupno moč. Predvidena resolucijska predvidevanja občine Vič-Rudnik za leto 1988 se na področju proizvodnje niso uresničila. Količinski obseg proizvodnje je namesto 3,5 dosegel te 0,7 odstotno rast. V določeni meri lahko gibanje kljub vsemu pozitivno ocenimo, saj je po zastoju proizvodnje, ki se je začel koncem leta 1987 in nadaljeval v začetku leta 1988,prišlo do zasuka, ki se je odrazil v vsaj pozitivni rasti. Gotovo je hkrati prišlo tudi do strukturnih preusmeritev proizvodnje, ki so velikokrat pomembnejše od same količinske rasti. Bistveni premiki so bili doseženi v izvozu, kjer smo v negotovih razmerah ekonomske politike planirali ohranitev razvoja iz let 1986 in 1987, realizacija predvsem konvertibilnega izvoza pa jedosegla realno 18 odstotno rast (samo konvertibilni izvoz 27,1 odstotka). Proizvodnja je bila nekoliko živahnejša v drugi polovici leta, kar pripisujemo večjemu uveljavljanju trga. Verjetno bi bili rezultati še spodbudnejši, če jih ne bi zmanjševalo omejeno povpraševa-nje zaradi padca kupne moči in krčenja investicijskih sposobno-sti gospodarstva. Najmočnejša občinska industrijska panoga - predelava kovin - je po hudem zastoju v začetku leta 1988 le dosegla relativno dobre rezultate, kar pa predvsem zaradi omejitvenih ukrepov zvezne politike ni uspelo Tobačni tovarni. Pozitivne spremembe v miselnosti in načinu poslovanja so že opazne v večini delovnih organizacij. Ocenjujemo, da je to tudi vzrok, da finančni rezultati v kriznem letu 1988 v viški občini niso bili še slabši. Med organizacijami z izgubo (DO Iskra Elementi TOZD SEM, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Emona IPKO, GP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki) je najbolj kritična situ* acija v Utensiliji, ki zaradi visoke zadolženosti težko zagotavlja pogoje za nemoteno proizvodnjo. Stabiliziralo se je, sicer na nižjem nivoju, gospodarjenje organizacij lesne industrije, kjer si relativno majhne organizacije intenzivno iščejo vsaka svoj pro-stor na omejenem trgu. Relativno boljše rezultate izkazujeta trgovina in gostinstvo, nadaljuje se pa stagnacija gradbeništva. Organizacije so se različno hitro prilagodile pogojem visoke inflacije, t.j. nujnosti hitrega spreminjanja cen, fleksibilnosti pri najemanju kreditov in optimizacije zalog. Ti elementi poslovnega obnašanja so imeli velik vpliv pri uspehu poslovanja. Ugotavljamo razmah privatne iniciative, širjenje področja na katerem se uveljavlja osebno delo, pri čemer se pa sooča z ostro konkurenco in splošno slabšo konjunkturno situacijo, tako da »obrt« ni dosegla take rasti, kot smo jo pričakovali. Na področju občine je bilo v letu 1988 v gradnji skupaj 147 investicijskih objektov. Pregled investicijskih aktivnosti z obse-gom vlaganj kaže, da je bilo v primerjavi z letom 1987 število začetih objektov v letu 1988 večje za 1 objekt, medtem ko se je njihova predračunska vrednost napram letu poprej povečala: predračunska vrednost gospodarskih investicij za 137,8 odstotka, negospodarskih za 229 odstotkov. Hitrejša rast predra-čunske vrednosti negospodarskih objektov je posledica začete gradnje nekaterih večjih objektov v zadnjih treh mesecih leta 1988 (raziskovalni laboratorij Biotehnične fakultete, raziskovalno razvojni laboratorij Inštituta Jožef Stefan, pilotna proizvodnja Metalurškega inštituta in Mladinski dom Malči Belič). Investicijska vlaganja v objekte gospodarskega značaja so bila v letu 1988 usmerjena v glavnem na tri področja: v industrijo (7,5%), trgovino (43,9%) in komunalno dejavnost (46,3%). Po predračunski vrednosti objektov je obseg vlaganj v področje komunalne dejavnosti večji za 232 odstotkov, v področje trgovine za 163 odstotkov, medtem ko so vlaganja v industrijo približno za tretjino manjša kot v preteklem letu, čemur je vzrok predvsem nizka stopnja akumulativne sposobnosti industrije. • ¦¦¦•-.