145. številka. Ljubljana, sredo        junija. \IV. leto.
SLOVENSKI NAROD,
Izhaja vsak »lan, izvzemsi ponedeljke in dneve pO praznikih, ter velja p o poŠti prejsmsn M *SV Bit 6- Offe r s ' r dežele /a e.-io leto IH «1., za I.th > tfl., ta četrt leta 4 gi — Za Ljubljano brez poftiljnnja na dom za celo leto -Id." /a utrt lita ;i tflđ. :ii> kr., m en nemo 1 jrlil. 10 kr. Za potil Mtoje na doui bo računa 10 ki. za mesec, 80 kr. za čitrt leta. — Za tnjr d »•>.«• 1 »• toliko \.<\ kolikor pu*tt ina ,7tmsa. - Zn gospod« ttdiiel i B na Ijud.skili loUfa in t* dijake velja znižana CSItS in .sicer: Za Ljubljano /.:. četrt leta 8 gld. .r>(> ki., pd pošti pivi.jiian za četrt letu S g©l<L — Za" oznanila se plačuje od čctiristopne petit-vrste n' kr., če se oznanilo enkrat tiska, T> kr., če se dvakrat,'in t kr., če se trikrat ali večkrat tiska. L'opisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vraćaju. — UrOOaiitvn je < Ljnblja: i v Kram- SohDShOVOJ hiši .gledališka stolba". Opravni Atvo, M katero  naj se blSgOt oli jo pošilji.ti t .moči ine, rek Innac ijc, OStiftniM, t j. idml • isfrativne st\jni, j.   v _N;irodnej  tiskarni" v Ko iiutnovej hi8i.
verne stranke in za to bode brez dvomite še sodni dan gosta, slava obsevala njihovo glave 1
Gospodje motajo imeti čudne pojme o namerah kmetskoga natega življenja. Sedaj, ko tišee svojo „ortsgruppo^1 pod pazduho, si brea dvombe domlSljUJejO, da bodo rez sto l( t pastirji po gorenjskih jarkih govoriti najčistejšo nemščino, in da se bodo po pomurskih koču h naših „planšarjev" prebirale dram'1 nebeškega Schillerja ter deklnmovalo zaljubljene posni duševnoga velikana Gothoja! Ko bi pa6 osoda katerega teh ustanovnikov ljubljanske „orts-gruppe" poklicala čez sto let i/ nemžkega njegovega proba, potem bi so mož pfffi takoj prepričal, kako hrezvspesno. da je bilo delovanje in pehanje nemškega ..sclmlvereina", ki ga vsiljujejo slovenskoj naŠej krono v ini.
Nekje v laških Apeninah lezi stara relikvija, Ijtidovlada San Marino. Kakor je majhen.-ta državica mej majhenimi državicami, vendar ima vladne svoje iunkcijonarje. Ima svu: vojnega ministra, ki zapoveduje armadi, brojeći časi dvajset hrabiib glav; iaia BVOjega finančnega ministra, ki -.isponira 0 -votah. kakor jih pri nas zasluži kupec na deželi, ima svojega ministra notranjih zadev ki gospoduje nad peščico uradnikov, kakor na primero župan v kakem malem slovenskem mesteci I Neizmerno komične vtise napravlja na modernega tujca, če mu je prilika dana, opazovati vladne te mOŽe, kadar z imenitnimi BVOJimi obraai sedi' pri vladnem posvetovanji, ter se obna-Bajo, kakor bi bili ministri BOg /!ia kako mogočne svetovne vlade! Ravno t is t. komični vtis napravlja na nas najnovejša „ortsgruppe , kot vojni  štab  nemškega „sehulvereina1' v našoj
deželi, ko čitamo poročila v dunajskih listih,
o „imenitnein" njegovem delovanji, s katerim hoče izvršiti skrivne svojo načrte,  po katerih
se   bode s pomočjo   uže večkrat omenjenega
nemSkega društva z matematično gotovostjo ponemčiia Kranjska čez toliko in toliko let.
Vtis. ki ga napravljajo stare vladne glavo v starem San Marinu, je samo komičen, in iineniloost. IjudOvlSilnih teh ministrov ne Škoduje nikomur na svetu Pri naših germa ni-satorjib in njihovoj „ortsgruppi" pa stvar nij tako nedolžna! Naša dolžnoat je, da tu javno izrečemo, da se nam njihovo početje ne dozdeva samo predrzno, ampak tudi v obilnoj meri hre/.ve tno. Ti nemški gospodje hO« čejo kakor krtovi, ki rijeja poti zemljo, v nered spravili našo jfolstVO pO deželi, ter pod krinko
kulture In olike zasejati plevel po kmečkih
nadih šolah. Moderna šola je u>.e tako tri vae strani prenapeta. Kmetskim otrokom so polnijo mo/jani s ti/.iko, kemijo, astronomijo, geo-gralijo in Bog ve s čim te vso In sedaj naj se pa še nemifitUG U''e, kakor da je to t i ko lehka stvar. Konečno so ti ubogi otroci vsi zmedeni, ia če s- hode prililo še neka' nem-Skega sok i k v ej tej učeni brozgi, potem post.-.ie bodo lole p<» deželi — blaznica, a ne odgojiiča; katerih tako živo potrebujemo,
Postopanje ustanovitelja ljubljanskih soh^l-feieiiiuvej artagruppe je  - atentat na ljudsko
našo edgOJO, in mi no dvomimo, da bodo rodoljubi po deželi to takoj Bprevideli. Rodoljubne nase duhovnome pu je sveta naloga, da
topi v ostro Opozicijo in di pobija vse nakano, s katerimi bi morda kje k;ik brezvestni in pO nemških krajcarjih hlapeč ufiiteljcek botel pol odpirati idejam ljubljanske neražks 1» idr uznice za ponemčo vanje kranjskih Slovencev.
