#  Depresija pomeni v ekonomiji dobo v go- spodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi, v me- dicini pa bolezensko duševno stanje z zmanj- šanim zanimanjem za zunanji svet/glej Slovar slovenskega knji`nega jezika, str. 377, DZS, Ljubljana 1970/. Dogodki, ki smo jim prièe v èasu od pad- ca ameriške banke Lehman Brothers, od 15. septembra lanskega leta dalje, bodo vseka- kor ostali zapisani v zgodovini kot velika fi- nanèna kriza, kriza vrednot oziroma kriza zaupanja. Prav pri slednjem gre po mojem preprièanju za simbiozo slabega stanja v eko- nomiji in slabega poèutja pri èloveku, na ka- terega to stanje vpliva. Z drugimi besedami, èe ni zaupanja med poslovnimi partnerji, èe ni zaupanja med ljudmi kot individui, po- tem nastopi v èloveku dodaten strah, ki lahko vodi k razliènim bolezenskim stanjem, k po- veèanemu tveganju, k onemogoèanju skle- panja poslov na daljši rok, k splošnemu ne- zaupanju, ki poraja vrsto vprašanj, brez trd- nih odgovorov. Èlovek se vprašuje, zakaj na- enkrat vse to in èemu tako hitra sprememba pri našem obnašanju. Stvari so v svojem bis- tvu preproste, èe èlovek ve, kako obièajno po- teka finanèna ali poslovna logistika in ne na- zadnje tudi medèloveški odnosi. Dovolite mi nekaj pogledov iz lastnega zornega kota.     Prvo dejstvo, ki ga moramo upoštevati, se dotika t. i. kapitalske svobode, kar pomeni, da za tovrstne tokove ni nobenih omejitev na trgu, ki bi jih doloèale dr`ave ali tudi raz- liène mednarodne institucije. Èe na drugi strani vemo, da tehnologija omogoèa trgo- vanje v trenutku s celim svetom, sta odgo- vornost in tveganje udele`encev pri teh tran- sakcijah na zelo visokem nivoju. Kako se ude- le`enci med seboj poznajo, koliko poznajo posamezne finanène produkte in posledice, ki lahko nastanejo zaradi zmote, je eno od kljuènih vprašanj. Ista tehnologija, ki omo- goèa denarne transakcije »s svetlobno hitrost- jo«, je tudi temelj prenosu razliènih infor- macij iz razliènih delov sveta in iz razliènih tematskih podroèij. V enem in drugem pri- meru gre v prvi vrsti za zaupanje, vero, da so vse te informacije poštene, resniène, pred- vsem pa, da so pošteni tudi sami udele`en- ci. @e tu je prva zmota, kajti ljudje se pre- malo zavedamo, da trgi sami po sebi niso mo- ralno nevtralni, kajti na njih vedno nastopajo razliène skupine ljudi, ki zasledujejo sebi last- ne cilje, ponavadi zelo egoistiène, doseglji- ve v kratkem èasu in po mo`nosti z najviš- jimi donosi oziroma najboljšimi rezultati. Ker je naše vedenje in poznavanje razliène vse- bine objektivno omejeno, ponavadi išèemo pomoè v ljudeh ali inštitucijah, ki imajo re- putacijo, oziroma za slednje v naši predstavi velja, da so »vsemogoèni, najbolje pouèeni, nezmotljivi, najbolj profesionalni«. Sploh ne vemo, èe delujejo po najvišjih etiènih nor- mah, a so nam kljub temu vzgled in jim zau- pamo. Star slovenski pregovor pravi: bese- de mièejo, vzgledi vleèejo. Oèitno ima še ved- no svojo veljavo, kljub 21. stoletju. Kako pra- vimo takemu pojavu? Èredni nagon, èe vsi to delajo, èe vsi nekomu verjamejo, èe tudi   > ! !  # &        moj najboljši prijatelj to dela, potem je vse to prav in ni nobenega dvoma, da bi se ta mno`ica motila in si `elela »skupnega neus- peha«. Torej, iz vsega tega izhaja, da je sicer trg svoboden, vendar je moje znanje omeje- no, zato se zanašam na druge, ki jim zaupam, ker o njih dobro govorijo moji znanci, èe- prav jih ne poznam; ker jim zaupam, ker do- segajo v kratkem èasu najvišje dobièke, èe- prav ne vem, na kakšen naèin in kako je to mogoèe; èe vsi delajo tako in èe sam ne bom, potem bom èudak, nesposobne`, nevedne`. Da bi bilo tveganje kljub predhodni pred- postavki manjše, svet išèe odgovore s pomoè- jo posebnih inštitucij, t. i. »rating agencij«, ki presojajo posamezno podjetje po razliè- nih mednarodnih kriterijih in jim na pod- lagi teh dajo svojo oceno, podobno, kot pri katerihkoli izpitih, ki jih èlovek opravlja v procesu svojega izobra`evanja in izpopolnje- vanja. Tovrstne agencije so v svetu veè ali manj tri (Moody s in Standard and Poors iz New Yorka in Fitch IBCA iz Londona), kar pomeni, da bi morala biti zaradi tega dejs- tva ocena še bolj objektivna in primerljiva, ne glede na to, iz katere dr`ave je posamezno podjetje. Resni subjekti nekajkrat premislijo, preden priènejo oziroma naroèijo postopek tovrstnega ocenjevanja, kajti `elja vsakega je, da bo ocena najboljša. Veèkrat se zgodi, da se `e v samem postopku ugotovi, da zaradi enega ali drugega vzroka ocena ne bo dobra, zaradi èesar naroènik takoj ustavi postopek, ker slabe ocene ne potrebuje oziroma mu lah- ko povzroèi dodatno škodo. Dobra ocena pri- naša dobro ime, slednje reputacijo in posle- dièno ni`je stroške, kar je prav pri finanènih transakcijah izrednega pomena. Skladno s to- vrstno poslovno prakso je torej vidno, da `e- lijo razlièni tr`ni udele`enci oceno tretjega, ki mu zaupajo, da bi šli v posel z neznanim subjektom. Ne pozabimo, kadar kdo `eli na trgu izdati obveznico in preko nje od neznane javnosti zbrati potreben denar, nujno potre- buje oceno, «rating« ene od svetovnih agencij, v nasprotnem primeru bo taka njegova emi- sija verjetno neuspešna, kajti investitorji `elijo vedeti, “kdo je kdo”. Za ilustracijo naj na- vedemo, da imajo najveè tovrstnih ocen prav ameriške korporacije, kar pomeni, da prav zaradi tega dejstva slednje izdajajo na kapi- talskem trgu obveznice, ki jih kupujejo in- vestitorji s celega sveta, kar pomeni, da se ne zadol`ujejo v obliki kreditnih pogodb pri bankah, temveè direktno na trgu. Tu tièi tudi odgovor, zakaj imajo ameriške banke le prib- li`no 25 % vpliva na domaèem trgu, med- tem, ko imajo v Evropi med 70 in 85 % pro- centi. Ergo, na ameriškem trgu je prevladu- joèa oblika zadol`itve obveznica, v Evropi pa klasièni banèni kredit. Kaj je prednost prve in kaj prednost druge oblike? Pri izdaji ob- veznice me naèelno ne zanima, kdo jo bo ku- pil, pomembno je, da jo bodo kupili, da bom na ta naèin prišel do potrebnih denarnih sred- stev. Èe je izdana obveznica likvidna, kar po- meni, da jo ne glede na rok zapadlosti lah- ko kadarkoli zamenjam ob ustreznem diskon- tu za gotovino, je to dodatna prednost. Naj- veèja pomanjkljivost je dejstvo, da v primeru svoje plaèilne nesposobnosti in `elje, da bi svoje obveznosti reprogramiral, reorganiziral, ne vem, kdo je dejansko moj investitor, moj pogodbeni partner, kajti obveznice so obi- èajno na prinosnika, zato te`ko priènem po- gajanja z nekom, ki ga ne poznam. Pri kre- ditnem razmerju z banko ali tudi veè ban- kami hkrati (banènim sindikatom ali klubom nekaj bank) vem, kdo je kdo, kar pomeni, da lahko takoj priènem pogajanja za spre- membo pogodbenega razmerja. Še nekaj mo- ram vedeti, preden