Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Za telo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa |edea mesec 1 gld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za tele leto IS gld., sa pol leta в gld., za četrt leta S gld., ia jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaserate) vsprejema upravništvo in ekspedletja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ullee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 47. V LJubljani, v soboto 27. februvarija 1897. Letnik XXV. P. n. volilcem V. volilne skupine! Dežela Kranjska ima za peto volilno skupino samo jednega poslanca, dasi ima pravico do dveh in so se naši državni poslanci zato tudi trudili, žalibog da brez vspeha. V teh razmerah nam je skrbeti, da vsaj za ta jedini mandat pete volilne skupine pošljemo na Dunaj moža, ki bo vsestranski zmožen zastopati koristi vseli vrst volilcev, cele naše dežele, moža, kateremu bi bili jednako vdani dosedaj brezpravni delavci kakor tudi kikketovalci in obrtniki. Takega moža smo našli. To je profesor ? n j;' 'i - • v д; dr. Janez Evangelist Krek, j i katerega priporočamo svojim somišljenikom. — 0 našem kandidatu le toliko rečemo, da bo kot poslanec mož na svojem mestu vsikdar vse svoje moči posvečeval sreči trpečih delavskih stanov. ■ ■■ Z veseljem poročamo z ozirom na došla nam poročila o izidu prvotnih volitev za peto skupino, da je velika večina volilnih mož za dr. Kreka že zagotovljena. Volilni možje, pridite zato vsi na volišče dne 10. marca in soglasno oddajte svoje glasove našemu kandidatu dr. J. Kreku. S tom pokažite, da liberalizmu in socijalni demokraciji ni mesta v naši deželi. \ V L j u b 1 j a n i 27. februvarija 1897. Izvr.sevalni odboj• katoliško-narodne stranke. Deželni zbor kranjski. (XII. seja dne 27. febr.) Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob '/,11. uri, vlado zastopa deželni predsednik baron H e i n in okr. komisar baron Rechbach. Poslanec Povše poroča o prošnji županstva na Vrhniki, da bi se vas Hrib vtelesila v trg vrhniški, ter predlaga, da se ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj poizve mnenje c. kr. deželnih oblasti ter gotovo v prihodnjem zasedanju predloži dotične predloge za inkorporiranje vasi Hriba vrhniškemu trgu. — Obvelja. Dalje se izroče deželnemu odboru prošnje županstev Zelimlje, Studenec, Turjak itd. za uvrstitev občinske ceste Studenec-Golo med okrajne ceste, dalje županstva v Trebnjem za uvrstitev občinskih cest od državne ceste v Trebnjem do deželne ceste na Račjem Selu in od Dol. Nemške Vasi proti Tre-belnemu med okrajne ceste, in konečno prošnja županstva v Hrenovicah za uvrstitev občinske ceste iz Gorenj in Bukovja med okrajne ceste. Vse te prošnje so tako površne, da upravni odsek ni mogel staviti konkretnih predlogov. Deželni odbor bode vsled sklepa poizvedaval mnenje dotičnih okrajnih cestnih odborov ter v prihodnjem zasedanju stavil primerne predloge. (Poročevalca o teh prošnjah sta bila grof Barbo in Jelovšek.) Poslanec Zelen pojasni prošnjo gledć ceste iz Gorenj in Bukovja ter pri tej priliki opozarja, da so nekatere vasi že pred leti vložile prošnjo za izločitev iz hrenoviške občine ter ustanovitev samostojne. Odgovarjata mu poslanca M urnik in dr. Tavčar, da obravnave še niso končane. Poslanec Lenarčič poroča obširneje o samo-stalnem predlogu poslanca pl. Lenkba glede zakona o zlaganju zemljišč; izjavi se odločno za tak zakon, ki pa naj sloni na načelu prisilnosti. Zlaganje zemljišč bode velikega pomena v gospodarskem iu so-cijalnem oziru. Deželni predsednik obljubi, da bode vlada predložila tak načrt, ki pa se bode oziral na krajevne razmere naše dežele. V prvi vrsti se bodo naredili nekateri poskusi, in če se bodo posrečili, bode se nadaljevalo. Poslanec Povše izjavlja v imenu svojih ožjih tovarišev, zastopnikov kmetskih občin, da bodo gla-eovali za nasvet upravnega odseka, vendar pa že danes izražajo svoje mnenje, da si ohranijo povsem LISTEK. Volitev. A gitator. Temero me medesimo, e da me stesso Sempre fuggendo, avro me sempre appresso. Torquatto Tasso. I. Pismo prijatelju: Dragi! Zopet prišle so volitve in zopet žene me neka neznana sila z neukrotljivo močjo, da agitujem. Moram I Kaj pomaga, da sem po zadnjih volitvah, ko so me klerikalci zdelali tako neusmiljeno v svojem glasilu, obljubil svoji ženi, da ji plačam tisočak globe, ako se še kedaj podam v agitacijo. Tako sem upal, da postavim kitajski zid med sebe in agitacijo. Toda, кај je v zvršetku devetnajstega veka kitajski zid ? Saj bodo celo Kitajci sedaj zlezli čezenj. Plačal bom tisočak, saj ostane v rodbini, agi-tirati pa moram, kajti prilika je preugodna. Naša liberalna stranka, ki se kaže tako mo- gočno, in ki svoje dni ni marala sprejemati mojih dopisov v svoje glasilo, mehka je sedaj kot vosek. Ti gospodje morajo plesati tako, kakor godem jaz. Niti kandidata si ne upajo postaviti proti moji volji. Koliko jih imajo, katere bi radi preskrbeli v naših mestih. Jaz pa hočem, da kandiduje moj dragi hofrat, kajti nekaj žarkov njegove slave pade potem gotovo tudi name. In to prav dobro de mojemu srcu. Jezi me le, da je med kmeti moj glas vedno le glas upijočega v puščavi. Toda spisal bom kak sestavek za „Rodoljuba", kjer se pokažem veščaka v kmetijskih vprašanjih, pa me ubogajo tudi kmetje. Potem pa je odklenkalo klerikalcem. Porazila pa jih ne bode liberalna stranka, temuč jedino in izključno samo jaz. Tvoi Dragotin. II. Zalepka liberalni stranki: Gospodje I Uže zopet nam ponujate brez mojega dovoljenja razne kandidate. Vedite, da bode v naših mestih kandidat moj ljubi prijatelj dvorni svetnik in samo on. To blagovolite vzeti v vednost tudi v strankarskem glasilu. Način, kako hočete to storiti, prepuščam Vam. Za sklepe stranke se ne briga Dragotin. III. Iz samogovora dr. Ivana: Der Knabe Kari fiingt an, mir lurchterlich zu werden. IV. Iz članka liberalnega glasila: Za naša južna mesta se oglašajo razni kandidatje. Ti možje naj vedo, da si je narodno-napredna stranka že izbrala po tehtnem premisleku in prosti volji kandidata, moža, ki uživa v teh mestih splošno zaupanje. Naša stranka svari torej vse nepremišljene kandidate, ter izjavlja, da bode pravočasno objavila ime kandidata, za katerega sta se naš list in naša stranka ogrevala vedno in dosledno, in ki je radi laktorjev, katerim se je v hasek našemu narodu moral ukloniti, žal pred nekaj leti odložil mandat. Kandidat pa, kateri bi se upal nastopiti proti volji naše stranke, če tudi z našim programom, nima upanja zmage. Sapienti sat. / -A"'/ prosto postopanje glede konečnega glasovanja o zakonu za komasacijo zemljišč, katerega bo visoka c. kr. vlada v prihodnjem zasedanju predložila. Nadejajo se, da bo visoka vlada tak zakonski načrt predložila, ki bo povsem oziral se na dejanjske kme-tijsko-gospodarske razmere, kakoršue so v naši deželi. Koder je svet za to in dotični zemljiški posestniki v svoji veliki večini za tako zloženje parcel, bodi jim omogočeno. Nikakor pa ne sme zakon siliti vseh pokrajin v to in tudi ne slučajno večina odločevati proti neznatni manjšini, da bi se vsi drugi morali pokoriti sklepu. Ako bo zakon vse to varoval, bomo ga uvaževali. Pripomniti pa moram, da temu zakonu mora slediti zakon, ki bo prepovedoval razkosanje zemljišč; le tedaj ko komasacija imela trajno korist. Ako bo tedaj zakon oziral se na vse te razmere in ne obremenil naših itak zelo nevgoduih finančnih moeij, hočemo mi zastopniki kmetskih občin za predlog odseka glasovati. Obveljal je predlog upravnega odseka, s katerim se vlada pozivlje, da v prihodnjem zasedanji predloži dotični načrt. Poslanec dr. Tavčar poroča o samostalnem predlogu posl. dr. Majarona o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov ali mirovnih sodišč. Ideja je zdrava in koristna, dasi se danes zbornica ne more odločiti, ali naj bi bila taka sodišča obligatorna ali iakultativna. Na Predarelskem in Gor. Avstrijskem je dež. zbor sklenil, da morajo vse občine ustanoviti mirovna sodišča. V Galiciji morajo večje občine ustanavljati taka sodišča, manjše pa Ie tedaj, Če občinski zastop sklene. Treba je torej še poizvedovanj glede troškov, tiskovin itd., zato predlaga: Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroča: 1. Vse občine opozoriti na deželni zakon z dne 11. maja 1873, št. 24. dež. zak. in jih s poljudno pisanim navodom vzpodbuditi k ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov; 2. da priredi obrazce za uradno knjigo prijav in obravnav in druge pri poslovanju posredovalnega urada potrebne tiskovine ter za vse to pridobi založnika; 3. vsako občino pozvati, da izreče mnenje, je li potrebno in koristno ustanoviti tak urad; 4. poizvedeti po drugih kronovinah, kako so se ondi obnesla obligatorno