PRI^LRSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 40 Kr Leto XXI. St. 144 (6122) TRST, sobota 19. junija 1965 PO SKLEPU KONFERENCE COMMONWEALTHA Tanzanija in Kenija nasprotujeta navzočnosti Wilsona v odposlanstvu Rusk je izjavil, da ZDA ne nasprotujejo udeležbi predstavnikov osvobodilne fronte v severnovietnamski delegaciji - Sastri pa podpira njeno neposredno udeležbo na konferenci - Nkrumah poziva Avstralijo, naj umakne svoje čete iz Vietnama wASHINGTON, 18. — Predsednik Johnson je sklical davi sejo svoje vlade, na kateri so razpravljali o zadnjem razvoju položaja v Vietnamu. Po seji vlade je Dean Rusk izjavil, da so odprte razne poti za mirno rešitev. Toda do danes «ni nobenega znaka iz Pekinga in Hanoja, da ti dve prestolnici želita rešitev s pogajanji)). Rusk je nato izjavil, da ZDA ne nasprotujejo navzočnosti predstavnikov južnovietnamske osvobodilne fronte v severno-vietnamski delegaciji, ko bo sklicana konferenca. Dalje je tr-dil, da «za sedaj ni nobenega vidnega pozitivnega napora Moskve za sodelovanje pri mirni rešitvi«. Zatem je Rusk dejal, da niso sprejeli «novih odločitev)) in je izrekel mnenje, da bodo eventualne pobude za rešitev krize sprejeli na konferenci v Alžiru. Na razna vprašanja je odgovoril, da so Združeni narodi vedno pripravljeni nastopiti, «toda Hanoj in Peking ne sprejemata določene vloge OZN v tej zadevi«. Dalje je dejal, da je senator Fulbright v ponedeljek zvečer govoril v svojem osebnem imenu in ne v imenu vlade, ki pa se strin )a z nekaterimi točkami njegovih izjav. Zatem je Rusk izjavil, da je predsednik Johnson z zadovoljstvom sprejel pobudo konference Com monwealtha in se je obvezal sodelovati s komisijo, ki je bila imenovana v Londonu. Medterr. poročajo, da sta Kenija in Tanzanija sporočili, da nasprotujeta udeležbi Velike Britamje v mirovni komisij! Commonwealtha. Uradni predstavnik kenijske delegacije je izjavil, da je njegova vla-da mnenja, da Velika Britanija ne more imeti posredovalne \'loge zaradi podpore, ki jo daje ameriški politiki. . . Predsednik indijske vlade šasi.n je predlagal, naj si komisija Corn-mpnvvealtha zastavi kot prvi smoter sporazum o ustavitvi ognja iri privolitev prizadetih strani v udeležbo južnovietnamske osvobodilne fronte pri mednarodni konferenci o Vietnamu. , . . . , V prihodnjih dneh bodo ministri londonske konference proučili podrobnosti včeraj napovedane pobude Konferenca se bo zaključila v petek, 25. t.m. Po posvetovanjih britanske vlade z ameriško so sedaj v teku nova posvetovanja z neposredno zainteresiranimi vladami. Predsednik Tanzanije Njerere je danes na tiskovni konferenci obrazložil razloge, zaradi katerih nasprotuje Wilsonovemu odposlanstvu. Dejal je, da se vsi strinjajo, da ze-lijo mir, in glede tega mora Com-monwealth sprejeti stališče, ki naj da vtis obema stranema, da^ ima res nekaj novega povedati. Nadaljeval je: «Sklep, da se pošlje odposlanstvo, je v skladu z ameriško ponudbo pogajanj brez P°Sojev. Zdi se mi jasno, da je namen Wil-sonovega odposlanstva P°ft?'vlti tajsko pod obtožbo. Praktično Wil-son podpira ameriško stališče glede Vietnama. Reči hočem, da Com-monwealth ne sme ustvariti vtisa, da podpira Wilsona ali v ZDA v zadevi Vietnama. Tako odposlanstvo je treba skrbno pripraviti in ne v naglici«. Danes popoldne se je vviison sestal s predsednikom Gane ter z ministrskimi predsedniki Nigerije Cejlona, Trinidada in Tobaga m z ministrom za zadeve Commonwe-altha. Gre za osebnosti, ki bi mo rale sestavljati omenjeno odposlan stvo. Ustanovili so posebno komi sijo, ki naj prouči vse podrobnosti. Po popoldanski seji konference je predstavnik izjavil, da je bil Wilson imenovan za voditelja odposlanstva kot predsednik konference Commonvvealtha in ne kot predsednik britanske vlade. Danes so ministri govorili o Južni Afriki in Rodeziji, o jugozahodni Afriki, o portugalskih ozemljih v Afriki in o splošnih zadevah tega kontinenta. O Rodeziji bodo podrobneje govorili prihodnji teden. Na popoldanski seji je predsednik Gane Nkrumah pozval predsednika avstralske vlade, naj umakne avstralske čete iz Vietnama, da Predlogi ZAR ta konferenco v Alžiru KAIRO, 18. — List «Gumhuria» piše, da bo ZAR predložila na afriško-azijski konferenci v Alžiru naslednje točke v razpravo: 1. Sredstva za utrditev miru in za pospešitev razorožitve, 2. Kolonializem, neokolonializem in imperializem v Aziji in Afriki: palestinsko vprašanje. 3. Iskanje rešitve svetovnih problemov na miren način. 4. Gospodarski razvoj nerazvitih dežel in sredstva za povečanje gospodarskega sodelovanja med temi državami. 5. Nujnost okrepitve Združenih narodov. 6. Miroljubno sožitje med raznimi političnimi in gospodarskimi sistemi sveta. 7. Človeške pravice in borba proti rasni diskriminaciji v Južni Rodeziji, Južni Afriki in Palestini. 8. Mednarodno sodelovanje med vsemi državami, majhnimi ali velikimi. «A1 Ahram« piše, da Je ZAR mne. nja, da udeležba nekaterih držav na konferenci ne sme ustvarjati problemov, ker bi to lahko škodilo izidu konference. Kakor je znano, Kitajska odločno nasprotuje udeležbi Sovjetske zvece aa konferenci, češ da ta ni azi.ska država. se ustvarijo ugodni pogoji za odposlanstvo Commonvvealtha. Nkrumah je predlagal dalje, naj pozovejo ameriško vlado na prenehanje letalskih napadov na Severni Vietnam. Danes so o odposlanstvu Commonvvealtha uradno obvestili tudi sovjetsko vlado. V Pekingu je predstavnik kitajske vlade odklonil vsak komentar v zvezi s sklepom konference Commonvvealtha. Ameriški državni departma je sinoči javil, da j( 29 težkih bombnikov «B-25» bombardiralo področje Južnega Vietnama, kjer so domneva’1, dr. se zbirajo čete osvobodilne vojske. Bombniki so odvrgli v džunglo veliko število bomb iz velike višine. Akcija je trajala četrt ure. Davi so odšle na bombardirano področje enote južnovietnamske vojske, da ugotovijo posledice bombardiranja. Toda v ameriških vojaških krogih v Sajgonu dajejo razumeti, da je bombardiranje bilo popolnoma neuspešno. Sajgonske čete so namreč na omenjenem področju našle truplo samo enega vojaka osvobodilne fronte in so se umaknile, «ker niso našle nič zanimivega«. Predstavnik je dejal, da so pred bombardiranjem opazili na tem področju veliko število partizanov in je pripomnil: «Ne vemo pa, če so bili še tam, ko so padale bombe«. Predlogi OAD o Dominikanski republiki WASHINGTON, 18. — Začasna komisija posvetovalnega sveta ministrov organizacije ameriških držav je predložila danes v dominikanski prestolnici obema nasprotnima stranema naslednji predlog za rešitev križe: 1. Splošne volitve čez šest mesecev, toda vsekakor pred potekom devetih mesecev. 2. Pripravil volilnega postopka s pomočjo OAD. 3. Splošna amnestija, vzpostavitev miru in prepoved politične dejavnosti oboroženim silam. 4- Nagla sestava začasne vlade, ki naj pazi na spoštovanje zakona, reda in človeških pravic. 5. Države OAD naj takoj priznajo začasno vlado, čemur bi sledilo pošiljanje tehnične in gospodarske pomoči. 6- Podlaga za začasno vlado bo "ustavni akt», ki ga bodo navdihovali «pristojni ukrepi« iz leta 1963, ki se v bistvu skladajo z ustavo iz ga mandata. Po kratki prekinitvi seje je U Tant sporočil, da je stalno v stiku s svojim predstavnikom v Dominikanski republiki ter da je razdelil podrobne mape mesta članom odposlanstva OZN na otoku. Zatem je ameriški delegat prebral predloge, ki jih je danes pripravil posebni odbor OAD za rešitev spora. Na koncu je predsednik Varnostnega sveta, holandski predstavnik De Beus, pozval na spoštovanje premirja, na kar je francoski predstavnik ponovno zahteval prekinitev seje, ker se člani ne strinjajo glede načina ocenjevanja dominikanskega problema. Seja je bila nato odložena na ponedeljek. RAZPRAVA NA LJUBLJANSKEM SEMINARJU OZN ZAKLJUČENA Zaključki o pravici manjšin do lastnih običajev in karakteristik V ponedeljek bodo seminaristi odobrili zaključni dokument (Od našega poročevalca) LJUBLJANA, 18. — Ljubljanski seminar OZN o človeških pravicah v vefenarodnostnih skupnostih je danes popoldne zaključil diskusijo tudi o drugi točki dnevnega reda in delegati iz 20 držav bodo odšli jutri na izlet na Gorenjsko, v ponedeljek pa bo razprava o dolgem zaključnem dokumentu, ki ga bodo nato odobrili. Pred odhodom iz Jugoslavije bodo seminaristi obiskali še Novi Sad in se seznanili z življenjem ma- džarske manjšine. Že sedaj pa se lahko teče, da je ta prvi seminar o manjšinskih vprašanjih uspel, kar je povedal ob zaključku današnje seje tudi britanski delegat lord Stonham, ko je dejal, da je bil sestanek uspešnejši, kot je pričakoval. Glede obeh podtočk drugega dela dnevnega reda so seminaristi pokazali veliko mero soglasnosti. Najprej je predstavnik Venezuele prof. Castillo podal zaključke razprave o ((Pravicah manjšine do samostojnega razvijanja lastnih tradicij in karakteristik« ter odgovoril na štiri vprašanja, o katerih smo poročali včeraj. 1. Večina se strinja, da se običaji in karakteristike lahko razvijajo samo znotraj gospodarske skup- nosti, v kateri živijo manjšine. Potrebna je pa izobrazba. Poudariti je treba, da v Jugoslaviji stiki na meji ugodno vplivajo na razvoj manjšin. 2. Večina je dala pozitiven odgovor na vprašanje, ali so v te običaje vključene tudi tiste manjšine, ki so povezane tudi s socialnim gospodarskim ustrojem. 3. Večina je odgovorila, da so spodbude. potrebne s poudarkom, da so nekatere države v ta namen ustanovile že posebna ministrstva za kulturo (Gana, Mali, Malezija). 4. Največje število delegatov je odgovorilo, da v tem pogledu ne sme biti razlike med avtohtonimi in emigrantskimi manjšinami. Nekateri delegati (Anglija, Izrael, Indija in Italija) so jasno povedali, da talca pravica ne obstaja in ne more obstajati, ker gre za pravico leta 1962. 7. šest mesecev potem, ko bo vlada prevzela oblast, naj se .skliče ustavodajna skupščina. 8. Komisija upa, da bodo obe strani in vse dominikansko ljudstvo podprli injen načrt. Varnostni svet OZN je danes nadaljeval razpravo o Dominikanski republiki. Sovjetski predstavnik Fedorenko je ponovil predlog, naj se svet sestane v Dominikanski republiki. Ponovil je ostro obsodbo ameriške politike in vojaške intervencije. Jordanski predstavnik je podpri predlog za posebno sejo Varnostnega sveta v Dominikanski republiki in prav tako je podprl zahtevo, naj se razširi mandat U Tantovega predstavnika. Tudi predstavnik Malezije se je izrekel 'za razširitev te- ■..im....................................................................iiiiiiiiiiniiiiiiinuimiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiminitHi*i>»n»nnira BRITANSKO OBVESTILO O SKLEPU COMMONWEALTHA Proučevanje novega zakona o javni varnosti Živahna diskusija na seji vodstva PSI Levica zahteva izstop iz vlade levega centra ter odklanja socialistično združitev na socialdemokratski podlagi - V torek nova seja RIM, 18. — Predsednik vlade Moro je predsedoval v palači Chigi sestanku, katerega so se udeležili še podpredsednik vlade Nenni ter ministri Piccioni, Preti, Taviani in Reale. Po sestanku je notranji minister Taviani izjavil: ((Zaključili smo proučevanje novega zakona o javni varnosti. Sedaj bodo še sestanki tehnikov in nato bo zadevni načrt predložen v proučitev ministrskemu svetu. Zunanji minister Fanfani je--------------- sprejel britanskega poslanika. Ta ga je po nalogu predsednika britanske vlade Wilsona obvestil o sklepu ministrskih pred. sednikov Commomvealtha v zvezi z Vietnamom. Predsednik vlade Moro je danes odprl dvanajsto mednarodno razstavo jedrske elektronike v kongresni palači EUR. Razstava bo oaprta do 29. t. m. Na njej sodeluje približno 2000 industrij in nad 50 industrijskih delegacij, ki razpolagajo s 16.000 kvadratnimi metri pokritega prostora in 25.000 kvadratnimi metri na prostem. Minister za turizem in predstave Corona je predsedoval davi plenarni seji centralnega sveta za turizem, ki ga sestavlja 60 članov. Ob tej priložnosti je podal poročilo o turizmu v Italiji in ga primerjal s turizmom v ostalih državah ter poudaril ugoden razvoj italijanskega turizma. Pozneje je ministra Corono s člani omenjenega sveta sprejel predsednik republike. Minister je predsedniku obrazložil razvoj turizma in poudaril njegovo važnost za bogatitev kulturnega bogastva narodov in za razvoj gospodarskih odnosov. Predsednik republike je pohvalil delo centralnega sveta in je med drugim dejal, da je treba na množični turizem, ki se da primerjati pravemu preseljevanju narodov, gledati ne samo s trgovskega vidika, temveč