se odloèam za eno ali dru- go obliko, izdaja obveznice v ZDA je pod- vr`ena še dodatni proceduri, ki jo vodi ame- riška SEC komisija, zato se pri mednarod- nih razpisih obveznic obièajno dodaja klav- zula, da zanje ne velja »ameriški model«. Pra- ktièno od tajske (1996) kot tudi ruske (1998)    # krize, se išèe rešitev na nivoju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, kako vnesti v emisijske pogoje posebno klavzulo, ki bi tudi pri obveznicah na prinosnika omo- goèala v primeru finanène stiske izdajatelja mo`nost reorganiziranja dolga. Na `alost re- šitev še ni sprejeta. .     Nadalje moram zelo jasno vedeti, kak- šno vlogo pri katerihkoli denarnih transak- cijah igrajo lokalne centralne banke oziroma centralne banke de`ele, katere zakonito pla- èilno sredstvo je valuta, ki je hkrati transak- cijski denar. Vse centralne banke sveta imajo to skupno znaèilnost, da edine v posamezni dr`avi izdajajo lastni denar, kar pomeni, da imajo pri tem monopol, ki jim ga daje dr- `ava, torej »delajo denar iz niè”, ex nihilo, oziroma se centralnobanènemu denarju tudi reèe, fiat denar, denar, ki se zgodi; fiat vo- luntas tua. Emisijska banka je torej odgo- vorna za izvajanje denarne politike, v ok- viru katere je pomembno, kolikšne kolièine denarja centralna banka emitira in kolikšno obrestno mero doloèa. Tudi pri denarju ve- ljajo enake zakonitosti kot pri vsakem blagu: èe ga je preveè, pri enakem povpraševanju, mu bo cena padla, nasproti drugim valutam se mu bo zni`al menjalni teèaj, eno in drugo bo vplivalo na inflacijska gibanja. Centralna banka pa ob izdaji denarja temu denarju tudi doloèa izhodišèno obrestno mero, po kateri se potem ravnajo druge obrestne mere. Z doloèanjem obrestne mere central- na banka signalizira trgu, ali se izplaèa na- jemati kredite ali je bolje varèevati. Na splo- šno velja, èe obrestna mera ne prehiteva inf- lacije, je torej ni`ja od nje, potem je prilo`- nost za zadol`evanje za razliène namene, tudi za razliène transakcije na kapitalskem trgu. Ker je rast v realnem gospodarstvu obi- èajno ni`ja od rasti na kapitalskem trgu, si centralna banka vedno zastavlja vprašanje, kakšno obrestno politiko voditi, da slednja ne bo preveè stimulirala transakcije na ka- pitalskem trgu in da ne bodo prav krediti temeljni vzrok za dodatno povpraševanje na njem, slednje pa bo hitro dvigovalo ceno to- vrstnemu premo`enju. Na drugi strani se centralna banka zaveda, da bo gospodars- tvo prosperiralo, èe bodo nove investicije, kajti prav te obièajno generirajo nova de- lovna mesta. Hkrati pa je tudi znano, da in- vesticij obièajno ni brez kreditne podpore, ergo, permanentno je potrebno opazovati gibanje na obeh trgih, kapitalskem in real- nem sektorju, in iskati modus vivendi, ki bo omogoèal rast investicij in ne prehitro rast premo`enja na kapitalskem trgu. Vo- denje denarne politike v zadnjih desetih le- tih, od kar ima Evropa novo skupno valuto, je bilo v ZDA, kot tudi Evropi, zelo ohlap- no, kar pomeni z velikimi kolièinami de- narja in nizko obrestno mero, kar je na eni strani pospeševalo inflacijo (inflacija je de- narni fenomen), omogoèalo visoko kreditno rast in paralelno hitro rast premo`enja na kapitalskih trgih. Iz take prakse tudi izhaja, da je monopolna pozicija, ki jo ima central- na banka, v veliki meri pripomogla k tr`nim anomalijam, velikemu nihanju obresti, teèa- jev