vpeljana občinska vmi-rovalna sodišča, in 5. v prihodnjem zasedanju poročati o dogna-nih poizvedbah ter staviti glede občinskih posredovalnih uradov primerne nasvete. — Obvelja soglasno. (Konec sledi.) Prvotne volitve na Koroškem. Iz Celovca, dne 26. febr. Na Koroškem se bije sedaj prav ljut volilen boj. Ta boj je hujši, od nemške strani strastnejši, nego kedaj poprej. S prav neznansko silo, z naj-krutejšim terorizmom, z nesramnimi lažmi in posebno z denarjem pritiskajo nasprotniki na volilce, V. Glas iz občinstva: Sapienti sat! VI. Dragotin lovi kmete. (Iz nekega glasila.) Nobene prašičje bolezni več, ali: Kneipp za prašiče. Blagostanje v naši deželi bode se precej povzdignilo, kedar odpravimo prašičje bolezni. Krepak prašič ostal bode vedno zdrav. Vse naše pravljice o junakih pa nam pripovedujejo, da so se ti juuaki, ko so bili otroci, dojili čez navadno dobo. Le tako postali so močni in veliki. Kmetje! Pustite torej, da se Vaši prašiči dojijo leta in leta. Glejte, „od" ali življenjska sila raste, čim dalje se prašič doji. Živalski magnetizem postane tako naposled v prašiču strašansko velik in prašič tudi, in nobena bolezen ga ne premaga. To je naravno zdravljenje prašičev, katero pa ni zapisano v nobenih učenih bukvah. To je po dolgem premišljevanju našel in Vam, slovenski kmetje, v korist zapisal Dragotin. VII. Janez in Jože menita se o tem zdravljenju ter o volitvah. Janez: Gospod iz mesta je bil pri meni, grozno je zabavljal „farjem" in rekel, da naš dose- da jih odvrnejo. Zdi se, kakor bi jim bile na razpolago vse peklenske sile. Vse naše nasprotnike, bauernbundarje, nacijo-nalce in socialdemokrate naudaja isti sovražni duh zoper Slovence. Izdali so skupno parolo: Le duhovnikov ne volite, tem ne zaupajte! Z vso močjo delajo, kakor vselej, tako tudi ob tej priliki, učitelji zoper našo stranko. Osnovali so si svoj posebni učiteljski volilni odbor, ki ima le namen, delati zoper slovensko katoliško stranko. Delovanje te zveze se pojavlja povsod v strastnem nastopanju učiteljev. Nasprotnikom so na razpolago mnoga in velika denarna sredstva. Denar kar razsip-ljajo med svoje ljudi. „Sudmark", protestantovski „Gustav-Adolf-Verein", „Schulverein" so viri, od koder prihaja za nemške agitatorje denar, poleg žepov mnogih nasprotnih kandidatov in velikašev. Nemškonacijonalni listi kar besnijo in z naj-podlejšimi sredstvi ščuvajo volilce zoper našo stvar. Potemtakem se ni čuditi, da so mnogi volilci zbegani, da mnogokaterega preplašijo in spravijo na svojo stran. Na mnogih krajih so vzeli nasprotniki na pomoč naravnost goljufijo in dosegli vspehe z raznimi mahinacijami, ki so napravljene prav po ogerskih vzorcih. O izidu doslej završenih prvotnih volitev vam imam poročati sledeče: V okrajnem glavarstvu Vjlikovec je naša stranka zmagala jednoglasno ali vsaj malone jedno-glasno po občinah : Globasnica, Bistrica (Smihel nad Pliberkom), Velikovec (okolica), Libuče, Svabek, Blato, Jezersko, Libeliče, Bela, Ovbre, Tolsti Vrh, Galicija. Po precejšnji borbi z nasprotniki smo dobili St. Peter nad Velikovcem, Črno, Žitaroves, Do-brloves. Nasprotnikom se je v tem okrajnem glavarstvu po ljuti borbi od naše strani z najhujšim pritiskom od nasprotne posrečilo pridobiti velike občine Važen-berg in Rudo in žal tudi Grebinj. V Velikoveu se je med tamošnjimi purgarji osnoval nekak poseben odbor, ki je napadel s hudim pritiskom te občine, ter jih res pridobil nemški stvari. V celovškem okraju smo po hudi borbi ohranili si Bil(:ove6, Vesco, Šmarjeto v Rožu, Ho-diše, Kotmaroves in Pokrče.' Nasprotniki so si ohranili tu večino onih občin, katere so imeli že poprej. Slaba gre v beljaškem okraju, kjer zbog silnega pritiska iz Beljaka itd. in z obilim denarjem zmaguje nemškutarija. Padel je Rožek, Žab-nice, SmerČe, Podklošter, Trbiž, Ukve, Vernberg. Naši so zmagali- na Gozdanjah, v Logi vesi, titraji vesi, St. Jakobu v Rožu. V šmohorskem okraju smo častno prodrli v Stebnu ob Žili, na Brdu in Goričah. V nemškem delu je za Peitlerja pridobljenih že precej občin. V mnogih občinah smo zmagali tudi v peti kuriji. V drugih se te volitve naša stranka sploh ni udeležila. danji „farovški" poslanec o kmetijstvu ne razume prav ničesar, da moramo voliti druzega. Dal mi je tale spis o zdravljenju prašičev, ki ga je spisal on sam. Kaj misliš, Jože? Jože, prebere spis: Veš kaj, Janez, ako se gospod, ki je spisal tak članek o kmetijstvu, hu-duje nad našim dosedanjim poslancem, potem mora naš dosedanji poslanec naše potrebe poznati zelo dobro. Midva ga voliva zopet. — VIII. Popravek. Na podlagi § 19. tisk. zak. zahtevam, da priobčite sledeči popravek : Ni res, da sem rabil nemške besede : Der Knabe Kari fiingt an, mir fiirchterlich zu werden, to pa radi tega ne, ker bi to bilo — nemškutarenje. Dr. Ivan. Vila št. 3. Poslovenil F. 11. Evgen Nikolajevič OveČkiu se je vrnil domov ves utrujen in jezen. Kakor vselej, tako se je tudi danes skregal z izvoščkom, ki ga je peljal v mesto in ni hotol naprej, izgovarjajoč se na blatno cesto. Evgen Nikolajevič ga je dobro oštel, ali domov je moral vendar peš. „Ali bo kmalu kosilo?" — zakriči na stopnjici svoje vile. Socijalni demokratje prodirajo zelo tudi na Koroškem, kakor kaže izid prvotnih volitev po mnogih občinah. Zmagali so med drugim: v Pontablju, Lipalji vasi, Trbižu, Podkloštrom, Nemškem Plajberzi, Vernbergu, Borovljah, Medborov-nico, Podljubelom, Nemškem St. Vidu, Wiitten-bergu itd. Opazuje se sploh, da socijalni demokratje zmagujejo po uajveč tam, kjer prevladuje nemčurski liberalni duh. Odločila se bode naša usoda te dni, ko voli še precejšnje število občin. Di bi nam bil Bog naklonjen ! _rn_ Keđo bo nas poslanec? (Izv. dopis s Štajerskega.) Drag. Hribar ne more biti naš poslanec, zakaj ne? 1. ker ni mož katoliškega prepričanja. Naš narod je veren in nima pravice zastopati ga, kakor le mož, ki je ž njirn enakega mišljenje. Kar se je pisalo glede te točke v „Slovencu" in „Slov. Gospodarju", je resnica, naj to Hribar zavija, kakor hoče. Ce ravno so po njegovi trditvi že pred 20 leti na Kranjskem pokopali (!) zadnjega liberalnega Mlado-slovenca. Hribar je Kranjcem srečno ušel in seje med nami še dandanes liberalne ideje Mladoslovencev. Cez 8 let že biva med nami, pa šele v zadnji številki „Domovine" z dne 19. svečana se je pokazal katoličana in se uklanja kot najponižniši sluga avstrijskim škofom. Gosp. Hribar, zakaj pa že prej niste tako ravnali, mar Vam ni bil znan enak pastirsk list avstrijskih škofov pred 6 leti? Da ste kar čez noč iz Savla postali Pavel, je zvita nakana, s katero me-čete katoliškim volilcem pesek v oči. Hribar ne more postati naš poslanec, zakaj ne ? 2. ker ni sposoben zastopati mandat pete kurije. Kakor so razmere sedaj pri nas, odločeval bo v omenjeni skupini naš kmet; obrtniki in delavci, kjer so merodajni, bodo večinoma potegnili s socijalnimi demokrati ali Nemci, torej pride v tej kuriji v ogromni večini v poštev kmečki stan. Tega pa ne more zastopati Hribar, meščanski sin, kateremu so znane le meščanske razmere, na kmečke se pa razume, kakor zajec na boben. Se ve, prav bi bilo, da se vzame poslanec za kmeta naravnost iz kmečkega stanu. Toda naš kmet dobro ve, da sam nima one zmožnosti, učenosti, spretnosti, zakonoznanstva, da bi sam na Dunaju mogel z vspehom zastopati svoje koristi. Kajti pri nas ni dovolj, da poslanec na Dunaju le kima in oddaje glasove za svojo stranko; naših poslancev je malo po številu, zato pa morajo biti veliki po zmožnosti, učenosti, spretnosti, da kaj dosežejo. Zato naš kmet poslaniški mandat, ki po pravici gre njemu, zaupa gospodi, ki je ž njim vzrastla, pa vsled svoje nadarjenosti in vsestranske izobraženosti dospela do kakega višjega — gosposkega stanu. In v tem zaupanju ni varan naš narod. Kajti njegovi poslanci duhovniki, kakor odvetniki, profesorji, kakor zdravniki so vsikdar delovali z vsemi svojimi močmi za kmečki stan. Kjer se je kovala kaka postava kmetu, obrtniku, delavcu v ko- • l' ■ l „Takoj, takoj", odzove se njegova žena iz kuhinje in precej pride sama ven. „Zopet nam teče skozi strop". „Vsaj ni danes deževalo", čudi se Ovečkin. „V Petrogradu morda ni, pa tukaj je bila huda ploha. No, ali si našel stanovanje ?" „Ti lahko govoriš, Saša! Sama pojdi in išči po Petrogradu stanovanje, zdaj v oktobru, stanovanje lepo in po ceni — rad bi videl, kaj porečeš! Naletal sem se zastonj I Ali se spomniš na naše vlansko stanovanje*. „Brr! Ne pozabim nanj do smrti!" „Vidiš! Tožila sva, da je majhno, temuo, vlažno, da je predrago, kaj ne ?" „Prav sva imela". „Ali verjameš, da je zdaj isto stanovanje 15 rubljev dražje na mesec?" „Videl sem sam. In tako je povsodi ; naši hišni gospodarji letos mislijo, da smejo stanovanja podražiti." „Jej, juha bode hladna". „Eh, še