tudi kot na orodje neposrednih stikov, razumevanja, simpatije in prijateljstva med narodi. Danes je bilo v Rimu zasedanje vodstva PSI pod predsedstvom tajnika De Martina. Razpravljali so o volilnih rezultatih in o splošnem političnem položaju. Jutranja seja (#«e je končala nekaj pred 14. uro in se je nadaljevala popoldne. Na jutranji seji je De Martino podal poročilo in sledila je debata, katere so se udeležili Lombardi, Bal-zamo, sen. Vittorelli in poslanec Santi. ............................................... PREDSEDNIK SFRJ NA OBISKI! V SOVJETSKI ZVEZI Prisrčen sprejem maršalu Titu ob njegovem prihodu v Moskvo Tito in Kosigin sta poudarila dobre odnose med obema državama in enakost pogledov na najvažnejša vprašanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Moskva je danes prisrčno in toplo pozdravila predsednika Jugoslavije maršala Tita, ki je v spremstvu soproge, Djure Pucarja, Koče Popoviča, Milentije Popoviča, Miroslava Krleže in drugih visokih jugoslovanskih osebnosti prispel na večdnevni uraden obisk v Sovjetsko zvezo. Na slovesno okrašenem moskovskem letališču v Vnukovu, kjer so predsedniku Jugoslavije izkazali najvišje časti, so maršala Tita pozdravili in mu zaželeli do- brodošlico prvi tajnik CK KP SZ Brežnjev s soprogo, predsednik ministrskega sveta Kosi gin s soprogo, predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Mi-kojan, zunanji minister Gromi-ko, obrambni minister maršal MaJinovski ter številni drugi državni, politični in vojaški voditelji Sovjetske zveze, člani diplomatskega zbora in skupina Moskovčanov, ki je predsednika Tita pozdravila s ploskanjem in s sovjetskimi in jugoslovanskimi zastavami. V imenu prezidija vrhovnega so vjeta Sovjetske zveze in sovjetske vlade in CK SZ je predsednika Ti-ta pozdravil Anastas Mikojan, ki je v svojem govoru poudaril tradi cionalno prijateljstvo narodov obeh držav, ki se je prekalilo v skupni borbi proti hitlerjevski Nemčiji. Danes vežejo narode obeh držav skupni smotri borbe za mir, socializem in komunizem, medsebojni odnosi, ki temeljijo na enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu, ki se uspešno razvijajo. Maršal Tito je sporočil pozdrave narodov Jugoslavije prebivalcem Moskve in narodom Sovjetske zveze in ugotovil, da je položaj na svetu danes zelo zaskrbljujoč ter da so potrebna nova prizadevanja, da bi se ohranil mir. «2elimo izkoristiti naš obisk za izmenjavo misli z voditelji sovjetske vlade tako o mednarodnih vprašanjih kakor tudi o sodelovanju med Sov- je zaključil Tito, da bo ta naš o-bisk velikega pomena za nadaljnjo krepitev prijateljstva in sodelovanja med našima dvema državama in koristen za krepitev miru in enotnosti mednarodnega delavskega gibanja nn za vse napredne ljudi, ki se borijo za mir.» Na vsej poti od letališča do kremeljskega dvorca je množica Moskovčanov toplo pozdravljala predsednika Tita in ostale člane jugoslovanske delegacije. Vse ulice, po katerih je šel slavnostni sprevod, so bile okrašene z jugoslovanskimi in sovjetskimi zastavami in s številnimi transparenti in napisi v ruščini in srbohrvaščini. V izjavi sovjetski agenciji TASS je predsednik Tito pri odhodu iz Beograda poudaril, da so odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zve zo dobri, in je izrazil zadovoljstvo, da se sodelovanje na političnem, gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju uspešno razvija. Tito je izrazil prepričanje, da so na vseh področjih ugodne perspektive za nadaljnjo krepitev odnosov, ki temeljijo na prijateljstvu obeh narodov, ki se je skovalo v borbi proti fašizmu in na privrženost narodov obeh držav stvari socializma in borbi za ohranitev miru na svetu. Tito je poudaril, da je Jugoslavija pripravljena storiti vse, kar bi moglo prispevati k še večjemu razvoju medsebojnih od nosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Po prihodu v Moskvo je Tito o-pravil ločene obiske Kosiginu, Brežnjevu in Mikojanu. Nocoj_ je jetske zveze priredil sprejem v čast predsedniku jugoslovanske re publike. Med sprejemom sta Kosi-gin in Tito izmenjala zdravici. V zdravicah sta ugotovila ugoden razvoj odnosov med obema državama, tradicionalno prijateljstvo med narodi obeh držav, ki se je utrdilo v skupni borbi proti fašizmu. Kosigin in Tito sta ugotovila enakost pogledov držav na najvažnejša mednarodna vprašanja, posebno o potrebi borbe za ohranitev miru in enakopravnega sodelovanja. Izrekla sta vso podporo vietnamskemu ljudstvu in ostalim narodom, ki se borijo za svobodo in neodvisen somostojen razvoj. Kosigin je ugotovil, da ZDA vodijo danes politiko, za katero se je zavzemal Goldvvater, in ki jo je ameriško ljudstvo zavrglo. ZDA izvajajo politiko, ki je usmerjena proti socialističnim državam, proti državam, ki so se osvobodile kolonizacije, proti revolucionarnemu gibanju na svetu. Kosigin je v svoji zdravici ugotovil, da prijateljstvo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ni prehodnega značaja temveč trajnega, ker izhaja iz bistva politike obeh držav. Tito je s svoje strani posebno poudaril potrebo sodelovanja Jugo slavije in Sovjetske zveze in ostalih socialističnih držav in miro. ljubnih sil na svetu v splošnih naporih za ohranitev miru in zagotovitev doslednega univerzalnega izvajanja načela miroljubnega so žitja. ((Odločno se moramo upreti vedno močneje izraženim manifestacijam politike sile, v dosedanjem položaju, ko je svet izpostav ljen nevarnosti, ki resno ogroža svetovni mir.« Tito je poudaril po trebo, da se čimprej normalizira delo generalne skupščine OZN in omogoči normalno delovanje svetovne organizacije, ker je to najboljša pot za rešitev obstoječih mednarodnih vprašanj. kor tudi o sodelovanju med sov- tsreznjevu m miKujanu. i jetsku zvezo in Jugoslavijo. Sodim, I prezidiju vrhovnega sovjeta De Martino Je analiziral rezultate nedeljskih volitev in dejal, da so bili rezultati v občinah, ki štejejo nad 5.000 prebivalcev, na splošno neugodni za PSI. Kar se tiče Sardinije, je de Martino dejal, da jc PSI znova pridobil večino svojega predstavništva v deželnem sve-;u, medtem ko je PSIUP doživel popoln neuspeh. Predstavnik leve struje Lombardi je izjavil, da se lahko volilno izgubo sprejme kot začetno in znova pridobljivo ceno političnega pre-okreta, toda po njegovem mnenju PSI že najmanj eno leto nenehno plačuje na volitvah politiko, ki ni-njegova. Dodal je, da bo moral; kongres stranke odločati o eni od dveh političnih linij stranke in ne bo smel razbiti odločitve na poedi-ne probleme. Glede združitve s PSDI je Lombardi izjavil, da je treba dati jasen odgovor, «ki naj ustavi propagando, ki je toliko bolj nevarna, ker kolikor pri njej sodelujejo tudi kvalificirani voditelji stranke. Potrebno je jasno reči, da PSI od; klanja možnost vstopa v tako imenovano socialistično internacionalo, ki ni niti socialistična niti medna1 rodna. Na koncu je Lombardi poudaril da se bo PSI samo s ponovnin zavzemom neodvisnega svobodneg: stališča do vlade in z odklonitvijo združitve s socialdemokrati in to1 rej z odklonitvijo razkola v sindikatu, postavil na edino stališče, s katerega bo lahko z odgovornost} jo sodeloval pri sedaj že odprtem problemu enotne politike levice in preprečil, da se ta izčrpa ali da se strumentalizira. avtonomne pobude socialistov. Toda nevarna utvara je misliti, da bi se to moglo zgoditi v notranjosti vladne koalicije. «Vsakikrat ko smo postavili problem naprednejšega levega centra, smo dejansko napravili korak nazaj«, je, dodal Santi. Pripomnil je. da z nadaljevanjem take politike se bo PSI razkrofil v socialdemokratsko združitev z vsemi logičnimi posledicami tudi na sindikalnem področju. «Treba je odkrito reči ne. združitvi s PSDI, ki ni socialistična stranka, temveč radikalna demokratična stranka starega tipa«. Zatem je Santi dejal, da se kažejo za celotno delavsko gibanje težavni trenutki, in zato ni moč misliti na nadaljnjo ošibitev levice na splošno. Na popoldanski seji, katere sc je udeležil tudi podpredsednik vlade Nenni, so govorili poleg Nenni-ja še sen. Tolioy, poslanec Berol-di, senatorka Carettoni ter Verzelih Veronesi in drugi. Tolloy je poudaril, da PSI ne more biti zadovoljen z izidom volitev, ki potrjujejo njegovo ošibitev in to pomeni tudi ošibitev levega centra. Verzelih je izjavil, da iz negativnega rezultata volitev izhajajo po njegovem mnenju nekatere posledice, in sicer: druga Morova vlada nima nič vec kaj reči deželi; nasprotja v koaliciji levega centra so razveljavila tistih malo pozitivnih elementov programskega sporazuma. Zato mora PSI zapustiti vlado in mora odkloniti socialistično združitev na socialdemokratski podlagi. Senatorka Carettoni je ugotovila, da najhujša stvar pri zadnjih volitvah je, da se kaže stalna težnja zmanjšanja volilne teže PSI. To pa zaradi tega, ker sedanja politika vlade ni več udarna in na prednjih pozicijah, in zato imajo uspeh zmerne sile v koaliciji. Zato je potrebna temeljita proučitev, ki naj najde izhod v krizi levega centra. Zasedanje se je zaključilo nekaj pred polnočjo in je bilo odloženo na torek. Predstavnik levice Balzamo je izjavil, da so volilni rezultati negativni in da dogodki v zadnjih mesecih ter volilni rezultati vodijo do ene osrednje točke «Prekini(i . izkus levega centra«. Po njegovem mnenju ni nobenega opravičila ki bi sililo PSI da ostane y vladi in tudi ne dolžnost do lojalnosti ker «nas Krščanska dem kra,cija samo ponižuje in izsiljuje,« Dodal je da PSI ne more ostati v vladi «ki je paralizirana tak-glede reform in sploh ne obsta, z mednarodnega vidika«. Politika te vlade pa povzroča ((politično ničenje naše stranke in konservativno krepitev Krščanske demokracije«. Pozval je tajništvo naj začne temeljito spremembo socialistične politike. Samo če PSI preide v opozicijo, bo mogoč enb-ten kongres. Senator Vittorelli je izjavil, da volilni rezultati niso tako nezadb-voljivi za PSI, vendar pa povzročajo zaskrbljenost «zaradi stalnega spodjedanja«. Zato mora prihodnji kongres stranke napraviti političen preokret. Stranka bo morala izvajati vse posledice, potem ko bodo KD, PSDI in PRI prevzele odgovornost, »da sprejmejo ali zavrnejo izbire, ki so potrebne«. Santi pa je izjavh, da volilni rezultati potrjujejo nazadovanje vpliva PSI in jih je treba staviti v zvezo z vladno politiko, za katero je stranka soodgovorna. Santi je nato dejal, da je ((zdravljenje z levim centrom ošibilo stranko, namesto, da bi jo okrepilo. V tem primeru je en sam pripomoček: prekiniti zdravljenje, ki se je pokazalo, da je zgrešeno kljub našim dobrim namenom«. Poudaril Je tu-dl, da val Outijo potrebo obnovitve vsakega posameznika. Nekateri delegati pa so govorili o nevarnosti ((dezintegracije« zaradi prevelike avtonomije manjšin. Za zadnjo točko — ((Pravica manjšin do enakopravnega obravnavanja gospodarskih področij v državi« — je bil poročevalec vodja sovjetske delegacije Rasulov, ki je diskutantom postavil deset vprašanj: 1. Kako odstraniti gospodarsko 'zaostalost v območjih, naseljenih s posameznimi narodnostmi; kateri so praktični načini in sredstva za reševanje tega vprašanja? 2. Kakšna je vloga vlad glede avtonomnega razvoja teh območij? 3. Kateri ukrepi so potrebni, da bi zagotovili pravico manjšinam, da samostojno razpolagajo s svojimi proizvodnimi bogastvi? 4 Katere so tiste socialne radikalne reforme, ki omogočajo gospodarski razvoj teh pokrajin? 5 Ali naj države krepijo državni gospodarski sektor, da bi zajamčile hiter razvoj pokrajin, ki jih naseljujejo posamezne narodnosti? 6. Ali naj bo gospodarski razvoj teh pokrajin izveden z ukrepi planske aktivnosti? 7. Kakšna je vloga oblikovanja poklicnih kadrov in njihove vzgo je v delavskem razredu za splošni razvoj teh pokrajin? 8 Ali naj splošni program za razvoj države upošteva potrebe eko nemškega razvoja tistih nezadostno razvitih pokrajin, ki jih naseljujejo manjšine? 9. Na kakšen način naj bi razvitejše pokrajine povečale svojo pomoč nezadostno razvitim pokrajinam? 