Jl^UlKAPOMOVI ima AM€mcAN in^rit tOROWI IN LANGUAGE ONLY National and International Girculatien CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 6, 1966 SLOVONAN MORNING NfeWSPJ STEV. LXIV — VOL. LXIV Zakon o minimalnih mezdah koristen tudi 8 novim milijonom Zvišal bo minimalno mezdo okoli 30 milijonom delavcev, ki so kriti že sedaj, pa vključil v zakon o minimalnih mezdah do 8 milijonov takih, ki so bili izven sedanjih zadevnih določil. WASHINGTON, D.C. — Kongresna komisija je odobrila končno besedilo zakona o novih minimalnih mezdah. Zakon mo-i'a iti pred predstavniški dom in senat na končno glasovanje. Nekaj konservativnih kongresnikov, največ republikancev, ga bo hotelo pri glasovanju prekucniti, ne bodo pa imeli pri tem sreče. Zato bo zakon lahko prišel že koncem tedna ali prihodnji te den na predsednikovo mizo za Podpis. Potemtakem lahko smatramo, da je letošnji boj za zakon dejansko končan. Zato damo par podatkov o njegovih koristih. Nad 30 milijonov delavcev in Uslužbencev, ki so že sedaj uživali zaščito v minimalni mezdi, ho dobilo pravico do novih višjih mezd; prihodnjega 1. februarja bodo znašale $1.50 na uro, 1. februarja 1968 pa $1.60. To je prva skupina, ki bo imela korist od novega zakona. Druga skupina obsega kakih 380.000 poljedelskih delavcejv; zanje bo prva stopnja minimalne mezde $1 na uro in bo veljavna od 1. februarja, druga stopnja bo znašala $1.15 na uro in bo veljavna od 1. februarja 1968, tretja stopnja bo $1.30 in bo veljavna od 1. februarja 1969. Poljedelski delavci bodo torej imeli nižje minimalne mezde. To je bila koncesija, ki jo je administracija naorala napraviti politikom iz larmarskim držav, drugače bi bil ves zakon propadel. V tretjo skupino pride okoli Z milijonov delavcev in uslužbencev, ki do sedaj sploh niso Uživali dobrot minimalne mezde. S° to uslužbenci v trgovinah, Prometnih podjetjih, učnih za-v°dih, pralnicah itd. Ti bodo deležni isti pravic kot poljedelski helavci s tem pristavkom, da jih bodo prehiteli po 1. 1969. Ta skupina bo imela namreč 1. 1970 niinimalno mezdo $1.45 in 1. 1971 Uunimalno mezdo $1.60, dočim bodo poljedelski delavci takrat obviseli na svoji mezdi $1.30. Verjetno pa je, da bodo takrat P°ljedelski delavci z novim za-konom izravnani z drugimi de- Novi grobovi Jennie Rutar Po dolgi bolezni je v ponedeljek zjutraj doma umrla Mrs. Jennie Rutar, roj. Pintar, z 1171 Norwood Rd., stara 79 let, rojena v vasi Lipošica pri Sodražici, od koder je prišla pred 60 leti. Mož John je umrl v avgustu 1965, hči Frances Champa pa julija 1964. Tukaj zapušče sina Josepha Tanko in Johna Rutar, hčeri Jennie Arko in Josephine Urbančič, -vnuke in pravnuke, kakor tudi več sorodnokov tukaj in v starem kraju, kjer ima še brata Vinka Pintarja. Bila je članica Maccabees, Sv. Cecilije št. 37 SDZ, Podr. št. 25 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Kluba slov. upokojencev na St. Clair. Pogreb bo v četrtek ob 9:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. — Pokojna je bila dvakrat na obisku v rojstni domovini, leta 1921 in leta 1958. Jennie Trampuš V četrtek, 1. septembra, je umrla po dolgi bolezni v Euclid Glenville bolnici 73 let stara Jennie Trampuš s 15626 Holmes Ave., rojena Smrekar v Javorju pod Ljubljano, odkoder je prišla Cleveland 1. 1920. Tukaj zapušča moža Boštjana, rojenega Javorju pod Ljubljano, sinove Indijski komunisti se pripravljajo na volitve NEW DELHI, Ind. — Kitajski komunisti so všteli Indijo med najbolj nevarne nasprotnike komunizma, zato so naročili svojim indijskim tovarišem, da se morajo z vso silo vreči na rušenje indijske svobodne demokracije. To je pravi razlog, da so indijski komunisti že sedaj začeli volivni boj, akoravno bodo volitve šele prihodnje leto in se druge indijske stranke še ne pripravljajo nanje. Indijski komunisti vprizarjajo vsak mesec demonstracije, pa tudi izgrede proti sedanji vladi Mrs. Gandi. Vedo, da vlada ni tako trdna v političnem pogledu kot je bila prejšnja pod vod stvom šastrija, zato ji mečejo polena pod noge. Sedaj ji na primer očitajo, da ne zna skrbeti za prehrano, da je na ameriški pri-j tisk razvrednotila rupijo, da daje tujemu kapitalu koncesije za postavljanje tovarn, da zanemarja socijalno zakonodajo, da ovira razvoj kmetijstva itd. Komunistične akcije ne pomenijo nobene spremembe v ravnovesju indijskih političnih sil, so pa vladi zoprni, ker motijo njeno redno delo. lavci. Predsednik Johnson bo seveda 2akon brez nadaljnega podpisal. -------o------- ~~ Zdravilo v žepu. — Miha je razlagal svojemu prijatelju, da rjosi v žepu konjsko podkev in a Pravijo, da je to dobro zoper trganje. Ali je pomagalo?” ga vpraša Prijatelj. v ^iha: “Nič ne vem, ko me ni Se nikoli trgalo!” k danes Pika> Pa še drugič aJ o čem drugem. - Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in hladno. Naj-lsja temperatura 70. , Travnati Ohio CINCINNATI, O. — Država Ohio vodi v gojenju trave v vsej Franka, Stanleyja, Antona Uniji. Okoli 1,000 akrov jo raste (Cal.), Willya (Detroit, Midi.), stalno pod steklenimi strehami. Charles-a, 15 vnukov in v rojstni domovini več drugih sorodnikov. Bila je članica Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. Oltarnega društva pri Mariji Vnebov-zeti, Marijine Legije in Slov. Ženske Zveze št. 10. Pogreb se je vršil v ponedeljek (na Delavski praznik) iz Gattozzijevega pogreb, zavoda na 15301 St. Clair Ave. v cerkev Marije Vnebov-zete in od tam na Ah Souls pokopališče. Zaradi 40-urne pobožnosti se je vršila pogrebna sv. maša že v soboto ob devetih v cerkvi Marije Vnebovzete. George M. Futty Po kratki bolezni je v nedeljo umrl v St. Vincent Charity bolnici 53 let stari George M. Futty z 857 E. 73 St., mož Ann, roj. Bunjevac, brat Stevena, Michaela Mary Jankura in pok. Andrewa, rojen v Clevelandu in zaposlen pri Commercial Trucking Co. kot voznik tovornjaka. dobil 4 bronaste mOdalje tekom sodelovanja v vojnih operacijah na Pacifiku. Bil je član V.F.W. Post 5275 John Blaskovic. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. Rose Bokar V soboto je nenadno umrla 64 let stara Rose Bokar z 9022 Fuller Avenue, žena Franka, mati Franka, Johna in Mary Chapon, stara mati. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 150 KSKJ in Ladies Guild of St. Catherine Church. Pogreb bo jutri ob desetih dopoldne in L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Katerine ob 10.30, nato na Kalvarijo. Sovjetski diplomat izgnan radi vohunstva Združene države so izgnale sovjetskega diplomata, ker je skušal z “velikimi vsotami denarja” kupiti ameriške tajne o vesolju, raketah in letalih. WASHINGTON, D.C.— Združene države so pretekli petek objavile, da so ujele pri poskusu kupovanja ameriških skrivnosti na področju prodiranja v veso Ije, v raketah in letalstvu pomožnega tajnika sovjetskega poslaništva Valentina A. Revina in sporočile poslaništvu ZSSR, da mora Revin takoj iz Združenih držav. Valentin A. Revin je 34 let star in je v glavnem mestu ZDA od 1. 1963. Bil je na položaju 3. tajnika poslaništva in bil eden od sedmih znanstvenih strokovnjakov pri poslaništvu. FBI pravi, da je Revin od lanske jeseni plačal “nekaj nad ;,'5,000” neimenovanemu ameriškemu poslovnemu človeku, ki e povezan z neko manjšo znanstveno ustanovo na področju Washingtona. Revin ni vedel, da je ta njegova zveza bila v stalnih stikih z FBI in mu dobavljala ves material v dogovoru z FBI. Delovanje Rusa in njegove napore za nakup ameriških vesoljskih, raketnih in letalskih skrivnosti je FBI spremljala v vseh podrobnostih in zbrala vse potrebne dokaze za njegovo krivdo. To sevurn vse ne bo veliko pomagalo pri Rusih, ti bodo skoro odkrili kakega podobnega “grešnika” v ameriškem poslaništvu v Moskvi in ga nagnali domov. ------o----- Tekom druge svetovne vojne jezdravnic. — Okoli 96% je v Združenih državah zdravnikov in le 4% Črni so korakali v Cicero CICERO, 111. — Preteklo nedeljo je skupina 192 pristašev civilnih pravic, med črnimi je bilo tudi nekaj belcev, korakala skozi čisto belo predmestje Cicero v podporo zahtevi po integraciji naselij. Korakajoče borce za civilne pravice je čuvalo 2,700 mož narodne garde, za red in mir pa sta skbeli še posebej čikaška, domača in okrajna policija. Kljub vsemu je prišlo do hudih, toda kratkih izgredov, tekom katerih je bilo nekaj demonstrantov ranjenih. Prav take je bilo ranjenih nekaj varnostnih organov. AMERIKA PRIPRAVLJENA UMAKNITI SVOJE ČETE, CE STORI ISTO HANOI! Predsednik ZDA L. B. Johnson je dejal včeraj svojem govoru v Detroitu, da bodo Združene države takoj položile na mizo načrt umika svojih oboroženih sil, kakor hitro bo tak načrt za svoje oborožene sile objavil Severni Vietnam. CLEVELAND, O. — Predsednik L. B. Johnson je govoril včeraj v Detroitu v glavnem o gospodarskem položaju v deželi in pozival unije, naj ne ženejo svojih zahtev po povišanju plač previsoko. Proti prvotni nameri je vanj