Načelo, ki nas v tem o itn voditi mora, se kiatko izrazi z   nemškimi   besedami: 1'ort
mit dieson Scbulverderbern! —.r.—
Zaradi (lanamjef/a praznika izide prihodnji list v petek.
Vabilo na iiaročbo.
S koncem tega meseca se prične novo naročanje na tretje četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponove, ako hotć list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec.....1    „   10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta......s gU\. — kr.
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja", znižana cena in sicer:
Za  Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr. I'o pošti prejeman    „       „   3   „   — n Opvtitotifštro ,,Sfov. TSarofta*',
Nemški „schulverein"
vpeljal se je torej tudi v našo vojvodino. Po poti preko Dunaja zvemo, da se je dne 24. t. m. konstitujirala „ortsgruppe des deutschen Bchul-vereines in Laibach". Našim renegatom nij^o dale spati lavorike, katere so si natrgali na tem polji Celjani, Mariborčani in drugi —ani. To je tedaj druga etapa, prva so bili posamezni stipendiji, ki jih je v imenu nemškega tega društva razpisal menda „8chulpfennigu. Kumovali 80 vpeljavi nemškega schulvereina se ve da znane nespravljive glave skrčene naš« ustavo-
Romarska pisma.
V Padovi, '2:>. junija.
— n. Danes za rano sem obiskal večje cerkve v Uenetkah. Najbolj me je zanimala ona BV. Jurija zaradi nje tragične osode.
V njej je bil za Napoleona I. conciave, v katerem je bil izvoljen Pij VII.; benediktinci so bdi pozneje pregnani in zdaj samo Štirje redovniki, dva patra in dva fratra čuvajo to svetišče.
Potem smo šli k sv. Marku, da bi si to v vsakem oziru velikansko cerkev še jedenkiat ogledali. Benetke imajo, kakor je znano, slo večo risarsko in slikarsko šolo, kjer so se zadnji čas učili tudi Slovenci. O, koliko in kako lepih slik je zbranih v tej šoli, ki se imenuje „r.cadeinia delle belle arti!"   V vsa-
: oem kotn sedi kak slikar, ki kopira katero sliko.
Dalje smo obiskali palneo dožev, ki najbolj svedoći mogočnost nekdanjih Benečanov. Vsak zdanji vladar bi smel zavidati svitu, s katerim so bili obdani glavarji bene-ke republike. Ali kako nasprotje v buš istej palači kjer je slikarstvo, kiparstvo in rezjaotvo tal-o umeteljno spojeno v blišč in krasoto! V ozkih koridorih so celice ječ, kat re samo videti, človeka strah spreleti. V zadnjem koridom še zdaj ktižo kraj, kjer so prestopnike za glavo krajšali in vidijo se tudi v tlaku edolbene luknji*, po katerih se je odtekala kri.
Vsaj jeden teden bi bil moral ostati v Benetkah, da bi bil vse znamenitosti le površno ogledal.
Danes dopoludne nas je bilo v Ingmtskem mestu blizo sto slovanskih romarjev, kajti prišlo je še nekaj Hrvatov /. Reke in nekaj Po-
ljakov; štirje Cehi so pa uže včeraj došli. Po-pollldne ob petih in sedmih smo se vsi Slovenci odpeljali sem v Padovo.
K ko lep svet je tO I Ko bi bilo le m koliko gričev in hribov, p: bi se v resnici smel imenovati 'zemeljski raj. Pšenica je v dostib krajih u/.e v kopicah, kajti tu nij kozolcev; -e slinim krit h hiš na svojem potovanji nij -sem videl (UfUgod kakor v p.idnv in;skej okolici. Mesto se mi je brž prikupilo, posebno ker se ljudje tako fine obnašajo.
V llnlonji. junija. — n. Davi smo ogledavali v Padovi >tolno cerkev, ki je kaj lepa. Posebno veliki sta cerkvi sv. .Justine in sv. Antona. Pri sv. Justini so male katakombe, kjer so n\šli telesa nekaterih padovskih svetnikov, mej njimi tudi sv. Justine, ki počiva zdaj v glavnem oltarji. V tej   cerkvi je  tudi  telo sv. Luka in podoba
Politični razgled.
\4>i run io <i<ȣele.
V Ljubljani 28. junija.