10. Kakšna je vloga mednarod nega gospodarskega sodelovanja, ki sloni na enakopravnosti in na medsebojni koristi v splošnem razvoju tistih pokrajin, ki so naseljene z več narodi? Rasulov je tudi na kratko obrazložil položaj v Sovjetski zvezi in poudaril tri načela: 1. nedopustna je vsakršna diskriminacija; 2. materialna pomoč mora biti enaka za vse in 3. nujnost gospodarskih ukrepov za razvoj zaostalih področij, da bi se povzpela na raven razvitih dežel. Sledila je razprava, med katero so delegati Indije, Gane, in Malija takoj poudarili, da se v njihovih državah ne more sploh govoriti o ^zaostalih področjih«, ker so njihove države v celoti ne razvite. Naravnost dramatične pa so bile besede, ki jih je ob za ključku svojega govora izrekel beograjski veleposlanik Malija Alidu Ture: «Svet je razdeljen na boga te in siromašne. Bogati pa se bo gatijo dalje, siromašni pa ostajajo ubogi tudi danes. Gre za vprašanje morale: siromašni imajo surovine, ki jih prodajajo po cenah, katere diktirajo bogati ter predelane drago prodajajo siromašnim. Zato je treba cene revidirati. To je najboljša pot, da se siromašne države izkopljejo iz siromaštva. V nasprotnem primeru se bomo morali vprašati: do kdaj bomo lahko še govorili o svetovnem miru.» Med ostalimi delegati, ki so posegi' v diskusijo, pa je bila tudi dr Milica Sentič, znanstvena so-tiudnica Inštituta za sociologijo v Beogradu, ki je govorila o enakopravnosti žena v Jugoslaviji. Miro Teržan, tajnik komisije za zveze med narodi, pri CK ZKJ pa je takole odgovoril na deset postavljenih vprašanj: 1. Likvidacija ekonomske zaostalosti nerazvitih področij predstavlja zelo zapleteno vprašanje. Konkretne poti so lahkp različne in so odvisne med drugim tudi od ravni splošnega razvoja države in od oblike njene družbene ureditve. Toda rešitve ne smejo biti izključno ekonomske. Pomoč razvitih morajo sestavljati tudi tehnične in znanstvene izkušnje, formiranje kadrov in napredek organizacije ter tehnologije. 2 Vlada mora vsekakor imeti prvorazredno vlogo pri analizi potreb in določanju oblik pomoči, ka- kor tudi pri usmeritvi sil in sredstev; vsekakor pa ob spodbujanju lastnih sil in spoštovanju specifičnosti takih področij. 3 Kakor sem že dejal pod točko 2, je treba lokalnim nacionalnim silam in inštitucijam omogočiti, da bi postale čimprej same nosilci tega razvoja, ker se bodo na ta način usposobile, da bodo avtonomno razpolagale z lastnimi materialnimi silami. 4. Socialne reforme se istočasno pojavljajo kot sestavni del gospo, darskega razvoja in kot njegov* posledica. Zaradi tega jih je treba nenehno upoštevati. Te reforme morajo biti tudi vsestranske in morajo zajemati strokovno, ekonomsko in drugo izobrazbo prebivalstva, da bi se lahko kvalificirano vključile v gospodarski razvoj. 5. Do sedaj se je pokazalo v vseh sistemih, da država mora sodelovati v akumulaciji in pri dodeljevanju potrebnih gospodarskih sredstev. Toda stopnja sodelovanja državnega sektorja se lahko razlikuje in je odvisna od samega družbenega sistema, splošnih materialnih možnosti in obsega potrebnih sredstev ter sil za ta področja. Obstoj gospodarskega državnega sektorja in sektorja, ki ga dižava kontrolira, se je pokazalo v večini sistemov kot zelo učinkovito sredstvo za hitrejši razvoj nezadostno razvitih področij. 6 To vprašanje je ozko povezane z vprašanjem pod številko 5. Razvoj takih področij mora biti v vsakem primeru načrtno usmer-jevan. Seveda zaradi maksimalnega in najbolj racionalnega izkoriščanja in koordinacije vseh sredstev in vseh sil toda načini planiranja so lahko odvisni od elementov. ki so navedeni v odgovoru pod štev. 5. 7. Spričo dejstva, da vlaganja v taka področja pripeljejo do kvalitativnih sprememb v ustroju gospodarstva z razvojem povsem novih gospodarskih panog in podjetij, pa tudi vrste spremljevalnih ■ javnih služb in ustanov, je zelo važna pravočasna sistematična poklicna izobrazba. 8. Program splošnega razvoja vse države mora vsekakor upoštevati tudi specifični razvoj teh področij. 9. Mednarodna pomoč mora biti zelo različna. Izvaja se s sredstvi, ki so določena v posameznih proračunih, ali pa s kreditiranjem investicij. Toda mora pa se ta pomoč vršiti tudi v otjliki tehnične pomoči, z izobrazbo kadrov, dalje s kooperacijo sorodnih podjetij in panog, da bi lahko do.segli čim ugodnejši razvoj in imeli skupne gospodarske koristi. 10. Vloga mednarodnega gospodarskega sodelovanja je vsekakor zelo važna in koristi tudi bolj razvitim državam. To sodelovanje se mora gibati po smernicah, ki jih je določila konferenca o gospodarskem razvoju nerazvitih držav in narodov, ki je bila v okviru OZN v Ženevi. Najvažnejše pri tem pa je, da mora biti to sodelovanje na podlagi popolne politične enakopravnosti m brez kakršnih koli političnih pogojev. V razpravi so sodelovali tudi: britanski delegat lord Stonham, avstrijska delegatka dr. Kristina Villgrattner ter delegati Japonske. CFSR in Izraela. Nato je Rasulov podal zaključke, v katerih je poudaril, da so se seminaristi skoraj v celoti strinjali glede pozitivnih odgovorov na vseh 10 postavljenih vprašanj, ter je pri tem še posebej opozoril na pravilnost podrobnih odgovorov jugoslovanskega delegata. S. R. Belgijska kriza BRUSELJ, 18. —, Belgijski kralj je pooblastil bivšega krščanskosocialnega ministra Pierra Harme-la, naj sestavi novo vlado. Vladna kriza, ki je sledila volitvam 23. maja, traja že 27 dni. Harmel je zaprosil 24 ur časa, da se odloči, ali bo sprejel ponudbo ali ne. ..milili,....iiiiiiiimiii...milili.I............ Borba proti podivjani vodi C S;SMŠH....... L Prebivalci številnih področij ob Donavi so noč in dan na delu ter utrjujejo nasipe, da bi zadržali divja silo vode. Poročilo je na 2. strani De GauIlova strategija Francoski predsednik je ljubitelj ultimativnih datumov. Do tega in tega dne se mora to in to zgoditi, sicer ... Tako je izsilil pre. u ranjeni sklep o enotnih žitnih cenah v Evropski gospodarski skup. n osti in tako je nameraval do 30. junija doseči sporazum o prvih konkretnih ukrepih za enotno kmetijsko politiko v okviru zahodnoevropske šestorice. Toda de Gaulle ja preveč izkušen in realističen politik, da bi vztrajal, ko je to nesmiselno ; zanj je umik samo sestavni del strategije zmagovanja. Na bruseljskem sestanku zunanjih nr/iistrov EGS se je iranco-ski zunanji minister Couve de Mur-ville znašel v popolni izolaciji. Takoj je bilo Jasno, da ne bo mogel izpolniti svoje naloge .izsiliti namreč, da bi 30. junija ustanovili o-kvir za finančni sklad, ki bi poravnal »stroške« pospešene kmetij, ske integracije, izplačeval torej od-škodnino zahodnonemškim kmetom, ki bi zaradi vdora cenenega francoskega blaga morali prodajati svoje pridelke po nižjih cenah ali zapuščati svoje domačije. Ker je osnovna argumentacija Pariza v tem, da je zahodnonemška industrija glavni dobitnik v dosedanjem integracijskem procesu EGS in da je prav skupno tržišče povzročilo silni vzpon zahodnemškega gospodarstva, je torej razumljivo, da Francija zahteva največji delež za skupno kmetijsko blagajno prav od Bonna. Gre za milijarde mark. Za milijarde mark, ki jih ne predvideva nobena proračunska rezerva, ki bi pomenile financiranje še večje odvisnosti zahodnonemškega potrošnika od francoskih kmetijskih producentov in ki bi povzročile zahodnonemški vladi še več težav pri odnosih z nečlanicami EGS, na primer s sosedno Dansko, ki izvaža v ZR Nemčijo predvsem kmetijske pridelke. Zato je Ludvig Erhard svojemu gostu de Gaul-lu pred nekaj dnevi jasno povedal, da v tem trenutku in v sedanjih pogojih ni niti misliti na vsestran sko ugoditev francoskim željam, četudi temeljijo na rimskih sporazumih. Njegov zunanji minister C u-hard Schrdder je v Bruslju na stopil seveda z enakim stališčem in predlagal nekak kompromis, ki pa je zgolj v tem, da bi dokončno re žrtev odložili. v Razen gospodarskih pa ima za deva okrog ultimativnega datuma t’’dl svoj politični vidik in tu so se Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg znašle na strani Bonna. Dokončni sporazum o kmetijski integraciji bi pomenil namreč c-rromen in odločilen korak k po-1 'čni integraciji Evrope, kakor si jo zamKlia de Gaulle. Praktično bi b la s tem odstranjena zadnja o-v -a. V~a prizadevanja, da bi EGS r-zurili in ji priključili vsaj Veliko Britanijo, bi bila s tem tako r koč enkrat za vselej onemogočena. To pa bi bilo v nasprotju z i“ tene Marni Italije in Beneluxa in v sedanji stopnji odnosov med Pa-r rom in Bonnom tudi ZR Nemčije »Evropa» bi se zabubila, zuna-n e politični delokrog petih zahodni dr av bi omejevale koncepcije in evropska ideja v strasbourškem s oislu bi bila dokončno pokopana. Zato so vse zahodnoevropske države, razen Francije seveda, v zadri cm obdobju posvetile nenavadno veliko pozornost strasbourškemu e- ropskrmu parlamentu in predlagale, naj bi nadzorstvo na finan-c vanjem '«zelene Evrope«, torej skupnega kmetijskega tržišča, prevzel ta zametek «evropske skupščine«. Namen je tako jasen, da bolj ne bi mogel biti: če bo de Gaulle vztrajal pri svojih zahtevah in svojih načrtih, potem bo prevzel inciativo antifrancoski »evropski parlament« in proces evropske integraci je speljal v anglo - ameriške, «atlantske» vode. De Gaulle se je umaknil in njegov zunanji minister je v Bruslju nastopil «pomirljivo». Dolgoročni politični cilji so navsezanje važnejši kot enotne cene za žitarice, slad- korno peso In goveje meso. Toda kriza je samo odložena. Konflikt je ostal. SLAVKO FRAS iz «Dela» Nacisti na delu BAMBERG, 18. — 2e v tretjič je prišlo v teku enega tedna v tem malem bavarskem mestecu do nacističnih podvigov. Preteklo nedeljo so neznanci napisali nacistična gesla na tabli sinagoge, a v torek zvečer na nagrobnih spomenikih židovskega pokopališča, kjer so tudi porušili kakih 20 nagrobnih kamnov. Davi pa so meščani opazili velik protižidovski napis na podstavku spomenika, ki so ga že v preteklem stoletju postavili zaslužnemu zdravniku dr. Johanu Lukasu Schonleinu. Ta ni bil sicer Jud, toda nacistični kriminalci so baje izbrali prav njegov spomenik, ker stoji na zelo prometni ulici. Kamen spotike princesina zaroka HAAG, 18. — Napovedana zaroka holandske princese Beatriks z za-padnim nemškim diplomatom Klausom von Ambsbergom predstavlja še vedno kamen spotike za holandsko javnost in celo za vlado. Danes se Je sestala vlada na svoji tedenski seji ter obravnavala poročilo o bodočem možu prestolo-naslednice. Kot se navadno dogaja, ne bodo tem trenutku objavili nobenega sporočila. Sele pojutrišnjem ali pa v torek, se bo vladna delegacija sestala s predstavniki raznih strank ter ugotovila, če obstajajo določeno 'možnosti, da parlament odobri zaroko. Holandci, kot smo že poročali, so namreč zelo nezadovoljni, da bi se Beatriks poročila z nekim Nemcem (ki je bil med drugim pripadnik nemške vojske med zadnjo svetovno vojno) ker ne morejo pozabiti strahovitosti in trpljenja iz časov nacistične okupacije. Ce pa bodo predstavniki strank odobrili zaroko, potem bo kraljica-Julijana izdala ustrezno poročilo, ne da bi počakala na normalno o-dobrltev s strani parlamenta. V Gregorčičevi dvorani: Zaključek tretje sezone Slovenskega kluba v Trstu ...........""""""""O..I"'",,I"",,|"I""I"""I,„,"„","„II,'III,IIIIIII Koristna teža znaša skoraj 10 ton ■ McDivitt, White, Gagarin, Komorov, Fooktistov in Yogorov v Parizu CAPE KENNEDY, 18. — štiri sekunde po 15. url so danes izstrelili iz oporišča raketo «Titan 3-C». Po 20 minutah je silni stroj, ki je ob vzletu tehtal okoli 700 ton, potisnil v krožni tir okoli zemlje 9,525 kg svinca. V trenutku, ko je »koristna teža« začela svoj krožni tir, Je bila še vedno povezana s tretjim stadijem rakete, čigar teža Je le malo manjša. Titan 3-C je veččlenska raketa, ki razvije nekaj čez 1 milijon kg odbojne sile. Gre za navaden »Titanu, ki pa nosi ob straneh še dve pomožni raketi ki delujeta s su him gorivom. Dobre pol ure po vzletu je poveljstvo ameriškega letalstva sporočilo, da je poskus uspel. Tako »koristna teža«, kot tudi 3. stadij rakete bosta letela po krožni po ti okoli zemlje v višini približno 184 km. Razstavila pa sta se šele po 4. obkrožitvi zemlje. ......'"»»H"...mimnnm.nl.. NESREČA Nfl DELU V NEAPLJU Zemeljski plaz je ubil 4 delavce Nesreča se je pripetila v 10 m globokem jarku NEAPELJ, 18. — Pri kopanju rova za kanalizacijo ob nekem naselju, ki ga gradijo v bližini pokopališča Fuorigrotta, se Je odtrgel zemeljski plaz ter pokopal pod seboj 4 delavce. Enega izmed njih, 38-letnega Umberta Vetrana, so delovni tovariši našli še živega v globini 6 metrov. Žal pa je ponesrečenec izdihnil, še preden so ga utegnili pripeljati v bolnišnico. O-stali trije delavci pa so ležali mrtvi, pod 10 metri zemeljske plasti. Do nesreče Je prišlo, kot smo že dejali, ko so kopali rov za kanalizacijo ob nekem drevoredu, kjer bo zraslo novo naselje, ki ga gradi družba «S. Paolo«. Delavci so Izkopali že več stotin metrov jarka ter so tudi davi nadaljevali brezskrbno svoje delo. Z neznanih razlogov (v nekaterih krogih pa trdijo, da