¦-.: V letu 1988 so bile dokončane naslednje naložbe: - DO Zastava Avto Ljubljana - servisni objekt na Tržaški cesti - Mercator KIT DO Rožnik TOZD Dolomiti - preskrbovalni center Trnovo - ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje - trgovina osnovne preskrbe na Škofljici - DO Gostinsko podjetje Vič - prenova gostinskega kom-pleksa Podrožnik - DO Lesnina TOZD Veletrgovina - visokoregalno skladišče - OZ Galeb Izola - proizvodno trgovski objekt drobnega gospodarstva - DO Iskra Elemeati TOZD SEM - nov poslovno proizvodni objekt V letu 1988 je znašala celotna obveznost do sklada za razvoj nerazvitih območij za viško gospodarstvo približno 11 milijard din. To je nazivna obveznost po stopnji 2,8 odstotka od osnove, ki jo predstavljata dohodek in amortizacija. Dejanska izločanja za zvezni sklad so bila manjša, ker so marsikatere organizacije uveljavljale olajšave zaradi dodatnega združevanja na območju SR Slovenije, seveda pa ostajajo celotne obremenitve oz. združe-vanje za nerazvite (SFRJ + SRS) enake oziroma večje od osnov-nega zneska. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bilo konec leta 1988 zaposle-nih 22.369 delavcev, od tega v gospodarstvu 13.752, v negospo-darstvu 6.841 in v zasebnem sektorju 1.776. Število zaposlenih delavcev v gospodarstvu se je povečalo za 4 odstotke (535 delav-cev). Do tega povečanja je prišlo izključno zaradi priselitve DO Integral TOZD Tovorni promet iz občine Ljubljana Šiška, ki je bila opravljena že v letu 1986, vendar so bili delavci prijavljani v občini Ljubljana Vič-Rudnik šele v letu 1988. Število zaposlenih v nego-spodarstvu se je povečalo za 2,4 odstotka (162 delavcev) in sicer v izobraževanju, znanosti in kulturi za 2,8 odstotka. Predvsem je na to povečanje vplivalo zaposlovanje mladih raziskovalcev. V zdravstvu in socialnem varstvu se je število zaposlenih pove-čalo za 2,3 odstotka, predvsem zaradi nadomeščanja delavk na porodniškem dopustu. V družbenopolitičnih organizacijah, DPS in SiS pa se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,4 odstotka (2 delavca). V letu 1988 se je število zaposlenih v zasebnem sektorju povečalo za 18 delavcev. Konec leta 1988 je bilo v občini Ljubljana Vič-Rudnik 590 brezposelnih, stopnja relativne brezposelnosti je 2,35 odstotka in še narašča. V celoti pa se je število zaposlenih v Ljubljani zmanjšalo za 1,5 odstotka (2.799 delavcev) tako, da je bilo konec decembra 1988 v Ljubljani zaposlenih 194.098 delavcev. 1. POSLOVNI REZULTATI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELAIZ GOSPODARSTVA Gospodarstvo občine je v letu 1988 ustvarilo 1.632 milijard din celotnega prihodka (IND 298),pri tem je imelo za 1.259 milijard din porabljenih sredstev (IND 304) ter ustvarilo za 373 milijard din dohodka (IND 280). Na rast finančnih kategorij je v glavnem vplivala rast cen, saj so cene na drobno v enakem obdobju porastle za 202 odstotka. Rasti celotnega prihodka in dohodka so v posameznih dejav-nostih (glej spodnjo tabelo), še bolj pa med organizacijami, zelo različne. . . . . CELOTNI PRIHODEh" PORABLJENA SREDSTVA DOHODEr :nesM v milijonih din , ¦: f ¦¦ ,h _- — 1-12/88 IND 1-12/88 IND 1-12/88 IND INDUSTRIJA 539.039 294 396.756 300 142.333 277 h-METIJBTVO 39.298 307 31.967 308 6.330 302 GOZDARSTVO 18.730 241 11.395 218 7.135 293 VODNO G0SP0DARSTV0 13.611 260 5.331 247 8.280 269 6RADBENIŠTV0 22.838 266 16.595 278 6.293 238 PR0MET 121.295 316 71,680 327 49.615 302 TRSOVINA 667.746 311 596.354 313 71.392 293 GOSTINSTVO 13.527 342 8.083 399 5.443 282 0BRT 92.893 253 65.242 254 27.650 266 STBN.KQM.DEJ. 43.618 253 20.075 233 23.544 273 FIN. IN DRU.P0SL. ST0R. 61.003 320 35.439 391 25.564 25S G0SP.0BČINE 1.632.698 298 1.259.118 304 373.579 280 GOSP.tiESTA LJ. 23.071.807 300 18.318.977 300 4.766.512 302 G0SP.SRS 79.117.358 299 61.831.684 301 17.319.111 291 Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je v letu 1988 znašal 708.744 din, kar je za 156 odstotkov več kot v predhodnem letu. Kljub sprostitvi nominalnega sidra - dovoljeni rasti osebnih dohodkov za 140 odstotkov v celem letu, so osebni dohodki še vedno realno precej nižji kot v letu 1987. Najvišje povprečne osebne dohodke so prejemali zaposleni v finančno - tehničnih in drugih