V I*rai; 1 morajo biti nemški študentje nahujskani od one nemško-ustavaške klike, ki je po zaključenji državnega zbora dejala, da bode poliliko na ulico prenesla. To mnenje izraža tudi „Pol." Ker se pa nemški centralisti vendar sramujejo delati poulične škandale, zato so se skrili za praško nemško mladino, in zdaj res ne mine skoraj dan, da bi se v Pragi ne dogodil kak pretep mej univerzitetnimi „burši" in mirnimi meščani, vsak tak naročen dogodjaj pa se potlej brž javlja v dunajske „ustavoveme" novine popačen in z lažmi olepšan, a v dunajskih ustavovernih redakcijah se potem uže pokvarjenemu poročilu še toliko lažij dostavlja, da mora naposled ies misliti tujec, ki se iz takih novin informira: „reveži Nemci, vsi bodo pobiti v Pragi"! A istinito bo kmalu narobe res. V takem polo-ženji so prav umestne besede poluradne ,,Wie-ner Abendpost", ki piše: „Poročila o nekate-terih obžalovanja vrednih ekscesih v Pragi nekateri tukajšnji časopisi tako na široko raz pravljajo in glosirajo, da se mora to odločno zavračati. Gotovo ne pade nobenemu človeku, ki še količkaj drži do dostojnosti, na um, da bi poročnne dogodjaje olepšavati hotel. Baš tako se pa tudi ne more odobriti, če se taki dogodjaj i z namero, o katerej vsak spozna, kam da cika, razkriče kot velika politična afera. Nemški in češki študentje v Pragi se žalibog ne morejo videti in poulični ekscesi se uže več let sern mej njimi dogajo, a smatrali so se vselej kot tako zadevo, ki briga samo kompetentne redarstvene organe. Ako pa časopisi, namesto da bi strasti mirili, strasti le še napihujejo ter hočejo iz pouličnih ekscesov, kakeršni se po vseh velikih mestih dogajajo, kovati politični kapital, potem se ima to še bolj obžalovati." — Češki časopipi imajo oklice do češkega prebivalstva, naj se le-to ne zmeni za provokacije nemških naščuvanih študentov. In to je najbolje: zlobnemu psu je najbolje iti s pota.
„Narodne Novine" govore o zdanjih do-godjajih v hrvatskem zboru glede resUojra vprašanja in opravičujejo opozicijo, da je v tem vprašanji p oprijela inicijativo, vendar pa jo svare, naj hode v prihodnje bolj zmerna in previdna.
Volitve v OgrMltej izpadaja jako ugodno za vbdno stranko. V le redko katerem okraji izbubi vladna stranka kak sedež, a pridobiva si jih mnogo. Dosedanji izid volitev kaže jasno, da bode vlada sijajno zmagala. Volilo se je do sedaj v 224 volilnih okrajih, izinej izvoljenih je 123 kandidatov liberalne 48 neodvisne stranke in 48 zmerne opozicijo, 5 narodne. Volitve se vrše letos nekaj bolj mirno kot druga leta.
Matere božje, katero je po starem izročilu naslikal ta evangelist.
Najznamenitejša je pa cerkev sv. Autoua. Vedno je vse polno ljudij pri grobu tega svetnika; gospodski in kmetski se ga z naj-veco spoštljivostjo dotikujejo z rokami in glavo. V sanctuvariji sem videl njegov še zdaj ohranjeni jezik v monstranci, ki je baje pol milijona vredna. V tem mestu je tudi največa sobana na vsem svetu.
Ob jednej popoludne smo Slovenci ostavili Padovo, ter se podali na jug. Štajarci, Korošci in Goričanje so šli naravnost v Ankono, Kranjci smo pa izstopili v Bolonji. Vožnja od Padove do Bolonje je kaj prijetna. Na des-nej kmalu zagledaš hribe in reči smeš, da nijsi še videl lepšega kraja. Kako otožno sem gledal, ko mi je izginila izpred očij ta rajska zemlja, kjer se nahaja Acqua, mesto v katerem je nehalo biti srce pesniku ljubezni, Pe-trarki, in Monte grotto, kjer se je narodil Li-vij.   Prepeljali smo se čez Adižo,  kjer je
Vllltll j«- dr/ ur.
Iz Kuslje se poroča, da je Ignatijev dovolil, da sme brez cenzure izhajati nekaj do sedaj prepovedanih knjig in perijodičnih listov.
Ruska komisija, ki se posvetuje, kako bi se znižala odkupnina za kmetsko ozemlje, se je v Peterburgu sešla, izbrala pododsek pod predsedstvom predsedate{ja peterburskega zem stva ter zdaj mirno reSuje svojo zadačo. — V Kijevu bi se judje radi stalno naselili, a jim je bila dotična prošnja odbita uže 1879 leta; v Kijevn sme ostati samo kakih 90 najbogatejših judov. — Kar nekateri nemški listi pišejo, da se na Ruskem politični zločinci muči '0 in zapored obešajo, je laž; nego resnica je, da se z vsemi političnimi zločinci ravno ondi prav človeški in da car ne podpiše nobene smrtne obsodbe, kar se je zopet 10. t. m. pokazalo, ko je sodnija obsodila dva politična zločinca na smrt, a ju je car Aleksander III. pomilostil na uječo.
V angleško.! zgorenjej zbornici je vprašal earl Camperdovvn lorda Granvilla, ministra za vnanje zadeve, je li more povedati kaj o Bolgariji. Lord G ran vil le je odgovoril: „Ljudstvo v Bolgariji je naravno uže zoper vsak državni prevrat in zoper prelomljene ustave. Spominati se je Se lahko, da bolgarske ustave nij določil berlinski kongres in da jo je prenaredilo narodne sobranje bolgarsko tako, da je dovolilo občno volilno pravico. Knez je bil s to ustavo jako nezadovoljen, še celo prestola nij hotel sprejeti in to je storil še le na prigovarjanje nekaterih vlastij. A ustava je veljala do danes: nje sovražniki trdijo, da zastopa samo jeden del ljudstva, da je ljudstvo davkov uže sito in da misli zdaj samo in jedino na to, kako bi oblastnijam delalo sitnosti; — drugi pa zopet drugače sodijo : ti pravijo, da so vsi taki in jednaki ugovori pretirani ter se sklicujejo na to. da so se pod ustavno vlado deželni dohodki po|-dvojili. Gospod Lascelles, ki zastopa Anglijo v Sofiji, misli, da :i perhorescira on vsak nasilen čin, da se ustava mora popraviti. Tudi on sicer pravi, da se ima Bolgarija kolikor moč sebi prepustiti, ali, da se nekim manjšinam zajamči pravica, treba je, da Au-glija in druge vlasti nekoliko pritisnejo na Bolgarijo. Britsko vlado je kneževa proklamacija nekoliko osupnila. Evropa ima pravico, da zahteva od kueza zmernosti in razuma. Knez je moral'čno odgovoren, če zdaj, ko je prevzel prestol in na njem sedel dve leti, stori tak korak, ki bi privel do monarhije in še do hujšega. Po drugej strani bilo bi pa tudi blazno (!), »ko bi se Bolgari tako kmalu po svojem I osvobojenji, ob svojej političnoj nesposobnosti ii> ob svojej nezadostnej vzgoji ne pogojih s knezom To vprašanje je važno ter se bode, upajmo,na zadovoljiv način rešilo."