podjetje ni poskrbelo za postavitev podpornikov) se je nenadoma zrušila z višine desetih metrov velika zemeljska gmota ter pokopala nesrečneža pod seboj. De- lavci gradbišča so Jim sicer takoj priskočili na pomoč, toda minilo je precej časa, preden so jih utegnili odkopati. V Londonu je umrl dirigent Melachrino LONDON, 18. — Danes je umrl v Londonu v 56. letu starosti George Melachrino, ki je bil eden izmed najslovltejših dirigentov angleških orkestrov. Melachrino se je rodil v Londonu o.l grških staršev. Več let se Je ukvarjal s filmsko glasbo, nato je ustanovil svoj orkester: »Orkester Melachrino«, ki je nastopil na raznih turnejah v evropskih državah. Plodno je bilo tudi njegovo stalno sodelovanje pri radijskih oddajah. Pokojni dirigent je bil znan zaradi aranžmanov slovitih popevk za svoj orkester. V pristojnih krogih menijo, da je ta poskus zelo važen, ker odpira nove možnosti za postavitev vsemirskih postaj, morda že tekom leta 1968. Javljajo, da bodo napravili drugi poskus s »Titanom 3-C« v septembru letos. Iz Pariza pa poročajo, da sta tja prispela ameriška kozmonavta Mc Divitt in White. Spremljata ju podpredsednik ZDA Humphrey, njuni soprogi ter razni funkcionarji, kozmonavta sta preletela Atlantski o-cean s posebnim letalom ameriškega predsednika Johnsona. Bil je prav predsednik Johnson, ki je včeraj povabil oba kozmonavta, naj odputujeta nemudoma v Pariz, da bi se tam udeležila «Letalske razstave«. Kozmonavta sta bila tedaj v državnem departmanu, kjer so predvajali film, ki sta ga posnela v vesolju. Predsednik Johnson, ki je nenadoma vstopil v dvorano, ju Je pozval, naj nemudoma odpotujeta v Pariz, kjer naj »posredujeta prijateljskim deželam na svetu svoje občutke in vzhičenje, ki sta jih doživela v vsemirju«. Ob prihodu v Pariz je ameriške goste pričakal francoski zunanji minister Couve de Murville, V Mednarodnem salonu letalstva in vsemirja pričakujejo razen obeh »vesoljskih dvojčkov« in Gagarina (ki je že v Parizu) tudi tri druge sovjetske «vesoljske potnike«. Gre za Vladimirja Komarova, Konstantina Feoktistova in Borisa Jegoro-va, ki so v oktobru lani potovali skupaj na krovu vesoljske ladje iiVoshod II«. Trije sovjetski kozmonavti se bodo ustavili v Parizu, preden bodo odpotovali v Vichy, kjer se bo vršil II. Mednarodni festival letalskega in vesoljskega filma. Levi center v Franciji propadel Srž nasprotstev je v različnem političnem presojanju francoske stvarnosti in splošne politike dveh najmočnejših skupin: francoske socialistične stranke in ljudskega republikanskega gibanja (francoski krščanski demokrati). Sporni jabolki med obema skupinama pa sta vprašanja zasebnih šol 1n odnosov do komunistov. Medtem, ko socialisti zagovarjajo načelo javne laične šole, je MRP na nasprotnem stališču, se pravi na stališču obrambe konfesionalnih šol (v bistvu katoliških). Kar pa se tiče drugega vprašanja, MRP zahteva, da se prekine sodelovanje s komunisti tudi na najnlžjl ravni, medtem ko socialisti nočejo razbiti zadnje osnove razredne povezanosti strank delavskega razreda. Na Filipinih divja «Dinah» MANILA, 18. — Tajfun «Dinah» je danes zajel severne predele Filipinskih otokov ter hudo poškodoval prometne zveze, posevke in stavbe. Vetrovi so se zrušili na prizadete kraje s hitrostjo 240 kilometrov na uro. Ciklon se usmerja proti severo-zapadu s hitrostjo 20 km na uro. Ni sicer prizadel področja pri Luzonu, pač pa je hudo poškodoval pokrajino Gagayan in nekatere druge obrobne pokrajine. 5. PARIZ, 18. — Po osmih urah žolčne diskusije je vsaj trenutno propadla zamisel ustanovitve francoskega »levega centra«, ki bi združil vse politične stranke ln gibanja, ki nasprotujejo de Gaullu. Najvztrajnejši zagovornik sredinsko levičarske koalicije je bil odv. Ga-suon Dtlifrč, v#» ♦*•*•*»«» se ni posrečilo, da bi ublažil naspro^a med glavnimi političnimi skupinami. oktobra proces Bebavi RIM, 18. — Ponovni proces proti zakoncema Jousefu Bebavviju ln Claire Gobrijal je določen za 5. oktober. Datum procesa je danes določil predsednik porotnega sodišča. Kot je znano, so obravnavo razveljavili skoraj na kraju preiskovalnega postopka, po približno 50 zasedanjih. Vzrok za razveljavljenje pa tiči v dejstvu, da Je ena izmed porotnic bila starejša od 65 let, medtem ko ostali dve nista imeli predpisane šolske Izobrazbe (nižja srednja šola). Porotnemu sodišču bo še vedno predsedoval dr. Nicold La Bua, njegov predsednik bo dr. Beniami-no Fagnani, ki je bil tudi že član v nrejšnjem procesu. Zdi se, da bo tudi javno tožilstvo zastopal le vedno dr. Glorgi* ijlfrlnlihvv AAA/ gltthhu ^ bliUubbtvr* ^ DVE GOSTOVANJI V LJUBLJANI Beograjčani z Biichnerjem in Zagrebčani s Pinterjem (Pišimo iz Ljubljane) Georg Biichner (1813-1837) je v mladostnem, genialilnem zamahu napisal to svoje odrsko delo, ki je bilo prvič uprizorjeno šele triinpetdeset let po avtorjevi prezgodnji smrti. S smelostjo, ki je lastna genialnosti in mladosti, je segel komaj kaj čez dvajset let star po tako visokem in svet pretresu jočem pojavu, kakršna je bila francoska revolucija. Z orlovskim pogledom je skušal prodreti v gibalne sile, ki sprožajo in pogajajo revolucijo, ter oblikovati vodilne karakterje in najti v njih tragični konflikt. Po tehnični plati se je nedvomno zgledoval pri Shakes-peareju, kakor je tudi v drami sami več reminiscenc na velikega Angleža. Predstava Jugoslovenskega dramskega pozorišta je bila v znatni meri zadovoljujoča, čeprav ni izpolnila vseh naših pričakovanj. Kajpada stavlja avtor režiserju (v našem primeru Miroslavu Beloviču) težke in zapletene naloge. Prvič je to množična drama, v kateri nastopa skoraj nepregledna vrsta oseb. Drugič pa se Biichner poslužuje šek-spirske tehnike hitro se menjavajočih in kontrastnih prizorov, ki zahtevajo za ureditev trd in nepopustljiv prijem. Čeprav je Belovič umel v glavnem zadovoljivo povezati posamezne prizore, je ostala predstava kot celota vendarle samo na pol dograjena. Scena (Petar Pašič) je bila funkcionalna m je omogočala hitro menjavanje prizorov. Pohvaliti je treba tudi okusno izdelane in dobi ustrezajoče kostume (Mira Glišič). Izmed množice nastopajočih naj omenim nosilca naslovne vlo-Oe — Dantona, ki ga je kreiral Ljubiša Jovanovič. Ce se nam je zdel v prvi polovici predsta-Ve preveč pa^ven, pa se je proti koncu dvignil do polnokrvnega in prepričujočega heroičnega patosa. Stevo Žigon je v Robespierru ustvaril tako v maski in kretnji kot v do potankosti izdelani i-gri, ki je segala od pošastne hladnosti do vzvišene zanesenosti edinstveno izklesan in monumentalen lik, Njegovi prizori, zlasti z Dantonom, so pomenili vrhunce v tej razgibani igri. Našteti vse sodelujoče, ki so oživotvorili številne like v Biich-nerjevi dram i, bi presegalo o-kvir te recenzije. Naj omenim le še Olgo Savič, ki je z gracijo in tudi s pretresenostjo poosebila Dantonovo ženo Julij*. Beograjčanom je treba vsekakor priznati, da so vložili v Biichner-jevo delo umetniški napor in veliko tehničnega znanja. Kljub nekaterim v začetku o-menjeni m pomanjkljivostim je predstava Jugoslovenskega dramskega pozorišta prevzela občinstvo. Vsekakor je že izbor dela in njegova zahtevna uprizoritev pomembno dejanje. Čeprav mi tekst teh dveh iger ni bil dostopen, naj vendarle poskušam podati v nekaj vrsticah tudi nekaj misli o avtorju in njegovih dveh groteskah. Nekateri nazivajo angleškega dramatika H. Pinterja (r. 1950) «pesnika molka*. Meni se zdi ta označba bolj zunanjega, tehničnega značaja, čeprav jo skuša avtor sam psihološko m celo filozofsko utemeljiti. Prej bi ga po mojem mnenju utegnili imenovati zastopnika tiste relativnosti našega spoznanja, ki jo je sprožil Descartes v uvodu Razprave o metodi, ji dal prvi dramski izraz Calderon v delu Življenje — sanje, pred vojno pa Pirandello in za njim cela vrsta avtorjev, da ne omenim Einsteina, ki je spravil varljivost naših čutov in našega opažanja v matematični obrazec. II. Pinter je prenesel tak no-čin gledanja v dveh kratkih groteskah v vsakdanje življenje. Medtem ko v prvi, v Kolekciji skuša zakonski partner razkriti, ali ga njegova žena zares vara, Pa prikazuje v drugi, v Ljubimcu, igro dveh zakoncev, ki bi želela ubežati zakonski enoličnosti v svet ljubavnih avantur ter si pri tem sama zaigrata odgovarjajoča partnerja, pri čemer se ženi, ki je kot v večini primerov manj nagnjena k igri, zadeva končno upre. Bolj zanimiv bi utegnil biti avtorjev tehnični prijem dolgih, z nemo dejavnostjo izpolnjenih pavz, ki pa se mi tudi ne zdi kaj prida izviren, kolikor morem presoditi po teh dveh igricah, ne da bi imel neposreden vpogled v tekst. Člani Z agrebačkega dramskega kazahšta so pokazali kultivirano igro in znatno bogastvo dramskih sredstev. Ne vem, če je stil, ki smo ga videli v teh dveh igricah, tudi na splošno stil, ki je pri njih v rabi. Na odru so nam prikazali skoraj v skrajnost pritiran verizem, izrazito naturalistično igro, ki je šla v imitagiji življenja pri Ljubimcu celo tako daleč, da sta zakonca takoj na začetku igre pospravita v nemi sceni pred našimi očmi cel pladenj ocvrtih jajc, pri čemer sem imel občutek, kot da bi se igralca na tihem muzala zaprepadenosti nepripravljenih gledalcev. Treba je pa vendar priznati ,da sta bili obe groteski zrežirani (Georgij Paro), insce-nirani (Zvonko Lončarič) m odigrani ubrano in z največjo doslednostjo v enotnem stilu, pa če se s tako koncepcijo igranja strinjamo ali ne. V prvi igri, v Kolekciji, v kateri so nam pokazali svoje znatne igralske sposobnosti igralka Semka Sokolovič ■ Bertok in i-gralci Tonko Lonza, Boris Bu-zanič in Zvonimir Rogoz, smo bili zlasti veseli srečanja z našim davnim znancem, nepozabnim Hamletom itd. — Zvonimi-rom Rogozom, ki je v vlogi Har-rgja prikazal izrstno izdelan lik, monumentalno izklesan in poln suverenega dostojanstva. V drugi igrici, v Ljubimcu, st u nastopila z vervo in humorjem Nevo Rošič tn Krešimir Zi-dirič ter nam prikazala živo m veristično igro zakonske dvojice. Priznati pa moram, da bi bil rajši videl te kvalitetne zagrebške igralce v kakšnem zahtevnejšem in tehtnejšem odrskem delu. VLADIMIR BARTOL Bivši glasnik Bele hiše, ko je bil predsednik ZDA Kennedy, pje, Salinger, se je včeraj poročil s 26-letno francosko novinarko Nici Gillman. Novoporočenca sta po poroki odšla v Saint Tropez, ju pa bosta odpotovala v Maroko, kjer se bo Salinger posvetil pripri Ijalnim delom za snemanje nekega filma. Salinger je star 40 let i se je pred kratkim ločil od svoje prve žene. Na sliki: bivši ameriš at in mlada Nicole VEDNO VEČJE NESKLADJE MED RAZVITIMI IN NERAZVITIMI Zakaj je borba proti lakoti svetovni politični problem Naraščanje prebivalstva je hitrejše kot naraščanje kmetijske proizvodnje - Kako pereče bo to vprašanje šele leta 2000 Nezadostna prehrana pretežnega dela svetovnega prebivalstva, živečega v Aziji, na Daljnem vzhodu ter v raznih predelih Afrike in Latinske Amerike, predstavlja danes enega velikih in zaskrbljujočih mednarodnih problemov. To stanje meče madež na vso sodobno civilizacijo. Vesoljske ladje so poletele v kozmos, grade se čudovita mesta in električne centrale, izdelujejo se nadvse moderni avtomobili, ladje in letala, velikanske vsote se mečejo v jedrsko oboroževanje, hkrati pa dve tretjini svetovnega prebivalstva nima s čim se prehraniti, polovica prebivalstva pa živi v pogojih kronične lakote. In to, kar napravlja to stanje še bolj absurdno, je dejstvo, da je v silosih samih štirih glavnih dežel izvoznic poljedelskih pridelkov — ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije — stalno od 40 do 50 milijonov ton neprodane pšenice in od 60 do 70 milijonov ton krmnih žitaric in da nekatere od teh dežel celo z administrativnimi ukrepi omejujejo proizvodnjo prehrambenega blaga, vtem ko pretežni del sveta živi v neprestani lakoti, v pogojih prehrane, ki zmanjšujejo njegovo delovno in intelektualno sposobnost. Ta protislovja, ki so obstajala še od prej, so po drugi svetovni vojni zavzela mnogo ostrejšo obliko in že tako rekoč «politično kakovost«. Razpad kolonialnega sistema kot eden najpomembnejših dogodkov v povojnem svetu, je osvobodil nekatere celine pred tujo nadoblastjo, ni pa jih osvobodil bede in pomanjkanja. Bivša metropola ne skrbi več za njihovo prehrano. To stanje močno pritiska na njihovo notranjo pa tudi zunanjo politiko in na njihov ekonomski razvoj. In to tembolj, ker se prebivalstvo teh dežel zelo naglo množi. To prebivalstvo pa je treba hraniti. Zaradi tega je problem odnosov med demografskim