poslovnih storitvah - 1.068.329 din in najnižje v gradbeništvu - 595.134 din. Organizacije so ustvarile 39,3 milijarde din sredstev akumula-cije, kar je za 171 odstotkov več kot v letu 1987. Od skupno 88 organizacij združenega dela, kolikor obrazcev zaključnih raču-nov smo obdelali, je 14 organizacij združenega dela ustvarilo 29,5 milijarde din akumulacije ali kar 75 odstotkov celotne akumula-cije gospodarstva. DEL0VNA ORGfiNIZACIJA znesek v mio din IND 1.88 1-12/33 1.37 DO Plutal 2.187 » DO Avtomontaža TOZD TGN 2.394 606 DO Suravina TOZD Surovina Ljubljana 2.975 1215 DO Podjetje za urejanje hudournikov 2.218 284 Podjetje za PTT promet TOZD PTT LjuBljana 1.939 303 DO Mercator Rosnik TOZO Dolomiti 3.251 ¦ 352 DO Kemofarmacija 3.471 436 DO Zastava avto TOZD Zastava 2.976 256 DO Iskra servi-3 1.536 229 DO KPL TOZD Kam. gradnje l.79e 291 IB Elektroprojekt 1.643 187 DO Mehanogra-fski center 1.224 21S DO Viator TOZD TP Ljubljana 994 188 DO Bgrotehnika Gruda TOZD Trgovina 944 239 Po zaključnem računu so izgubo izkazale štiri organizacije in sicer DO Emona IPKO, DO Iskra Elementi TOZD SEM, DO Avto-montaža TOZD Utensilia in DO Gradbeno podjetje Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki v skupnem znesku 3.988 milijonov din. Sredstev za akumulacijo niso ustvarile ali pa so ustvarile le nižji znesek za rezervni sklad naslednje organizacije: 00 TTL.DO LM TOZD Posestva, DO Zmaga, DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo, Gozdno gospodarstvo Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče, OZ ONIKS. V lastne sklade pa po zaključnem računu 1988 niso uspele razporediti sredstev: DO Tovil, DO llirija Vedrog, DO IUV TOZD Galanterija, DO Mercator Konditor, DO Hoja TOZD Žaga Rob, TOZD Galanterija Podpeč, GOP Trnovo, DO Slikoplesk - Termo-plast, DO Glinek, DO Mizarstvo Ig, DO Mizarstvo Trnovo. V nadaljevanju je kratka obrazložitev poslovanja za nekatere od teh organizacij: , o ? Do Emona IPKO Po poročilu organizacije je dosegla v lanskem letu glede na predhodno leto za 55 odstotkov nižji količinski obseg proizvod-nje z vidika porabe vhodnega materiala. Do konca leta je organi-zacija ustvarila 2.547 milijonov din celotnega prihodka, kar je le 41 odstotkov več kot v letu 1987. V strukturi celotnega prihodka kar 91 odstotni delež zavzemajo porabljena sredstva. Organiza-cija je leto zaključila z izgubo v višini 1.225 milijonov din, ki pa je v celoti pokrita z nepovratnimi sredstvi. Za vzdrževanje tekoče likvidnosti organizacija stalno najema kratkoročne kredite za obratna sredstva, ki so konec leta znašali 2.002 milijona din (IND 1769), kar pa je še vedno manj kot so znašale zaloge nedokončane proizvodnje - 2.286 milijonov din. Organizacija je dosegla povprečni čisti osebni dohodek na delavca v znesku 686.700 din in zavzema 13. mesto med 34. industrijskimi organizacijami v občini. : DO Iskra Elementi TOZD SEM Organizacija je četrto tromesečje zaključila z izgubo in sicer v višini 477 milijonov din, ki pa jo je v celoti pokrila v okviru delovne organizacije. TOZD ima sorazmerno nizek porast celot-nega prihodka (IND 244). Med porabljenimi sredstvi se je najbolj povečala amortizacija, kar je posledica aktiviranja nove investi-cije (IND 380). Kratkoročni krediti znašajo 3.554 milijonov din in so pet in polkrat večji kot v letu 1987. Najemanje kratkoročnih kreditov kaže na slabo likvidnostno stanje. Organizacija je dosegla pov-prečni čisti osebni dohodek na delavca v znesku 634.592 din in zavzema 20. mesto med 34. industrijskimi organizacijami v ob-čini. DO Avtomontaža TOZD Utensilia - Organizacija je tudi poslovno leto 1988 zaključila z izgubo in sicer v višini 1.583 milijonov din. Za odpravo vzrokov izgube in uspešnejše poslovanje je organizacija že v drugem tromesečju sprejela sanacijski program ter ga kasneje še dopolnila. V pro-gramu je opredelila vzroke za nastalo izgubo in ukrepe za njihovo odstranitev. Po tej analizi so glavni vzroki izgube tržno neskladje, prepočasno prilagajanje tržišču, slaba zasedenost kapacitet, pomanjkanje lastnih obratnih sredstev in slaba delovna disci-plina. Problemi ostajajo še naprej enaki. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 11 odstotkov. Organizaciji stalno primanjkuje naročil. Manjši količinski obseg proizvodnje od planirane, manjši prilivi od planiranih ter veliki odpisi nekurantnih zalog povzročajo še večjo nelikvidnost. Kratkoročni krediti za obratna sredstva so znašali konec leta 6.788 milijonov din in so dosegli v primerjavi s predhodnim letom indeks rasti 317. Znesek neplačane realizacije znaša 57,1 odstotka izgube organizacije. DO Gradbeno podjetje Grosuplje TOZD Gradbeni polizdfelki TOZD Gradbeni polizdelki je po zaključnem računu za leto 1988 izkazala 700.888 tisoč din Izgube, ki je bila ob oddaji zaključnega računa v celoti pokrita. Vzrok za to je tudi v manjšem fizičnem obsegu proizvodnje oziroma premajhni zasedenosti kapacitet. Celotni prihodek je manjši od planiranega (IND 97,2), porab-Ijena sredstva pa so za 10,9 odstotka večja od planiranih. Materialni stroški zavzemajo 85,2 odstotka, amortizacija 8,5 in drugi poslovni stroški 6,3 odstotka vseh stroškov. Surovina in material zavzemajo 63,3 odstotka ter energija in transport 11,67 odstotka materialnih stroškov. Največje obveznosti iz dohodka so realne obresti, ki jih je TOZD plačala za vzdrževanje tekoče likvidnosti in zajemajo 13 odstotkov doseženega dohodka. TOZD Gradbeni polizdelki se je s 1.1.1989 priključila k TOZD Splošne gradnje, ki ima sedež v občini Grosuplje. DO Tobačna tovarna Ljubljana TOZO Proizvodnja cigaret je letni količinski plan presegla za en odstotek in za 3 odstotke količinsko proizvodnjo prejšnjega leta. . Porabljena sredstva rastejo hitreje kot celotni prihodek. Velik razkorak nad cenami vhodnih materialov in prodajnimi cenami je omililo povečanje cen cigaret v oktobru in decembru, ki so ga odobrili zvezni organi. Vse tri TOZD so v letu 1988 sprejele predsanacijski program. TOZD Proizvodnja cigaret je uspelo zmanjšati normative v proiz-vodnji glede porabe surovin in reprodukcijskega materiala.TOZD Tobak je uspelo zmanjšati število zaposlenih delavcev za 48 delavcev. V TOZD Torbica pa sprejeti ukrepi ne dajejo ustreznih rezultatov. Zato se s perspektivo razvoja te TOZD ukvarjata dva teama. TTL je predvsem v drugem četrtletju zašla v izredne likvid-nostne težave, predvsem zaradi nizkih prodajnih cen in splošne nelikvidnosti. Finančni rezultati poslovanja tudi po zaključnem računu za leto 1988 niso dobri. Nobena TOZD ni ustvarila akumu-lacije, čisti dohodek zadošča le za kritje obračunanih bruto osebnih dohodkov. DO Zmaga ' ' Prepočasno prilagajanje tržnim razmeram, nezasedenost ključnih delovnih mest, padec kvalitete proizvodnje, neizvajanje programa optimizacije in reorganizacije, velike zaloge in nelik-vidnost so organizacijo pripeljale v razmere, ki so zahtevale korenite spremembe. Zato je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 28. 9. 1988 sprejela predlog ureditvenih sklepov za DO Zmaga. Dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi tudi v letu 1988 niso bila v celoti zasedena, to pa je povzročalo težave pri vodenju in organizaciji poslovanja. Organizacijo je vse leto pestila nelikvidnost, ki je zahtevala najemanje kratkoročnih kreditov za vzdrževanje tekoče likvidno-sti, po drugi strani pa bremenila dohodek z visokimi obrestmi. Likvidnost se je izboljšala šele v mesecu decembru. Količinski plan proizvodnje je v letu 1988 dosežen 90 odstotno. 