diši mi ne danes", reče mož, a vzlic temu začne požrtno jesti. „Veš kaj mislim?" oglasi se Aleksandrovna Ivanovna. „Idi k našemu nekdanjemu hišnemu gospodarju, morda ga nama dd za staro ceno". Ovečkin jo je zavrnil z roko. rist, povsod so bili med prvimi naši poslanci bodi si. kateregakoli stanu. Torej, kmetje, zaupajte nam ! „Slov. Gosp." vam je vsikdar prav svetoval. Volite, kogar vam bo .Slov. Gosp." svetoval tudi sedaj, samo Hribarja ne 1 Zakaj pa Hribarja ne l Zato, 3. ker nam je s Kranjskega priuesel nemir. Bili smo složni, skupno smo se bojevali zoper pognbonosni liberalni in nemški živelj, zato tudi dosegli marsikak vspeh. Pa prišel je Hribar, nas je razdvojil in začeli smo se pisano gledati siqpvi ene matere v korist našemu skupnemu sovražniku. Zato ne volite moža, Ki je nevaren našemu medsebojnemu miru in ki preti enako nesložnost'zanetiti med našimi poslanci. Kakor pa .Domovina" ni geslo našega naroda, tyko tudi glas njenih naročnikov ni naš glas. Od teh je Hribar dobil glasove, od naših zrelih politikov ne. Naš narod ima slovensko politično društvo, osnovano na katoliškej podlagi. Temu izroča svoje narodne zadeve, temu zaupa svojo politiko. Kar to govori, smatra se kot glas naroda. Izgovorilo je društvo po svojem predstojništvu, dne 17. in 18. februvarja objavilo naše kandidate, a Hribarja med njimi ni. Roma locuta est — slov-vensko politično društvo — glas naroda — ne mara Hribarja, torei tudi naš narod ne ! Ostane tedaj jedin naš resen kandidat za peto skupino g. Jos. Z i č k a r , za katerega se združimo in ga soglasno velimo! Politični pregled. V Lj u b 1 j a n i, 27. februvarija. Deželni zbori, kolikor jih se zboruje, bodo v malo dneh zaključili sedanje zasedanje. Isterski deželni zbor se je zaključil včeraj, akoravno že od 5. t. ш. odkar je rešil dež. proračun, ni imel nobene seje baje zato, ker niso bile rešene razne predloge. — V moravskem dež. zboru se prizadevajo razni poslanci, da bi se sedanje zasedanje samo prekinilo, kar pa vlada z ozirom na daljše zasedanje drž. zbora ne bode dovolila. Govori ne sicer, da ostanejo moravski poslanci nekaj dni skupaj, da rešijo nakopičeno delo, vender so dnevi deželnega zbora najbrže že šteti, ker vlada želi, da se čim preje zaključi zimsko zasedanje. jPrvotne volitve v Avstriji so se završile skoro že v vseh kronovinah. Z izidom najmanj zadovoljni so židovski liberalci, ki so izgubili mnogo važnih postojank, nasprotno so si pa na novo priborili le prav malo okrajev. Najugodnejši položaj je za katoliške stranke. Tega ne mcrejo tajiti niti židoveko-liberalni časniki, ki z nekako jezo poročajo o .klerikalnih" zmagah. Velike večine so dosegli socijalisti v večjih industrijaluih mestih na Češkem, Moravskem, v Sleziji in na Štajerskem, v ostalih kronovinah se morajo pa zadovoljiti tudi z manjšim številom glasov. Neredki so taki volilni okraji, v katerih se bodo združili liberalci s socijalnim! demokrati ter se skupno borili zoper nasprotnike. Na Dunaju in Nižje Avstrijskem se vrši volitvena borba dne 9. marca. Tu se namreč vrše volitve ^a peto skupino direktno, to je brez volilnih mož, kar se letos žalibog ne vrši v nobeni drugi kronovini. Stale si bodo nasproti najbrže štiri glavi)*, stranke, V Galiciji se dogajajo razne nepravilnosti, posilnosti ,iq druge take pregrehe, ki so navadne pri volitvah na Mažarskem. Vkljub vsepau pritisku pd strani žlah-čičev je pa vendar dosegla ljudska strapka že zdatnjh vspehov in gotovo ne bo brez vsakega zastopnika v zbornici. ,.. „ ,... „„, Novi člani ogrske gospodske zbornice. Grofovsko dostojanstvo Ludovjka Tisza se je razširilo ua njegova nečaka $tefana in Kolomana. S tem sta poslednja postala dedna članf gospodske zbornice. Zdi se nam, da ju jo baron Banffy predlagal za grofa zaradi tega, da ju izrine iz zbornice poslancev v gospodsko zbornico. V zbornici poslancev sta mu jako nepovoljna, v gospodski zbornici ju pa bodo potrebovali proti katoliški stranki. Po ogerskem zakonu ni sicer noben prisiljen izstopiti iz zbornice poslancev, ako je poklican v gospodsko zbornico, samo v gospodski zbornici glasovati ne sme, dokler je poslanec. O obeh Tiszih se. pa misli, da bodeta rajši v gospodski zbornici mej veliko gospodo. Banfly je s tem pokazal, da ima vendar še nekoliko strahu pred gospodsko zbornico. Petdesetletnica ogerske vstaje. Kako daleč sega mažarska prevzetnost, je zopet pokazal predlog, ki ga je pred kratkim stavil poslanec Košut v ogerski zbornici. Predlagal je, da bi se slovesno praznovala petdesetletnica ogerske vstaje 1848 in 1849 leta. Najlepše je pa to, da se niti vlada niti vladna stranka ni upala odločno zavrniti tega predloga. Ogerska vladna stranka je imela posvetovanje, kako da odkloni ta predlog v rahlejši obliki, da se ne zamerijo opoziciji. Odklonili so predlog zato, ker ni povsem umesten. Pruvega vzroka si seveda niso upali navesti. Splošne volitve za italijansko poslansko zbornico se vrše po poročilu .Opinione" dne 21. marca. Ministerski predsednik Rudini hoče tudi nadalje še ostati državni poslanec in hoče v kratkem razviti svoj program. Obravnavati hoče posebno nastopne točke : Afrika, liuance, vojna, pomorstvo, upravne preosnove, notranja in zunanja politika. — Najobširneje bo razpravljal afriško vprašanje, velike žrtve, sedanji položaj in druge važneje korake, ki bodo potrebni v prvih dneh. Glede volilne preosnove namerava Rudini uvesti to spremembo, da se dovoli nekaterim volilnim kategorijam pravica do več glasov. Večina njegovih volilcev ne bo zadovoljna s temi drobtinicami. Krečansko vprašanje je dobilo z včerajšnjim dnem popolno drugačno lice. Kakor je sporočil brzojav iz Petrograda, je naznanila ruska vlada Grški po svojem konzulu v Atenah, naj v teku treh dnij odzove s Krete vse svoje brodovje in vso vojno moč, sicer bode storila najodločneje korake. Rusija se sklicuje na jedinost Francije in popolno sporazumljenje z Nemčijo in Avstro-Ogersko in je pripravljena v nasprotnem slučaju z imenovanimi velevlastmi blokirati Grško. Otok .Bil sem pri njem, pravil sem mu, da sva redna človeka, redno plačujeva, nimava otrok, gla-sovir sva prodala, ali daste stanovanje za prejšnjo ceno ? In kaj je rekel ? Stanovanje sem podražil za 15 rubljev in pri tem ostane. Sel sem". Na to reče s tihim glasom : „Nekaj ti povem Saša. Domislil sem se na vilo št. 8. Saj veš zanjo ?" .Tista je, kaj ne, kjer stanuje ona dama z ru-dečim plaščkom, da jo puran vselej napada ?" .Da 1 Lastnina je nekega svetnika Skrjabina. Lepa vila! Velika, svitla, dobro zidana, da se v njej tudi po zimi lahko stanuje. Moja misel je, da jo najmeva za zimo". .Po zimi naj bi živela v vili ? Nezmisel!" .Prosim, ni nezmisel, genijalna misel. Le pomisli : iz urada se peljem po tramvaju za mesto, potem imam še 20 minut in sem doma. Dalje. Živež se vozi vsak dan mimo nas na postajo in posestvo Ivana Iljiea, dogovorim se, da se pri nas ustavi. Trgovec je v mestu, drva se tudi dobe. Kaj hočeš Saša še več ? Vilo dobomo za 20 rubljev na mesec, da še za 15, oj to bode veselje !" Aleksandra Ivanovna je začela že sama verjeti, da je moževa misel zdrava: Ce so stanovanja toliko draga, zakaj ne bi stanovali v vili ? Zakuri se, pa bode. Seveda nekoliko žalostno bode, pa kaj, nekaj se prihrani. .No, ni tako napačno, prihranimo morda 200 rubljev", reče slednjič. „Kaj 200, 300, 400!" — zakliče Evgen Niko-lajevič navdušeno. „Samo molči, prosim te, drugače nama vilo vzamejo pred nosom". .Vsaj z nobenim ne govorim." .Vse jedno. Ali se ne igra pri nas danes?" .Da, da." Kmalu pride prvi gost Semen Dimitrijevič Su-tagin, starejši gospod. .Zdravstvujte," pozdravlja vzdihujoč, „truden sem, komaj sem prišel." .Prehladih ste se. Kinin vam bode dobro storil." „Kaj še, od prevelikega letanja po Petrogradu je in iskanja —" „Stanovanja," dopolni Ovečkin. .Ljubi gospod, tolažite se, da niste sami. Tudi jaz sem danes poskusil ..." .Vidite," odgovori Semen ter vzame čašo čaja. „Stanovanj je dosti, pa hišni gosppdarji so volkovi. Jeze se tresem. Ljubi Evgen, dokler smo še sami, vam hočem nekaj povedati, nekaj važnega, ali soigralci ne smejo zvedeti, ker . .." .Posoditi se hoče," misli Ovečkin, „pa me ne bodel" (Konec sledi.) Kreta je že itak popolno obkoljen od ladij velesil 1 i se vsled tega že sedaj občuti na Kreti obilno pomanjkanje živeža. Nasproti temu odtočnemu nastopu Rusije se pa v Atenah še prav nič ne gane in je kralj s svojim miniateratvom pripravljen boriti se do skrajnosti. V neki brzojavki na valeškega princa je kralj baje izjavil, da mu je popolno nein,ogočp. odzvati grške čete s Krete, ker bi se uprlo temu koraku vse grčko prebivalstvo. Poslednje je zelo razerjono na Nemčijo in kaže neki to svojo nejevoljo tudi napram nemškim podložnikom na Grškem. Grški narod, kakor tudi vstaši sami še vedno izjavljajo, da ne bodo poprej mirovali, dokler ni Kreta definitivno zjedinjena z Grško. Pozor somišljeniki t Volitve volilnih mož so skoio dokončane in liberalna stranka je v vseh volilnih okrajih poražena. A po svoji stari navadi skušala bode v onih okrajih, kjer večina naših mož ni velika, tedaj zlasti v trebanj s k o - k očev s kem iunotranj-skem okraju, uekaj naših volilnih mož pridobiti za-ee, ali pa vsaj odvrniti od volitve. Posluževala se bode pri tem vseh sredstev. Opozarjamo tedaj somišljenike, naj bodejo oprezni, naj pazljivo zasledujejo gibanje nasprotnikov iu o \sakeru važnejšem dogodku poročajo osr. volilnemu odboru. Ce bi pa kedo skušal na k a z -njiv način uplivati na volilne može (zlasti s podkupovanjem, pretenjem itd.), naj so to takoj naznani tajniku vol. odbora dr. Ivanu Susteršičn, odvetniku v Ljubljani, ki bode tako i brezplačno uvedel kazensko postopanje proti zadevnemu zločincu, naj si bode katerega koli stanu hoče I Tedenski koledar. Nedelja, 28. februv.: 3. predpepel. evang. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. Roman. Ponedeljek, 1. marca: Albin. Torek, 2. marca: Sim-plicij. Sreda, 3. marca: Pepeluica. Certek,, 4. marca: Kazimir. Petek, 5. marca : Friderik. Sobota, 6. marca : Fndolin. — L u u i u spre-min : Mlaj 3. marca. — Solnce i&ide 1. marca ob 6. uri 43 m.; zaide ob 5. uri 43 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. februvarija. Volitve volilnih mož. Iz S t. Vida nad Ljubljano. Danes 26. februvarija imeli smo volitev volilnih mož za peto skupiuo in kmečke občine. Naši možje, ki prav dobro poznajo socijalne demokrate, so prišli v tako velikem številu na volišče, da bi si marsikdo mislil, to bode hud boj, ali nasprotno. Lepo je bilo videti veliko množico mož in skoraj kakor iz jednega grla volili so vsi za obe kuriji skoraj soglasno može ka-toliško-narodnega mišljenja. Izmed socijalnih demokratov je le jeden prišel na volišče, videč pa veliko množico katoliško mislečih mož, je šel svojim tovarišem povedat, naj le doma ostanejo. Tako je prav, socijalnih demokratov ne potrebujemo med našimi zavednimi možmi! — Za peto kurijo so izvoljeni gospodje: župnik G. Maloverh, Anton Belec, £im. Jovan, Fr. Suštaršič, Vid Merhar. — Za kmetske občine pa gospodje: župnik G. Maloverh, Ant. Belec, Fr. Ježek, V. Cirman in A. Juvan. Iz G o č pri Vipavi. Pri nas so enoglasno in v Erzelju z veliko večino izvoljeni vol. možje za dr. Kreka in dr. Žitnika — 2 za peto in 2 za četrto kurijo. Na Slapu pri Vipavi je izvoljen volilni mož za dr. Žitnika. Iz Dol pri Litiji, 35. febr.: Pri državnozborski volitvi na Dolih pri Litiji dne 25. t. m. so bili izvoljeni trije volilni možje kat. nar. stranke : d v a bosta oddala svoj glas g. dr. Iv. S u-s t e r š i č u in j e d e n g. dr. Kreku. Iz S m a r c p pri Homcu: Izvoljenih je za obe volilni skupini v treh občinah pet vol. mož kat.-narodne stranke, trije za g. Pogačnika in dva za dr, Kreka. Iz Črnomlja. Izvolili smo 19 volilnih mož, 10 za P f e i f e r j a, 8 za dr. Kreka, 6 gotovih 1 omahljiv zavoljo meščanov ; 2 za Kuncav mestu samem. 1% Dola 26, febr. Tudi v dozdaj liberalni občini dolskj (šenthelenski) je pri volitvi volilnih mož zmagala katoliško narodna stranka. — Boj je bil vroč. Iz Medvod, 26. februv.: V naši občini je bilo danes izvoljenih 6 vol. mož za dr. Kreka — 7 za dr. S u s t e r š i č a. V občini S t. J o Š t so voljeni možje katoliško-narodne stranke; 2 moža bodeta glasovala za „rudečega socijalista v črni suknji", dva pa za dr. Susteršič a. (Osebne vesti.) Trgovska in obrtniška zbornica izvolila je v seji dne 24. februvarija za 1897. leto za predsednika gospoda Ivana Perdana, za podpredsednika gospoda Antona K 1 e i n a in za pro-vizoričnega predsednika gospoda Ivana B a u; m -g a r t n e r. (Uljudna nujna prošnja) do vseh ljubljanskih delodajalcev in gospodarjev. Dne 4. marca letos stopiti bo mej drugim na volišče tudi do sedaj brezpravnim služabnikom, delavcem, hlapcem itd., da si izbero svojega zastopnika za državni zbor. Sveta dolžnost vseh starih in novih volilcev je, da se polno-številno udeleže tega važnega dejanja. Ker jih je pa mnogo izmej njih v takih službah, katerih ne smejo ostaviti brez gospodarjevega dovoljenja, je nujno potrebno, da se jim od te strani v izvrševanju omenjene dolžnosti ne delajo nikake zapreke. Za državne uradnike, učitelje ia druge uslužbence je vlada sama odredila, da jim morajo predstojniki dovoliti toliko prostega časa, da se zamorejo udeležiti volitve. Ker je pa ogromno število volilcev v službi pri zasebnikih, je nujno potrebno, da tudi ti storć isto, kar je dovolila vlada svojim uslužbencem, in jim v tem oziru ne stavijo nikakih zaprek. Vsled tega se obrača podpisani odbor krSčansko-socijalnih volilcev do vseh zasebnih delodajalcev in gospodarjev ljubljanskega mesta z uljudno, nujno prošnjo, da oproste svoje uslužbence dne 4. marca, to je na dan prvotnih volitev za novo peto skupino, za toliko časa od dela, da jim bo možno zadostiti svoji, z mnogim trudom priborjeni državljanski pravici. To pričakuje podpisani odbor tem preje od vseh krščansko mislečih gospodarjev, katerim bi gotovo ne bilo ljubo, ako bi po njihovi krivdi napram svojim uslužbencem ne zmagala pravična, krščanska stvar. Združeni odbor krščansko-socijalnih volilcev. (Boj za medaljo) „Slovenski Narod" št. 45 je pisal: „Častiti gospod, kateri zdaj v „Slovencu" vihti vredniško poleno, je s sinočnim člankom dokazal toliko n e o 1 i k o , da bi gotovo dobil prvo odlikovanje, ako bi se kje priredila razstava največjih hribovcev." Skoro se bojimo, da bi častiti gospod ne dobil te odlike, ker bi jo razsodni ljudje bržčas prisodili „Narodovemu" dopisniku. Evo, kako „fino" odgovarja našemu članku, ki smo v njem pokazali žalostne posltdice slov.;nsko-nemškega liberalnega bratstva! „Slovenski Narod" torej pravi: „Včerajšnji „Slovenec" besni in s svojim blagoslovljenim kvedrom s nje okrog sebe, prav kakor gorjanček, ki se je čez mero napil močnega Vipavca! Za jahal je zopet jedenkrat svojo suhoreberno kljuse ter zavihtel umazano svojo m e 11 o proti naši stranki, trdeč, da se je združilo slovensko iu nemško liberalstvo na Kranjskem. Ničesar novega no pove, samo zabavlja, da se vse kadi." Potem pravi, da o tem nič ne ve; narodna stranka da ni nič vplivala na to, da hoče nemška stranka tam, kjer ni mogoče prodreti z nemškim kandidatom, glasovati za kandidata slovenske napredne stranke. „Vsaka nasprotna trditev je lažnjiva in naj jo spregovori škof ali pa kanonik. Čudno pa je, da ravno isti „Slovenec", ki ni besedice črhnil proti svoji stranki, ko je bila šest let jako tesno zvezana s kranjskimi Nemci — ravno ta zveza je Ljubljani odvzela samoslovenske napise — da ravno isti „Slovenec", ki okrog nemško mislečega svojega škofa kakor ser-vileo kužek z repkom neprestano m a h 1 j a , da torej ravno ta „Slovenec" otresa sedaj svoj jezik nad narodno napredno stranko, češ, da Je izdala slovenski svoj narod! Mi dobro vemo, da je to gola komedija, pa še slabo in nerodno inscenirana. Pa vsaj tudi drugače ne more biti, ker je „Slovenec" sedaj v rokah nezrelih mladičev, ki žive v veri, da so s kolar-jem ob jednem pridobili situdipa-peževo nezmotljivost. Hrup včerajšnjega „Slovenca" je gola komedija, rujovenje osla izpod levove kože..." Potem pravi, da je to le agitacija. „Tu tiči torej zajee v k 1 e J rikalni repi. Možatim Notranjcem in Dolenj- cem, ki kapelanom nočejo več iz rok zobati, se hoče nekoliko prahu v oči nasuti, da bi ti „možati" volilci tavali še dalje v klerikalni temi! To je pravi in resnični pomen včerajšnjega „Slovenčevega" delirija." Ali ni res, da bi utegnil naposled „Narodov" oproda dobiti medaljo na razstavi največjih hribovcev?" No, mi mu jo od srca privoščimo, zaslužil jo je že davno! (Porotne obravnave) se pričnejo v pouedeljek, dne 1. marca. Na vrsto pridejo: 1. marca: 19 letni Jos. Kosec iz Domc pri Kranju radi ropa in tatvine j 21 letni Jan. Mihelič iz Zadobrove pri Ljubljani radi uboja. 3. marca: ciganska sodrg*: Andr. Hudorovič, Fr. Hjdorovič I., Pr. Hudorovič II., Andrej Hudorovič, Jan. Hudorovič, Matej Hudorovič, Pavi Hudorovič, Katarina Hudorovič, Sim. Held, Jos. Held in Marija Held. Obdolženi so, da so od 1. 