naraščanjem in pridelovanjem hrane ponovno postal zelo akuten. To je privedlo do ponovnega oživljanja že zdavnaj preživelih Malthusovih koncepcij, ki so bile formulirane ob koncu 18 stoletja v smislu, da se človeštvo bolj naglo množi kot pa naraščajo možnosti povečanih sredstev za prehrano. In te koncepcije neonialthuzijanci skušajo danes u-porabiti glede nerazvitih dežel z ukrepi kontrole rojstev. Točno je, da v nekaterih deželah tudi ti ukrepi lahko doživijo določen u-speh. Toda to še ne rešuje problema. Stopnja rojstev je le ena izmed komponent demografskega naraščanja. Dosežki modernega zdravstva so znatno zmanjšali smrtnost prebivalstva in to tudi na področjih, ki spadajo v nerazviti del sveta. V Aziji, odnosno na področju dežel, za katere je bila ustanovljena Ekonomska komisija ZN za Azijo in Daljni vzhod (EKAFE), znaša stopnja rojstev 1,7 odst., vendar pa znaša zaradi zmanjšanja smrtnosti letni prirastek prebivalstva že 2,3 odst. Prav zaradi teh sprememb, ki so posledica razvoja moderne civilizacije, je v povojnem času prišlo do močnega prirodnega prirastka prebivalstva na svetu. Vtem ko je od začetka našega štetja do konca 16. stoletja svetovno prebivalstvo naraščalo povprečno po 2 do 5 odst. na vsakih sto let, od 1960. leta dalje narašča povprečno za 2 odst. na leto. To naraščanje pa ni enakomerno. Zelo naglo je v nerazvitem delu sveta, počasnejše pa v industrijsko razvitih deželah. Leta 1960 je bilo na svetu dve milijardi 990 milijonov ljudi. Od tega jih je 854 milijonov živelo v razvitih deželah, 2 milijardi 136 milijonov pa na nerazvitih ali manj razvitih področjih. Po ocenah jugoslovanskega demografskega strokovnjaka dr. Miloša Macure bo na temelju dosedanjih razvojnih teženj v letu 2000 na Zemlji skupno 5 milijard 965 milijonov ljudi. Od tega bo na razvita področja odpadla 1 milijarda 266 milijonov ljudi, to se pravi 412 milijonov več, kot jih je živelo leta 1960, v nerazvitih predelih sveta pa jih bo tedaj že 4 milijarde 699 milijonov, ali 2 milijardi 563 milijonov več kot leta 196U. Z drugimi besedami, vtem ko se bo na razvitih področjih število prebivalstva povečalo za 48 odst. se bo v nerazvitih predelih sveta povečalo za 120 odst., t.j. skoraj za trikrat bolj naglo kot na razvitih področjih. Gospodarski videz tega problema se kaže v deležu razvitih in nerazvitih dežel v svetovni kmetijski proizvodnji. Kajti v svetovni kmetijski proizvodnji predstavljajo prehrambene kulture kar 85 odst vsega pridelka. Tu se posebej kaže dejstvo, da ZDA in Kanada, ki štejejo le 6,8 odst. svetovnega prebivalstva, pridelajo nad lt> odst. celotne svetovne kmetijske proizvodnje, vtem ko Daljni vzhod, kjer živi 51,9 odst. svetovnega prebivalstva, pridela komaj 3? odst. svetovne kmetijske proizvodnje S tem se problem prehrambenega oskrbovanja pretežnega dela svetovnega prebivalstva postavlja v zelo akutnem videzu, katerega posledice se morejo odražati ne samo v mednarodnih gospodarskih pač pa tudi v političnih odnosih sveta. C e se ne ukrene kaj resnega, in to ne le na področju izboljšanja kmetijske proizvodnje v deželah v razvoju, pač pa tudi v cilju splošnega pospešenja gospodarskega razvoja in izvoza nepo-ljedelskih izdelkov teh dežel, da bi te mogle priti do potrebnih deviznih rezerv za nakup prehrambenega blaga, se postavlja vprašanje, kako bo s tem problemom leta 2000, ko se bo prebivalstvo dežel Daljnega vzhoda povečalo od sedanje milijarde 600 milijonov na 3 milijarde 600 milijonov. To pa je hkrati mednarodno vprašanje, za katero se mora živo zanimati vsa svetovna skupnost, hkrati pa je to tudi vprašanje nacionalne ekonomske politike vsake posamezne države, da pospeši svoj gospodarski razvoj in izkoriščanje moderne znanosti in tehnike za povečanje kmetijskega pridelka in za razširjenje poljedelskih kultur. Po ocenah strokovnjakov za kmetijska vprašanja bi se okoli 50 odst. celotne površine našega planeta moglo izkoriščati za poljedelstvo, obdelane pa je je komaj 10 odst. obdelovalne površine. Pridelek na hektar pa bi se mogel v vseh kulturah znatno povečati. Takoj po drugi svetovni vojni, leta 1946, je posebni odbor FAO (Organizacije ZN za prehrano in poljedelstvo) za probleme prehrane prišel do sklepa, da bi se v Indiji v samih desetih letih mogel pridelek žita na hektar povečati za 30 odst. Borba proti lakoti predstavlja torej rešilni svetovni problem, ki i in avtor znane knjige »Geopolitika nn v,«« «*-«>-» tre 11 lil in mavn/li nnunnlla. ’ inlrntnu 'Pnrln nlrniin PAD rvl se nujno vsiljuje zaradi pospešenega naraščanja svetovnega prebivalstva, še posebno pa zaradi sedanjih razmer v pretežnem delu dežel v razvoju, kjer se bo to stanji' že v bližnji bodočnosti še bolj zaostrilo. Da bi se problem prehrane rešil vsaj na približno zadovoljiv način, je potrebna vsestranska akcija tako na področju pridelovanja, kot tudi na področju razdelitve prehrane skozi ustrezne trgovinske instrumente. Prav zaradi tega je vprašanje borbe proti lakoti kot svetovnemu problemu ozko povezano s problemi, ki spadajo v območje dela Združenih narodov. Razen tega se posebna akcija izvaja tudi v okviru FAO. Ta se je leta 1960 začela pod imenom «kam-panje proti lakoti«. Argumente za to kampanjo je dal vidni napredni brazilski znanstvenik Josue de Castro, eden od ustanoviteljev FAO lakote«. Toda akcija FAO še ni privedla do kakih pomembnejših uspehov. Povedati je’ treba, da ta mednarodna organizaoija ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za izvrševanje tako obsežnih in pomembnih nalog. Morda bi se dalo pričakovati, da bi koordinirana akcija FAO tn konference ZN za trgovino in razvoj — poslednja namreč razpolaga z večjimi možnostmi — veliko več pripomogla k rešitvi vrste konkretnih in zapletenih problemov, povezanih s prehrano pretežnega dela svetovnega prebivalstva. V skrajni liniji to že ni več le ekonomsko vprašanje, ki se vsiljuje zaradi ostrih tendenc demografskega razvoja, pač pa tudi svetovno-politični problem, od katerega je odvisna ohranitev miru in nemoteni razvoj pretežnega dela človeštva. Dr. ZDENKO RAJH («Politika») 600 milijonov let stara okamenina nekdanje »dvoživke; Johnson se je predvčerajšnjim pohvalil, da niti sam ni mislil, da bo toliko domačih in tujih krogov odobravalo njegovo politiko v Vietnamu. Resnica pa je precej drugačna že v samih ZDA. kjer so takšne demonstracije vsak dan. Literati in znanstveniki pa so že zdavnaj povedali svoje. V avgustu lanskega leta je sovjetski geolog V. Muljak, ki dela v geološkem inštitutu v Irkutsku, pokazal dopisnemu članu sovjetske akademije znanosti A. Vologdinu nekaj vzorcev mineralov, ki jih je bil našel ob reki Is. Pravzaprav tega znanstvenika niso toliko zanimali minerali kot taki, pač pa neki tajinstveni «sledovi», ki so bili zelo izraziti in zanimivi. Ti sledovi so vzbudili zanimanje tudi pri znanem sovjetskem paleontologu, že omenjenem dopisnem članu sovjetske akademije Vologdinu. In tako sta geolog Muljak in paleontolog Vologdin zbrala nekaj desetin »vzorcev« teh mineralov s «tajinstvenimi sledovi«, ki jih je začel Vologdin proučevati. Odkritje je bilo zares zanimivo. Po daljšem proučevanju je paleontolog Vologdin prišel do sklepa, da gre za «sledove», ki so jih na teh mineralih zapustila neka davna živa bitja, ki so bila doslej znanosti neznana. S sestavljanjem posameznih delov in z ustrezno primerjavo med raznimi vzorci je Vologdinu in njegovim sodelavcem uspelo »sestaviti« ves organizem tega davno že izumrlega živega bitja. O- Tradicionalni mladinski pevski festival v Celju Najboljši domači nastop - Sodelovanje tujih mladinskih zborov in njihova kakovost - Odlično petje češkoslovaških in madžarskih gostov mmm ST ’T I * Motiv iz Celja: spomenik padlim Presenetila nas je polnozvoč-nost dekliškega zbora iz Sabca, ki ga vodi Branko Djurkovič. Poleg mladinskega zbora Trno-vo-Ljubljana je bil tehpično najbolj izdelano pevsko telo: homogen v glavnih skupinah, vzorno dihanje, enotna vokalizacija, jasna artikulacija, čista intonacija, lepi in sproščeni toni v višinah, veliki dinamični razponi, kj tudi v največjem ff ohranijo plemenito lepoto tona; rittnična preciznost in splošna pevska disciplina — to so odlike, ki nudijo dirigentu široke možnosti pr; oblikovanju. Zboru je zame-riti le to, da se ni potrudil za pravilnejšo izgovarjavo slovenskega teksta pri obvezni Simonitijevi »Dopolnil čas je bolečino« in da ni vedel, da se «r» ne poje razen s polglasnikom pred njim. To je vedel celo dekliški zbor iz Budimpešte, čeprav madžarski jezik nima nikakega so- rodstva s katerimkoli izmed jugoslovanskih jezikov. Branko Djurkovič je mlad dirigent, ven-daf so njegove interpretacije umetniško izredno žive in polne temperamenta, tako v Djor-djevičevi «Veče vrana«, pri kateri je v^a bravuroznost izvedbe služila notranjemu razigranemu drhtenju, ki nas je v svojem stopnjevanem zaletu popolnoma osvojilo. Mokranjčeve »Primorske napeve« v taki interpretaciji je redko slišati: preprosto, e-nostavno, ne glede na nekakšne «klasične» predpostavke, a vendarle dovolj reliefno in kontrastno, dosledno grajeno in u-metniško prepričljivo. Začuda pa nas dodane Matzove «2ete-lice«, ki smo jih v isti dvorani leta 1961 slišali v mnogo boljši interpretaciji dekliškega zbora učiteljišča iz Kopra pod vodstvom Mirana Hasla, niso mogle ogreti, ker jih je Djurkovič podal togo; pogrešali smo kontrastov v ..................iiiiiiiiiiimiiiim»»"">i'li'".....n...................um.nun.n..m...........iniimimi Nevsakdanje potovanje dveh študentov iz Brežic S kajakom po rekah do Severnega morja Živimo v atomski dobi. Najsodobnejša prometna sredstva, od letal, ki letijo ie s trikratno zvočno hitrostjo, pa do najmodernejših suhozemnih vozil, tja do pravih plavajočih mest na atomski pogon na morju, so postala ie pojem današnjih dni. Prav gotovo se nihče od nas ne bi odrekel brezplačnemu prevozu na tem ali onem sodobnem vozilu na kateri koli kraj na zemlji. So pa tudi tako posebneži, ki jim ni za moderna prometna sredstva, temveč se še vozarijo po svetu v slogu Argonavtov. Ne mislite, da gresta ie prvič na tako dolgo pot. Njun krst, če lahko tako rečemo, je bil ie lansko leto, ko sta se odpravila še z dvema prijateljema na splavu z bencinskimi sodi do Črnega morja. Tako sta letos ie prekaljena plovca. ’Nekaj dni pred odhodom je prišel v uredništvo mlajši brat Maks Toplišek, 23-letni študent V EK S v Mariboru, da bi nam povedaj nekaj o tem zares edinstvenem potovanju. »Z bratom Janezom, ki je te dni dopolnil štiriindvajseto leto in diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, se bova odpravila s kajakom po rekah vse do Severnega morja in nazaj.« — Kakšne rečne poti sta si izbrala za uresničitev tega načrta? kV Krki pri Breiicah bova prvič «numočila» čoln in se popeljala z njim po Savi do Beograda na Donavo V Beogradu bo najin prvi krajši počitek. Do tam pa bova spoznala najine moči in se prilagajala novim pogojem življenja. Donava naju bo spremljala skozi tri države — Madžarsko, Avstrijo ] in Nemčijo. V Uhlmu se bova ločila od modre reke in se z vlakom prepeljala do Stuttgarta. Po reki Neckar bova skozi Heildelberg, priveslala na Ren, ki naju bo končno pripeljal vse do najinega cilja, do izliva, v Severno morje. Po krajšem postanku bova takoj nadaljevala pot v domovino. Po Nizozemski bova po vsej verjetnosti vozila po njenih številnih kanalih, med potjo pa si bova ogledala Haag in Amsterdam. Rečni kanali naju bodo spremljali tudi po Belgiji in v delu vzhodne Francije, kjer bova končno priveslala na - Seino in v Pariz. V Parizu bova ostala pet dni, v glavnem zato, da si nabe-reva novih moči in da si ogledava njegove znamenitosti. Po tem krajšem postanku bova ponovno spustila kajak v Marno vse do njenega izliva v Mosello in nato Sao-no do Lyona. Tu bova ponovno natovorila čoln ha vlak in se sku-kdj z njim prepeljala čez Alpe v Italijo do Turina. Italijanski Pad bo ponovno nadaljeval najino pot Use do svojega izliva v Jadransko morje. — Kakšno pa je to vajine? prevozno sredstvo?« «Zn pot, dolgo tisoče kilometrov, irnavc na voljo poseben zložljiv kajak, specialni izdelek tovarne Elan. Čoln je dolg 520 centimetrov in širok 37 centimetrov.» — Kaj pa prtljaga? «Seveda tudi prtljage imava kar cel kup. Zraven bova vzela šotor, špiritni gorilnik, posebno jadro, ki sva ga sama naredila, dva fotoaparata in eno fotokamero, ki bodo spravljeni v nepremočljivih torbicah, in vsak po eno rezervno obleko.« — Imata kakšne finančne težave?