vtaknil tudi odgovor gen. De Gaullu o umiku ameriških o-boroženih sil iz Vietnama, kot edini možnosti za končanje vojne tam. Predsednik je dejal: Če mi kdo pokaže načrt, kdaj se bo končala infiltracija (s Severa), bom jaz položil na mizo načrt za umik naših čet iz Vietnama. Napovedal je, da bodo oporišča ameriških čet v Vietnamu, ko bodo te odšle domov, spremenjena za uporabo domače dežele in njenega razvoja. Iz Detroita je šel predsednik v Battle Creek, Mich., od tam je letel v Dayton, O., kjer je imel drugi večji govor, pa nadaljeval polet v Columbus, O., kjer je prav tako govoril veliki množici. Iz Columbusu se je peljal z avtom v dolgi koloni in sprem-srvu v Lancaster, O. Nato se je vrnil v Washington, D.C. V Detroitu je bil ob predsednikovi strani podpredsednik AFL-CIO Walter Reuther v družbi demokratskih kandidatov. Ohijski guverner James Rhodes je letel s predsednikom Johnsonom v Dayton. Tam je Johnsona pozdravilo preko 100,-000 ljudi. Med njegovim govorom je od 50 do 75 nasprotnikov ameriškega posega v Vietnam demonstiralo z napisi in kričanjem, ne da bi doseglo kak večji uspeh. Predsednik je tam v svojem govoru posebno ostro zavrnil vodilo: Ne izpostavljaj se, da ne boš umešan! To vodilo daje proste roke zločincem doma, pa tudi proste roke zavojevalcem in nasilnežem v svetu. V Columbusu je bil v predsednikovi družbi demokratski kandidat za guvernerja Reams. letališča v Columbusu se je predsednik vozil z avtomobilom 30 milj oddaljeni Lancaster. Od letališča do tja ga je videlo in pozdravljalo čez 100,000 ljudi. Okoli 15,000 ljudi ga je pričakalo na Fairfield okrajnem velesejmu, četudi je rosil dež. Po | govoru se je predsednikova družba vrnila v Columbus in od tam je predsednik dve minuti čez deset odletel v Washington. Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Društva sv. Ane št. 150 KSKJ so vabljene nocoj ob 7.30 v Ferfolia pogreb, zavod k molitvi za pok. Roso Bokar. Kopališče na Slov. pristavi— Tajnik Slov. pristave S. Vrhovec sporoča, da je kopališče na Slovenski pristavi za to letno sezono uradno zaprto. Z današnjim obvestilom Slov. pristava ne prevzame nikake odgovornosti za osebe, ki bi eventualno prekršile to obvestilo. Seja— Carniola Hive No. 493 T.MI ima redno sejo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v SND, soba št. 1. K molitvi— Članstvo Carniola Hive No. 493 T.M. je vabljeno jutri ob dveh popoldne v Zakrajškov pogreb. zavod k molitvi za pok. članico Ivano Rutar. Zadušnica— ^ •. Jutri ob devetih bo v cerkvi sv. maša za pok. Alojzija Cvaj-nar ob 3. obletnici smrti. Kancler L. Erhard se ne plaši pred krizo BONN, Zah. — Kancler dr. Ludwig Erhard je po povratku z uradnega obiska v skandinavskih državah izjavil, da ni nobene vojaške krize in tudi ne knze vlade, četudi je vodnik NEW YORK. N.Y. — Južno- soeialnodemokratske stranke W. vie,namska Osvobodilna fronta Brandt zahteval odpustitev . . , , . , , . . % 'ima svoje zastopstvo v Alzirju. Zastopniki vietnamske 0F na NBC televiziji WASHINGTON, D.C. — Pred par tedni so se naši diplomatje ubadali z vprašanjem, kako naj pomagajo republiki Gani. Gana se je sicer znebila znanega levičarskega diktatorja Nkrumaha, ki se mu je pa posrečilo, da je odnesel seboj kakihh $25 milijonov in se mu torej ne bo treba otepati z revščino. Znebila se pa ni gospodaskega nereda, ki je deželo spravil na rob propada. Ganska vlada nam je sicer predložila načrt za reforme, toda načrta se naši strokovanjki niso ravno razveselili. Je preveč zaprt v ozke meje ganske republike in ne vpošteva, da je Gana mala republika in da bi se ji bilo treba približati svojim sosedom za skupne gospodarske akcije. Na reki Volti bo na primer a-meriški kapital postavil izredno veliko elektrarno. Njen tok bi lahko koristil tudi ganskim sosedom, dokler ni postavljena ganska težka industrija, kar se pa še ne bo zgodilo tako kmalu. Pred spremembo nase politike do Afrike? Zato je verjetno, da bo elektrar- publikam. Sklepu bo pa treba na šla kmalu v obrat, dosti kup cev za tok pa ne bo našla v domači deželi. Kaj pa potem? Vse te misli in še marsikatera podobna so nagnale našo diplomacijo, da se začenja pečati s sklepom, da je treba opustiti sedanji način gospodarskega podpiranja afriških držav. Do sedaj smo dajali vsaki afriški republiki podpore, kakor so pač naredo-vali politični oziri. Kako bodo podpore porabljene, na to smo mislili šele na drugem mestu. Zato je pa bilo v Afriki toliko zgrešenih investicij. Afrikancev to ni bolelo, ker so pri tem trpele samo naše želje po zboljšanju gospodarskega stanja v prizadetih državah, pač pa je nas grizla vest, da delamo napačno, akoravno smo doživeli že dosti slabih skušenj. Sedaj je že dozorel sklep, da je treba vso Afriko razdeliti na gospodarska področja in na teh področjih financirati samo take projekte, ki koristijo vsemu področju in ne le poedinim re- dati-primerno praktično obliko. Bliža se namreč čas, ko se bo odločilo vprašanje, kaj naj se zgodi z Nigerijo. Začasni nigerijski formalni predsednik polk. Gowon je namreč že pred tedni imenoval posebno ustavno komisijo, ki naj izdela načrt za nigerijsko konfederacijo. Načrt bo gotov sredi septembra in takrat ga bodo dobile v roke delegacije vseh štirih glavnih provinc. Ne bodo se pa verjetno vnemale zanj, kajti vsaka provinca bo gledala predvsem na svoje koristi. Posebno bo varovala pravico, da sama razpolaga s svojimi prirodnimi bogastvi. Smisla za skupnost bodo delegacije pokazale- zelo malo. Pristale bodo kvečjemu na skupen promet, morda še na skupno carinsko mejo in skupen denar. Zato grozi Nigeriji nevarnost, da bo posvetovanje delegacij pomenilo začetek tihega propadanja sedanje nigerijske republike. To še ni nikomur v koristi, niti štirim provincam. Na Nigeriji je pa zainteresirana mednarodna politika, pa tudi mednarodni kapital. Politika bo morala torej predložiti nigerijskim diplomatom nekaj takega, kar jih bo močno opozarjalo na vrednost nigerijske skupnosti. To pa morejo biti samo evropske in ameriške podpore in posojila. Ker bo pa pri tem Amerika igrala glavno vlogo, zato mora ona priti na dan s svojim načrtom, kako je treba Afriki pomagati na nov način, ker se dosedanji ni obnesel. Razgovori v nigerijski presto-lici Lagos ne bodo hitro končani; dočakali bodo verjetno precej kritičnih trenutkov. Na to mora biti pripravljena naša diplomacija, zato se sedaj tako vneto pripravlja na novo politiko o Afriki. Stališče, ki ga sedaj zagovarja pri podpiranju Gane in ga bo pri podpiranju Nigerije, mora namreč postati vzorec za našo novo afriško politiko regi-jonalnega podpiranja in financiranja. Tako trdijo v našem dr- obrambnega ministra Von Has-sela, ki da je kriv krize v nemški narodni obrambi. V zvezi so to so pretekli mesec odstopih trije vodilni nemški generali. Obrambni minister Von Has- Tam sedi tudi dopisnik NBC televizije Mr. Vonccur. Stopil je v stik z zastopnikom OF in po dolgem čakanju dobil dovoljenje, da mu stavi nekaj pismenih ki sel je imenoval na mesto odsto- vPrašanL ki je nanje tudi dobil pivšega glavnega nadzornika odg°vore- Odgovori so bili goto-nemških oboroženih sil gen. Trettnerja gen. Ulricha de Mai-ziere, za poveljnika zahodno-nemške armade pa gen. Josefa Molla. Odstopivšega in upokojenega glavnega poveljnika letalstva gen. W. Panilzkega je nasledil gen. Johannes Steinhoff, vo preje odobreni od komunistov v Hanoiu. Vanocur je vprašanjem in odgovorom dal obliko nastopa na televiziji. Tako bo ameriška javnost imela priliko, da vidi in sliši vietnamske komuniste. Zvedela pa ne bo od njih ničesar eden najbolj znanih nemških {novega. Odgovori na vprašanja lovskih letalcev v drugi svetovni vojni, tekom katere je sestrelil 176 sovražnih letal, pa bil tudi sam 12-krat sestreljen. Ta teden bodo burni dnevi v Juž. Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Prihodnjo nedeljo bodo volitve v Južnem Vietnamu. Komunisti bodo napeli vse sile, da motijo volivni potek. Že pretekli teden so varnostni organi opazili, da so komunisti začeli zavirati promet, posebno pa dovoz živil v mestu in večjih krajih. Nekaj blaga za vsakdanjo gospodinjsko rabo je že začelo primanjkovati. Ljudem denarjem to ni v nadlego, reveži So pa tisti potrošniki, ki morajo živeti iz rok v usta in ki tvorijo večino volivcev. Vlada se trudi, da bi komunistično nakano preprečila, ni pa dosti upanja, da se ji bo to posrečilo. o------ Tito pojde na Japonsko MURSKA SOBOTA, Slov. — Predsednik Josip Broz-Tito je v svojem govoru tu povedal, da je sprejel povabilo za obisk na Japonskem in da bo tja tudi šel, ker želi Jugoslavija kot Japonska poglobitev medsebojnih odnosov in vezi. Tito je govoril tudi o reorganizaciji Komunistične partije, ki je, kot je dejal, izgubila pri ljudeh svoj vpliv in ugled. Napovedal je njeno reorganizacijo od tal dio vrha. Po njegovih besedah so namreč samo dolga veriga znanih komunističnih napadov na Ameriko, zabeljenih z ne posebno užitnimi opazkami o naši deželi. se komunisti v Jugoslaviji niso žavnem tajništvu. m°gli prilagoditi spremembam, Zadnje vesti CHICAGO, 111. — Od petka zvečer do danes zjutraj je bilo v prometnih nesrečah na cestah naše dežele mrtvih preko 600 oseb, kar je nov rekord za te dni. Lani je bilo v istem čash mrtvih 575. SAIGON, J. Viet. — Rdeča Kitajska je obdolžila Združene države, da so njihova letala potopila pretekli teden neko malo kitajsko tovorno ladjo v Tonkinškem zalivu, pri čemer naj bi bilo mrtvih S mornarjev. Kitajci groze, da bodo vrnili “kri za kri”. WASHINGTON, D.C. — Senat bo danes začel razpravo o zakonskem predlogu za varstvo civilnih pravic. Sodijo, da bodo južni senatorji uspeli preprečiti glasovanje o predlogu z neprestano debato. BLACKPOOL, Vel. Brit. Predsednik vlade Harold Wilson je govoril vodnikom britanskih delavskih unij, ki so zbrani tu na svojem letnem zborovanju. Opozoril jih je na stisko britanskega gospodarstva, jih prosil za podporo zamrznitvi plač in cen, pa jih tudi posvaril, da utegne deželo zadeti huda depresija, če Britaniji je uspe spraviti v red njeno gospodarstvo. Ameriška mrnomm 6117 St. Clalr Ave. — ELEnderoon >-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: i,a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 170 Tues., Sept. 6, 1966 Čenče in dejstva v vietnamski vojni Ko je bil angleški ministrski predsednik Wilson v Wa-shingtonu, se je hitro raznesla po mestu novica, da je Wilson zaupal Johnsonu sledečo tajnost: tovariš Kosygin mu je baje zelo zaupno izdal, da je osebno prepričan, da Amerika ne bo zdržala vietnamskega vojskovanja do konca, da bo njena odpornost preje klecnila, morda celo preje kot mislimo. Kosygin je utemeljeval svoje stališče s poročili, ki jih dobiva od svojega poslaništva v Washingtonu, posebno pa od poslanika Dobrynina. Da ta novica ni mogla Johnsona razveseliti, verjamemo. Da je pa ni čisto odbil, je kmalu pokazal na zaupnem tedenskem sestanku, ki ga je imel kmalu potem s kongresnimi voditelji- Tam se je menda precej razvnel in rekel kongresnikom in senatorjem, da res ne ve, kdo ima v senatu več glasov, on ali Dobrynin. Vsi navzoči so hitro razumeli, kam vse to cilja. Zadeva s tem še ni končana. Od 1. do 12. avgusta je imel glavni odbor kitajske komunistične stranke svojo sejo, prvo po 4 letih, torej gotovo važno. Nerodno je le to, da nihče ne ve, za kaj in za koga je bila ta seja važna. Na tej seji so seveda govorili tudi o kitajski zunanji politiki in še precej na široko. Nas zanima samo to, kaj so rekli o vietnamski vojni. Rekli so pa uradno to, kar so trdili zmeraj. Da se Kitajska noče spuščati v nobene razgovore o miru ali premirju, dokler Amerika ne izvrši znanih 4 pogojev. Z drugimi besedami se to pravi: Kitajski tovariši hočejo vojskovanje do zmagovitega konca ali pa ameriško kapitulacijo ! Le kdo jim je dal toliko poguma za tako drzno izjavo? Ali nimajo morda tudi oni svojega neuradnega Dobrynina v Washingtonu, ki jih krmi z ameriškimi prepiri, spletkami, čenčam iitd. ? Od vsega tega seveda verjamejo samo temu, kar odgovarja njihovim željam. Tako daleč segajo čenče, ki so morda deloma tudi resnica. Sledijo pa dejstva! Kakor hitro je Amerika zvedela, kaj je rekel glavni odbor kitajskih komunistov, takoj je dal Johnson generalu Westmorelandu, ki je glavni naš poveljnik v Vietnamu, priliko za izjavo, da se dolge vojne ne boji in da so njegove čete nanjo pripravljene, dokler se kitajski komunisti ne bodo naveličali, da čakajo na zmagovit konec in sedejo za mizo k pogajanjem. Velika sreča zanje in za ves svet bi bila, ako bi izjavi generala Westmorelanda, dani v predsednikovi navzočnosti, verjeli vsaj toliko, kolikor verjamejo čenčam iz naše prestolice. Pa najbrže ne bodo. Zadeva s čenčami ima pa še stranske posledice. Čenče pravijo namreč, da komunisti posebno radi lovijo vse izjave in kritike, kar jih naši senatorji delajo, odnosno dajejo na račun Johnsonove politike v Vietnamu. Posebno jim je menda pri srcu vse, kar reče in piše senator Fulbright, predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko. Ko je Fulbright zvedel za vse to, je porabil priliko, da je v senatnem plenumu povedal kitajskim tovarišem, da se hudo motijo, ako presojajo njegove izjave in izjave drugih kritikov Johnsonove politike v duhu njihovih želja- Zelo dobro bi bilo, ako bi v Peipingu tudi to izjavo razumeli tako, kot je bila govorjena. Kar mimogrede so pa v Peipingu lahko ugotovili, da ima federalni tajnik McNamara za vojskovanje sedaj pripravljenega denarja v znesku $100 bilijonov, $58 bilijonov iz novega proračuna, $42 bilijonov je ostalo iz prejšnjih proračunov še neporabljeno. Povrhu je pa senat še na svojo roko dal predsedniku pooblastilo za vpoklic rezervistov. Za predlog so glasovali med drugimi tudi senatorji, ki radi kritizirajo Johnsona. Ko so glasovali, so verjetno imeli pred očmi resolucijo glavnega odbora Kitajske komunistične partije. Resolucija glavnega odbora je tudi razčistila volivno o-zračje v naši deželi. Tisti, ki zagovarjajo mir za vsako ceno, morajo obenem zagovarjati tudi kitajsko zahtevo po ameriški kapitulaciji, kajti brez kapitulacije nočejo Kitajci miru. Tistim, ki bi radi z vietnamsko vojno uganjali volivno demagogijo, so ravno kitajski komunisti zmedli vse račune. Po ovinku so pa tudi olajšali demokratom volivno agitacijo. Resolucija kitajskih komunistov je torej storila ameriški politiki veliko uslugo. Postavila jo je pred jasno alternativo: ali kapitulacija ali vojna v nedogled. Pri vsem tem pa mislimo, da so kitajski komunisti napravili s svojo resolucijo prav isto napako kot pokojni Roosevelt s svojo zahtevo v Casablanki 1. 1943, da mora Nemčija brezpogojno kapitulirati. Churchill je menda besnel od jeze, pa se je moral smehljati. Rooseveltova izjava je uničila pri Hitlerjevih nasprotnikih v domačih vrstah vsako upanje na kompromisni mir in jih pognala v naročje Hitlerjevih zagrizencev. Ako ne bi bilo Rooseveltove izjave, bi bi iz nasprotnikov napravilo zarotnike: Jih je sicer tudi brez tega, toda veliko prepozno. Tako je tudi sedanje stališče kitajskih komunistov nagnalo Ameriko, da se znova oboroži ne morda z modernim orožjem, ampak s potrpežljivostjo in upornostjo, kajti trenutno je položaj tak, da bosta samo ti dve lastnosti odprli pot do miru. Računati pa moramo tudi s tem, da vse to ne bo nič vplivalo na naše domače nasprotnike vietnamske vojne- Gonili bodo svojo naprej. Tudi proti njim se je treba boriti s potrpežljivostjo in ne z nasiljem, dokler ne kršijo miru in reda. Ali pa to res znamo, se bo pokazalo v sedanji volivni kampanji. . , V BESEDA IZ NARODA Ml m jifi ®afi moja Od leve proti desni sedita: Srečko Gaser, Dušan Maršič, stoje: Emil Benegalija, ga. Blanka Tonkli, Marjan Tonkli, ga. Helena Gaser, Dušan Žitnik. SO. CHICAGO, 111. — Nisem bil kmalu tako vesel kot oni dan, ko sem dobil ploščo “Peli so jih mati moja”. Na posrečenem o-vitku je sicer zapisano v angleščini: “Slovenian songs MAMA TAUGHT ME”, kar se~ angleško zelo lepo sliši in bere, po slovensko pa je boljše: Peli so jih mati moja. Družba Roulette izdaja namreč plošče raznih narodov, ki jih je nekaj na ovitku označenih: grško, poljsko in italijansko. In te plošče imajo naslov “Songs mama never taught me”. To menda znači, da so nove, moderne, morda celo daleč od narodnega duha, če jih mama ni znala peti. Slovenska plošča pa nosi častno ime: Mama me jih je naučila! “Veseli Slovenci” se ne sramujejo svoje matere. Pesmi in je že prej imel svoj orkester v Clevelandu. Njegova žena je pevka Blanka. Dušan Žitnik igra trobento ter pri moškem duetu poje, doma pa je od Device Marije v Polju. Srečko Gaser igra bariton; je izvežban godbenik, ki je že več let igral pri Tonklijevem orkestru na saksofon, doma pa je Jesenic na Gorenjskem. Dušan Maršič igra klarinet, obvlada tudi saksofon. Glasbe se je začel učiti že kot šolar in študent. Vadil se je v Glasbeni šoli “Sloga” in njegov učitelj je bil Janko Gregorec, ki je igral kla rinet v opernem gledališču v Ljubljani. Med vojno je Dušan igral pri godbi Frančiškovih Velikih križarjev v Ljubljani, ^i v, -it- Ti- so večkrat nastopali v franči- so poštene pHtartwe, dostojne, -kanski dvor!mi/Man Maršiž sicer bi jih slovenska mati nikoli ne pela. Če so “Veseli Slovenci” na to mislili, potem jim vsa čast in ravno zato zaslužijo vse oriznanje v želji in sklepu: V vsako družino bo prišla plošča s petjem naših mater. KDO JE PLOŠČO PRIREDIL? — Veseli Slovenci! Orkester je že znan, posebno v Clevelandu. Povedati pa je treba, da pri plošči sodeluje 7 oseb: Nežni spol moram dati na prvo mesto: Ti dve sta pevki ga. Helena Gaser in ga. Blanka Tonkli. Pojeta obe tako domače, tako naravno in preprsto, da pesem kar grabi za srce. Prav čuti se, kako dobri materi sta imeli obe. da ju je tako lepo naučila. Bomo eno zapeli, da