in vrednosti premo`enja. Monopoli mo- rajo imeti zaradi svojega statusa veèjo odgo- vornost na trgu nasproti ostalim udele`en- cem, ki so obièajno v konkurenènem boju; èe slednje ni ali pa je simbolièna, je tako vo- denje politike škodljivo za vse udele`ence na trgu. Prav slednje dejstvo se v kriznem èa- su premalo poudarja, èeprav so posledice po- vsod vidne. Vodenje kredibilne politike pa je pomembno predvsem tudi za dolgoroèno obrestno mero, ki je ne doloèa centralna ban- ka, kljub temu pa vpliva nanjo s prièakovanji tr`nih udele`encev, ki temeljijo na preteklih izkušnjah, predvsem povezanih s cenovno sta- bilnostjo in projekcijami slednje za bli`njo prihodnost.        ?    Pomemben kreator tr`nih dogajanj so vse- kakor finanèni posredniki in med njimi po- slovne banke, ki v Evropi obvladujejo med 6o in 85 odstotki trga. Pri slednjih je potreb- no loèiti med investicijskimi bankami, ki imajo v svojem premo`enju prete`no razliène lastninske (delnice) in dol`niške papirje (ob- veznice), med svojimi obveznostmi pa pre- te`no kratkoroèna finanèna sredstva z denar- nega trga in univerzalnimi bankami, katerih prva naloga je zbiranje depozitov od neznane javnosti in financiranje nebanènega sektorja v obliki kreditov. Najpomembnejši aksiom za banke je likvidnost, kajti svoje obvezno- sti so dol`ne izpolniti toèno ob èasu (vpo- gledne vloge takoj na poziv, oroèene vloge pa ob dnevu zapadlosti). Iz tega pravila sledi dvoje: dol`niška zamuda banki ni priznana, èeprav civilni kodeksi povsod v svetu pri tem ne delajo razlik, in posledièno, èe svoje ob- veznosti ob zapadlosti ne izpolni, ji grozi ste- èaj lahko še isti dan, kar pri vseh ostalih prav- nih osebah ni primer. Zaradi take plaèilne strogosti je samo banèništvo sooèeno s sistem- skim tveganjem, kar pomeni, da v kolikor ima ena banka tovrstne probleme, jih zaradi strahu vlagateljev lahko dobijo tudi druge, kajti vlagatelji se `elijo preprièati, “ali so tudi njihove banke v slabi likvidnostni poziciji”. Iz tega izhaja, da zaradi padca ene banke lah- ko pride v te`ave prete`ni del banènega si- stema, oziroma se prièenjajo steèaji drug za drugim (npr. na Hrvaškem je šlo v steèaj v dveh mesecih 12 bank, na Èeškem 10 bank; tudi Slovenija je imela tovrstne probleme ob steèaju Triglav banke leta 1996, vendar jih je z aktivnim delovanjem centralne banke raz-   Petra Hulicius-Mack: Jezus je pomno`il kruh in ribe  # rešila brez steèaja dodatnih bank). V tej po- sebnosti bank gre iskati tudi odgovor za fe- nomen finanène stabilnosti, za katero po Ma- strichtski pogodbi odgovarjajo dr`ave èlanice. Finanèna stabilnost je torej predvsem stabil- nost institucij na posameznem trgu, ne glede na to, kdo je njihov lastnik, kajti kadar vlada na trgih strah, se vprašanje lastništva finanè- nih posrednikov ne zastavlja, banke mora- jo iz tega zornega kota delovati kot eden, èe se `eli strah zmanjšati, popolnoma ga je ne- mogoèe odpraviti. Za svetovni trg je v banè- ništvu tudi pomembno, ali banke delujejo po Baselskih standardih, ki predstavljajo raz- liène varnostne norme, ali ne. Danes je zna- no, da so slednji obvezni le za banke znotraj EU, medtem ko so za vse ostale banke sve- ta le priporoèila, ki jih posamezne banke lah- ko upoštevajo ali ne. V taki mednarodni ure- ditvi je eden temeljnih vzrokov za veèje tve- ganje in tudi neenakost na trgu, kajti