« «Večletne izkušnje so naju izučile, da tudi z malo denarja lahko daleč prideš. Ob tej priliki bi sc rad zahvalil nekaterim tovarnam, ki so nam priskočile na pomoč v finančni oziroma materialni obliki. To so predvsem tovarne: ,Kreš iz Zagreba, ,Kolinska tovarna' iz Ljubljane in tovarna ,29. novembra’ iz Subotice.« — Kaj vaju je privedlo do tega) da sta se odločila za potovanje na tako neobičajen način? «Ljubiva potovanja na nevsakdanji način, ki so nama postala že nekakšen hoby, ki je pravzaprav nadaljevanje sedemletne tradicije. Oba sva dobra plavalca, skupaj pa veslava tudi že štiri leta.« t— Ali se pred potovanjem česa bojita? «Strahu skorajda ne poznava, skrbi pa naju edinole plovba po Renu, kjer je namreč velik promet. Reka pa je znana tudi po tem, da je na njej gosta megla, teko da lahko pride do trčenj.« — Kako pa se bosta upirala proti rečnim tokovom? eCe ne bo šlo z rokami, imava na voljo jadro, v skrajnem primeru pa bova prosila za pomoč rečne ladje.« j. LJCie Brata loplišek v svojem kunuju dinamiki, barvitosti, tempu. Na koncu moramo poudariti, da je ta zbor najlepše med jugoslovanskimi zbori poustvaril Simonitijevo pesem, zlasti močan vtis je v nas zapustila na njegovem zadnjem nastopu, ko se je predstavil kot zmagovalec, S svojo visoko izvajalsko ravnijo je krepko zasedel prvo mesto pred mešanim zborom iz Celja, ki so mu prisodili drugo in zborom iz Morske Sobote, ki je zasedel tretje mesto. Ni mi mogoče podrobneje pisati o ostalih zborih: iz Novega Sada, Požarevca, Pulja, Siska, Sarajeva, Bihača, Skopja, Prizrena in Maribora. Naj le omenim, da bi bilo v bodoče stremeti za tem, da bodo na to tekmovanje pripuščeni po več ali manj enakem kriteriju izbrani zbori, kajti kvalitetne razlike so bile včasih le prevelike, tako da se je vsiljevalo vprašanje, če so nekateri sploh dorasli za tako tekmovanje. Vsekakor pa je prireditev v Celju bila zelo poučna za stanje mladinskega petja v Jugoslaviji, kar so podrobneje obravnavali tudi na posvetovanju glasbenih pedagogov in drugih glasbenih delavcev. Kot gostje so nastopili mladinski zbori iz Češkoslovaške socialistične republike, iz Madžarske in iz Zvezne republike Nemčije. Prvi nam je poleg visoke izvajalske ravni in jedre muzikalne kulture pokazal tudi nekaj zanimivih otroških skladb, ki so mojstrsko napisane za mlada grla in tudi po vsebini navezane na pristno dojemanje in doživljanje mladega bitja. S tem smo se vsaj nekoliko lahko spoznali z dobrimi deli za otroške zbore Pavla Vranickega, Ilije Hurnika, Leoša Japačka, Lubora Barta in Bohuslava Martinuja in še nekaterih drugih češkoslovaških skladateljev. Zbor je izvrstno vodil Jaroslav Opela. Dekliški zbor »Kanizsay Do-rottya» iz Budimpešte, ki ga je vodil Imre Timar, brez dvoma lahko prištevamo med najboljše dekliške zbore; v svojih programih se največ oslanja na dela in tradicijo znanih dveh madžarskih skladateljev Bele Bartoka in Zoltana Kodalyja, katerih delom so se pridiužile še skladbe komponistke Erzsebet Sz6nyi in Jozsefa Karaia, ki sta bila osebno navzoča — prva tudi kot predavateljica na posvetovanju glasbenih pedagogov — La-josa Bardosa in drugih. Tudi ta zbor je zrasel do take izvajalske ravni na osnovi očitno vestnega in strogo sistematičnega dela, ki mu je botrovalo temeljito poznanje pevske tehnike, izvrstni pedagoški prijemi in velika ljubezen zborovskega dela ter širo. ka vseobjemaječa kultiviranost, ki da je vsemu pravo vsebino in toplino, pristni mladostni zanos, ki navdušuje in osvaja. Na kakšnih resnih odnosih sloni delo tega zbora, potrjuje dejstvo, da so se mlade pevke v skoro brezhibni slovenščini naučile Simonitijevo »Dopolnil čas je bolečino«, ki je bila morda najboljša, interpretacija te pesmi sploh, in slovensko narodno v priredbi Cirila Preglja «So ptički se ženili«. S prvo pesmijo so dali lekcijo marsikateremu domačemu zboru, z drugo pa gotovo vsem, ki so pozabili na slavne tradicije Mateja Hubada in kasneje Franceta Marolta tn njegovega Akademskega pevskega zbora; ti so sicer tudi poznali, izvajali in podpirali sodobno u-stvarjanost, toda lepoto ljudske pesmi so znali visoko ceniti in tudi izvajati, da je našla najgloblje mesto v človeškem srcu, kadarkoli in kjerkoli je lepo in pravilno ali bolje, pristno izvajana, našla resnični odziv. Ali nam bodo zares morali tuji zbori prinašati tudi v bodoče lastno ljudsko pesem na festival v Celje in to na festival mladih pevcev, od katerih bi imeli vsp’ pravico pričakovati, da jo bodo gojili id med seboj . tekmovali, kdo jo bo najlepše zapel?! Zato v bodoče le še eno obvezno, ki naj bo narodna. Navala itak ni bilo na tekmovanje, če pa bodo kriterij) na pripustitev za vse zbore ceni, bo zbprov a- ner dolgih programo^^^M|p Deški mešani ner Chorbuben« iz Zvezne republike Nemčije je v prvem delu svojega nastopa zapel nekaj nemških narodnih v priredbah raznih skladateljev, med temi je tudi Fritz Rotschuh, dirigent tega zbora, v drugem delu pa skladbe Carla Orffa, Helmuta Bogenhardta, Hansa Bergese in Kurta Thomasa. Interpretacija zanimivih del, zlasti v drugem delu, je bolehala za nezadostno tehnično pripravljenostjo zbora, ki ni bil v posameznih glasov, nih skupinah homogen, niti v celoti ni dobro zvenel Dirigent se pri deškem mešanem zboru vedno spoprijema z morda najtežjimi problemi fiziološke narave. Zaradi tega je zelo težko, zbor usposobiti do take mere, ki bi omogočala solidno dejstvo-vanje in kolikor toliko dobro oblikovanje. No, dirigentu se je to le deloma posrečilo. Predvsem so pri tem zboru opazne pomanjkljivosti pevsko-tehnične n »reve »viTTRfff fiziolo- ta način ne bo trebe* bati.<-*rc- 4kih zakonitosti razvijajočega se otroka, odnosno mlajšega fanta. -S5e • na jir^hter kratk*-razdalja zbora od dirigenta, ki je poleg tega še stal na visokem podstavku, je nedopustna, saj je prisilila mlade pevce, da so med petjem stegovali svoja grla visoko navzgor in nategovali mišičevje pevskega organa, ko bi moralo biti sproščeno in voljno. Pravilnemu dihanju je očitno bilo posvečene malo pažnje. IVAN SILIČ (Konec) Stanki kažejo, da gre za zares čudno žival, ki je bila nekoč do pol metra dolga in zelo podobna nekakšni kombinaciji med rakom in pijavko. Glava te živali se j» povsem jasno ločevala od trupla, ki je bilo razmeroma malo razčlenjeno, končavalo pa se je v repu, ki je imel stožčasto obliko. Ta žival je imela tri oči in šest parov nog. Toda vseh šest parov nog bi ne mogli šteti z* noge, kajti prvi par je po vsej verjetnosti »služil za prijemanje predmetov«, to se pravi, da je bil prvi par okončin te paleonto-loške živali nekaj podobnega, kot so klešče pri raku. Štirje pari nog so tej že zdavnaj izumrli živali služili za premikanje, zadnji par nog pa je služil za plavanje. Iz tega jasno izhaja, da je ta žival bila dvoživka, da je torej živela na kopnem in v vodi, več v vodi kot na kopnem. Kdaj pa je ta žival živela, smo vprašali Vologdina, ki je starost teh okamenin ocenil na 600 milijonov let. Starost bi v primerjavi z nekaterimi najdbami, ki jih bomo omenili pozneje, niti ne bila tolikšna, toda Vologdin zatrjuje, da so v tej dobi živele na kopnem le bakterije, vtem ko so višje razvita živa bitja bila v glavnem dvoživke, ki pa so živele bolj v vodi. Po mnenju Vologdina je bilo področje, kjer so odkrili te okamenine, v tisti dobi ogromno močvirje s sladko vodo, V teh močvirjih so pred 600 milijoni let te čudne živali, plavale med algami in se hranile s črvi, ki so jih pobirale med peskom na dnu vode, včasih pa zlezle tudi na kopno. To živo bitje, ki je že zdavnaj izumrlo, bodo strokovnjaki zabeležili z novim nazivom »karaga-siji« po kraju, kjer so jih našli. Uvrstili pa jih bodo v zvrst ar-tropodov. Na vprašanje, ali tovrstne živa pa čeprav v svojih poznejših »izpeljankah«, še živijo, je sovjetski paleontolog Vologdin odločno odgovoril, da jih ni, ker da je ta zvrst ie zdavnaj izumrla, pa čeprav je bila na zemlji v svoji dobi zelo razširjena v več podzvrsteh. Prej sme rekli, da so še starejše tovrstne najdbe. Pred osmimi leti so na Švedskem našli okamenlno antropoidne živali, ki so ji strokovnjaki ocenili starost okoli ene milijarde let. Toda švedska okamenina je bila mnogo manjša, to se pravi, da je sicer spadala v isto zvrst živih bitij, vendar pa da je bila manjša in je »padala v podzvrst, ki nosi znanstveno ime «xenosium». Sovjetska okamenina »karagasij* je večja in ta bitja so nekoč živela v sladkih in tudi slanih obrežnih vodah in so bila že bolj razvita od prej omenjenega xeno-siuma, kajti njihovo telo je bilo bolj razčlenjeno, pa čeprav smo v začetku rekli, da kažejo »sledovi« telo, ki je razmeroma malo razčlenjeno. Toda v tisti fa-zi razvoja živih bitij je bil organizem zelo slabo razvit (Po »Novostih«) Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški motivi; 12.15 Kulturni odmevi; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tam-buraški ansambli; 15.00 «Volan»; L* .30 Simf. orkestri; 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne; 16.30 Kavarniški koncert; 17.00 Zbor «Giusep-p Tartini«; 17.20 Chopinove mazurke; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz panorama; 19.00 Samospevi jug. avtorjev; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Tržaški motivi; 20.00 Športna tribuna: 20.45 Zbor iz St. Mavra; 21.00 Manzoni: Zaročenca: 21.35 Kitarist B. To-nazzi: 21.45 Vabilo na ples; 22.40 Mnrtinet: Orfej, simfonična pesnitev. 12.05 Plošče: 12.25 Tretia stran; 13.15 Operetni spored; 13.35 Furlanski pesniki; 13 45 Poje Ennlo Sangiusto. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Jug narodni plesi; 9.00 Pod senčnikom; 945 Uspeli motivi; 10.00 Operne uverture in zbori; 10.45 Novosti »Ariston«; 11.00 Uspele melodije; 11.30 Glasbeni spored; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13 40 Za prijetno razpolo ženje: 14.00 Popevke: 15.00 Zabav na glasba: 15.40 Kulturni zapiski 15.50 Kvartet, Paloma; 16 00 Or kestri: 16.30 Izbrali ste; 17.00 Pes mi: 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Del Phanon: 19.30 Prenos RL; 22 15 Plesna glasba Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 SOBOTA, 19. JUNIJA 1965 Operna antologija; 10.30 Orkestri; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Iber-tov divertimento za orkester; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.00 Kronika; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 17.25 Izžrebanje loterije; 17,30 Brahmsova komorna glasba: 18.40 Plesna glasba, 20.30 Gogolj: »La lite del due Ivan«; 21.35 Ital. melodije; 22.00 Spomini stoletnika. H. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Pisan glasbeni spored; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 12.20 Donizettl, Ponchielli, Puccini; 12.45 Turistični podatki; 14.00 Pevci; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 Pisan glasbeni spored; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.40 Prireditve med tednom; 17.55 Plesna glasba: 18.35 Vaši izbranci; 20.00 «La farfalla con gli ocohiali«; 21.45 Treti! večer festivs’» »Plošča za poletje« !IL program 18.30 Politične vede; 1845 Bla-cher In Castiglionl: 19.30 Vsako-večemi koncert; 20.30 Revija ra-vij; 20.40 Vitalijeve in Vivaldileve skladbe; 21.20 Pesniki in prva svetovna vojna; 21.30 Simf. koncert. Okvare na televizorju? TUdic TREVISAN DL. S NILOM) «1 vam s tehniki, kt so spectalt zlram za vse nacionalne In tuje znamke, zagotavlja ta kojšnje tn temeljito popravilo 1' E L K f O N št 726-276 Slovenija 8.05 Iz narodne zakladnice; 8.25 Zabavne melodije; 8.55 Za šolarje; 9.25 Mladi glasbeniki; 9.45 Ansam- bel štirih trombonov; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domače viže; 12.30 Slovenska glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Slovanska baletna glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zenski in moški zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Jug. pesmi in plesi; 18.15 Egk: Iz opere Čarobne gosli; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za .izseljence; 23.05 Za konec tedna. Ital. televizija 18.00 Spored za najmlajše; 19.30 Dnevni!? in izžrebanje loterije; 19.15 Sedem dni v parlamentu; 19.55 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevni«; 21.00 Prva svetovna vojna: »Tragično leto 1917»; 21.45 Tretji večer festivala »Plošče za poletie«; 2315 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Madame Butterfly; 23.30 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 17 40 De. ek in veter — lutkovna oddaja; 18 05 Zvoki v gibanju; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Sporazum za dobro sosedstvo; 19.15 Kratek film; 19.30 Vsako soboto: 19 45 Cikcak; 20 00 TV dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček; ansambel Atija Sossa; 20.40 Druga plat medalje — humoristična Oddaja; 21.45 St. Vincent; Plošča leta; 22.50 Hitcchock vam predstavlja — film; 23.40 Poročila. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Možnost koristnih finančnih sporazumov. Napetost v družini iz nerazumljivih razlogov. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan bo primeren za zaključek dela. Napačno ste poučeni o razpoloženju neke osebe do vas. DVOJCK.A (od 21.5. do 22.6.) Ceni’ se razburjate nad nepomembnimi zadevami, dopuščate pa hujše napake. Posvetite več časa svojcem. RAK (od 23.6. do 22.7.) Več zaupanja vase in vse bo šlo bolje. Kar se čustvenih zadev tiče, je iniciativa na vaši strani. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dopoldne vam bo šlo kar od rok, popoldne pa boste utrujeni. Brez tuje pomoči ne boste opravili ničesar. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na delu bodite odločni, lahko celo strogi. V družini odlična harmonija. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kriza med sodelavci in potrebne bodo preosnove. Čudna protislovja v družini, ki bo zaradi tega trpela. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) Izkoristite priložnost, ki se vam v. mn. »n poslovnem življenju nudi. Odlično | oglasil. razpoloženje, ki ga ne smete zamuditi. STRELEC (od 23.12. do 20.12.) Ce hočete zadevo rešiti, jo morate razčleniti in probleme odpraviti. Ne bodite vedno prvi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkoristite vsako priložnost in bodite vedno prlorevljeni na vse. V svojih sc-dboh ste preveč strogi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce 'e nekemu kaka novost uspela, ni r.ujno, da bo uspela pri vas. Več trkta v odnosu do tujcev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Previdnost Je mati modrosti, Neki sorodnik se bo po dolgem času spet Vreme včeraj: naj višja temperatu-najnižja 15 stopinj, ob 19 urtf 21,8, vlaga 70 odst., zračni tlak 1017,2 Haste, veter 4 km zahodni, nebo 2/10 pooblačeno, morje sko-ro mirno, temperatura morja 20 4 stopuje Tržaški dnevnik d S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Danes, SOBOTA, 19. junija Julijana Sonce vzide ob 4,14 in zatone ob 19.58 Dolžina dneva 15.44. Luna vzide ob 23.45 in zatone ob 8,55. Jutri, NEDELJA, 20. Junija Nenad Posegi v odkrivajo proračunsko razpravo mnoge pomanjkljivosti ?r' kritiziral davčno politiko in prevelike izdatke za občinske uslužbence, mz. Cuffaro je grajal občinsko urbanistično politiko, Pittoni pa stare in preživele upravne strukture ■ Vsi trge so govorili tudi o vprašanjih slovenske manjšine Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila skoraj izključno posvečena razpravi o letošnjem občinskem proračunu. Prva je spregovorila demokrlstjanka Slatti, ki je govorila predvsem o vprašanjih družine, ki so posredno ali nepo sredno povezane z občinsko poli tiko. Za njo je prevzel besedo svetovalec LSS dr. Simčič, ki je najprej govoril o prevelikem številu uslužbencev pri občinski upravi, saj porabi občina za njih 100 odstotkov svojih rednih dohodkov, medtem ko v drugih mestih porabijo samo od 30 do 50 odstotkov. Ugotovi' Je, da v Trstu pride 1 občinski u-službenec na 95 prebivalcev in da občinska uprava že nekaj let obljublja, da bo sprejela ukrepe za zmanjšanje stroškov za osebje, kar pa se doslej še ni zgodilo. Nato je dr. Simčič ugotovil, da Je tržaški davkoplačevalec vedno bolj obremenjen z davki, kar nam dokazuje dejstvo, da je prišlo leta 1956 okrog 13.000 lir davkov na prebivalca, letos pa je obremenitev dosegla že 23.800 lir. Samo v lanskem letu se je obremenitev na prebivalca povečala za 3.000 lir. Zatem je dr. Simčič obširno govoril o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, o čemer bomo pisali pozneje skupno z drugimi posegi o vprašanju slovenske manjšine. Tretji govornik je bil komunist •inž. Cuffaro, ki je najprej ostro polemiziral s socialisti, nakar se Je na kratko dotaknil politike občinskega odbora do vprašanj slovenske manjšine in ugotovil, da občinski odbor doslej ni niti izpolnil tistih obveznosti do Slovencev, ki jih je napovedal v svojem programu. Komunistični svetovalec je nato precej obširno razpravljal o urbanistični politiki občinske uprave. Ugoto-' vl1 Je, da še ni bil dokončno odobren novi regulacijski načrt. Opozoril je na nevarnost gradbenega kaosa po 3. juliju, ko zapade triletni vinkulativni rok in ko bo imel vsakdo pravico, da gradi na osnovi starega regulacijskega načrta. Vsaka nadaljnja omejitev izdajanja gradbenih licenc pa bi takoj povzročila popoln zastoj gradbene dejavnosti s hudimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Vodja socialistične svetovalske skupine Pittoni je v svojem posegu ostro odgovoril na napade ko-munističnih svetovalcev. Ko je prešel na proračun je dejal, da ni mogoče tolmačiti občinskega proračuna samo kot navaden računovodski k,er je t0 najbolj važen akt občinske uprave. Ker vsebuje tudi programski načrt delovanja občinske uprave, je dejal Pittoni, je treba proračun tolmačiti kot dejanski politični dokument. Nato le Pittoni obrazložil socialistično občinsko politiko v naslednjih treh točkah: 1. Krajevne ustanove morajo biti gonilna sila politike razvoja; 2. tudi v krajevnem merilu je treba nujno uvajati načrtno politiko posegov krajevne uprave; 3. ni mogoče več zavlačevati s korenito preureditvijo ‘starih in preživelih u-pravnih struktur. prava o resoluciji se bo nadaljevala na prihodnji seji občinskega sveta. Vsedržavni kongres občinskih tajnikov Vsedržavna zveza občinskih in pokrajinskih tajnikov bo imela 27. in 28. t. m. v Rimu 7. kongres. Na njem bodo obravnavali vprašanja, ki se v okviru splošne reforme javne uprave tičejo funkcij tajnikov v demokratičnih upravah, juridične ureditve, plač in pokojnin te stroke. Obvestilo izvoznikom Finančno nadzorništvo sporoča, da je finančno ministrstvo odredilo, da veljajo od 16. t. m. nove določbe glede sprememb pri vračanju davka pri izvozu blaga, pri čemer bodo uporabljali nove obrazce izvoznih listin, ki veljajo za vračilo obeh davščin, to je IGE in trošarine. Poleg tega bodo po novem vračali izvoznikom denar hitreje kot doslej. Pojasnila se dobe v uradih finančnega nadzorništva in v carinskih uradih. Delovanje dežele Peta stalna komisija deželnega sveta je nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku deželnega odbora o deželnem prispevku za plačevanju obresti na posojila, ki jih najemajo občine in druge javne u-stanove za gradnjo ljudskih stanovanj. Na seji so začeli razpravljati o posameznih členih zakonskega osnutka. Spregovorili so številni svetovalci. Včeraj se je sestala tretja komisija, ki je proučila zakonski osnutek komunističnih svetovalcev o ustanovitvi deželnega odbora za zdravstvo. Predsednik komisije Bertoh je rekel, da nasprotuje za-konskemu osnutku, medtem ko je svetovalec Pacco vztrajal pri zakonskem osnutku. Tudi deželni odbornik za zdravstvo Nardini je nasprotoval osnutku in rekel, da bo predložil podobnega deželni odbor. Večina je zatem glasovala proti na. daljnji razpravi o osnutku. Predsednik deželnega sveta de Rinaldini je prejel od obrambnega ministrtstva sporočilo v zvezi z resolucijo deželnega sveta o vojaških služnostih. Ministrstvo pravi, da bodo skušali uskladiti vojaške zahteve s potrebami krajevnega prebivalstva ter skrčiti obseg vojaških služnosti. OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA TRŽAŠKIH INPUSTRIJCEV Pereča gospodarska vprašanja v analizi predsednika dr. Dorie Zaposlenost počasi, toda vztrajno pada - Vsakršna okrnitev dela v Sv. Marku bi pomenila nenadomestljive izgube za celotno gospodarstvo Sinoči je bil v kongresni dvorani tržaške trgovinske zbornice v Ul S. Nicolb redni letni občni zbor združenja tržaških industrljcev, ki so se ga udeležili številni zastopniki težke, srednje in male industrije s tržaškega področja. Predsed nik dr. D. Doria je prebral daljše poročilo o delovanju organizacije v pretekli poslovni dobi in o najvažnejših vprašanjih, ki zadevajo razvoj industrijskega življenja na Tržaškem. Med glavnimi toč kami predsednikovega poročila je omembe vredno zlasti mesto, kjer je dr. Doria podčrtal, da se zaposlenost v industriji na Tržaškem polagoma, a nezadržno zmanjšuje. Pojav je toliko bolj viden zlasti v gradbeništvu, in sicer zaradi čedalje manjšega števila gradbenih naročil, tako s strani zasebnih podjetij kakor tudi s strani raznih javnih ustanov. Kakor je bilo napovedano, je predsednik združenja spregovoril tudi o ladjedelnici Sv. Marka ter je poudaril, da bi vsakršna okrnitev dela v tržaški ladjedelnici pomenila hudo in nenadomestljivo zgubo za celotno gospodarstvo tržaškega področja ter je dodal, da združenje industrljcev popolnoma in brez pridržkov soglaša z resolucijo, ki Jo Je v tej zvezi pred kratkim pripravila tržaška trgovinska zbornica. Predsednik je med svojim izvajanjem zavzel negativno stališče do vsakovrstnih stavk, tako tudi proti nedavni beli stavki carinikov, ......................Iinmnnm...u.........mi...mn....................iiiiiiimiiiii............. TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV VELESEJEMSKE UPRAVE Letos na velesejmu 1102 razstavljavca od katerih kar 55 odstotkov iz tujine Tajnik dr. Chiaruttini je letošnjo gospodarsko manifestacijo imenoval «Sejem dobre volje» - Mnoge obrobne prireditve in številni gospodarski razgovori vosti in zanimivosti ter folklorno in obrtniško proizvodnjo. Med raznimi prireditvami, ki bodo spremljale osrednji vzorčni sejem, bo letos poseben dan posve-■če5» SI»9..že poročali, zato ne bomo ponavljali že znanih stvari. V zadnjih dneh pa je uprava prejela pristanek skupine francoskih in portugalskih izvedencev s področja kave, in sicer ne le kar zadeva gojenje raznih zvrst kavine rastline, temveč tudi svetovno trgovino s kavo, dalje tehnične postopke za predelovanje, praženj in za-praženje kave itd. Dan kave bo po vsem tem zadobil važnost, ki bo vsekakor presegala ozke meje dežele Furlanije-Julijske krajine in same Italije ter se j>ostavila na mednarodno raven. Afriška celina bo ena izmed glavnih zemljepisnih področij, ki bodo poleg srednje Evrope prisotna na sejmu. Sredozemsko področje bodo zastopale Tunizija, Alžirija, Maroko, Malta in Libija. Srednjo in atlantsko Afriko pa bosta predstavljala Kamerun in Gabon, ki bo v Trstu ponovno nastopil na tržaškem sejmu po treh letih odsotnosti. Iz Afrike bo na Montebellu prisotna tudi Etiopija. Gana bo poslala na sejem posebnega odposlanca, vendar ne bo letos prikazala svojih izdelkov in proizvodov. Upati je, da bo to storila v prihodnosti; nova država je namreč precej zainteresirana za trgovsko poslovanje s srednjo in vzhodno Evropo, zato je pričakovati, da se bo odločila za naše pristanišče, ko bo iskala izhodišče za svoje gospodarske stike s srednjeevropskimi deželami. Ves čas sejma bodo v Trst prihajala odposlanstva gospodarskih izvedencev, ki bodo stopali v stik s tukajšnjimi poslovnimi ljudmi in s predstavniki podjetij iz notranjosti Italije. Iz Zahodne Nemčije je najavljen prihod štiričlanske delegacije, iz Madžarske sta napovedala obisk dva visoka funkcionarja, iz Jugoslavije bo dopotovalo odposlanstvo 10 izvedencev, iz strije celo 12 itd. itd. in je izrazil upanje, da se bo v bodoče sindikalna borba omilila, da ne bi državno in tržaško gospodarstvo trpela zaradi tega nove škode. Glede vprašanja razvojnega načrta 1965-1969 je dr. Doria izjavil, da načrt ni dovolj jasen in da pušča odprtih več raznih vprašanj. Med drugim se je govornik nato dotaknil tudi cestnih in železniških povezav med Trstom in zaledjem ter je izrazil upanje tržaških in-dustrijcev, da se bo deželna vlada čimprej zavzela za primerno cestno povezavo med našim pristaniščem, Zahodno Nemčijo, Avstrijo in češkoslovaško. Zanimivo je, da govornik ni omenil Jugoslavije, ki je vendar ena izmed najvažnejših zalednih držav tržaškega emporija, kar med drugim dokazuje tudi pripravljenost dežele Furlanije — Julijske krajine, da bi s sosedno republiko sklenila sporazum za gradnjo nove avtocestne povezave skozi Gorico in Ljubljano proti Avstriji odnosno proti balkanskemu jugu. Na občnem zboru je bil prisoten tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpillero, ki je v imenu predsednika deželne .vlade