13 odstotkov proizvedenih parov čevljev je delovna organizacija izvozila (lohn posli). V zadnjih mesecih je kvaliteta izdelkov v okviru normativov (2 odstotka B kvalitete in škarta). Celotni prihodek je za 98 odstotkov večji kot v letu 1987, porabljena sredstva pa so še enkrat večja kot leto poprej. Med porabljenimi sredstvi imajo največjo postavko porabljene suro-vine in material-39 odstotkov porab"ljenih sredstev in revaloriza-cija realiziranih proizvodov-18 odstotkov porabljenih sredstev. Doseženi dohodek je za 91 odstotkov večji kot lani. DO Zmaga po zaključnem računu 1988 ni razporedila sredstev za akumulacijo. Doseženi čisti dohodek zadošča samo za kritje obračunanih bruto osebnih dohodkov. DO LM TOZD Posestva Obračunana proizvodnja v letu 1988 prikazuje pozitivni finančni rezultat v višini 171 milijonov din. Poljedelstvo, gozdarstvo, gradbena operativa in objekti v najemu imajo pozitivni finančni rezultat, živinoreja, mehaniza-cija, vrtnarstvo in sadjarstvo pa negativnega. Na količino in kakovost proizvodnje je vplivala tudi dolgotrajna suša. Ob enakem številu krav kot prejšnje leto je prireja mleka za 3 odstotke večja kot v letu 1987 in 5 odstotkov nižja od planira-ne.V letu 1988 se je prodajna cena mleka hitreje prilagajala stroškom kot v prejšnjih obdobjih. Na ceno mleka vplivata odsto-tek tolšče in mikrobiološka kvaliteta, ki sta bili v preteklem letu slabši. Za vzdrževanje tekoče likvidnosti je TOZD najemala med letom kratkoročne kredite. Čisti dohodek je zadoščal le za kritje obračunanih bruto oseb-nih dohodkov v preteklem letu. Od 1.1.1989 je TOZD delovna enota v SOZD Mercator DO Ljubljanske mlekarne. DO Hoja DO Hoja je v letu 1988 ustvarila za 41.720 milijonov din celot- nega prihodka, kar je za 171 odstotkov več kot v letu poprej. Ustvarjeni dohodek je za 222 odstotkov večji kot v lanskem letu. Ustvarjena akumulacija v tej 00 znaša 422 milijonov din. TOZO Žaga Rob, TOZD Galanterija Podpeč sta ustvarili le sredstva za rezervni sklad. TOZD Stavbno mizarstvo je v ta sklad namenila le ostanek sredstev čistega dohodka, ki pa ne dosega predpisanega obsega. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je dne 26.10.1988 sprejela sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega var-stva v TOZD Stavbno mizarstvo. Zaključni račun kaže na izboljša-nje poslovanja, ki je bilo doseženo s precejšnjimi napori vseh delavcev pri uresničevanju nalog, ki so izhajale iz začasnih ukre-pov družbenega varstva. DO GG Kočevje TOZD Gozdarstvo Lašče Ustvarjeni celotni prihodek znaša 2.441 milijonov din in ima nizko stopnjo rasti.le 40 odstotkov. Glede na lansko leto imajo nizko stopnjo rasti tudi porabljena sredstva(IND110). Ob poravnavi obveznosti iz dohodka do družbene skupnosti in pokritju razporejenih bruto osebnih dohodkov, je ostanek sred-stev čistega dohodka namenila v rezervni sklad, vendar s tem ni dosegla z zakonom predpisanega obsega. . ..._., . . Obrtna zadruga ONIKS , Organizacija je dosegla 86 odstotno povečanje celotnega pri-hodka in 3 odstotno povečanje dohodka. Sredstva za akumula-cijo so v primerjavi s preteklim letom manjša za 97 odstotkov. Delež akumulacije v dohodku znaša v letu 1988 2 odstotka.v letu 1987 pa je znašal 47 odstotkov. Zadruga je imela v letu 1988 veliko težav pri pridobivanju dela. Največji upad kooperantov je v gradbeništvu, zaključnih delih in instalacijah. Na osnovi novih zakonskih določil in same ekonom-ske nuje so bili prisiljeni spremeniti pogoje poslovanja in sicer zaradi hitrejšega obračanja sredstev, optimalnih zalog ter real-nega ohranjevanja združenih sredstev. Veliko kooperantov te spremembe ni pozitivno sprejelo in so preusmerili promet v druge zadruge ali pa direktno k naročnikom. Na območju občine se je v letu 1988, po nomenklaturi dejavno-sti.v področje trgovine vključevalo 12 organizacij združenega dela. To so: SOZD Mercator KIT DO Rožnik TOZO Dolomiti in TOZD Savica, DO TTL TOZD Tobak, DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina in TOZD Lovec, SOZD Mercator DO Modna hiša DSSS, DO KZ DSSS, DO Knjigopromet, DO IZIP TOZD Tehnomont, DO Zastava avto TOZD Zastava Vič, OZ Arka in DO Kemofarmacija, ki so ustvarile 41 odstotkov celotnega prihodka gospodarstva občine. Med njimi so pomembnejše SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti, SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Savica, DO Kemofarmacija in 00 Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina. Vse štiri organizacije so v povprečju dosegle trikrat večji celotni prihodek in ustvarjeni dohodek kot v letu 1987 in skupaj dosegle 8,4 milijarde din akumulacije, kar predstavlja 