bomo vsi veseli, vsa žalost naj neha, kjer pesem je doma! Tako nas je učila slovenska mati! Če bi pevki podajali pesmi malo bolj izumetničeno, bi bilo napak, bi pesmi ne bile več naše. Torej dve pevki sta na plošči, nato pa pet moških muzikantov in pevcev. Vsa glasba je namreč prirejena v obliki slovenskih polk in valčkov. Sledeči igrajo na instrumente: Emil Benegalija igra na kita- je voditelj orkestra. Na plošči in na ovitku je natiskano DUKE MARSIC. Duke pomeni slovenskega vojvodo. To je stari slovenski izraz za tistega, ki vodi: Slovenci smo imeli svoje koroške vojvode. Izraz se je do danes ohranil pri romarskih skupinah, ki imajo svojega stalnega voditelja, ki ga imenujejo “vojvodo”. Torej je izraz zelo posrečen tudi za voditelja slovenskega orkestra: VOJVODA DUŠAN MARŠIČ. Vsa godba, ki je na plošči, je napisana kot instru-mentacija, kar se seveda takoj pozna — muzikantje vedo, kaj delajo, zaigrajo to, kar je napisano in kar je glasbeno pravilno. Kaj posamezni godbenik igra, sestavita in napišeta vojvoda Maršič in pomaga mu harmonikar Marjan. Vsak muzikant ima svo-I jo samostojno vlogo — in ker so vsi glasbeno izobraženi ter iz-vežbani, oba prireditelja pa sta silno zmožna in duhovita, zato je godba tako čista in glasbeno dovršena, da je poslušalec kar presenečen in z užitkom posluša. Ravno tako so jasni in prijetni pevci in zato godba teče, kot bi polke in valčki, je razumljivo, da mora biti glasba proizvajana v strogem in doslednem taktu — kot plesna godba. Godba ni prirejena za ono moderno zvijanje in prelamljanje, počepanje in zvijanje, temveč za pošten slovenski ples. Plošča je velika pridobitev posebno za družinske slovesnosti in prijateljske sestanke: Nastaviti je treba samo ploščo “Veselih Slovencev”, pa imamo prijetno slovensko pesem, pošteno razvedrilo in dovršeno slovensko plesno godbo in družinski, prijateljski sestanek bo minil, da sami ne bomo ve-malo bomo peli, malo plesali, malo spomine obujali, pa nas niti glava ne bo bolela po slabi tovarišiji. ., Kaj pa je pravzaprav vsebina plošče? — Na prvi strani je šest točk in sicer štiri polke in dva valčka. Kaj mi nuca planinca? je prva pesem. Najprej ženski duet, nato sama godba, kjer posebno prihaja na duhovit način do veljave bariton instrument, vmes odlično slovensko vriskanje, ki pride še večkrat na vrsto. Mi se imamo radi! je druga točka: pojo vsi. Med kiticami prideta do veljave posebno klarinet in bariton, ki čudovita izražata bratsko ljubezen. Čez tri gore, čez tri vode je nadaljna pesem, Začno dekleta, nadaljuje ubogi fant, ki je ves strt, ko poje: Saj hodim, hodim le za njo, kakor meglica za vodo. Raztrgal sem si čeveljčke, zdaj pa še svoje noge! Tu ima trobenta vodilno vlogo. Klarinet, pa kar ne ve, kako bi izrazil fantovo bolest, zato nekaj časa vriska, nekaj časa pa zdihuje, da bi se smilil ka-menu ob potu, kakor pač znajo taki fantje. Bod’ moja, hod’ moja! je četrta pesem, kjer pojeta Emil in Dušan in kjer zopet trobenta in klarinet izstopata. Pri vsaki kitici je v spremljavi malo spremembe, da je bolj zanimivo. Daj, daj srček nazaj! Valček vi mu pošlje zdravila. Pa je dobil krepak in resen odgovor: “Tirol-ka ti je pušeljc dala, naj ti še zdravila da!” Med nama je vse končano, ker nisi zvest! — Ostale točke si boste razložili sami, ker se sicer preveč nabere. Rečem samo še to: Večkrat ko to ploščo “Veselih Slovencev” igram, lepša se mi zdi in kar ču- smi, da bi dramatsko društvo še veliko let uspešno nastopalo na našem odru s slovensko besedo in predstavljalo na odru nekdanje in sedanje slovensko življenja, pa nas seznanjalo v slovenski besedi tudi z odrskimi deli drugih narodov. Ker praznujemo 47-letnico u-stanovitve Slovenskega društve- tim, da se vedno vsaj za eno le- nega doma, se čutim kot pred- ! imel pred, seboj najpopolnejšo ro ter pri moškem duetu poje. .glasbene strokovnjake. Vojvoda Doma je pa iz Zagorja ob Savi. ^ Maršič mi piše, kako veliko se Emigriral je v Argentino in je ’ orkest;er vadi in vežba za svoje šele o Božiču 1965 prispel v A- nast0pe jn imajo zopet proš- menko m sicer v Cleveland ter njo in ponudbo, naj pri družbi nas je vedno veljalo, "kot je pose je takoj pridružil orkestru. | Roulette pripravijo še eno slo- trdil tudi Simon Gregorčič v Marjan Tonkli imenitno ob- vensko ploščo. , 'znani pesmi: “S cvetjem mu je Hitlerjevi nasprotniki najbrže že pred 1. 1945 začeli tipati, jvlada klavirsko harmoniko. Do-J Ker sem Že omenil, da so vse dala srce.” Fant pa je v tujini kaj mislijo zavezniki o Nemčiji brez Hitlerja. Tako tipanje 'ma Je ocl St Vida nad Ljubljano točke na plošči prirejene kot zbolel. Prosil je Slovenko, naj brez petja. Prošnja je tako goreča, da so vsi občutki silno razigrani in skoraj poredni. To se kar vse premetava od samega ljubega prekipevanja. Vseh pet instrumentov je slišati in kar ne veš, kateremu bi dal prednost. Harmonikar je skozi in skozi odličen — kar čuti, kje je treba kakšno jamico napolniti in poravnati. Kitarist pride do polne veljave. Zelo zanimiva je šesta točka na prvi strani, se vidi, da je bila mati zraven: Naslov polki je: Ljub’ca moja, oj kod si si-noč’ hodila? Fant je dekle prišel obiskat; nje pa ni bilo doma. Mama je nekaj slutila, da je nevarno, pa je gotovo ona hčerki svetovala: pojdi zdoma nocoj, pa spi nekje pri teti! Kako se bom pa potem izgovorila? Reci, reci, da si šla po cvetlice za pušeljc. In fant je bil vesel, da ima zbrano tako pošteno dekle in od take dobre družine. Še bolj jo spoštuje, ker je bežala pred nevarnostjo. Razgovor med fantom in dekletom je naravnost vzor med poštenim fantom in dekletom: res sveta laž! — Veste, naše stare narodne pesmi je treba prav razumeti. Na drugi strani plošče je zopet šestkrat pela ljuba mati in sicer: “Hiš’ca ob cest’ stoji”, “Jaz pa pojdem na Gorenjsko”, “Moj fantič je na Tirolsko vandral”, “Moj očka ima konjička dva”, Rožmarinček” in “Snoč’ pa dav’ je slan’ca pa’la”. Klasično poučen je valček “Moj fantič je na Tirolsko vandral”. Pri nas so ljubezen vedno vzeli resno. To se pravi: poštena ljubezen je merila vedno na poroko. Ko se je začela ljubezen, se je pričela tudi priprava na poroko. Pa je šel fant v tujino, rad bi nekaj zaslužil, da bo v mladi družini gospodarstvo malo lažje, šel je na Tirolsko. Tam se je pa zatreskal v neko Tirolko. Morda ni bilo nič hudega, pa sprejel je šopek od nje, to je bilo pa napačno! Pri to pomladim, kadar ploščo zaigram. Razumljivo, da včasih igram ploščo kar dvakrat na dan. Vtis imam, da bom radi te plošče čez par let pel zopet svojo novo mašo, ne pa zlate. Na posrečenem ovitku je tudi barvna fotografija pevk in muzikantov. Da so prireditelji res “Veseli Slovenci”, kaže slika, ker se vsi tako široko in odkrito smejejo. Angleško razlago plo šče je napisal g. Rudy Menart, ki posrečeno predstavlja ameriški javnosti naše ljudi in našo pesem, pesem naših mater. Plošča je velikega formata m j malo cenejša kot so druge plošče te velikosti. Je pa plošča dvojne vrste: “HI FI” $3.50, ’’STEREO” pa $4.50. Naročajte z Money Order jem” na ime in naslov: Mr. Dušan Maršič, 6802 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103. Prelepo ploščo toplo priporočam. Prepričan sem, da bo kmalu v vsaki družini. P. Odilo OFM Skleni nastop kulturnih skupili Sil! ¥ Esisllck Euclid, O. — V nedeljo, 18 septembra, bodo organizacije, ki imajo svoj sedež v Slovenskem društvenem • domu na Recher Avenue, skupno nastopile na javni prireditvi, na katero vabijo vse rojake in rojakinje. Prireditev je važna ne le za vsa društva, ki sodelujejo, ampak za nas vse, saj ohranja naše kulturno delo, naše kulturno življenje, slovenskega duha in slovensko besedo živo tudi v mladem rodu. Tega moramo prav posebno pritegniti in ga navdušiti, da bo nadaljeval delo, ko bo starejši rod, ki je prišel z onstran morja, spregel. Vsaka organizacija se uči in vadi za sebe in vsaka bo imela svoje posebne točke na skupnem sporedu. V našem domu deluje več organizacij. Dramatsko društvo “Naša zvezda” je bilo ustanovljeno že pred mnogo leti in je živahno nastopalo z lepimi predstavami domačih in tujih odrskih del. Nato je zaspalo, pa se pred nekaj leti prebudilo k novemu življenju. Sedaj deluje uspešno in v veliko zadovoljstvo občinstva. Pevski zbor “Slovan” je bil u-stanovljen leta 1936 in deluje ves čas v našem domu. Letos praznuje 30-letnico obstoja. Skupno z “Našo zvezdo” je ves čas tesno povezan z našim SDD V pravilih ima določilo, da v slučaju razhoda ostane inventar Domu, da ga da na razpolago morebitni novi skupini, ki bi hotela nadaljevati tako delo, oziroma gojiti slovensko pesem. Pevski zbor “Zarja” je eden najstarejših v Clevelandu, saj praznuje letos 50-letnico obstoja. Ustanovljen je bil v slovenski naselbini ob St. Clair Ave., pa se je 1. marca 1962 preselil v SDD na Recher Ave. v Euclid kjer bo letos 30. oktobra praznoval svojo 50-letnico. Mladinski pevski