spo- štovanje varnostnih meril ima tudi finanè- ne posledice za rezultate posameznih bank. ! *  V kriznih èasih imajo veliko vlogo na fi- nanènem trgu tudi posamezne dr`ave, ki na eni strani soodgovarjajo za finanèno stabil- nost, sprejemajo ustrezno regulativo in preko svojih organov izvajajo tudi kontrolo. Na drugi strani so prav dr`ave tiste, ki ocenju- jejo vpliv in moè posamezne banke in nje- no nevarnost, èe bi se znašla v steèaju. Znano je, da so prav ZDA prièele s t. i. teorijo »too big to fail«, kar pomeni, èe nastane ocena, da bi padec posamezne banke povzroèil pre- veliko škodo za celoten trg, je bolje tako ban- ko reševati tudi z davkoplaèevalskim denar- jem. Kolikor je tovrstna praksa na eni stra- ni razumljiva in primerja koristi nasproti stroškom, ki bi jih ta padec predstavljal za številne tr`ne udele`ence, pa je to zavedanje pri samih bankah lahko zelo škodljivo, kajti zaradi tega dejstva lahko sprejemajo bolj tve- gane posle: èe bodo z njimi uspele, bodo enormno obogatele, v kolikor pa bodo za- radi prevelikega tveganja zabele`ile izgubo, jih bo pred propadom reševala dr`ava. Tako ravnanje bank predstavlja najveèje moralno tveganje, po principu: dobièek ostane le nam, v primeru izgube ali celo steèaja pa nas bo zaradi našega vpliva in pomena reševala dr- `ava, kar pomeni, da se bo izguba socializi- rala. Zaradi velikih in njihovega obnašanja nastaja lahko moralno tveganje tudi pri de- ponentih tovrstnih bank, ki jim posojajo de- nar po visoki obrestni meri, ki obièajno pre- sega normalno, in se zavedajo, da tako rav- nanje ne more trajati dolgo, pa kljub temu vztrajajo, ker vedo, da jih bo v skrajni sili re- ševala dr`ava. Primer ameriške banke Leh- man Brothers, ki smo ga omenili uvodoma, je bil v zadnjem èasu prvi primer, ko dr`a- va ni ravnala kot »rešitelj«, èeprav bi zaradi pomena in velikosti banke to morala, kajti prièakovanja tr`nih udele`encev so bila prav v tej smeri. Tudi v veèini evropskih dr`av smo trenutno prièa posegom dr`av v banèni sektor z razliènimi jamstvi za depozite, kot tudi s pomoèmi, ki pomagajo bankam pri njiho- vem kapitalu. @e dolgo ni bilo moralno tve- ganje zaradi take prakse, ki jo opravièuje kri- za, na tako visokem nivoju, kar ima za po- sledico tudi višje obrestne mere. Še neèesa ne gre prezreti pri dr`avi: kadar se sama za- dol`uje na trgu, bodisi v obliki kredita ali ob- veznice, in èe pozneje pride med njo in up- niki, investitorji, do spora, se le ona lahko sklicuje na »t. i. suvereno imuniteto«, kar po- meni, da ne more biti stranka v civilnem pro- cesu, èe pa nasprotne stranke ni, pravda ne obstoja. Inštitut suverene imuniete je danes razlièno urejen in loèi med posli, ki jih dr- `ava sklepa kot »iure imperii« in »iure gestio- ni«, kar pomeni, da za prve imuniteta velja, za druge pa ni priznana. V mednarodnem fi- nanènem pravu pa je za dr`avo pomembna še ena znaèilnost: tudi dr`ava šteje le za or-        ganizacijo, ki se rodi, pa tudi propade, zato velja, propad dr`ave, prenehanje dr`ave ali druga sprememba v zvezi z njo ne daje teme- lja za neodplaèilo kredita. Dolg mora porav- nati pravni naslednik, ne glede na to, kako je prišel do nasledstva, z drugimi besedami to pomeni, da dol`nik ostaja de`ela, s svo- jimi naravnimi bogastvi, delavci, kmeti in in- telektualci, ne glede na to, za katero obliko vladanja se je odloèila