O iivtiiiii odnošajih se piše „Pol. Oorr." iz Londona : Hvala energič.iim činom, s katerimi je vlada nasproti stopila   nevarnosti do-
krasna, bujna a močvirnata planjava. Kmalu za reko Po pride mesto Ferrara, katero smo si le z voza ogledavali. Za tem mestom je s početka pusta planjava, ki se pri Bolonji spremeni zopet v raj.
Bolonja je bila v srednjem veku središče učenosti, imela je vseučilišče, na katerem je študiralo 10.000 dijakov, zategadelj se tudi imenuje Bologna „la dotte". Se ve, zdaj je to nekoliko drugače. Ker smo tu le jeden dan, moremo le malo ogledati si in ker imam malo časa za pisanje, morem le nekaj površnega povedati o tem slavnem mestu.
Zvečer smo šli na trg Galvani, ko se je imela pričeti godba. Vsak poslušalec si kupi stol, katerih je cela skladovnica. Tu sem opazoval dohajajoče poslušalce, ter se utopil globoko v proteklost. Lepo harmonično vzrasli ljudje, lepi obrazi, katere sem kedaj ob čud o val na starorimskih slikah in kipih, predstav-ljajočih bodi si božanstva bodi si navadne ljudi, sem tu videl v originalu.   Ker sem bil
mače vojske na Irskem, dogajajo se zdaj le redko sukubi mej prebivalstvom in vojaki, tako, da se more zdaj z nova misliti na zemljiško reformo. Projekt vladin je početkom pri večjem delu angleških in irskdi posestnikov zadel na hud odpor; zdaj se pa priznava, da je reforma neizogibno potrebna. Doslej seje v parlamentu obravnaval samo prvi član predložene zemljiške postave; ta člen daje najemnikom pravico, da sme vsak svojo najemniško pogodbo prodati. Na Irskem so vsa zemljišča popravili in oboljšali najemniki; na tak način so si pridobili solastništvo na posestvih in vlada želi, da se jim to zagotovi. A nekatera posestva so oboljšali tudi gospodarji sami in z ozirom na to stavil je v parlamentu poslanec Heneage, liberalec, predlog, da hi ondi, kjer so gospodarji sami oboljšali posestvo, najemniki ne imeli pravice prodajati najemniško pogodbo. Glad-stone pa je odgovoril, da ima v tem slučaji najemnik povrniti gospodarju vse stroške, ki jih je imel pri amelijoracijah, a vlada ne more privoliti v to, di b: glede prodajalnih pravic delal se razloček mej najemniki. Heueagov predlog je bil le z majheno večino zavržen, ker so tudi liberalci glasovali zoper vlado. To pa je Gladstona tako vznemirilo, da je druzega dne izjavil v spodnjej zbornici, da namerava vlada dovoliti posestnikom povišanje najemnine, če v to dovoli novo zemljiško sodišče. Če bode s posestniki vlada še dalje tako postopala — piše „P. C." — tedaj je uspeh gotov. Home-Rulerji so nespravljivi ter jih nij pridobiti z nobeno koncesijo. Vpraša se samo, je-H bode nova reforma mogla razorožiti agitatorje in vspostaviti mir na Irskem.
Dopisi.
Ik Maribora 26. junija. |D.v. dopis.] (Dvojna mera. Kuriosum.) „Beseda nemška, prosta, nigdar je ne moremo pogrešati 1 Zatorej kličemo hrabrim možem, kateri jo neutrudno, neprestano širijo po mestih in deželi, navdušeno: Živeli njih zvesti somišljeniki v Mariboru". Tako se je brzojavilo 19. t. m. iz Maribora nemškim akrobatom v Ptuj. Znano je pač slehernemu, kaj je nameraval nemški „Parteitag" v Ptujem, da je hotel ščuvati narodnjake in ščuvati ob jednem tudi današnjo vlado, ker hoče biti vsem narodom avstrijskim pravična. Zgoraj omenjenega brzojava bi ne bili navajali, saj dobro vemo, kaj so pri nas gg. Duhač, Breznik e tutti quanti. Omenjamo ga pa zato, ker sta ga podpisala tudi dva c. kr. sodnijska pristava mariborska, gospoda dr, Ivichich in dr. Borges. Kako se to strinja, da se ta dva gospoda pridružita tistej stranki, ki dela dan za dnem vladi opozicijo! Kako moreta ta dva gospoda slovenski kruh požirati, tisti   kruhek,   katerega jima  daje slovenski
preveč truden, nijsem mogel dolgo časa poslušati godbe; a komaj sem odšel, začela se je zdaj po vseh laških mestih običajna demonstracija zoper Francoze zarad marseillskih dogodkov.