krožek št. 2 SNPJ deluje tudi stalno v našem domu od januarja 1963. Zbor je pomemben za obstoj slovenskega kulturnega dela, ker se posebej posveča gojitvi slovenske pesmi med mladino. Vsa čast in priznanje Miss Ceciliji Valenčič in pomočnikom za njihovo naporno, pa zaslužno deio. “Barbershop Singing Society” tudi deluje že več let v SDD. Pevovodja te skupine je tu rojeni Slovenec. Ves zbor je navdušen podpornik Doma. Želimo, da bi vsi ti zbori še dolgo navdušeno in sednik direktorija dolžnega izreči v imenu vseh delničarjev Doma iskrene čestitke še živečim ustanoviteljem in prvim direktorjem SDD Franku Žagarju, Matiji Nemcu, Mihi Dolniku in Ignacu Klopoviču. Po končanem odrskem programu bodo servirali okusna okrepčila, za ples pa bo igral R. Vadnalov orkester. Začetek ob štirih popoldne. Vstopnice po $1.50 so na razpolago pri Mr. in Mrs. Starman v klubskih prostorih. Vsi na prireditev toplo vabljeni! Joseph Trebeč Zateh vsrnito k isia rojakom ¥ Olevskmto, Pittsburghu in Toledu PREM, Slov. — Čez dve. leti bomo na Premu proslavljali prvo stoletnico farne cerkve, katero so naši in vaši dedje Bogu v čast sezidali. Proslava bi bila dokaj žalostna, če se ne bi oprijeli nekaj nujnih popravil in obnove te cerkve. V ogromnih stroških, ki nas čakajo, ste s svojo denarno pomočjo pohvalno pokazali, da niste pozabili ne rojstne hiše, v kateri ste postali otroci slovenske matere kakor mi, pa tudi ne Gospodove hiše, v kateri stoji še vedno isti krstni kamen, ki vas je, kakor tudi nas, prerodil in naredil z nami vred otroke božje in brate v Kristusu. Ta krstni kamen v cerkvi na Premu, daj Bog, da bi nas še nadalje družil in vezal. V imenu vseh vernikov župnije Prem, vaših rojakov, se zahvaljujem vsem, ki ste pri nabirki prispevali. Posebej se moram zahvaliti dvema rojakoma: g. Gerlu iz Smrij ter gospe Valenčič, roj. Stegu, s pod Prema, ki sta v Clevelandu in Toledu nabiralno akcijo organizirala in uspešno izvedla. Hvaležen spomin na vas vse in naše molitve za vas, naj bodo najprisrčnejši izraz naše hvaležnosti — k vsem pa naj dospe naš klic čez veliko lužo: “Stokrat vam Bog lonaj!” župni upravitelj na Premu Danilo Juriševič, Vladimir Naglič, mornariški kapitan, umrl V Ljubljani je bil pred kratkim pokopan mornariški kapitan Vladimir Naglič. Rajnki je bil mimo tega, da je bil velik strokovnjak v mornarskih zadevah, tudi znan prevajalec iz angleškega, nemškega in ruskega jezika v slovenščino. V zadnjem četrtletju je prevedel v naš jezik nad 16 književnih del iz imenovanih svetovnih jezikov. V slovenski navtiki pa bo ostalo njegovo ime ohranjeno zlasti po tem, da je zbral slovensko izrazoslovje iz pomorskega življenja. Kot tak je sodeloval pri prvi te vrste knjigi “Pomorska slovenščina”, ki je izšla 1. 1961. Mimo tega sta pri tem delu sodelovala še Janez Gradišnik in Ernest Kokriv. prepevali prelepe slovenske pe- možgani. Krušna centrala Blizu Torina gradijo “centralo za kruh”, prvo tovarno te vrste v Italiji in po proizvodni zmogljivosti tretjo v Evropi. Tovarna, opremljena z najmodernejšimi stroji in napravami, bo spekla tisoč stotov kruha vseh vrst na dan, poskusno pa bo začela o-bratovati proti koncu leta. Proizvodni postopek bo popolnoma avtomatiziran, nadzorstvo nad proizvodnjo in razpečeva-vztrajno njem bodo prevzeli elektronski HANADSH4 DOMOVINA govern mnenju godijo sumljive j peracije, podobne tistim v Juž- Iz slovenskega Toronta Poletje h koncu — sole na začetku n življenje teče naprej, na- 1 z veliko naglico in samo na- reJ- Za tega ali onega, ki pre- I ,e’ se na zunaj ustavi, v res- SG pa spremeni samo s ča- Vfe ^rzine v večnostno statič-ost. Ni v se dolgo tega, ko smo se iz J duše veselili začetka polet-L^k^ktiške dobe: oddih in po-v naravi ali vsaj v spregata1 vsakdanjega življenja, fir a^0St namreG najbolj u-L|a' "^"saka prekinitev te vsak-Josti tako prijetno razvese-n e' ^oda, ta lepa doba sonca j 2r^ka in počitniških spre-av^. gre hitro h koncu. Z de- (učip01 ^razn^kom smo i° za“ [Konec počitniške dobe je ob-lan^ Za^e^ek šolske dobe. Vsak-^ hoja otrok je usmerjena j-L .. ’ Proti zgradbam, v kate-m hm boi 1 opirali .lrn bodo učitelji in profesor-1 n"nra^ nova obzorja, klesali ,o h lepšo človeško podobo, še L ^°^okrio Stvarniku. Da, irn °v 0^rok°ni, velikim in ma-lov'b 1 vieee v šolo želja po 'edo ^kritjih tega, česar še- ne lobo 6v^a i30 znanJu odriva leja ’ ^eznia po učenju je podla-lotei -raVemu razvoju mladine. je 1 ^boljšati svojo osebnost L^^enito prizadevanje, ki 5tarv 1 vso oporo in podporo Ših TV vzgojiteljev. Na star- lo, da otrokom vlijejo teh N-*itih želja in jim posku-iih ■0<^rivati lepoto namenov, ki ii0 mai° šole, vse od osnovne Dotj rJiVerze- Ni boljših in lepših ki jih mogli pokazati da- mladini kot tista, ki vo- Pij0 , \ je 0 univerzitetne diplome. 1 Najbolj donosno nalaganje pitala aj v. poznejše življenje, iarčk/ ^kogar ne premotili do-kj i jih more zaslužiti 15 ^,eten ^ani’ da bi zaradi teh rij a štua- 3Zosi;ai od nadaljeva-3ia‘ Kdor je danes v tem b°k ^ raikoviden, bo njegov o-r>i pQj^2 ^eia sanio še lahko cest-Odpi e^.ac &ii pobiralec smeti. VraT^0 se ne samo šol- riižapj. rkudi društva in orga-k0vega 3 keiavnost bo dobila ^ izobr Z£i^0na' 'b^rdi tam nam je Vilpjb rf2 -° nam nudi nešte- tega ‘'l02n°sti storiti nekaj do-^Ost. p 3 bližnjega iri za skup-^^step-a6^1910 iib J6- ki bi kaj N°brorica CaSa b°teli žrtvovati za t K„.rnost in vendar: Tako je tudi glede slovenskega duhovniškega zavoda v Rimu in glede razpravljanja o njem. Če navedeš jasno utemeljen razlog, ki sam od sebe sili k razmišljanju in k previdnosti, potem že pravijo: Ta in ta je proti, proti tako pomembni ustanovi. To pa napišejo še celo na tak način, da zveni, da dotični ni in ne more biti dober kristjan. Naj se nihče, ki te-le vrstice bere, ne domišlja, da sem se s tem poročanjem o razlogih, ki govorijo proti slovenskemu duhovniškemu zavodu v sedanjih razmerah, postavil proti zavodu kot takemu, ali da sem si sam postavil nalogo ta zavod preprečiti. Razlogi, ki sem jih omenjal so zbrani od najrazličnejših strani, so mi jih povedali in napisali duhovniki in laiki in so vsi utemeljeni. Hranim jih, da jih bom lahko pokazal na primernem mestu, o pravem času, primerni osebi. Objavljam jih zato, ker imajo darovalci za ta duhovniški zavod pravico vedeti za kaj dajejo. Vedo in poznajo naj razloge, ki govorijo “za” in spoznajo naj tudi razloge, ki so proti. Kdor pravi, da so razlogi “proti” neutemeljeni, naj to dokaže in utemelji. Klicanje na pomoč razne avtoritete ni nobeno dokazovanje, temveč je razkrivanje dokazilne nemoči. Razlog je utemeljen, če ima moč sam iz sebe, ne če stoji za njim visoka pozicija. Pieteta pa zahteva, da mrtvih ne kličemo za pričo. Zanimal sem se, kako je mišljenje: o slovenskem duhovniškem zavodu med slovenskimi duhovniki v ZD. Če je to duhovniški zavod, je njihovo stališče merodajno. Lansko leto so to zadevo obravnavali na duhovniškem sestanku v Lemontu. Daši je šlo za njihov zavod (če begunski duhovniki smejo reči, da bo Slovenik njihov zavod!), pa se niso enoglasno in enodušno izjavili zanj. Pustili so vsakemu posamezniku svobodo, da ga podpre ali ne. Več ali manj pa so bili enotni v mišljenju: Naj gredo duhovniki in bogoslovni študentje ven iz Slovenije na študij in sicer v Rim, nekaj v Innsbruck, nekaj v Pariz itd. Zanimivo je, da so tudi duhovniki in bogoslovni profesorji v Sloveniji približno istih misli. Za svojo na j več j o nujnost seda- j njega časa imajo pozidavo Ijub-“Reve-L- - .w „ izvojevalo dve igri s sledečimi' rezultati: Četrta: Cleveland 15 — To-ironto 6. Peta: Cleveland 15 — Toronto 12. Šesta: Cleveland 9 — Toronto 15. Sedma: Cleveland 13 — Toronto 15. Tako je dobila od dogovorjenih sedem iger clevelandska e-kipa tri igre, torontska pa štiri, zato ostane odboj kaški pokal še eno leto v Torontu. Vodja torontske ekipe -------o------- tadi vedno med pijanskega semenišča Brez dvo- d • / p. i ,-v-vz-v f. +-o f-r o t rrirJ o 'WY»/c*yi via t ’vw’cir! N« iti bližnil™0 pgledanost,! vsak0 drugo akcijo in pred vsa- ^ o« boiTf, P m ^ *-ugL Povzetjem. Mi- ^ j.0 , koliko uh le. ki ,. . • ____v,__ _ j__ delo moV"’’ ^XdVO aposroi'ihovščine merilo tudi za laike: i ma ima ta zaveda prednost pred 2a to bripaioo,0-^ ° ',lh ',e’ kl slim, da je zadržanje večine du-|vv° deln_k rav° aPOStol- mAriln tudi za laike: 'i*- Kje Hje 99VLdrugih devet?”, ali di °P^avlia Pe'I Vsakdo, ki bo naprošen za dari- tukaj bi lahko rekli:1 ............... Pobegle jetnike so prijeli v -ZDA GARY, Ind. — Štiri kanadske jetnike, ki so pobegnili iz kaznilnice v Winnipegu pretekli četrtek, so prijeli tu po hudem streljanju. Imenovani so se kmalu po begu polastili malega letala in z njim ušli. Preteklo nedeljo so morali pristati na neki farmi nedaleč od tu, ker jim je zmanjkalo gasolina. Farmar jih je vljudno odpeljal v mesto po pomoč, ker ni vedel, s kom ima opravka. V