posamezna dr`ava. ' + # +    Lastniki, podjetniki, individui, so obièaj- no partnerji finanènim posrednikom, za ka- tere velja, da obièajno ne posedujejo takega profesionalnega znanja, s pomoèjo katerega bi lahko ocenili tveganja, s katerimi se sre- èuje pri plasiranju denarja bankir. Stièišèe med dvema pogodbenikoma je obièajno de- narni ali blagovni tok. Èe se zamenjava opra- vi v istem trenutku, potem nasprotna stran ni sooèena s tveganjem izpolnitve, ki ga pred- stavlja èasovni zamik, èe pa en pogodbenik izpolni, drugi pa da obljubo, da bo izpolnil pozneje, je takoj prisotno tveganje izpolnitve. @e denarna enota sama po sebi ima razliè- ne vrednosti v posameznih èasovnih obdob- jih, zato Nemci opozarjajo, da med besedami die Waehrung, die Wahrheit in die Bewae- hrung ni le semantiène povezave, temveè tudi vsebinska, kajti èe je denarna obveznost iz- polnjena pozneje, je vprašanje, ali bo ime- la valuta še vedno isto trdnost, vrednost, kot na zaèetku, ali pa je èas vplival na razvred- notenje slednje. Še na nekaj velja posebej opozoriti pri sklepanju razliènih kreditnih razmerij; samo dol`niški kapital ni še niko- mur omogoèil doseganja njegovih poslovnih ciljev, kajti potreben je hkrati tudi lastniš- ki kapital oziroma pravo razmerje med njima. V nasprotnem primeru je tveganje za upnika bistveno veèje kot za samega dol`nika ozi- roma lastnika. Prav slednjega dejstva se v pre- majhni meri zavedajo marsikateri novodobni lastniki, ki `elijo najprej pridobitev lastni- ne na kreditni osnovi, kasneje pa tudi pod- poro za funkcioniranje podjetja na enaki pra- vni podlagi. Lahko ugotovimo, da je tudi v Sloveniji vrsta takih primerov in da je po- memben del kreditne rasti v zadnjih letih bil usmerjen prav za tovrstne potrebe. %   Na kakšen naèin sanirati stanje v gospo- darstvu, dru`bi in pri posamezniku? Vsi na- šteti danes obèutijo posledice krize oziroma tudi velike travme, ki jih povzroèa brezpo- selnost, tako v finanènem in psihološkem smislu. Prvo, kar moramo ugotoviti, je dejs- tvo, da veèja svoboda na trgu vedno zahte- va veèjo odgovornost vseh udele`encev in ne obratno. Poznamo iz preteklosti: èe je vse predpisano in se zgodi kaj nepredvidenega, za posledice odgovarja tisti, ki je predpise sprejel. Kadar je prvi princip svobodna volja, je naša odloèitev svobodna in tudi prvi ko- rak, ki ga naredimo in naka`emo smer, v ka- tero `elimo iti. Ergo, pri drugem koraku smo `e su`nji prvega, kajti naša okolica prièakuje prav to, kot pravi Ghoete v Faustu. Èe iz- hajamo iz te predpostavke, potem dodatna regulacija, ki jo nekateri predlagajo, ni po- trebna, kajti banke so `e danes preregulirane, kar pomeni, da je te`ko kontrolirati vse, kar je predpisano. Pri vsem je najpomembnej- še predvsem to, da so predpisi povsod ena- ki, in ne, da so nekje priporoèila, drugje pa zahteva, kajti taka dvojnost povzroèa razlièna tveganja in ima v konèni fazi vpliv tudi na rezultate. Kljub neizmerni informiranosti trga se premalo zavedamo, da je na trgu veliko dezinformacij, ki `elijo resnièno sliko polep- šati, da bi na ta naèin privabili èim veè vla- gateljev. Zato ne pozabite, zaupajte resniè- no samo tistim, ki jih dobro poznate, in pred- vsem na podlagi njihovih dejanj, ne le ob- ljub. Londonska borza, ki je ena najstarejših na svetu, ima v svojem grbu naslednji moto:    # dictum meum pactum, beseda je moja