Danes sem bil v lepej gotičnej, 117 metrov dolgej cerkvi sv. Petronija, v cerkvi sv. Katarine, v stolnej cerkvi in še v nekaterih dru-zih. Imenitna je zlasti cerkev sv. Katarine. V njej se v posebnej zaprtej kapeli hrani telo te svetnice. Sveta groza me je obšla, ko nam je prijazen duhovnik odprl to svetišče, kajti zagledali smo svetnico, ki je umrla pred več, nego štiri sto leti, sedečo na, krasnem prestolu, oblečeno v isto tako krasno obleko. Bolonjezi jo imenujejo svojo svetnico, kakor pravijo Padovanci sv. Antonu samo „il Santo". Ljudstvo je pobožneje, kakor pri nas na Slovenskem. Videl sem veliko elegantnih gospodov in gospfj pri spovedi in klečeče v cerkvi na tlaku. Ko sem prišel v akademijo bolonj-sko, se mi je zdelo, da sem v cerkvi; skoro
kmetic v potu svojega obraza? Zakaj sta prosila za službo mej Slovenci, če sta res taka Germana, Če jima nemška beseda bolje hasne kakor slovenski kruhek? — Res čudni so današnji časi! Uradnik sme mej nami Slovenci ščuvati Slovence in obstoječo vlado, ne zgodi se mu nič zalega; na drugej strani pa se urrdnik, ako je narodnjak, in se poganja za svetinje lastnega naroda, ako dela v smislu obstoječe vlade, preganja in zatira. Spominamo se tu, kako sta gospoda "VVaser-Heinricher narodnega sodnika v Cel ji kaznovala za to, ker je slovenske uloge reševal slovenski; spominamo Be dalje, kako marljivo so preiskovali okrajno sodnijo v Ptujem, ker so tu okrajni sodnik in nj'govi pristavi uradovali v domačem slovenskem jeziku; spominamo se tudi, kako je gospod Heinricher srdito, krmižljavo gledal, ko je videl, da je pristav okrajne sod-nije radgonske strankam pošiljal slovenska povabila. — In zdaj, kaj se zgodi dr. Ivichichu in Židu dr. Borgesu? Lahko bi bilo nekaj di-jet zaslužiti, ko bi zdaj prišel kdo v Maribor, in malo preiskal vedenje omenjenih gospodov, katera smeta očitno vladi delati opozicijo. Še neki „koriozum" mi pride zdaj na misel, ko sem ravno pisal o g. Heinricherji, o katerem se je čulo od raznih strani, da bode kmalu izpregel, ker v kratkem dosluži svojih 40 let.
Došel nam je glas, da g. Heinricher ne misli še iti v pokoj, ampak da je prosil zdaj na svoje stare dni za s'užbo — dvornega svetovalca pri c. kr. najvišjem sodnem dvoru na Dunaji, in da je bil osobno zaradi tega na Dunaji inje tam „antišambriral". Nemec pravi: „Alter sehutzt vor Thorheit nicht!" Te besede bi si smel pač tudi g. Heinricher za ušesa zapisati. Ali ne spozna, kako je predrzno, da si upa 011 stopiti pred ministra dr. Pražaka in ga prositi, da dobi službo dvornega sveto
trgovec) Pretekli teden je umrl v Novej vasi na Blokah g. Anton Lavrič, c. kr. poštar, trgovec in velik posestnik jedva petdeset let star. Pokojni je bil mož od nog do glave, ka-keršnih v naš^m srednjem stanu tako krvavo potrebujemo. Izhajajoč iz naroda čutil in mislil je vedno tesno ž njim ter mu skušal dovoljno naobražen z bogatimi skušnjami, katere si je nabral kot mnogoleten župan, svetovalec, odbornik pri cestah, v šolskem svetu in sploh zaupen mož mej ljudmi, duševno in materijalno koristiti. Naš je bil vedno: vsigdar založil je mirno in zanesljivo svojo odločilno besedo ali svoj glas našej narodnej stvari! In ako bi ga ne bila morila večletna bolezen, gibal bi se bd gotovo bolje in delal in storil več za svoj rod; imel je značaj in sposobnost. Malo dnij pred svojo smrtjo pravil je potujoč v Ljubljano, da bi izročil rad svojega sina v odgojo znanemu ljubljanskemu institutu \V.— „ Ali prej hočem pozvediti in se sam prepričati, li g. \V. zadosti za slovenščino skbi, sicer si pomagam drugje; kolikor bolj bo znal moj sin slovenski, toliko bolj bo spoštoval svoj narod in samega sebe!* Da bi vsi naši očetje, ki hočejo biti „narodni" in ki svoje sinove temu zavodu in drugim enačim izročajo, tako govorili, ne bi bilo pri nas toliko vse slovansko mržečih paglavcev in mešanega, neodločnega naraštaja. Janezek ostane le prerad Janez! — Ali tudi kot trgove«' bodi ranjki v izgled in izpodbujo našemu občinstvu ! Kajti pri nas imamo pri svojem pohlevnem, golobjem naturelu le preveč grencih skušenj, kako so nam in Sloveniji večinoma hvaležni priseljeni tu;ci, kakor hitro se pri nas do dobrega napaso; kakor jež v basni pri li sici, prosjačijo iz početka tako hinavsko in ponižno za majhen prostorček, takoj, ko se okoristijo od naših žuljev ali naše malomarnosti, naraste jim greben, da se   obnašajo prosimo
valca na Dunaji?  Ali res g. Heinricher misli, |kot gospodarji, da zaničujejo naše šege, našo
da ga dr. Pražak ne pozna, njega, ki je pri vsakej priliki ostentativno kazal svoje sovraštvo do vsega, kar je slovenskega. Cul sem ravnokar, da se mu posmehujejo zaradi te kompetencije višje sodnije graške svetovalci; in mislim, da imajo zato uzrokov dosta. Težko je res, jako težko, in zjokal bi se človek, ko bi kaj koristilo, zapustiti mastno službo, in iti v pokoj. Zdaj prva osoba v Celji, in potem pen-zijonist, za katerega bi se nihče več ne zmenil. Sic transit gloria mundi!