neki gostilni v Gary jih je gostilničar spoznal in poklical policijo. Ta je prišla in obkolila bližnji hotel, kamor so pobegli jetniki ušli, ko so zaslišali policij o. Leishman, ki je iskušen pilot, in Duke sta se predala po bitki s polic j o v hotelu, ki ga je oblegalo 60 policajev. Leclerc in La Forte sta pobegnila do zlatarne en blok proč od hotela, kjer jih je policija obkolila in ju končno prisilila k predaji. L. Ambrožič st.: OBLJUBA eiU mm Po poroki je ostal v službi1 v domačem mlinu in žagi, iha-ti Mica, njegova žena in večkrat naša varuhinja, je pa gospodinjila doma v bajti in hodila tudi okrog v tabrh. V začetku največ k Žirovniku, pozneje pa tudi kam drugam, Matiček, njen mož, je bil zelo velik, Mica pa mala kot grlica. Še danes se mi zdi, kot včasih, da mu je bila komaj do popka. Matiček je zelo rad in veliko pil žganje. Enkrat sem poslušal, ko je mati Mica pravila naši mami, kako je bilo, ko je ubila steklenico žganja, ki ga je mož prinesel domov in shranil v omari. Ona ni vedela, da je žganje v omari, pa jo je precej nagnila, da bi pometla smeti izpod nje. Takrat je steklenica padla in vse žganje je steklo po tleh. Pa je rekla: Včasih je pa le prav, da je dedec pijan. In pravi: Sinoči je prišel tako pijan domov, da se je kar zaletaval ob vsako reč, mimo katere je šel. Jaz sem pa bila zelo srečna. Ko se je zjutraj prebudil, je najprvo rinil v omaro po žganje. Ko je videl, da °b “ odstotkoV? e^ku. šolskega leta, ki je ^Uštven Ucb nekako začetek bil Koslovmija, naj deI, , a zgled 80-letni tovar-ki je bil 51 let *vcavec’ ^ Pa ia:,eVnega šolskega odbo- Qil Samo VSeh teh letih zamu- °z- Sel c rnesečnih sestankov focli n arn.° txst;o se obrestuje 2trVuje , Pehe> kar se da, kar se Je’ karse daruje... "siiog c, Sloveniku ], ^kateri h v .Ustmen. ?Sed° <:dial0g” na^ >a^° ZeG v ab Pismen, razume-4iaUZel0 čudno. , , . „ je steklenica ubita, je začel raz- lo, ima pravico do vseh mforma- g in nad menoj kdo cij, ki se tičejo slovenskega du- ?_ "____m_-,______, _ ____ ... hovniškega zavoda. Vsakdo je svoboden, da da ali da darilo odkloni. In končno: Nihče nima jpravice soditi, kdo je dober in kdo ni dober kristjan zaradi darov in podpore slovenskemu duhovniškemu zavodu. - Por. ve iog Kadar gxe za in i7Semi mog°čimi brez-dialog y. llv°verci, takrat so za ^ treba duŠeni- Kadar bi bilo atii, s „-.Vodlti dialog s katoli- Pa Caki a°Verniki, z lastnimi ovči- PviK ' Pnstanejo nervozni in iioleftlik V vzvišenem tonu: “V '^1.” se. Pa jaz ne bom spu-Nbon n j® vendar polemika Vije_ UsPeano sredstvo demo- Odfeajkaši pokal asSaisi® ¥ TsronSi TORONTO, Ont. — Za odboj-kaški pokal je bilo letos odigranih dogovorjenih sedem iger. 26 junija smo v Torontu igrali tri igre. Toronto je dobil dve igri, Cleveland eno. Rezultati so sledeči: Prva: Toronto 15 — Cleveland 9. Druga: Toronto H — Cleveland 15. Tretja: Toronto 15 — Cleveland 4. Naslednje igre so bile odigrane v Clevelandu 21. avgusta. Reducirano torontsko moštvo (ne- ^ njima prevzeti kateri igralci čakajo na držav-!sem Ijanstvo) je proti pričakovanju je to naredil. Takrat sem pa jaz zrastla in sem mu rekla: Ali ne veš, klada, da si ga sam sinoči, ko si bil pijan kot mavra in si se zaletaval sem in tja. Drugič ga požri le toliko, da boš vedel, kaj delaš, da ne boš sam sebi delal škode, potem pa druge dolžil. Potem je dodala: Veš, bolje se je malo zlagati, kot pa biti tepena. So mi tudi fajmošter enkrat potrdili, da je res tako... Saj se je morda tudi nam kdaj kaj zlagala, ko nam je pripovedovala tako lepe zgodbice. Sem danes kar prepričan, da vsega tega lepega ni mogla doživeti. A takrat smo ji vse sveto verjeli in če bi nam kdo dejal, da laže, bi se nam do smrti zameril. Kar žal nam je bilo, ko smo toliko od-rastli, da nam ni bilo več treba varuhinje. Vedno je moral potem starejši varovati mlajše. In ker sta starejša dva odšla kmalu v šole v Ljubljano, sem moral za ta posel jaz. Pa bil velik bojazljivec, kot sem še sedaj, vedno sem bil v skrbeh, kaj bo, če se starši ne bodo pred nočjo vrnili domov. Strašno me je bilo strah. Pri nas na Dobrovi je bila o veliki noči vstajenska procesija vedno v soboto ob šestih zvečer. Starši in starejša brata so odšli k procesiji, mene so pa pustili doma za varuha pri mlajših dveh bratih in dveh sestrah. Zelo nesrečnega sem se počutil. Navadno je bila že noč, ko so se vrnili od procesije. To sem dobro vedel. Bolj ko je bila zgodaj velika noč, bolj ponoči so se vrnili od procesije. Do farne cerkve je bilo uro hoda, zato tako pozno. Imel sem zajce in jih moral vsak večer nakrmiti. Nič nisem imel točne ure za to, a sem jih vedno nakrmil še pri dnevni svetlobi. To bi moral storiti tudi ta večer, a se nisem upal iz hiše. Vrata sem imel trdno zaklenjena. Ko sem opazoval skozi okno, če bi kje zagledal kakega soseda ali kakega otroka in v tem slučaju bi hitro skočil in natrgal trave, jo zmetal zajcem, pa hitro zopet zbežal nazaj v hišo. Ko tako gledam, pa jo prikreše proti hiši nek zelo razcapan berač, ki se je opiral na zelo debelo palico. Vse je zastalo v meni. Joj kaj bo, če bo začel udarjati po vratih in če jih zbije tako, da bo prišel notri... Kaj bo? Vse tako sem premišljeval, ko se je bližal vratom. On je pa nalahno potrkal na vrata in čakal. Jaz sem mu kar skozi zaprto o-kno (odpreti se ga nisem upal) pripovedoval, da ni nikogar doma. On pa pravi: Fantek, ti pa lažeš; saj si ti doma, pa še druge tudi slišim v hiši. Potem sem mu povedal, da smo sami otroci doma, drugi so pa šli k procesiji. Pa mi pravi: No, kar odpri, saj jaz imam tako rad otroke. Počakal bom pri vas, da se oni vrnejo. Ves sem se tresel in vsi naenkrat smo se spustili v jok. Ko je mož to slišal, je takoj odstopil od vrat in jo mahnil proti sosedu. Mi se nikakor nismo mogli utolažiti, bilo nas je strah in takoj smo prižgali luč v mislih in želji, da se bo hitreje stemnilo in se bodo oni prej vrnili, če bo prižgana luč ... (Dalje sledi) Skoraj polovfeo swfa m zmanjšanje našita oboroženi sil ? NATO WASHINGTON, D.C. — Po podatkih Associated Pressa je vsaj 48 senatorjev za skorajšnji umik dela ameriških oboroženih sil iz Evrope, kjer v okviru NATO čuvajo vzhodno mejo svobodne Evrope. Od 6 ameriških divizij tam bi naj se vrnili domov vsaj dve. Javno se je proti vsakemu bližnjemu umiku ameriških čet iz Evrope izjavilo 17 senatorjev. Ti zahtevajo o vprašanju najprej temeljito razpravo. Vodnik demokratske večine v senatu Mansfield iz Montane je preteklo sredo predložil resolucijo za umaknitev dela ameriških čet iz Evrope in jo hotel spraviti kar na glasovanje pred plenum. Sedaj izgleda, da bo manjšina, ki je odločno proti umiku, izsilila najprej razpravo o resoluciji v senatnem odboru za oborožene sile in v odboru za zunanjo politiko. njimi. V odloku o policijski uri je pa navedenih tudi nekaj izjem, kot na primer za zdravnike, reševalne postaje itd. Odlok je dober, ima pa svojo temno stran. Amerikanci ne bodo mogli z lastnimi očmi opazovati volivnega poteka, zanesti se bodo morali na poročila iz druge roke, ki pa v Vietnamu žal niso zmeraj zanesljiva. Nixon napoveduje še pet let vojne v Vietnamu WASHINGTON, D.C. — Bivši podpredsednik Nixon je v svojem govoru na konvenciji Ameriške'veteranske lige napovedal, da bo vojna v Vietnamu končana najbrže šele v 5 letih. Napovedi ‘seveda ni mogel posebno prepričljivo utemeljiti, utegnil bi pa imeti prav, vsaj kar se napovedi tiče. Vojna bi bila po njegovem končana 1. 1971, to se pravi prav v letu pred predsedniškimi volitvami. Kako lepo bi bilo, ako bi Nixon recimo zmagal leta 1968 pri volitvah za predsednika, potem pa 1. 1971 postavil ponovno svojo kandidaturo za volitve v 1. 1972. Ce bi se pa vojna zavlekla za leto dni, bi mu pa tudi ne škodovalo, samo zmagati bi tnoral, on 1. 1968 pri volitvah, Amerika pa v Vietnamu. Senator Fulbright se boji za mir na Tajskem WASHINGTON, D.C. — Senator Fulbright je povedal časnikarjem, da bo njegov senatni odbor za zunanjo politiko kmalu začel zasliševati strokovnjake o tem, kaj mislijo o politični bodočnosti Tajske. Tam se po nje- CLEVELAND, O. Oslo za Etsoške & ženske HELP WANTED MAN or WOMAN Soldering — full or part time — $1.25 per hour. No age limit. ARGEE MFGR. 6520 Juniata Ave. (off E. 65 St. & St. Clair) (170) Ženske dobijo delo Wanted COOK from 1 P.M. to 8 P.M. also WAITRESS SOHN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 _______________________(x) Assistant bookkeeper High School Graduate, AA Student, Typing, Full Benefits, $70 — 100 a week. OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair A^e. EN 1-5016 — Mr. Louis (x) Skupinsko deta za ženske Lahko delo v elektronski tovarni. Oglasite se na 3311 Perkins Ave. med 10 dop. in 2. pop. (173) stvari, ki ogrožajo mir te male a-zijske dežele. Ker je pa tam že nad 25,000 ameriških vojakov, povrhu pa ima naša dežela še obrambno pogodb s tajsko vlado, nismo daleč od nevarnosti, da se tam zapletemo v vojne o- CLEVELAND, O. Molki dobijo delo STROJNIKI ZA STROŽČASTE STRUŽNICE (Zunanji in notranji brusači) Prva in druga izmena. V naši tovarni se govore različni jeziki: poljsko, češko, madžarsko, nemško, litvansko in špansko. Dobra plača, stalno delo, obrobne koristi. Pridite k nam, da se pogovorimo. ENCORE MFC. 0«. 