za- dol`nica, kar bi po domaèe rekli, zaupaj ti- stemu, ki je »mo` beseda«. Pri opredeljevanju finanènih ciljev bodi èimbolj realen, ne ver- jemi v astronomske donose, kajti ti obièaj- no nimajo realne podlage, sploh pa ne v dalj- šem èasovnem obdobju. Slednje velja tudi za posamezne dr`ave, kar zadeva stopnje njihove ekonomske rasti. Prevelika soodvistnost od upniških virov na dolgi rok ni vzdr`na in pri- pelje do veèjih ali manjših problemov pri na- daljnjem razvoju. Riziko reputacije ima ved- no veèji pomen, moralne avtoritete u`ivajo veèje zaupanje kot kdorkoli, zato je njiho- vo samo ravnanje s premo`enjem podvr`e- no še veèji analizi, in èe na koncu nastane ma- terialna škoda, je obièajno moralna še veè- ja, kajti slednje ni mogoèe kar tako sanira- ti. Ne pozabi, v financah je alfa in omega vse- ga zaupanje, ali ga imaš ali ga nimaš. Èe ga nimaš, ne moreš narediti nièesar, kajti ob- ljuba višje cene, obresti ga nikdar ne more nadomestiti, ti si ga moraš sam zaslu`iti in ga dokazati v daljšem èasovnem obdobju. Èe ga imaš, dokazuj, da je zate vsaka sprejeta za- veza zakon, pri kateri igra èas prav tako po- membno vlogo kot vsi ostali elementi pogod- be. Posledièno boš sam izbiral, kdo bo tvoj pogodbeni partner in po kakšni ceni boš vsto- pil v pogodbeno razmerje. S takim statusom boš prišel do najboljšega ratinga, do najugo- dnejše cene, do najprimernejše èasovne sti- pulacije. V teh primerih bo tvoja vest èista, lahko boš realiziral nove ideje in odprta boš imel vrata do vseh partnerjev, ne le doma , temveè kjerkoli v tujini. Posebno opozori- lo gre vsem tistim, ki nastopajo z monopolne pozicije, ki so jo pridobili ex lege, ali pa s tr`-   no koncentracijo. Njihova odgovornost bi morala biti še veèja in dru`ba kot celota bi morala dodatno sankcionirati njihova rav- nanja, kar pomeni, da bi morala dodatno pre- sojati ljudi, ki vodijo take organizme, kajti ne pozabimo, vsaki pravni osebi dajemo po- slovno sposobnost ljudje, navadni smrtniki, ki imamo svojo voljo in tudi odgovornost. Za take institucije bi morala brezpogojno ve- ljati »duty of excellence«, odliènost, objek- tivna odgovornost, skratka bi morale biti naj- višji vzgled za poslovno prakso in ne obratno, da so danes v številnih primerih zgled za ko- rupcijo in klientelizem. Vraèanje zaupanja bo dolg proces, ki bo zaradi strahu in ško- de, ki jo je povzroèila kriza terjal, mnogo po- zitivnih dokazov, da so ravnanja tr`nih ude- le`encev z drugaènim premislekom, pred- vsem pa dejanji. Doseganje visokih dobiè- kov na kratek rok za tako zdravljenje nezau- panja ni najboljši dokaz, dajanje v obtok neiz- mernih kolièin denarja s strani centralnih bank so le »aspirini«, da ne pride do infarkta, ne pa samo odpravljanje vzrokov, ki so pri- peljali k sedanjemu stanju. Zdravljenje duše pri posamezniku, vraèanje samozavesti na podlagi lastnih dejanj pri današnji soodvi- snosti v svetu prav tako ne bo kratka zgod- ba. Skratka, od nas vseh bo odvisno, koliko bo skupna oziroma veèinska zavest pripomo- gla k hitrejši sanaciji. Neèesa prav gotovo ne gre pozabiti, kako hitro so se neverjetni us- pehi sesuli v prah: “sic transit gloria mun- di”, in tudi , da “omnia mea mecum porto” slabo in dobro, zato si bomo vsi morali pri- zadevati za èim veè slednjega, kajti tudi tu so zgledi in pomoè, ki temelji na lastnem spoznanju, najboljše zdravilo.