1889 po Kranjskem in Goriškem povzročili 30 tatvin v znesku 4443 gld. 26 kr. (I« Planine) 25. febr.: Našemu „Josipu" se je čez dalje časa zopet potrebno zdelo, vzeti pero v desno roko, je pomočiti v žolč in poslati mej svet dopis v „Sl. N." St. 43 pod goljufnim naslovom „iz logaškega okraja". Toda sestavki našega slavnega „Josipa" se spoznajo na prvi pogled. Po čem? Po obligatnem „mežnarju", kateri kot stalna figura diči njegove dopise. Posebno olikano sicer to ni in zelo malo pijetete razodeva, smešiti — kot mežuarjev sin — častitljivo cerkovniško službo. Toda „Josip" ne zna drugače. Vsak ptič poje, kakor mu je kljun zrasel. „Josip" reži na vsacega, kdor mu ni ljub, kakor strte kleše. Take Icrvi je, ne zamerimo mu. Na dopis, ki je znešen z vseh vetrov, kakor sračje gnezdo, pa vender treba primernega odgovora. Kajpada 1 Ne mislite, da vam bodemo kedaj katero dolžni ostali. Nikdar, za vsako jih boste dobili deset nazaj. Pripravljena je obilna zaloga. Jedenkrat pes teče, jedenkrat zajec. Ako boste pri slabem apetitu zadnje dni veselega pusta, le sami sebi pripišite, saj vselej sami začnete „klavsati." (Izraz na Notr. za nemški „etaoken", klavs, der Stauker.) Najpoprej zavračamo tri debele laži. Gospod Janez ni pri vol. shodu na Uncu imel nobenega govora. Kot predsednik je le s kratkimi besedami otvoril in zaključil zborovanje. Samo jedenkrat je posegel v debato in zavrnil dvoje očitanj g. St., namreč, da smo „graj-ščinska stranka" in da duhovniki pri oskrbovanju cerkvenih denarjev odiramo . ljudstvo. Uradniških plač ni gospod Janez omenil z nobeno besedo, ker privošči slehernemu toliko, da more pošteno izhajati. Gosp. kolega Peter vam je tedaj čisto napačno poročal. Morda se je slabo slišalo v sosednjo sobo, kjer so sedeli liberalci pa Maček. Druga kosmata laž, katero pribijemo na zid, je ta, da je kedo pritiskal na ljudstvo in s silo tiral na volišče. Najbrže se vam ie to le sanjalo kako noč, ko ste ga malce obilno v zgornjem nadstropju imeli. Razpišemo vnovič darilo 200 kron za jeden sam dokaz, da se je na koga pritiskalo. Na lahek način zaslužite lepo svotico, kakor majhno temo. Nočete ? — Listke smo pač imeli in jih bodemo še, ne da bi vas prosili milostnega dovoljenja. Jih niste li tudi vi imeli v 1. 1895 in 1896 ? Pokažem vam dva, ako hočete. Dobil sem jih v zameno od naših volilcev in shranil za spomin. Tudi vaše ime je tiskano črno na belem. Imeli ste liberalci listke blede gosposke barve, mi pa rudeče kot kri, katero smo pripravljeni dati za svoje načelo : Vse za vero, dom, cesarja. Listki se rabijo po vseh večjih občinah, ker si je težko zapomniti toliko krstnih imen in priimkov, pa še tu pa tam hišnih številk. Ako so pri prejšnjih volitvah študirani gospodje, ki so sedeli v komisiji, prvi čitali z listkov, boste li to branili prostim kmetičem? Saj je bil vodja volitve tako prijazen, da je volilcu, ki ni znal čitati, sam naštel imena in mu rekel, da naj za njim ponavlja, ako je zadovoljen z možmi, ki so na listku. Torej čemu se vjedate ? Pa saj vemo, kaj vas jezi in pekli? Izid volitev, povsod tako časten za kat.-nar. stranko, ki bi jo vi kot liberalec, da ga ni tako strupenega v deželi, najrajše štrli, kakor hruško. Toda vse zaman, ljudstvo je spregledalo in stoji za nami, ne za vami, dokler boste taki. „Svita se" — vzklikate. Da, svita se, pa le v vrstah vaših pristašev, ki so čimdalje bolj redke; jedno postojanko za drugo izgubljate. Liberalizem na Kranjskem je proč, ne d& se več rešiti, to je gotovo, kakor dvakrat dva štiri. Pametni možje se bodo nam pridružili, radikalni elementi pa utonejo v soc. demokraciji. Tretje obrekovanje, da nam je šola in učiteljstvo trn v peti. Kdo je več storil za šolstvo, kot cerkev in katoliška duhovščina ? Morete li to zanikati ? Kdo je učitelj-stvu tako zvest prijatelj, kakor ona? Seveda s takim človekom, kot ste vi, gosp. Josip, ni mogoče sodelovati. Vi črtite vsacega duhovnika kot zelenega pajka, samo zato, ker je duhovnik ; jedini gospod Koblar je milost našel pred vami, zdaj jo je zgubil še ta jedinec. Da se pretrga zadnja nitka, ki vas je vezala s cerkvijo in duhovstvom, ste pustili orglja-nje, za kar smo vam pa le hvaležni, ker vaše vedenje na koru ni bilo ljudstvu v spodbudo, ampak v spodtiko. More li tak učitelj, ki ne kaže s svojim vedenjem pri najsvetejših momentih sv. maše, da veruje v pričujočnost živega Boga v podobi hostje, mladino vzgojevati v verskem duhu ? Ne mi, ampak vi sami si izpodkopavate stališče iu ugled pri narodu ; taki učitelji so kuga, ki se širi po nekaterih krajih. — Tako, sedaj smo pri koncu, ošlatali smo vas s palico, katero ste si sami urezali. Kar se pa tiče fakt Kopanj, Črni Vrh in Leskovee, ki jih s toliko slastjo navajate, vam povemo, da se učite poprej logike. Se sme li iz posameznih slučajev sklepati na kakovost celega stanu ? S kako logiko in pravico ? Pa to je že navadno podlo orožje liberalcev. Na podlagi posameznih slučajev se pavšalno obsoja vse duhovenstvo in bahato trobi: „Taki le so". Ne veste li, da se lahko zmoti najmodrejši in greši najpravičnejši ? Torej čemu taka očitanja t Ne bi li tudi mi lahko nazaj zabrusili: „Vi in sosed, primita se za nos in poglejta nazaj v lastno življenje!" — Da, tako je, čim slabše kolo, tem bolj škriplje. S tem dovelj za danes, nekaj patron prihranimo za drugi pot. (Barona Borna) truplo so po njegovi želji izročili dne 21. t. m. hamburškemu krematoriju, pepel pa bodo shranili v tržiški občini, kjer je zapustil svoja posestva. — V svoji oporoki je zapustil tržiški občini 10.000. šentanski in šentkatarinski občini pa pa po 5000 gld. za reveže. (Posknšen umor.) Dne 24. t. m. je mesar Ant. Druškovič iz Laskovca svojo ž6no i dolgim nožem aapadel ter jo na roki hudo ranil. (Pustna.) Za Kranjsko nam niso podelili pete kurije, ampak dali so nam samo neznatno „kurjo peto". * * (S Štajerskega.) [Zahrbtna agitacija.] „Slov. pol. društvo" je pred štirimi tedni postavilo kot kandidata za pol. okraje Celje-Brežice-Slov. Gradec veleposestnika viteza plem. Berksa. Proti tej kandidaturi ni nikdo ugovarjal, vsaj v časopisih se ni nikdo javno oglasil. Toda naenkrat se je povzročila proti njemu živahna — zahrbtna — agitacija. Zakaj ? Ker je Nemec. V istim je on rojen Hrvat. „Slov. pol. društvo" gotovo ne postavlja kandidate tja v en dan, tudi celjski Slovenci, ki gotovo, vsaj v narodnem obziru niso mlačneži, bodo vedeli, zakaj so ga volili v svoj okr. zastop. Onje bil in bo tudi, to zagotovilo je dal, — v vseh narodnih vprašanjih vedno na naši strani. Ne moremo si želeti boljšega zastopnika kmečkih občin, ker je tudi v širših krogih znan kot izboren ekonom. Nadalje je on vseskozi značajen, — konservativen mož. In tukaj pridemo do pravega vzroka protiagitacije. Odkodi to ? Iz enega dela Savinjske doline. Vsaj toliko vemo, da je g. mozirski nadučitelj Praprotnik v Savinjski in Šaleški dolini agitoval in Še ruje zoper Berksa. V prid komu ? Za g. okr. sod. dež. sod. svetnika Volovšeka v Mariboru. On je rojen domačin, — Braslovčan — Slovenec, izvrsten jurist, vse lepo, toda odgovorimo odkritosrčno na vprašanje: Kdo bi bil boljši zastopnik kmečkih občin, uradnik ali ekonom ? Kdo je bolj samostalen ? Ali naj bo naših izvrstnih kmetov zastopnik konservativec ali Mlado-slovenec ? Zakaj se ne oglasi javno on in njegovi pristaši ? Zakaj zahrbtno rušenje discipline ? Kdo je pooblastil g. Praprotnika in od kod jemlje čas za svoje agitacijske pote? Mi oporekamo odločno in resno proti temu postopanju in hočemo voliti moža, ki uživa naše zaupanje, g. pl. Berksa. Kmečki volilci so veliko prepošteni, da bi se dali motiti od zavratnih nasprotnikov. H koncu še jedno vprašanje : Ce bi naš rajni, — žalibog prerano umrli prelat Košar živel, ali bi dal on svoj glas g. Volovšeku ? Košar mu je bil stric! Torej volilci: Pozor! (Iz Pilštanja.) V kozjanskem okraju imamo volitve volilnih mož. Dne 24. t. m. dopoludne bili so v Kozjem izvoljeni sami narodnjaki, popoludne na Pilštanju ža V. kurijo župnik Tomažič, a za kmetske občine Tomažič in poštar Supančič. Tudi v drugih občinah, kakor v Drenskorebru, Zdolah slišimo, d» so sami poštenjaki izvoljeni — le jedno je: pravega kandidata ni, kateremu bi svoje glasove lahko oddali. Bog nam ohrani jedinost in slogo ! (V št. Iljn v Slov. goricah) so dne 26. t. m. Slovenci pri državnozborskih volitvah sijajno v IV. in V. kuriji zmagali. Pistorijanci se volitve še vde-ležiti niso upali. (Iz Aleksandrije) dne 15. lebruv. [Izv. dop.j „Slovansko društvo Sloga" za Egipet sklenilo je v raznih sejah meseca januvarija sledeče: 1. Imenovalo je svojim poverjenikom gosp. Ivana Semea, da vzame v društvenem imenu veliko stanovanje v Alek-aandriji, — Drevesna ulica — rue de Г arbre sekka el-šagara — v namen, da se otvori tam zavetišče (azil) za slovenske služkinje v Egiptu, ponajveč Primorke in Kranjice, v manjšem številu Stajerke in Koroš ce. 2. Vsaka slovenska služkinja, ki bo pristopila društvu ter plačala na mesec majbno svotico 4 pijastre tarife (= 1 frank) imela bo sledeče pravice: a) mestni zdravnik gosp. dr. Karol Pečnik storil je društvu veliko uslugo, da se je brezplačno obvezal zdraviti zastonj vse služkinje, ki so članice društva ; b) služkinje članice dobe zdravila itd. brezplačno v lekarni, ki jo bo društvo naznanilo ; e) v slučaju hujše bolezni imajo pravico po dovolitvi od strani društvenega zdravnika vstopiti v evropejsko bolnišnico (hopital europeen) ter bo plačalo zanje društvo vse stroške v bolnišnici, ako vstopijo v nižji razred, ter polovico stroškov, ako stopijo v višji razred. 