4310 Carnegie Ave. (Kličite po 6. uri zvečer Mr. Hutnika 884-8757) (172) Wezib'ki faksljsv Iščemo voznike za Euclid, Richmond, Wiilowick. Poln ali delni čas. Slovenski lastnik. VILLAGE CAB 26700 Highland Rd. HI 2-6000 (172) DELAVCE IŠČEMO Več moških in eno žensko za splošno delo v tovarni. Oglasite se osebno. ORBIT PLATING CO. 839 E. 63 St. Cleveland, Ohio. (171) Pomivalec posode dobi delo. Izkušen, $2.00 na uro, na zahodni strani. Mora imeti prevozno sredstvo. Angleščina nepotrebna. Za pojasnila kličite 333-5333. (173) MACHINISTS TKE GLEVELAKD PNEUMATI0 Tool Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - RYDRGTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES V nedeljo bo policijska ura za Amerikance v Vietnamu SAIGON, J. Viet. — Naši državljani v Vietnamu, civilisti in vojaki, so dobili nalog, naj se za 34 ur od sobote na nedeljo ne pokažejo na ulicah. Naj ostanejo doma, da ne bodo s svojo navzočnostjo “motili volitev”. Ta sklep naših oblasti narekuj? previdnost. Zelo verjetno je ! namreč, da bi rdeči terenci za-I čeli delati atentate tudi na naše I rojake, kjerkoli bi se srečali z Delo za žensko Iščemo žensko, da bi skrbela za otroka; hrana, soba in plača. Kličite zvečer KE 1-3911. (171) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio GAP TURRET LATHES EMINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES nem Vietnamu. Tako misli Fulbright. Zasliševanja ne bodo javna. Prva prideta na vrsto Rusk in McNamara. CLEVELAND, O. MALI OGLASI V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski furnez. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 6. uri zvečer. (170) V najem 4 neopremljene sobe v st. clair-ski slovenski naselbini. Upokojenci in odrasli imajo prednost. Vprašajte na 5512 Carry Ave. -(171) Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-bovzett, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414. (x) Iščemo stanovanje Iščemo 4 ali 5 sob v najem v okolici fare sv. Vida. Kličite 431-8108. (170) Naprodaj Rabljen Tappan plinski štedilnik, zelo zmerna cena. Kličite UT 1-3282. (170) Išče soho Moški išče sobo, spodaj, mogoče s hrano, v Euclid ali Collin-wood. John Kern, 22450 Tracy Ave. 732-9585. (170) Naprodaj Vilo, moderno, komfortno, enonadstropno, z lokalom in vrtom, prodam. Oddaljena 25 km. od Ljubljane, ob avtocesti Trst-Ljubljana. Pojasnila: Nada Kristan, Dolenji Logatec, št. 189, Slovenija, Jugoslavija. (170) Naprodaj Dvodružinska lesena na 6717 Edna Ave., bo prodana na javni licitaciji 7. septembra 1966 ob 10:45 dop. v “land sale department” Cuyahoga County Probate Court, Court House, Cleveland, Ohio. ANTHONY NOSAN 881-4526 (26,29,31,2,6 sept) V najem Blizu St. George cerkve, 4 velike, ciste sobe, zgoraj, zmerna najemnina; garaža na razpolago. Kličite 442-3976. (171) V najem Blizu St. George cerkve. 4 velike, čiste sobe, spodaj. Zmerna najemnina; garaža na razpolago. Kličite 442-3976. (171) Naprodaj Skoraj nova dvodružinska duplex hiša blizu E. 260 St., 6-6, $36,900. Čista, dobro ohranjena dvodružinska, 5-7, blizu Lake Shore Blvd. $24,500. Velika zidana Colonial hiša na London Rd., blizu St. Clair Ave., okraj določen za male trgovine. Pripravno za beauty shop, itd. $21,500. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (170) V najem Oddamo 5 sob, na novo doko-rirane, na 5809 Prosser Ave., spodaj. Kličite HI 2-7821. (x) DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (172) V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, garaža po želji, na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4.30 popoldne. (6,9,13,16 sept) PriJafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 Posestvo naprodaj V Genevi, Ohio, 65 akrov zemlje, približno 11 akrov trte, blizu veleceste. Za pojasnila kličite 449-0137. (174) r^^XxXXXXXXTXXXXxXxX^XXXTXXYT ^±!xx!!i!^xx!]cxxxY^±± XXXXXj TRYGVE GULBRANSSEN DEDIŠČINA GOZDA :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx!gx!gxxxy^^^Y Even je previdno zaprl vrata spalnice in se neslišno' v nogavicah splazil skozi temno predsobo v staro izbo. Tam se je po navodilih starega vlegel na klop tesno ob steni in se zavil v medvedjo kožo. Tu bo lahko’ slišal, kadar bo Dag potrkal na steno. Ta je pri vsem tem mislil predvsem le na Adelajdo; ne sme izvedeti, kako slaba mu prede in da nujno potrebuje pomoči. Po vročični noči se je oče Dag na pol prebudil. Vrata so se bila zaprla in nekaj je stalo ob vznožju njegove postelje. Dvignil se je, tako da je lahko videl čez posteljo. Tam je stal mali Dag in strmel vanj, kot bi na nekaj čakal. “Ali je res, da boš umrl, dedek?” je vprašal z napetostjo. Oče Dag je dvignil glavo in malega trdno pogledal. “Kje pa si ujel to?” je vprašal. “V kuhinji... Zakaj pa boš umrl?” “Vse, kar živi, mora umreti.” “Tudi jaz?” “Da, tudi ti.” “Toda do takrat je pač še daleč?” “O da — tako mislijo vsi.” Neko dekle je preplašeno pokukalo skozi vrata in odpeljalo dečka. 11 Prišel je bil zdravnik. Pripravljeni morajo biti na vse. Tudi župnik je bil tu, toda Dag je bil nezavesten in moral se je spet odpeljati, ne da bi z njim govoril; pozneje bo spet prišel. Adelajda je bila prosila Eve-na, naj jo takoj obvesti, kakor hitro bo stari spet pri zavesti, bil pa je že pozen večer, ko je potrkal pri njej. Obhajala jo je smrtna groza, da bi utegnilo biti že vse mimo, in od veselja, da je prišel spet k sebi, so se pobarvala njena lica, ki j estopila CHICAGO, ILL. FEMALE HELP CLEANING WOMAN To work % day 5 day week. Dependable. Steady work! Call Miss Otoo 337-0400 (171) COUPLE WANTED COUPLE To manage a motel with pool and living quarters, bondable. Call 825-5213 P 1 (171) BUSINESS OPPORTUNITY COIN OPERATED laundromat and cleaning plant. Due to illness. Cleaning plant like new. 666-2447 638-5991 f (171) KEAL ESTATE FOR SALE HICKORY HILLS BY OWNER 5 rm. stone & frame. 3 bdrm., IVz baths, gas ht. mod. kit. blt-in range 6 stove, w-w crptg. approx. 1 acre. Nr. everything. 3 impr. adj. lots. Will sell separate. 9000 S. 83rd Ave., GA 3-5177. (170) EDGEBROOK — 5 rm. Expandable brk. bldg. Gas. hut. Full bsmt. 2 car brk. gar. Nr. schls., churches, & transp. By owner. Appt. only. 763-7887 (171) BERWYN BY OWNER Newer, 4 bdrm. home. 1% baths, Gas ht. Nr. schls. & transportation. Lovely residential area. Call for appt. GU 4-7792 v njegovo spalnico. Opazila je, da so bili pripravili izbo za njen obisk — najbrže je zaradi tega toliko časa trajalo. V peči je gorel ogenj, da je pokal les v vratnem okviru. Ob steni so bila zložena bukova polena in tla so bila čisto pometena. Ob postelji je stal stol, ob posteljnem vzga-vju nočna omarica z lučko, vrčem za vodo in kozarcem. Posteljna odeja je bila zravnana in Dag se je naslanjal z glavo in hrbtom na podložene blazine. Srajca na prsih je bila zapeta. Lica so mu žarela v vročici, obraz je bil od bolezni upadel, toda miren. Udrte oči so se zdele temnejše kot sicer, toda bile so jasne in polne zaupanja. “Videl boš, da boš ozdravel, vstal in spet šel na sveži zrak,” je rekla Adelajda kar moči lahkotno, ko je sedla. Oče Dag je naslonil glavo na vrhnjo blazino in se zastrmel mimo nje nekam v daljavo. “Nadihal sem se svežega zraka, ki mi ga je določilo življenje,” ji je odvrnil. Adelajda ni vedela, kaj naj bi odgovorila, in dolgo sta oba molčala. Tedaj je zaškripala postelja, oče Dag je dvignil glavo in rekel s svojim krepkim glasom, ki je lahko' še v najgloblji resnobi imel prizvok šaljivosti: “Moški ne sme umreti na blazinah — moral bi se nenadoma zgruditi sredi življenjskega dela... Nekajkrat je potegnil vase sapo in nadaljeval: “Toda tudi to utegne imeti svoj smisel. Tako si prisiljen razmišljati o vsem dobrerrt, ki ti ga je naklonil Bog, in — o vsem dobrem, ki ga nisi imel časa izvršiti...” Tu si je Adelajda upala previdno pripomniti: “Ti že tako dolgo nisi bil več trdosrčen.” “Človek najde vedno kak izgovor,” je rekel, položil glavo nazaj in zaprl oči. Adelajda je po stisnjenih ustnicah in obrvih spoznala, da se ga je spet lotil napad. Čelo se mu je ovlažilo, rdečica v obrazu je postala temnejša. Dihal je naglo in težko in potem je pričel kašljati. Adelajda je trdno priprla oči, toda čez lica so ji tekle solze. Zdelo se je, kot bi se njegova prša trgala palec za palcem od najglobljih globin pa prav do grla. Najbrže je trpel neznosne muke. Nekoč je vsega konec; v postelji je nastala tišina. Njegova glava je počivala na blazini. Njegova usta so bile na pol odprta, kratko in sunkovito je lovil zrak. Na njegovih ličnih kosteh so ležale temnordeče lise. na čelu se mu