Z Notranjskega 24. junija. [Izv. dop.j (f A. Lavrič, naroden občan in domač
vse slike imajo religijozen sujet, le peščica novejših je posvetilih in pozna se jim prvi hip, da so novejše. Prepričal sem se do cela, da so vsi umeteljni zakladi, ki jih hrani Italija, cvetka, ki je pognala iz krščanstva, in da je Italija še zdaj v resnici krščanska.
Bolonja ima ozke ulice in visoke hiše, zategadelj nij treba solčnikov, katerih na Italijanskem sploh nijmajo, pač pa ima marsikateri gospod svoj pihljač. Posebna krasota mestu so neštevilni vodometi.
Prijetna je Italija, ali za nas inostrance ima tudi svoje neprijetnosti. Smodke po pet ali šestcentesimov so slabejše od naših „šošta-ric", kruh je tako neukusen, da ga ne moremo jesti, vročina pa taka, da smo po noči in po dnevu vsi mokri. Vodi bi ne bilo treba dosta polen priložiti, da bi zavrela, zategadelj nam v hotelih vsak pot uamečejo v kupice ledu, prodno začnemo piti.
Denes ob petih se odpeljemo v Ankono.
deželo, naš jezik in nas same in nas naposled, preveč ljubeč naš denar,  postavijo  pod  kap! In   ti  ljudje  so  navadno  pristaši najhujšim našim političnim   nasprotnikom,   ti ljudje navadno prisegajo na lažiliberalni   evangelij, ki pridiguje na videz in za svoj dobiček jednake pravice vsem, da bi tudi pri   nas  na obadva tečaja odprli vrata  onej  groznej  mori, pred katero smo se doslej le zaradi   vlastne pridnosti   podjetne   domače   inteligencije srečno ubranili. Jednake pravice sodrgi, ki izsrče poslednji sokec;  po  sredstvih in pravici pa ne vpraša! Židove mislim namreč! Vprašajte naše brate v Hrvatskej, Slovakiji, Poljskej, kakošne pogubne pošasti so iz malih gujid  izrastle in kam treščile  narod v zvezi s tujci in renegati! Zatorej nam Bog daj mnogo tncih domačih trgovcev, kot je bil g. A. Lavrič, ki je tolikim ljudem dajal pomoč in navod za pošteno delo, in okrog katerega je toliko ljudij reelno živelo. Nam ne sme biti vse jedno, v katerih rokah se steka in kopiči narodni kapital. Na rod slovenski, ne bodi zaviden, ampak hvale ležen delavnim in imovitim domačinom, spo štuj tudi pravične, poštene in mej tabo obrtno ali trgovsko živeče tujce in skrbi pri kupovanji in prodaji vedno, vedno,  da je kapital v rokah ljndij,  ki imajo srce, glavo in roko za našo Slovenijo in njene svetinje! Svoji k svo jim! — —n.
Domaće stvari.
— (Velika črna maša) za pokojnega cesarja Ferdinanda je bila včeraj ob 10. uri dopoludne v tukajšnjej stolnej cerkvi sv. Nikolaja.
— (Novo cerkev) bodo zidali na Sori pri Medvodah. Načrt bode po naročilu mil. g. knezoškofa dr. Pogačarja izdelal mestni inženir g. Wagner.
— („Herabgesunken!") Tragikomični „Laib. VVoehenblatt" je spet „ein grosses wort gelassen" izgovoril. Ob začetku druzega polu-letja vabi na naročbo in trdi, da kranjskim ustavakom njega — wochenblatta — še nikoli tako krvavo treba nij bilo kakor zdaj, ker je on — vvochenblatt — jedino jim glasilo, kajti uradna „Laibacherica", ki je bila prej tudi poslužna dekla ustavoverne stranke, je zdaj — risum teneatis ! — „taerabgesunken zu cinem parteiorgane (!) der uns (i. e. „vzvišenemu" \vochenblattu) teindlichcn regierung!" Ali se je odgovorni urednik „der herabgesun-kenen", g. Ottomar Bainberg, uže zahvalil svojim — prijateljem za ta izborni kompliment ?! Po tem laskavem spričevalu mu vsaj častne bode dopuščala, da bi še dalje odgovarjal za uredovanje „Laib. Ztg.u in jo celo — še tiskal ob jednem ! Eiue „herabgesunkene" ! Naj rajši na mestu nje tiska ljubeznjivi slavni „vvochenblatt", ki hode kmalu vspel se tako „visoko", da ga —  nihče ne bo videl!
— (T tonil) je dne 26. t- m. o 1 /„ 6. uri. zvečer, tukajšnji 1(5 letni krojaški pomagač Koščak v Ljubljanici, nad Prulami kjer se je kopal. Najbrže je nesrečneža krč prijel|ali obSla kaka slabost, da si nij mogel pomagati, ker se je zadnje dni večkrat zaporedoma kopal bil na ravno tem mestu, ne da bi mu bilo življenje prišlo v nevarnost.