3. „Slogino" zavetišče je namenjeno, da nameetuje domačo očetovo hišo vsem služkinjam v daljni tuji deželi, ono naj bo zanaprej središče vsem v Egiptu. Našle bodo članice tam pomoč in dober svet v vseh neprilikah življenja ter jekleno podporo preti vsem krivicam, ki bi se jim godile. Našle bodo tam stanovanje in hrano za čas, ko so brez službe ali bolehne. Istotako odprla se bo tam čitalnica za služkinje z raznimi časopisi ter soba za shode in veselice. V zavetišču bo tudi urejena brezplačna mešetarija za službe. — Slovenske služkinje v Egiptu delale so domačim občinam dozdaj velike stroške, posebno so imele plačevati nekatere občine visoke svote za egiptovske bolnišnice. Slovansko društvo ne pomaga samo služkinjam, temveč tudi domačim ubogim občinam, ki so dozdaj hudo trpele; ono pomaga pa tudi očetom in materam, ki imajo hčere v Egiptu. Dozdaj se je skoro polovica vseh slov. služkinj v Egiptu poizgubila po svetovnih mestih, kakor so Aleksan-drija, Kahira in Port-Said ter se strašno spridila. — Delale so te nesrečnice smrtno sramoto ne samo slovanski naselbini v Egiptu, temveč slovanskemu imenu sploh, še večjo sramoto pa domači očetovi hiši v domovini. V svojo lastno korist prosijo se očetje in matere, ki imajo hčerke v Egiptu, da nam nemudoma naznanijo imena svojih hčera ter kraj, kjer služijo, istotako, da jih od doma prisilijo, pristopiti k društ\u. Društvo je pripravljeno takoj odgovoriti ter dajati zaželjena pojasnila. Vse občine in župnijski uradi, ki imajo služkinje v Egiptu, naprošeni so v svojo korist, ker jim društvo odvzame hudo breme plačil za egiptske bolnišnice, da nam nemudoma pošljejo natančni imenik vseh domačink v Egiptu. Društvo bode vrnilo nato občinam in župnijskim uradom imenik onih, ki so vpisane v društvo ter poštene. — C. gtr. župnike v župnijah, kjer je izseljevanje v Egipt na dnevnem redu, kakor n. pr. v Prvačini, Biljah, Dornbergu .itd. bi prosili, da raaglase to objavo v kolikor mogoče raz prižnice. — Nadalje prosimo, da se prisili vsaka, ki hoče odpotovati, vpisati ter prijaviti se društvu. — Vse zaprošeno naj se pošlje na naslov gosp. dr. Karol P e č n i k a , m. zdravnika v Alek-sandriji, ali pa na naslov č. gosp. slovanskega duhovnika o. Huberta R a n t a 0. S. F. samostan sv. Katarine v Aleksandriji. — Nadalje prosimo one Magosrčne rodoljube, ki imajo usmiljenje z našimi ubogimi deklicami v daljni tuji deželi, za pošiljatev knjig in časopisov za knjižnico in čitalnico v .Slo-ginem" zavetišču. — Odbor slov. društva .Sloga" za Egipt: Gen. advokat dr. Lujo Zaja, t. č. predsednik. Mestni zdravnik dr. Karol Pečnik, t. č. podpredsednik. 0. Hubert Bant, duhovnik slov. naselbine. Ve-letržec Ivo Cibilić, t. č. tajnik. Pomorski kapitan Lindi, pomor. kap. Car, Vrguljan, Ferncis, Krčelić, ■Šemec itd. t. č. odborniki. — (Slovenski časopisi, osobito pa kranjski in primorski prosijo se v imenu dobre stvari za ponatis.) * * * (Sejmi po Slovenskem od 1. do 6. marca.) Na Kranjskem: 3. v Preski, na Uncu. Na Slov. Štajerskem: 1. v Volšpergu; 3. v Lučanab, v Oplotnici, na Vranskem ; 4. v Celji; 6. pri Sv. Petru na Biseljskem. Na Koroškem: 2. v Gorenji Beli; 6. St. Salvator. Na Primorskem: 2. v Pazinu, v Nabrežini; 6. v Gradiški, Ormaki. Društva. (Trgovska in obrtniška zbornica.) [Konec] XIX. Zbornični svetnik Franc Keav. S o u v a n poroča, da je gospodarski odbor mesta Kostanjevice prosil za dovolitev dveb novih letnih ш živinskih semnjev iu sicer dne 17. januvarija in 16. maja vsakega leta. V Kostanjevici so sedaj štirje letni i a živinski semnji. Semnja v poudeljek po sv. Jakobu iu v pondeljek po sv. Mihaelu sta pa ob času. ko so tudi v bližini semnji, zaradi česar sta slabo obiskovana. Nova semnia bi bila po mnenju prosilcev bolje obiskavana in bi zategadelj prebivalstvu veliko koristila. Proti obema semnjema sta se izrekli mestna občina Rudnlfovo in občina Rajhen-burg na Stajarskem, semnju dne 16. maja pa prigovarja občina Raka, ker je ravno tisti dan v Ro-višah semenj. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem je za semnja, ker ima Kostanjevica ugodno lego zauja ; zajedno pa pripominja, da je opravičen prigovor glede semnjskega dneva v Rovišah iu je želeti preložitve na kak drug dan. Odsek sicer smatra težnje gospodarskega odbora v Kostanjevici, da bi dosegel pravico za letna in živinska semnja na taka dneva, ob katerih bi bilo pričakovati številnega obiska, za opravičene; toda, če sta semnja o sv. Jakobu iu Mihaelu zelo slabo obiskana, bilo bi najboljše, da bi se ta dva opustila in namesto njiju poiskala boljša sejmska dneva. Vsekako odbor s prošuio za semenj due 16. maja ni bil srečen, ker je ua ta dau v bližnjih Rovišah letni in živinski semenj, ki bi gotovo trpel škodo, če se osnuje konkurenčni semenj. Odsek je zategadel iz narodno gospodarskih razlogov le za semenj dne 17. januvarija, nikakor pa ne za semenj une 16. maja. Pripominjati pa mora, da je v politiškem okraju KrSko vsako leto 86 letnih in živinskih semnjev, od katerih pripada na sodni okraj Kostanjevico 14, Krško 24, Mokronog 23 in Radeče 25. Okraj ima toraj jako veliko semnjev in odsek meni, da bi bilo Kostanjevici in njeni okolici v prid, če bi gospodarski odbor mesto zelo slabo obiskanih semnjev izbral druge dneve in tako osnoval za to mesto pet dobro obiskanih semnjev, ki bi z bližnjimi semnji v Sr. Jerneju, Rovišah in Bušeči vasi popolnoma zadostovali za ta kraj. Na podlagi izvedb predlaga odsek : Zbornica blagovoli v tem smislu izreči svoje mnenie c. kr. deželni vladi, Zbornični svetnik Avgust Skaberne pripominja, da je število semnjev v okraju že sedaj veliko, da so letni semnji izgubili na vrednosti, zaradi česar se more izreči tudi le za dovolitev jednega semnja. Poročevalec Franc Ks. S o u v a n odgovarja na to, da se je tudi odsek izrekel le za podelitev koncesije za jeden semenj, in da bo zbornica še jedenkrat stvar obravnavala, če se bo izrekla želja še po jednem semnju, zategadelj priporoča v sprejetje odsekov predloe. ki se tudi spreime. Telegrami. Mošnje, 27. februvarija. Pri jako živahni udeležbi so bili izvoljeni soglasno 4 volilni možje za dr. Kreka. Mengeš, 27. februvarija. Volitve so bile popolno mirne. Zmaga je naša. Izvoljeni so trije volilni možje za dr. Kreka, štirje za Pogačnika. Maribor, 27. februvarija. Današnja „Siid-steirisehe Post" konštatuje v uvodnem članku, da so Nemci in socijalisti pete kurije Ptuj-Celje sklenili, voliti Dragotina Hribarja. Dunaj, 27. februvarija. Iz zanesljivih virov se poroča, da odpotuje presvetli cesar 1. marca pod imenom grof Hohenems na predgorje St. Martin. Dunaj, 27. februvarija. Sleški in koroški deželni zbor sta sklenila, odložiti razpravo o preosnovi volilnega zakona za deželni zbor na prihodnje zasedanje. Dunaj, 27. febr. „Wiener Zeitg." objavlja cesarjev odlok, s katerim se dovoljuje svota do 250.000 gld. za podporo po uimah prizadetim krajem iz državnih sredstev. Dunaj, 27. februvarija. Grof Goluhovski je vsprejel popoludne ruskega poslanika grofa Kapnista v polurni avdijenci. Levoy, 27. februvarija. Občinski svet je sklenil izreči sožalje častnima meščanoma grofoma Badeni povodom smrti njiju matere. Sredeo, 27. februvarija. Srbski kralj dospe sem v ponedeljek in odpotuje v Bel-grad v četrtek zvečer. Tem povodom se otvori železnica Sredeo-Roman. Dogodki na Kreti. Dunaj, 27. febr. Iz Petrograda se poroča: Zdi se, da grški kralj še ni izgubil upanja pridobiti za-se Rusijo. Kaže se v Rusiji neka filelenska struja, ki jo bode podpirala posebno carinja vdova, predsednik sv. sinode Pobjedonoščev, Ignatjev in drugi uplivni možje. Nekateri časniki so objavili članke prijazne Grški in nasprotne Turčiji, a niso bili konfiskovani. Dunaj, 27. febr. Srbija se na vse krip-lje oborožuje. Orna gora je vneta za balkansko zvezo. Berolin, 27. febr. Na grški meji so se spoprijeli Grki in Albanci. V Carigradu se vse giblje. Vedno odhajajo nove čete na mejo. Rim, 27. febr. Italija je baje ponudila Grški prijazno posredovanje, a Grška je je odbila. Z Dunaja se poroča, če se bo Grška še dalje upirala, bodo velevlasti dovolile Turčiji. da zasede nekatera mesta v Tesaliji. V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto ln sveže 53 (4) 3 dorševo med. ribje olje Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo. — Cena steklenlol 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v Ljubljani, Besljeva cesta itev. 1, poleg mesarskega mosta Umrli eo: 24. februvarija. Alojzija Blaznik, delavčeva hči, 7 mesecev, Poljanska cesta 72, jetika. 