je svetil pot in mu na obeh straneh tekel preko senc. Adelajda si je zaželela, da bi vzela robec in mu obrisala čelo. Toda, saj je poklical Evena Steinruda, da bi mu stregel — ni trpel žensk okoli sebe. Mrzli glas očeta Daga jo je prebudil kot iz sna. “Bolezen bo že morala temeljito zagrabiti, če bo hotela uničiti moža, kakršen sem jaz,” je rekel. “Položi raje glavo nazaj in si odpočij,” ga je prosila z glasom, v katerem je bila bolečina. Okorno je skomignil z rameni. “Čas za počitek bo — kmalu prišel. Morda je to zadnji večer, ko se lahko razgovarjava.” Adelajdi je stopil topli, boleči občutek, ki ga imaš pred jokom, prav do nosne korenine; toda vzdržala se je. Zdelo se ji je, da je smrt blizu in je torej tudi jok brez smisla, — da je nekam čisto drugače blizu, kot pa je bila ob materini, babičini ali očetovi smrtni postelji. Čutila je, kako njo samo sredi življenja obdaja smrt, ker je tako do dna poznala očeta Daga, kakor ni poznala nikogar od lastne rodbine, in ker ji je bil vse to, česar ni mogla najti pri svojih naj bližjih. Sredi razmišljanja jo je splašil glas očeta Daga. “Še nekaj me vznemirja in to je — Dag. Ne vem, kaj je z njim. Temu moraš ti priti do dna. V svoji notranjosti je dober, čeprav tiči nekje globoko v njem. In še nekaj: če kdaj ne bo kaj v redu, se pogovori s svojo teto. Ona je pameten človek.” (Dalje prihodnjič) Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! V BLAS S P 0 M I H DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA Thomas Kraich ki je umrl 6. sept. 1964. Ostala sem v bolezni sama, res, v hudem si zapustil nas; bil si nam dobrota sama, zdaj molimo za Te vsak čas. Žalujoči: soproga MARY. OTROCI Z DRUŽINAMI, štiri sestre v Zagrebu, dve v v Parizu s svojimi družinami in ostali sorodniki. Cleveland, O. 6. sepit. 1966. ŠE POLN MLADOSTI — Znani filmski igralec Edward G. Robinson kaže, da v njem še ni ugasnil utrip mladosti. Na sliki ga vidimo v modernem plesu z mlado igralko Raquelo Welch, SEPTEMBER ir n i aspnupi: KOLEDAR društvenih prireditev Večja produkcija CHICAGO, 111. — Delavec na ameriški farmi je leta 1940 pridelal živeža za 11 oseb. Sedaj ga s pomočjo boljših strojev pridela ob krajšem delovnem času za 18 oseb. SEPTEMBER 18. — Združene kulturne skupine nastopijo v SDD na Recher Avenue. 25. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 1. — Jesenska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 2. — Podr. št. 14 SŽZ priredi Card party v SDD na Recher Avenue. Začetek ob treh pop. 23.— Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts. 23. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 29.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi card party v šolski dvorani. Začetek ob 7.30 zvečer. 29. — Osmi maškeradni ples priredi dvor Baraga št. 1317 katoliških Borštnarjev v svetovid-ski dvorani. 29. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma. NOVEMBER 5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 6. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert ob 4 uri pop. v Slovenskem; narodnem domu na St. Clair Ave. 12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester. 13. — Klub slovenskih upokojencev v Newburghu priredi za 4. obletnico obstoja večerjo v SND na E. 80 St. Začetek ob petih. Igral bo Hoyerjev trio. 20. — Pevski zbor Jadran poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 23. — Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 24. — Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave. 27. — Štajerski klub priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu akademijo ob 166-etnici rojstva škofa Antona Martina Slomška. december 4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. 4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja. 31. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih. 31. — Slov. društveni dom priredi SILVESTROVANJE. 1967 JANUAR 14. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”. 21. —Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri. 27., 28. ih 29.—Slovenski športni klub priredi smušarski izlet v Seven Springs, Pa. FEBRUAR 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave. MAREC 11. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. — Sedmi letni kanket Federacije Slovenskih narodnih domov v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. APRIL g, — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani. 22. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue. 14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN. JUNIJ 25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. Mladinci! IMnke! Pomagajte nam v boju proti levkemiji. Pridružite se Mladinskemu maršu v nedeljo, 11. septembra 1966. Za prijave pišite na: ALSAC, Sheraton Cleveland Hotel,; Public Square Cleveland, Ohio 44101 ali kličite 861-0217. Hvala Vam! Patricia Nousak District Chairman za 23. vardo ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair -‘".v«- Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov; __________________ Moj novi naslov: ................... MOJE IME: __________________________ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO ^7} (i’ ); (( J Na j več ji jez na svetu? LAS VEGAS, Nev. — Hoover Dam na reki Colorado je. visok 727 čevljev in 1,180 čevljev dolg' Smatrajo ga za največjega svetu. ^niiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiimiimiiiHiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii11^ K K S ^ J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino; • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 o za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. ; K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. i Premoženje______________________$16,300,000.00 i Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 | Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% 1 Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. [ME .............................................. NASLOV ........................................... MESTO ..................................... DRŽAVA ............................ GODE ... illlllllllllllllllllllllllllimillllM!llll!llllllll!llllllillllllllimiUIIIIIIIIII!!!llllllllll!llimillll!!l!l!llII!iIIIIIIIIIIIIIIIinil!ll!l!lll|111" mi i : NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 6. avgusta 1966 v Gospodu preminula naša ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra Johana Mish rojena ČERNE, por. GRUM Pokojna je bila rojena dne 24. dec. 1891 v vasi Spodnji Kašelj, župnija Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. V Sloveniji žaluje za njo sestra Marija Kos s svojo družino. V Ameriko je prišla leta 1909. Pokopali smo jo dne 9. avgusta 1966. Iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v žup no cerkev sv. Vida, kjer je Rt. Rev. Msgr. Alojzij B. Baznik daroval slovesno pogrebno sv. mašo, od tam pa na pokopališče Kalvarijo, kjer smo jo položili k poslednjemu počitku. Iskreno se zahvalimo prelatu Bazniku za daritev sv. maše, kakor tudi za sveta pogrebna opravila in molitve v pogrebnem zavodu in ob grobu. Našo prisrčno zahvalo naj prejmejo člani in članice društev Sv. Ana št. 4 SDZ in Supreme Forest Woodmen Circle za vse kar so storili v počastitev pokojne. Posebej se jim zahvalimo za skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti v pogrebnem zavodu in za skupno molitev za večno srečo pokojničine duše ob grobu. Našim dobrim sosedom najtoplejša zahvala, da so zbral« sklad za skupni venec in sv. maše. Posebej hvala Josephine Valencie in Albini Pozelnik, ki sta zbirali. Hvala dobrim možem, ki so nosili krsto. Tony Zak in vsi pri Zakrajškovem pogrebnem zavodu so izvrstne uredili vse pogrebne priprave in odlično vodili pogrebni sprevod. Najlepša jim hvala. Zahvaljujemo se najtopleje vsem, ki so pripomogli, da smo po pogrebu mogli nuditi udeležencem okrepčilo. Tudi v tem posebej hvala Josephine Valencie, ki nam je bila v vsestransko pomoč. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so dali za sv. maše, poklo; nili vence in cvetje in dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit, vsem, ki so bili pri pogrebni sv. maši in ki so spremljali pokojno do groba-Razposlali smo zahvalne kartice, kolikor smo imeli naslove. Ce bi pomotoma kdo ne bil dobil naše posebne zahvale, naj, pr0' simo, oprosti. Vse prosimo, da sprejmete tole našo skupn° zahvalo za vso pomoč in dobroto, za vso počastitev pokojne, vse, kar ste storili, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljiv0 lepe. V miru božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih večno srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: JOHN MISH, soprog, hčere; JENNIE KEMPEL, PAULINE GRUM, DOROTHY GASIEWSKI, CHRISTINE RADD, sin EDWARD J. GRUM, zeti: WILLIAM, AL in LEO, 5 vnukov in 5 vnukinj, brat IGNAC ČERNE in ostali sorodniki. Cleveland, 6. septembra 1966.