— (Meteor.) Kakor je poročala „Laib. Ztg." od ponedeljka, videl se jo v Ljubljani na večer 23. t. m. ob */* 12- uri od jugovzhoda proti severozapadu svitel meteor ki se je hipoma tako zasvetil, da je bila vsa Ljubljana razvitljena z višnjevo svitlobo, ki se je skoro spremenila v rudečo in potem miuola. Jednako prikazen so baje opazovali tudi v nekaterih druzih krajih.
Telegram »Slovenskemu Narodu".
Na Dunaji 28. junija. Dr. Ilieger je dobil red železne krone druzega razreda. V trgovinsko zbornico praško je do-zdaj izvoljenih 19 Nemcev in le 1 Oh.
Kn/,ii<* vesti.
* (Biskupa Strosmajerja) je papež Leon XIII. sprejel v avdijenciji. Strossmajer je papežu predložil rokopis pridige, katero bode imel dne 5. julija v imenu jugoslovanskih romarjev.
* (Kneginja Milena črnogorska) je dospela na Dunaj. Našemu cesarju, ki jo je obiskal je kneginja predstavila svojo hčerko Zorko in kneževića Danila. Dno 2f>. t. m. je na Dunaj dospel tudi ranjeni Ilija Plamenac.
* (Nesreča v gledališči.) Iz Londona se piše: Trinajstletni deček John Baston je bil 18. t. m. v gledališči na zadnjoj galeriji. Fant se je v igro tako zagledal, da se je preveč naprej nagnil in zato padel z galerije doH v pritličje.   Deček je drugi dan umrl.
* (Lesena palača.) Japonski listi poročajo, da se bode v Jedu zgradila nova palača iz tistega — lesa za 0,(500.000 yenov (yen — '2 gld.) Samo veliki salon, ki bode veljal 170.000 yenov, zidan bode tudi z opeko.
* (Starost nemških časopisov.) Mej nemškimi časopisi jih je 98, ki so stari nad 81 let a najstarejši časopisi so: wVos-sische Ztg." 159 let, „Gothaiscue Ztg.- 190 let, „Augsburger Postztg." 195 let, „Jenaische Ztg.M 207 let, „Leipziger Ztg." 221 let, „Ko-nigsb. Hartungsche Ztg." 233 let in „Magde-burger Ztg.'1 283 let.
1* OM I It II O.
Slavno uredništvo!
V Vašem cenjenem listu od 22. t. m. me Jože Petelin ratolcuje sleparije —■ češ, da sem pri Ko-zlerji vzel na njegovo ime piva, katerega tudi plačal nijsem, pač pa na Žalostne) gori točil. 'Poje od konca do kraja grda laž, gg. Kozierji bodo sami potrdili, da še nijseni nikdar, torej tudi ta pot no pri njih piva vzel, najmenj pa še na ime, drugih in na upanje; ravno tako ga ni j sem točil nikjer. Vzel tfa je Janez Sveto, pa mi svojo ime in ga tudi pri tistej priči pošteno plačal. To v resnični popravek, Jožetu Petelinu v Podpeči pa bom obrekljivi jezik uže po sodniji zavezal. (379)
Preserje, 27. junija 1881. Janez Petelin, Resnico tega potrjuje:
župan. Janez Svete.
Xržii«»
v Ljubljani 28. junija t. 1.
Plenita hektoliter 9 gid. 7f> kr.; — rež 6 gld.
85 kr.; — ječmen 4 gld. 39 kr.; — oves 3 gld. 2f> kr.;  — ajda .r> gld. 70 kr.; — proso f> gld. 03 kr.;
— koruza 5 gld. nO kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. H7kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 80 kr.; mast — gld. 78 kr.; — špeh frišen — gld. <><» kr.; špeh povojen — gld. 72 kr.;
— jajce po 1 V« kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 46 kr.; — svinjsko meso 58 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 60 kr.;
— slame 1 gld. '(8 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 5 gld. 50 kr.; — mehka 4 gld. 20 kr.
Dunajska borza 28. junija
(Izvirno telegratično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   7(5 #ld. 90 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    ...   77    „   70 „
Zlata renta.........93    „   70 „
1860 drž. posojilo.....131    „75 „
Akcije narodne baiike.....82(5    ., „
Kreditne akcije.......                              354    „60 „
London..........liti    „90 „
Srebro..........                                                „   — „
Napol...........8;   „  98»/* „
C. kr. cekini........5    „   51 „
Državne nuuke.......57   _   — _
i se
več tisoč 2 '/a 'u 3/4 palcev debelih
topolovih ali lipovih desk
od friŠnega ali posušenega lesa v povoljuej dolgosti in širokosti, bodi si loco Ljubljana ali na kukcin drugem kolodvoru na Kranjskem. — Oferti naj se pošiljajo Opravništvu „Slovenskoga Naroda".
C.   PailllllCI«.
(380—1) Ljubljana, Mestni trg 10.
v l^iublfaiii.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap;
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
(■iv/. poletge v shranjevanje.    (133—18)
Kavarna „pri Slonu".
VHtllc «I:iii
sladoled.
374-3)
Le za menoj in pa k meni!
Vsem svojim dozdanjim p. n. gostom, drugim znancem in sploh pOtoikom hvaležno in uljudno naznanjam, da prevzamem 1. Julija t. 1. veliko
gostilno ..pri Tomšić-i"
na Gorenjem Rakeku.
Kakor doslej se bodeni tudi v prihodnje prizadeval, da postrežem p n. goste, vedno jako hitro in po ceni z dobro pijačo, dobrimi jedili, dobrim snažnim prenočiščem ter dobrim pripravnim vozom z Rakeka po deželi na blizu in dalječ.