25. februvarija. Nikolaj Ronner, posestnik, 77 let, Gojzova cest.i 2, vnetje ledvic. 26. februvarija. Uršula Homovc, delavčeva hči, 2 leti 5 mesecev, Dunajska cesta št. 34, dusljivi kašelj. — Ludovik grof 1'reini - Iilagay, graščak, 67 let, Sv. Jakoba trg st. 10, ostarelost. V deželni bolnišnici.- 23. februvarija. Jožefa Palovsnik, gostija, 5S let, tubereul. pulm. MeteorologiČno porodilo. s čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo JS A . IM 25 9. zvečer 74.} 4 30 si. jzati. jasno 26 7. zjutraj 2. popol. 743-2 7412 —1 0 14-4 si- jug si. sszah. megla jasno 0-0 Srednja včerajšnja temperatura 2-3°, za 1'4° nad normalom Zahvala. 155 1-1 Vsej častiti duhovščini in vsem društvom, kakor tudi vsem znancem in prijateljem, ki so se tako mnogoštevilno vdeležili pogreba ranjcega ljubljenega sina, gospoda dr. Ivana Starec odvetniškega koncipijenta v Postojni in tolažili vse njegove sorodnike ob smrti ljubljenega umrlega, izreka tem potom najtoplejšo zahvalo žalujoča mati. VABILO na III, f tisi občni ibot I. ljublj. del. konsumnega društva kateri se vrši v nedeljo, 21. marca 1897, ob 9. uri dopoludne t mestni dvorani. Vspored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Odobritev računov za leto 1896. 5. Volitev 3 odbornikov, 3 namestnikov, nadziralnega odseka in njega namestnikov. 6. Razni nasveti, pri katerih pa se opozarja na § 27, lit. k zadružnih pravil. K obilni vdeležbi vabi 164 i~i predstojništvo. Mrla prošnja. Huda nesreča je zadela taro L e s k o v i c o nad Skofjo Loko dne 23. t. m. Pogorela nam je cerkev in župnišče. Zgornji deli župnega in cerkvenega poslopja so do cela pogoreli. Zavarovauo je bilo cerkveno in župnijsko poslopie za 1100 gld., škode je pa kakih 6000 gld. Z&lo se obračamo do dobrih rok s prošnjo za pomoč posebno do sosedov za kak les; vsak dar se s hvaležnim srcem sprejme. Leskov i ca (p. Gorenja Vas), 25. febr. 1897. Anton Ffajfar, župnik. Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljttven otl 1. olttol»rii 1800. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz I^jubljane (juž. kol ). Ob 12. uri i min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Dunaj via Amstetten. Ob ii. uri 15 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri JO min. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Duuaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj. Ob 12. uri ■">!> min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 11. ari HO min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru. Inomost, Bregenc. Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare . Hnb , Frnnr-ove vare , Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob ii. uri .'tO min. zvečer meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob .7 uri .12 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Ljubnega , Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob S. uri 11) min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 2!> min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov , Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra. Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri .42 min. jtopoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri .•>.> min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnpjja, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 9. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten, iz Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. 2. „ OS „ popoludne „ „ * O. „ .50 „ zvečer „ Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob ii. uri it t i min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 1.5 „ dopoludne „ , «. „ 20 „ zvečer Vsled opustitve stražnice na Dunajski ccsti št. 15 se WF* dotični prostor, "ФИ ki je primeren za prodajalnieo ali za obrtnika, daje z dnem 1. maja v najem. Več zve se pri hišaem oskrbništvu ali pri upravuištvu .Siovenca-*. 160 3—1 Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reči. katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monitrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, leatenoev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, poarebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo. Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Leop. Tratnik, 153 so—i pasar-srebrar, Sv. Petra cesta itev. 27. •Josip Cvetrečnik, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, priporoča se v vsakovrstna v sobnoslikarski obrt spadajoča dela. 9 32—2 Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje IgrlSke ulice priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih 10-9 od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. m Ш 114 2 G Staropreizkušeno dijet. kosmet. svedstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in raišiu človeškega telesa. Kwizdov fluid Znamka: kača (hrlbolaiki fluid). Z uspehom ga rabijo hribolazci, biciklisti in jahači, da se utrde in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo ima okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaja. Л >o o u. o a. 53 SP o =5 s° 3 a) x ss m —j o (D - ° w i- io •M w te ž 43 35 e- J п Л ^ O И -O u O п Tj S-iS •SaH A 5 . W u S ША w 1 -a S«« s c — « i a. O л t» n 2 §vs > o -.a « OS ._ (Л -m -J ^ s « 0 N 3 Л a 'C.. B-5? >М „•« Sir ^ -J5 св o Г"1 O „ ira C^TS . 1 03 J 2 m k lID^rt 54 ЧЈ 1'reč. duliovSčini ▼ljudno priporočam svojo delavnico » slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Annenstraeae 35. Najboljša sprl-eala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. C. in kr. privilejjovanl zavod za izdelovanje orgel} tvrdke Franc Čapek v Kremsu ob Donavi odlikovana mnogokrat s prvimi darili , član pariške akademije umetnosti se priporoča v izvršitev vseh v Цк-stroko spadajočih del, kakor: izdelovanje ln postavljanje novih orgelj po najnovejšem, preizkušenem etožčnopredalčnem (Kegeilade) zistemu i. t. d., prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—2 Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj, mej temi so se postavile orgije v kremški mestni žuoni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviški (s 30 registri), v Št. Lenartu na Koroškem (z /JS.registrj^, v Cortint dl Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Ceikem (z 18 registri), v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd. Dovoljujejo so jako ugodni plačilni pogoji. Prodajalnica s kuhinjo odda se s 1. majem v najem na Valvasorjevem trgu (prej Nemški trg) itev. 5. Več se izve pri F. Supančič-u. 96 4 I. Jednonadstropna hiša s šestimi stanovanji in sicer: 4 stanovanja po 2 sobi s kuhinjo, 2 podstrešni sobi s kuhinjo. 1 soba s kuhinjo. —■ Pod vso hišo so kleti. JjeP Trt> hlev in drvarnica^, Nahaja se v Spodnji Šiški poleg južne železnice. II. Več sveta za zidavo hiš (katere po pogodbi tudi sam zidam) poleg Koslerja v Šiški. III. Jednonadstropna hiša s tremi stanovanji po dve sobi s kuhinjo, dve stanovanji po jedno sobo s kuhinjo; pod hišo lepe kleti, pri hiši blizo 120 sežnjev velik vrt — v Vodmatu. Kdor želi ka| kupiti, oglasi naj se pismeno ali ustno pri podpisanem. Franc Gregorc, 139 3-2 zidarski mojster v Mengšu št. 25. Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja ■lez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pAt, daje slast do JedC pospešuje prebavljanje in redllnost, telo jačl in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več 113 6 z» zavijanje. 668 20—15 OTcTfuft^-RKT^Svarilo! 8varr ?iet.p°' naredbami, ki se ж јШН - pojavljaio pod jednakimi ali podob- S ' tirni ime ii, a to vondarposvoji sestavi ln svojem učinku po- I ^^Зјш polnom» različne od našega origi- nalnega 26 let obstoječega pod-. fn i fosfornasto klslesra anneno- JULIUS HERHASI4r f 511.1 , fosfornasto kislega apneno-^ železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lzrečno Herb&bny-jov apneno- ieleznl sirup. Pazi naj se tudi na to, da Jo zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlmi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel Dunaj, lekarna „zur Barinherzigkeit" VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. Д ' Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril! Najboljše ure po Ш Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. [Hi Zaloga Styria-kolcs in raznih drugih zistemoY. U Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. гуч Ceniki so franko na razpolago. |!