20 odstotkov aku-mulacije celotnega gospodarstva občine. V SOZD Mercator DO Rožnik TOZD Dolomiti.kjer je glavna dejavnost prodaja prehrambenih in tehničnih izdelkov na drobno, ugotavljajo, da je na uspešnost poslovanja v letu 1988 vplivata velika produktivnost dela, bistveno zmanjšana f luktuacija kadra.zlasti pri odlivu in nove trgovine, ki so jih odprli v zadnjih dveh letih (Center Trnovo, Center Rakovnik, samopostrežna trgo-vina Brdo, samopostrežna trgovina Horjul), bremenile pa so jih zaloge, predvsem zaloge tehničnega blaga. DO Agrotehnika Gruda TOZD Trgovina s svojo dejavnostjo -oskrba kmetijstva s kmetijsko mehanizacijo, orodji, sredstvi za varstvo rastlin, z umetnimi gnojili, rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo, deluje na področju cele Jugoslavije. V letu 1988 se je povečal odstotek prodaje izven Slovenije, predvsem na področje SR Srbije z Vojvodino in SR Hrvatske tako, da je bilo doseženo razmerje okoli 60:40 v korist Slovenije. Bistveno se je povečal obseg prometa z rezervnimi deli, ne pa tudi promet s sredstvi za varstvo rastlin in umetnih gnojil, kot posledica visokih cen in s tem dejansko zmanjšane porabe. Na rezultate poslovanja je vplivala tudi kooperacija, ki je prav v letu 1988 zaživela. Problemi, ki so spremljali organizacijo.pa so predvsem zaloge in velike zamude pri plačevanju prodanega blaga. DO Kemofarmacija je nominalno povečala prodajo za 22 odstotkov, vendar je to povečanje v veliki meri posledica višji prodajnih cen, še posebej pri blagovnih skupinah, kjer se cen svobodno oblikujejo. V strukturi prodaje je bil v letu 1988 povc čan relativni delež pri lekarnah in zmanjšan delež prodaje v bolrv cah, ki gre predvsem na račun omejevanja dobav nelikvidnir kupcem izven Slovenije. Oskrba trga je bila v primerjavi s preteklim letom boljša, mar težav so imeli pri realizaciji uvoznih naročil. Na uspešnost gospodarjenja je vplival tudi koeficient obrača nja zalog, ki se je povečal za 25 odstotkov. Glede na specifičnos poslovnega predmeta (farmacevtski proizvodi, medicinsK potrošni, dentalni in sanitetni material, veterina, kemikalije) ii strukturo uporabnikov (zdravstvene organizacije in veterinarsk. postaje) je delovna organizacija zlasti ob koncu leta ugotavljal. kritično pomanjkanje denarja pri teh kupcih. Posledice tega se ži kažejo pri omejevanju nabav na najnujnejše in istočasno ni drobljenje naročil, kar povzroča večje stroške za embalažo ii prevoz, pa tudi pritisk kupcev po priznavanju raznih plačilnil popustov. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V resoluciji za leto 1988 je bila načrtovana 3,5 odstotna rast industrijske proizvodnje. Po podatkih Zavoda SR Slovenije zt statistiko, ki spremlja proizvodnjo na nivoju občine, je bila indu-strijska proizvodnja v letu 1988 za 0,7 odstotka večja kot v letu 1987. Pregled proizvodnje po namenskih skupinah kaže, da je bila proizvodnja reprodukcijskega materiala večja za 3,5 odstotka, proizvodnja blaga za široko potrošnjo pa za 1,1 odstotka, proiz-vodnja sredstev za delo je bila manjša za 10 odstotkov in proiz-vodnja drugega blaga za 17 odstotkov. Med 16 panogami, v katere so razvrščene industrijske organi-zacije v občini, so proizvedli več kot v predhodnem letu v kovin-sko predelovalni industriji, proizvodnji električnih strojev in apa-ratov, v proizvodnji živilskih proizvodov in v predelavi tobaka. Oelež teh panog v industriji je 40 odstoten. V letu 1988 je večina organizacij imela težave, ki so vplivale na proizvodnjo - nesorazmerja med cenami vhodnih surovin in končnih izdelkov, slaba kvaliteta reprodukcijskega materiala.i-zrabljenost strojev, omejevanje osebnih dohodkov z interventnim zakonom, manjše povpraševanje. Oskrbljenost z domačimi in uvoženimi surovinami je bila v pov-prečju zadovoljiva, večje težave z oskrbljenostjo z uvoženim materialom so imeli v eni organizaciji. Oskrbljenost z embalažo, električno energijo in tekočimi gorivi je bila vse leto dobra. Pri prodaji pa so imele organizacije več težav. Dovolj naročil na domačem trgu so