.Jurij liJ.-tnear.
do zdaj restavratčr na Kakovškcm (377—2) kolodvoru.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
prIpOrOC&ne Od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuha, zaslinjctijc, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ib, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso /J obnosi, in vročino, če so zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivnsti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhcniin ter se prepru-n, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. Svoboda v Ljubljani, a flaeon 30 in 50 kr. av. velj. (217-14)
Zdravljenje po zimi.
ti imiii.hov
antiartriliski antirtvmatiiki
kri čistilni čaj
od
Franc VVilhelm-a.
lekar v Nencnkirchenu ' Dolonje-Avstr.),
je najboljšim vspehom rabil se zoper protin, trganje po udih, zastarele hudo bolezni, zmironi gnoječe se rane, spol-ske in bolezni na polti, izrastke na životu in obrazu, kite, sililistiška nlesa, t;apihnenje jeter in vranici«, zlato žilo, zlatčnico, bolečine v živcih, kitah in udih, stiskanje v lelodul, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lucije, moško slabost, ženski tok bra-uiorje, bezgavke in zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavalnin pisem. Spričevala na zahtovanje zastonj.
Zavitki v 8 snopičih po I gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr.
Popačenih Izdelkov naj se nikar ne kupuje in gleda na znane v več državah zabranjene varstveno marke.
Zalogu imajo: V LJubljani : Peter I i--i.il..
V l! nulu K v g o n S c h r e p e 1, lekar, V Grndci J. P u r I e i t n e t, bratje Ober-auzinoyer, VVend. Trnkoczy, le-karji. V Kranju Karel Sav ni k, lekar.
V Mariboru Alojzij Q u and os t, lekar.
V Metliki Pr. \Yaoha, lekar. V Novem mestu Dom. R izzol i, lekar. V Postojni Anton Leban, lekar. V Zagrebu S i g.
Mitlbach, lekar. (18—18)
Zdravljenje spomladi.
Eazglas
in zastavljalnice ljubljanske.
IS)
Urad  kranjske  hranilnice  bode zarad  sklepanja  računov za I. semester 1881
od 1. do 15. julija 1881 in urad zastavljavnice
od 30. junija 1881 do 15. julija 1881
Z zaprt.
Ravnateljstvo hranilnice in zastavljavnice.
V Ljubljani, dne 17. junija 1881. 357 .;
9 mrli m<» v Ki it 1» I Jatu i:
21. junija: Klisabeta Tiiiger, 2'/_, leta,  Poljanski nasip, št. 14, za vno-tico grla.
25. junija: Janez Kolenoc, krojač, zdaj kaznjenec, 31 let, Hrenove ulice Št. 16, za hi ranjeni pljuč.
V deželnej bolnici:
22. junija: .Marija JugOVOC, dninarja hči, 1leta, za jetiko.
23. 'junija: Jarnej Pečar, gOStac, .">7 Let, za polomom hrbtišča.
24. junija: Marija Knitee, gostija, 60 let, za vodenico.
♦
i
t t
♦
t
♦
♦
JOSIP JAX,
zaloga šivalnih strojev, gledališke ulice št. 6 v Ljubljani. tJže tii leta prodajal sem iz svoje urin»ne zalogo v inomosin
mnogo šivalnih stroje', po KraiiJMkeui in so bili kupovalol E njimi prav zadovoljni, tsojain sr zatorej p. n. občinstvu naznanjati, da sem počenši z dnem 7. junija t. 1. v l.jiiMgiin < otvoril
zalogo šivalnih strojev. ~<M
Dobivajo s«; pri meni siuilni Htroji vm«*U Nititeiuov ter po-siim«'/.iii nfiii deli, sitmilii' in evirn, vse po piav nizkih cenah.
Šivalni Htroji oddajejo se tudi proti plačilu n« obroke, in sicer ali po 1 k1«1. na uu'Ht't; ali po 1 gld. na leden.
Za mnoga naročila se priporoča
(335—4)
•Josi|» .lav.
g-lecS-a-liSlse -alice št.
***********************
*        Naj se
Prvi in Bvetovno slavni ameriški tvorničarji strojev, to jo, Tlie 3££o^3T*e, S5.ra.g-er, zatem Wlieeler «Sc "\A7~ilG©n. so mi uže ve« let sem prepustili svoje zastopstvo /a vso Kranjsko, zato se ti stroji tukaj dobivajo samo pri meni pravi in nepokvarjeni po izredno zniž.anih tvorniških cenah.
Kdor tedaj namerava kupiti soliden, trden in trajen šivalen stroj, naj se obrne d«> moje firme, ki uže ver nego 10 let obstoji na tem mestu, ter naj ne kupuje ponarejenih Mtrojev, ki se morajo zmironi samo popravljati ter nijso za rabo.
Eakfien velikandk razloček je mej pravim strojem in ponarejenim, ki je lep samo za oko o tem denes skoraj ne treba več govoriti.
Ponarejene stroje,
ker
ki B€ po drugod vsiljujejo in  ponujajo  po  ruda  visokih cenah, nemalo pravili, oskrbi j njem na aahtovanje tudi jaz in sicer:
1 HOWE A.....40 gld. I 1 SINGER A.    ...   40 gld
t HOWE C.....45   „    I 1 SINGER .\ledium    .   45 n
1 SINGER št. IV., takozvan Titania   .   .   55 gld. itd. itd.
*
8
*
*
Sč spoštovanjem
diet:
Ljubljani, na mestnem trgu št. 108.
(359—2)
ununxn*Kuuuu*u*uuu**u*uu
Izdatel.j iu urednik Mukso Ar m
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'
5029