| U Novost: OT" »tonske (Pendel-) ure z godbi» [L? ^ po jako nizki ceni. 711 20 |Ц|1 ii Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. Ji "i 4 1 Лч i Pojasnilo. Ker se trosijo osobito po deželi povsem neutemeljene, mojo trgovino oškodujoče trditve, da namreč nameravam opustiti vo-ščarsko obrt, izjavljam, da bodem prej ko slej nadaljevala izdelovanje in trgovino z voščenimi svečami in v stroko spadajočimi stvarmi po staroznano zanesljivo tvrdko Fr» Šupevc v Ljubljani. Ob tej priliki se zahvaljujem za doslej v izredni obilici izkazano mi naklonjenost, ter zatrjujem, da bodem i v bodoče kar najbolj se potrudila ustrezati prečastitim gg. uaročuikom. Velespoštovanjem 147 3-2 Zofija Bernard za tvrdko Fr. Šupevc v Ljubljani. л i.v'p'. Podpisani /i pniiski urad oddaja zidanje nove cerkve v Sostrem pri Ljubljani, pošta Spodnja Hrušica. St,.nba uove cerkve liior.i biti do 10. oktobra 1. 1897. v.-ni v toliko zgotoUjeua iu dovršena, da se mor« čez zimo v ujt vršiti siir/.tia božja. Z i novo zgr&ubo je določena svola 34.600 gld. — Načrt', splošni in posebni pogoji so ua razpolago v župnijskim uradu v Sostrem. — Oferie s 50 kr. kolekom naj t-e pošljejo na župnijo Sostro zapečateni do 9. marca do 9. ure dopoldne. Vsak podietiiik mora b% »a3X- zahtevati in na to paziti, da mi* napi« na pokrovu учакн gk-uliio« ria navodilu o uporabi sr.uicH porlois Usojam si prečastiti duhovščini, si. občinstvu in vele-spoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem z dnem S. februarja t. 1. preselil svojo frCfOVillO s Rlo6uRi, cepicami in RrznarsRimi izbelRi iz prejšnje prodajal niče v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v novo urejene prodajalnicnc prostore ^ * v ^ffiolfovi (prejo glodaliseni) ulici št. 3 Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let. pridobljena časteča me blagonaklo-njcuost si. občinstva. Velespošto vanjeni ii915.3 Л-nfon cJbrcjci Istotam je tudi trgovina, s klobuki sa dame. 123 3-3 O o zidanji nore cerkve v Sostrem. TJ s t a h o v 1 j en o lota 1870. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo injdrobno. Cena in blago brez konkurence. Brajoe ca gospode, beli chiffon, gladke »a prsih, brei ovratnika, brez iimnSet, 27 »rit jedri« od gld. 110 do г Jest „ „ e 45 ,, 15 — Srajce za deSke, »4 velikostih, «icer kakor gornje jedno od gld. r— do Г40 iest „ „ 6-75 ,. 7 75 Svltloe za goapode, 6 Trst jedne 80 kr. do gld. 140 lest gld. 4-50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1 SO do « SO. Dvanajst mnnšet od gld. 3-30 do 4 li0. 13 predlog (Vorher.Jeti) ed gld. 3*25 do 5*— /a kroj'brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka ЈГ. O. Ilaiiiaiin v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo. ЉГ Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 6(5 6 Praško domače zdravilo i x 1 c U u r n c B. Fraguer-ja v Pragi, je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, ka- I tero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje in bolečine ter je ohlajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po posti 6 kr. več. — 1 Razpošilja se sleherni dan. 46 26-26 Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno ^^ % oblastveno potrjeno varstveno znamko •V Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" v Mala strana, na vogalu Spornerjeve ulice 203. V lekarni se tudi dobiva : Pristno franoosko žganje v originalnih steklenicah po 00 in 40 kr., med. konjak, med. malaf^a, najboljša, vso po najni/jih cenah Želez-nato klnaeko vino. sagrada vino (odvajajoče) itd. Družinska menthol-ustna in zobna voda je najoenejše in najboljše nadomestilo odola in enakih ustnih vod. Velika steklenica velja 80 kr., 6 stekl. velja gld. 4-— franko. Ta esenea nima nikakih ne ustom, ne zobem škodljivih enovij, marveč le dobro učinkujoče. Mr. Ph. Mardetschlaeger, kemik in lekarnar. Menthol-zobni prašek, 1 kositarna šk^tljica 30 kr. Ker ne oddajam v zalogo svojih iz-dolkov, naj se cenj. naročniki blagovolijo obračati naravnost na 64 52—7 lekarno „pri zlatem orlu" v Ljubljani, poleg železnega mosta. фт#т#тфтфтфт#тетфт#т# raooooo Zobozdravniško obvestilo! Da preprečim neosnovane govorice, uljudno obveščam hI. p. n. občinstvo, da dospem v kratkem v Ljubljano, kjer stalno ostanem. Velespošt. 1 9 Avg. Sclnvciger zobozdravnik. Dominik Demetz podobar in izdelovatelj oltarjev St- Ulrich, Groden (Tirolsko) se priporoča častiti duhovščini za napravo: kipov, svetnikov, krlžev, božjih grobov, reliefov, križevlh potov , oltarjev, prižnlo, spovednlo, krstnih kamnov itd. v vsakoršnem slogu in lesu s finim barvanjem in pozlačenjem pod skromnimi in reelnimi pogoji. Za res umetniško izvršitev dajem popolno poroitvo. Ilustrovani ceniki in proračuni na zahtevo brezplačno in franko. Spri/al o ! Jemljem si čast, v imenu tukajšnjega samostana Vam izreči popolno zadovoljstvo z lepim kipom sv. Frančiška, ki ste tja nam napravili, ter vašo cerkev zelo zaljša. 685 12-10 V Liti tu, dne 6. maja 1896. P. Klet Hlrnschrott 0. C., gvardijan. Jedino pravi Balsam (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farma-oevtičnih preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Siatini. Preskušen ln potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, najpristneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteii prsne in plučne bolesti itd. ter jo vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka stekleniua s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim uenejo teiu nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko. kakor zgoraj I Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakorta o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega halzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlni. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane iranko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Pazi naj se vedno natančno na zgorajžno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Tliierry, lekarnar 139 20-3 v Pregradi pri Rogatec-Siatini. 19 20-7 V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. LUDOVIK BOROVNIK = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. 665 52—23 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. x Stavbinsko, umetnijsko, ' "Vstrojeko ključarstvo, železo-strugar-/ stvo in vodovodna instalacija Albin G» Aohtiohla Ljubljana, Wolfove ulice 8 priporoča svojo novo opravljeno strugarnico za železo v izvrševanje vseh v to stroko spada-jocili tlel. hi 6- Točna postrežba! Nizke cene! Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje, prte itd. Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulice 4. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popra-I vila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eenl . bandera in vso drugo obleko. Prečastit.e gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-8 D u n a j s k a borza. Dn6 26. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Bkupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld..... London vis ta........... Nemiki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj, 80 mark........... 20 frankov (napoleondor)...... 9 Italijanski bankovci........45 0. kr. cekini........... 5 101 gld. 101 122 100 121 99 950 361 119 58 11 — kr. 75 50 . 85 . 10 . 75 95 . 70 . 73 . 53%. 10 . 68 . Dn6 26. februvarija. 4* državne srefike 1. 1854, 250 gld. . . 150 gld. — kr. 6% državne srefike 1. 1860. 100 gld. . . 154 . — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....188 , — . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . — „ Tišine srefike 4%, 100 gld..............140 . 40 . Dunavske vravnavne srefike 6% . . . 127 . 50 . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 50 , Posojilo goriškega mesta.......112 . 50 . i% kranjsko deželno posojilo..........99 , 25 , Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4$ 99 „ 80 . Prijoritetne obveznice driavne železnice . . 226 . — . „ „ južne ieleznice 3* . 174 . 20 . , » južne železnice b% . 128 . — „ „ , dolenjskih železnic 4 % 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. 146 Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld. 19 Rudolfove srefike, 10 gld.......26 Salmove srefike, 40 gld........69 St. Senćis srefike, 40 gld.......72 Waldsteinove srefike, 20 gld...... Ljubljanske srefike......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . , Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 , — Papirnih rabljev 100 ........ 126 . — 60 22 153 3395 404 87 160 gld. 25 kr, 25 ; . 50 . ■ » . 50 . ■ ' • • • . 40 „ 25 ЖЈГ Nakup ln prodaja 1B vsakovrstnih državnik papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižreb&nj« najmanjšega dobitka. K ■ 1 a n t n a iivršitev naročil na boral. Menjamična delniška družba „M ERCII B" f ollzeile it. 10 Dunaj, Ririibilfiritruii 74 B. ST Pojasnila v vseh gospodarskih in «nančnlh stvareh, potem o kurenih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednosten papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiooega obrestovanja pri popolni varnosti (f naloženih glavnio. Ц