imeli vse leto v petih organizacijah, v ostalih pa je bilo stanje naročil slabo oz. zadovoljivo, v štirih pa kritično. Dovolj naročil za izvoz so imeli v šestih organizacijah, kritično stanje pa je bilo v eni. Veliko težav pa so imele organizacije pri plačevanju računov. Stanje plačanih računov je bilo dobro v dveh in kritično v treh organizacijah, v ostalih pa je bilo slabo. V organizacijah različno ocenjujejo realizacijo planov: DO Plutal Organizacija je v letu 1988 presegla količinski obseg proizvod-nje za 19 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. V celoti je realizirala osnovni plan na področju kronskih zapork, navojnih zapork in okrasnih tulcev. Pri ostalem prodajnem programu pa ni realizirala ne osnovnega ne projektnega plana. Vzroki za nedoseganje zastavljenih ciljev so sledeči: - uvoz kronskih zapork, ki so bile cenejše za 20 odstotkov - uvoz navojnih zapork - padec potrošnje zaradi padca osebnih dohodkov prebival-stva - nelikvidnost gospodarstva . . •.,. . - izpad prodaje zapork in okrasnih tulcev. DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav Planiran količinski obseg proizvodnje je organizacija presegla za 18 odstotkov. V drugi polovici leta so bile vse proizvodne kapacitete zasedene. Zaloge so še prevelike za sedanji obseg proizvodnje. Zaradi stalnih likvidnostnih težav organizaciji stalno, ob polni zasedenosti proizvodnih kapacitet za domači in tuji trg, grozijo zastoji v proizvodnji. DO Iskra Merilna elektronika Dosežen količinski obseg proizvodnje je 3 odstotke manjši od planiranega. V proizvodnji je večji delež regulacijskih transforma-torjev, zmanjšal pa se je zlasti delež merilnih instrumentov. DO llirija Vedrog ';: * ¦¦ • r ¦¦'-¦ .-v' V letu 1988 je organizacija proizvedla 9545 ton gotovih izdelkov ali 4 odstotke manj kot v letu 1987. Proizvodnjo je v primerjavi s preteklim letom povečala le pri svečah , pri vseh ostalih progra-mih pa je manjša. ZNANSTVENO RAZISKOVALNE ORGANIZACIJE Po podatkih iz zaključnih računov, ki so nam jih znanstveno raziskovalne OZD posredovale za obdobje januar-december 1988 je 16znanstveno raziskovalnih organizacij ustvarilo 118.912 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 170 odstotkov več kot v letu 1987. Inštitut Jožef Stefan je v letu 1988 ustvaril 47 odstotkov celot-nega prihodka, 49 odstotkov dohodka, 55 odstotkov akumulacije ter zaposluje 42 odstotkov delavcev v znanstveno raziskovalnih organizacijah, zato rezultati tega inštituta bistveno vplivajo na poslovanje raziskovalnih organizacij. Gospodarnost poslovanja se je poslabšala, saj so organizacije za 100 din porabljenih sredstev dosegle 245 din celotnega pri-hodka, v letu 1987 pa 249 din (IND 98). Dohodek 70.336 milijonov din je porastel za 170 odstotkov. Največje povečanje dohodka so dosegli v Inštitutu za matema-tiko, fiziko in mehaniko (IND 336), Inštitutu za celulozo in papir (IND 320) in v Inštitutu Jožef Stefan (IND 297). Majhno rast dohodka pa beležijo v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (IND 171). Ustvarjen dohodek na delavca je znašal 36.481 tisoč din in je bil v primerjavi s preteklim letom za 167 odstotkov višji. Čisti dohodek je znašal 62.349 milijonov din in je porastel za 186 odstotkov. V strukturi čistega dohodka so najbolj porastla sredstva za stanovanjske potrebe in druge potrebe investicijske in skupne porabe (IND 311). Sredstva za bruto osebne dohodke so porasla za 204 odstotke in zavzemajo 76 odstotkov čistega dohodka. Sredstva za rezervni sklad so večja za 132 odstotkov, sredstva za poslovni sklad pa za 122 odstotkov. Sredstva za akumulacijo so se povečala za 123 odstotkov, delež akumulacije v dohodku je v letu 1988 znašal 16,3 odstotka, v letu 1987 pa 19,5 odstotka. Sredstva za akumulacijo so se odstotkovno najbolj povečala v Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IND 495), Inštitutu za celulozo in papir (IND 409) in v Inštitutu Jožef Stefan - (IND 327), znižanje sredstev za akumulacijo pa beležijo v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (IND 23),v Urbanističnem inštitutu (IND 59) in v Pedagoškem inštitutu (INO 81), v DO Iskra Zorin TOZD Standardizacija pa niso ustvarili sredstev za akumu-lacijo (v prvem tromesečju je ta inštitut poslovai z izgubo). Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke so najbolj povečali v Inštitutu za celulozo in papir (IND 345) in v Urbanistič-neminštitutu (IND 323). : Stopnja akumulativne zmožnosti je znašala 14,3 odstotka (v letu 1987 pa 19 odstotkov) in je bila v primerjavi s preteklim letom za 25 odstotkov manjša. Stopnja reproduktivne zmožnosti pa je manjša za 30 odstotkov. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 1.155.477 din in je porastel za 160 odstotkov. Najvišji povprečni osebni dohodek v letu 1988 so imeli zaposleni v Pedagoškem inštitutu (1.639.738 din), v Inštitutu Jožef Stefan (1.350.542 din) in v Inšti-tutu za gozdno in lesno gospodarstvo (1.340.690 din), najnižji pa v Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (699.000 din) in v Inšti-tutu za elektroniko in vakuumsko tehniko (748.713 din). TABELfl! FINflNfiNI REZULTftTI PCSLOUftNJA ZNflNSTVENO ROZlEKOVftLNtH DRSANIZflCIJ V OEDOBJU 1-12/1988 milijon din 1-12/88 ELEMENTI 1-12/S7 IND Celotni prihodek Porabljena sredstva - amortizacija Dassteni dohodek Razporejeni dohodek zmanjtan za Cisti dohodek Cisti dohodek — za stanov. potr . in dr.potr. invest.skup. porabe Akumulacija Sredstva za r«produkcijo Delei akumulacue v dohodlu (*) Stopnja a Stopnja r Popreeno - po stan - po delo' imulativne smožnosti <%) ¦produktivne zmožnosti (%) tevilo zaposlenih u konvc meseca Doho ftisti OD na delavc povpreejc (v din) (v OOO din) 13.981 17.656 3.*75 26.325 4.493 21.832 15.643 1. 056 5.133 e.60B 19,5 19,0 31,9 2.024 1.92e 13.654 lie.912 48.576 6.345 70. 336 7.987 62.349 47.601 3.288 11.460 18.005 16,3 14,3 22,4 2.085 1.928 36.431 1.15S.477 270 275 188 267 173 286 304 311 223 209 84 75 70 103 100 267 2. POSLOVANJE NEGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V analizo poslovanja je vključenih 52 od 53 organizacij združe-nega dela, katerih posiovanje spremljamo. Celoten prihodek je v analiziranem obdobju porasel za 176 odstotkov in dosegel 164.155.058 tisoč din. Rast porabljenih sredstev znaša 181 odstotkov in je za 5 indeksnih točk višja od rasti celotnega prihodka. Višjo oz. enako rast je prikazalo 26 organizacij združenega dela ali 50 odstotkov. Pri tem izstopajo FAGG gradbeništvo in geodezija, Arhitekturni muzej, Zavod za tehnično izobraževanje in Interna klinika Trnovo. Dohodek organizacij se je povišal za 174 odstokov in znaša 105.778.259 tisoč din. Rast dohodka je za 2 indeksni točki nižja kot rast celotnega prihodka. Nižjo oziroma enako rast beleži 24 organizacij. Cisti dohodek je porasel za 189 odstotkov, torej je bila njogova rast za 13 indeksnih točk višja od rasti celotnega prihodka. Oelež bruto osebnih dohodkov v čistem dohodku znaša 89 odstotkov, delež sredstev za stanovanjske potrebe in druge potrebne investicije je tri odstotke, del poslovnega sklada znaša 6 odstotkov ter rezervnega sklada 2 odstotka. Število zaposlenih v negospodarskih OZD je poraslo za 4 odstotke oziroma za 168 delavcev. Najbolj se je povišalo število zaposlenih v zdravstvu, sledi izobraževanje in socialno varstvo (4 odstotke) ter kulturne organizacije (0 odstotkov). Razlogi za 4% rast zaposlovanja v organizacijah socialnega varstva so različni: - nadomeščanje med porodniškim dopustom v Oomu starejših občanov (9%), kjer je pretežno ženski kolektiv in v Centru za socialno delo (3%), - realizacija še nerealiziranih programov, izboljšanje delovnih pogojev (manj otrok na vzgojitelja) v Domu Dolfke Boštjančič, ki je bil v ustanavljanju. Izgubo ob koncu leta je izkazala Interna klinika Trnovo v zne-sku 916.136 tisoč din, kar znaša 26 odstotkov celotnega pri-hodka. Vzrok je v visoki rasti porabljenih sredstev (270 odstotkov) ob nizki rasti celotnega prihodka (128 odstotkov). Ustvarjeni dohodek se je zato povišal le za 8 odstotkov. Finančni rezultati poslavanja negospodarskih OZD v obdabju 1;