Kap. Suttora in dr. Chiaruttini med tiskovno konferenco Nato je Pittoni ugotovil, da je program odbora levega centra, katerega socialisti podpirajo, sprejel te socialistične zahteve in jih je sjtušal, ter delno tudi uspel, uresničiti, čeprav z vsemi tistimi težavami, ki izhajajo iz splošnega položaja krajevnih ustanov. Glede reforme krajevnih financ pa je svetovalec Pittoni dejal, da bodo morale te reforme dati krajevnim ustanovam možnost, da lahko popolnoma zadostijo svoji avtonomiji. Potem ko je ugotovil, da odbor nd uresničil nekaterih pomembnih programskih točk, je Pittoni dejal, da je treba občinskemu odboru priznati, da je določil 1 milijardo lir za letos in za prihodnje leto za itvajanje zakona štev. 167 in je izrazil željo, da bi to vsoto v dveh prihodnjih letih res porabili za nakup zemljišč za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Svetovalci so sinoči z večino glasov imenovali odbornika za finance dr. Verzo za občinskega predstavnika v izvršnem odboru Konzorcija za okrepitev' študijev in raziskav zavoda za fizlko tržaške univerze, socialističnega svetovalca Mocchi-ja pa v odbor preglednikov računov omenjenega konzorcija. Pred koncem seje je komunistični svetovalec Tonel obrazložil svojo resolucijo o povišanju prevoznih tarif zasebnih avtobusnih prog. Raz- ■niiiiiiHniiiiaiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Ureditev prometa okrog velesejma V prostorih velesejemske uprave je bila včeraj zjutraj tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik velesejma in kap. Suttora in glavni tajnik dr. Chirattuini obrazložila glavne smernice letošnje XVII. mednarodne vzorčne prireditve ter orisala najvažnejše točke letošnjega programa. Lansko leto Je na sejmu nastopilo 1057 razstavljalcev, in sicer 600 ali 56 odst. domačih in 457 ali 44 odst. iz tujine. Letos je položaj v tem pogledu boljši, kajti doslej sta se prijavila 1.102 razstavljavca, in sicer 606 ali 45 odst iz notranjosti države ter 496 ali 55 odst. iz tujine. Medtem ko je bilo lani nekoliko laže, kar se tiče pripravljenosti razstavljalcev, da se udeležijo osrednje gospodarske manifestacije na Tržaškem, je šlo letos s prijavami nekoliko bolj počasi, tako je bil ves razpoložljiv prostor (12.000 kv. metrov) oddan le v aprilu. Toda uspeh tudi letos ni izostal: število domačih razstav- ljalcev se je sicer v primerjavi z lanskim letom skrčilo za 1 odst., zato pa se je v istem razmerju povečalo število razstavljalcev iz tujine. Razstavljavci iz Trsta in notranjosti države so pokazali precej dobre volje kljub neugodni gospo, darski konjunkturi, saj so nekateri med najvažnejšimi podjetji, med temi na primer Itaalsider, Dalmi-ne, itd. popolnoma prenovila svoj stand. Tudi številni drugi razstav- ljavci so se letos odločili za novo razstavno formulo, tako da bo prireditev tudi s tega vidika letos pestrejša in zanimivejša: «Sejem dobre volje« ga je imenoval dr. Chiaruttini. V teh dveh dneh, ki nas še ločita od slovesnega odprtja 17. mednarodne razstave, se bo morda prijavilo še katero podjetje iz dežele Furlanije-Julijske krajine: na u-pravi so namreč pripravljeni spre-jeti tudi nekaj zamudnikov, pa čeprav se bodo ti morali zadovoljiti z zasilnimi razstavnimi prostori. V glavnem pa je struktura letošnje prireditve že ustaljena. Zasebna in državna industrija bosta prisotni z obsežnim razstavnim programom: srednja in majhna industrija, srednja in manjša podjetja bodo pri tem imela levji delež. Zelo pestro bo v lesnem paviljonu in okrog njega, kjer bo na nepokritem prostoru nastopilo nekaj podjetij, za katera je zmanjkalo prostora v notranjosti samega paviljona. Zanimivo je, da se je dežela Tridentinsko-Gornje Poadižje odločila, da nastopi izključno v lesnem paviljonu. Tu je najela 120 kv. m razstavne površine, na kateri bo pripravila prikaz svoje zmogljivosti na lesnem področju. Preostale štiri dežele s posebnim statutdm bodo nastopile v Palači narodov, in sicer bo vsaka poudarila zlasti prikaz svojih gospodarskih in turističnih zmoglji- Občina sporoča, da bodo v času 17. mednarodnega velesejma, t. j. od 21. junija do 5. julija veljali naslednji ukrepi za kroženje in postajanje vozil na področju okrog velesejma; X. Ustanovitev enosmerne vožnje od 8.30 do 23.30 v naslednjih ulicah: a) v Ul. Rossetti (podaljšani) v smeri Ul. Cumano (povezava) — Drevored Ippodromo; b) Ul. Settefontane v smeri in na odseku Drevoreda Ippodromo — Ulica P. P. Vergerio; c) Ul. Dell e Milizie v smeri in na odseku Ul. Rossetti — Ul. La- marmora; l.a Ustanovitev enosmernega prometa od 18. ure di 20.30 v naslednjih ulicah: m) Ul. Revoltella v smeri odseka In na odseku Ul. Rossetti — Ul. Piccardl; b) Drevored Ippodromo — povezava pred vhodom na velesejem, T amen in na odseku Ul. Ro* setti — Ul. Settefontane z izjemo filobusov, ki bodo vozili v obeh smereh tako po Ul. Revoltella (št. 11), kot po Drevoredu Ippodromo (avtobus št. 18). 2. Prepoved postajanja na odseku Drevoreda Ippodromo nasproti glavnega vhoda v velesejem; 3. Ustanovitev parkirnih prostorov: a) za oblasti — Trg nasproti vhoda v velesejem; b) za privatne avtomobile: Ulica Rossetti na obeh straneh (prosti morajo biti prehodi za pešce) ; Ul. Lamarmora na obeh straneh v smeri vožnje; Ul. Del-le Milizie na obeh straneh v smeri Ul. Rossetti — Ul. Lamarmora; na Trgu med povezavo od Ul. Rossetti do Trga Ippodromo (postajanje v poševni smeri na sredi in na obeh straneh); c) za motorje: nasproti glavnega vhoda velesejma, na Drevoredu Ippodromo, vzdolž roba parka (bivšega vojaškega avtoparka), Ul. Revoltella na obeh straneh v smeri dovoljene vožnje, na odseku od hiše štev. 23 v Ul. P. P. Vergerio; Ul. Rossetti na strani, ki gre od Ul. Cumano do Ul. Delle Milizie; d) avtobusi: na Trgu Ippodromo in po potrebi in z dovoljenjem mestnih redarjev tudi na prostoru med povezavo Ul. Rossetti z omenjenim trgom; e) za razstavljavce: 171. Settefontane (v poševni smeri) z dovozom iz Drevoreda Ippodromo; f) za taksiste: za trgom bivšega avtoparka v gosjem vrstnem redu v smeri Ul. Settefontane največ osem vozil); en taksi bo lahko stal na trgu nasproti glavnega vhoda v velesejem (razen na dan otvoritve); trije taksiji bodo lahko stali v Ul. setti ob vojašnici nasproti Ul. Revoltella v smeri Ul. Mameli. V Drevoredu Ippodromo bodo lahko privatna vozila parkirala brez omejitev. Av- N Novosti v obmejnem prometu s prepustnicami V Vidmu so se sestali člani italijansko - jugoslovanske komisije, katere naloga je uresničiti sklepe stalne mešane komisije za uveljavljenje videmskega sporazuma o prometu med obema obmejnima področjema. Med drugim so sklenili, da bo do s prvim julijem uveljavili sklep mešane stalne komisije o 72-urnem bivanju v obmejnem pa su po dnevu vstopa vanj. Od prvega julija bodo žigosali prepustnice samo pri vstopu na obmejno področje druge države. S prihodnjim letom bodo tudi uvedli nove prepustnice, ki bodo veljale tri leta im ki bodo nadomestile prepustnice z enoletno veljavnostjo. Dotlej bodo ostali v veljavi sedanji dokumenti. Komisija se bo zopet sestala v septembru, da dokončno določi tehnične ukrepe, ki so potrebni za naglo uveljavljenje olajšav, ki so jih odobrili na zadnjem sestanku stalne mešane komisije. Vespist podrl žensko Ko je sinoči 55-letna Amabile Loredana por. Fait iz Milj, Ul. D’Annunzio 17 prečkala Ul. XXIV Aprila v Miljah, jo je z vespo TS 34693 podrl 17-letni Loredano Ulcigrai iz Milj, Ul. Ristorto 1, ki je vozil proti Cerejem. Pri nesreči se je ženska pobila po čelu in desnem sencu, nosu in kolenih ter si zlomila desno ramo. Z zasebnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti od 30 do 40 dni. pozdravil občni zbor in vse prisotne ter na kratko spregovoril o gledišču deželne vlade do posameznih vprašanj, ki jih je občni zbor predhodno načel. Dr. Marpillero je izjavil, da se oo deželna vlada zavzela za temeljito rešitev vseh vprašanj, ki zadevajo gospodarski razvoj nove upravno-terltorialne enote, ter še posebej njenega glavnega mesta Trsta. Glede vprašanja ladjedelnice Sv. Marka je deželni odbornik poudaril, da bo deželna vlada naredila vse kar je mogoče, da se bo delo v ladjedelnici nemoteno nadaljevalo, za rešitev tistih problemov, za katere ni pristojna deželna vlada, pa se bodo njeni predstavniki zavzeli za njihovo rešitev pri osrednji vladi v Rimu. Na koncu sta se. oglasila k besedi še industrijec Modiano, ki je orisal položaj srednje in male industrije na Tržaškem ter je poudaril, da je za industrijska podjetja, ki jih on zastopa, življenjske važnosti ohranitev neokrnjene zmogljivosti ladjedelnice Sv. Marka, in inž. Faccanoni, kot predstavnik gradbenih industrljcev tržaškega področja, ki je naglasil, da je lansko leto gradbena dejavnost na našem področju občutno' nazadovala, in sicer zaradi tega, ker je število naročil močno upadlo v primerja* leta obsegoni IMODčil Jz .prejšnjega V torek ob 18. uri Počastitev spomina žrtev Rižarne Ob 21. obletnici začetka delovanja krematorijskih peči in usmrtitve prvih 40 partizanov ter aktivistov, ki so jih nacisti sežgali v noči med 21. in 22. junijem 1944, bo v Rižarni v torek, 22. junija, ob 18. uri POČASTITEV SPOMINA ŽRTEV RIŽARNE Nastopila bosta pevski zbor Prosek-Kontovel in zbor iz Milj. Organizacije bivših internirancev, partizanov in političnih preganjancev vabijo vse prebivalstvo, da se udeležili komemoracije. Prinesite cvetje in okrasite celice ter skromni spomenik. V OBČINSKI GALERIJI Danes otvoritev Colonijeve razstave Tržaški likovnik ' Sabino Coloni, ki, smo ga pred leti srečavali v vseh tržaških galerijah, kjer je tazstavljal kot posameznik ali v družbi drugih tržaških slikarjev in kiparjev, se je pred časom nekako: umaknil. Srečali smo ga le tu Berzantija, ki je zadržan v, Rimu, in tam na kaki kolektivni ali priložnostni razstavi z delom, dvemi in to je bilo vse. Sedaj pa se po novno pojavlja in danes ob IS. uri bo v Občinski galeriji po polnih štirih letih spet otvoritev njegove osebne razstave, kjer se bo pojavil kot slikar in kipar. Za to. razstavo je Coloni pripravil U .slik in IS skulptur v železu. Razstavil bo svoje stvaritve iz lanskega in letošnjega leta. Razstava bo odprta do 30. t. m. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Danes, 19. Junija ob 20.15 v Postojni, v četrtek, 24. junija ob 20.30 v Izoli (na prostem), v petek, 25. junija ob 20.30 v Piranu (na prostem), v soboto, 26. junija ob 20.30 v Kopru na trgu) PARTIZANSKI VEČER (ob 20-lctnici zmage) GLASBENA MATICA priredi danes, 19. t. m. ob 20.30 v dvorani ljudskega doma v Trebčah nastop gojencev podružnice glasbene šole Trebče. Sodeluje harmonikarski zbor. Obvestilo davkoplačevalcem Tržaško županstvo sporoča, da bo od 26.6. občinstvu na vpogled za dvajset dpi v Ul. Malcanton 3 sklep občinskega odbora ,št. 1271 od 15.6-1965 z - osmimi seznami sprememb pri v-sotah občinskih davkov za leto, 1965. Občina je določila te spremembe uradno na podlagi .prijav, ki so jih davkoplačevalci predložili- do 'septembra lani. Davkoplačevalci si lahko ogledajo tudi davčne sezname za leto 1946. KRULC DANILA ki je sodelovala v natečaju ((Pripovedovali so mi,..naj danes telefonira na uredništvo našega lista, ker nam ni znan njen naslov. Srednja šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu, vabi na zaključno prireditev, ki bo 20, junija 1965 na šolskem dvorišču v Nabrežini ob 18. uri. Istega dne bo odprta razstava risb in ročnih del. * m * Nižja srednja šola in enotna srednja šola pri Sv. Jakobu sta priredili razstavo risb, linorezov, plastičnih izdelkov in ročnih del. Ob pri-l.ki dvajsetletnice nižje srednje šole je del razstave posvečen izdelkom iz prejšnjih let * * * Osnovna šola pri Sv. Barbari je priredila razstavo risb in ročnih del. Razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 12. ure do 26. t. m. V soboto 26. t. m ob 17. uri bo ob priliki 20-letnice ustanovitve v Ljudskem domu šolska prireditev, * * * šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1965-66. Lestvice so na vpogled do 26. t.m. — od 10. do 12. ure pri srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ul. L. Frausin 14. * * » Razstave na slovenskih osnovnih šolah: Sv. Ivan 29. Junija. Razstavljene bodo tudi risbe iz ladijske rubrike »Rišimo skupaj« za I. in II. razrede vseh osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem. Barkovlje v nedeljo, 29. in v ponedeljek, 21. t. m. od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Katinara 2l>. junija. Rojan 26. junija (III. In IV. razred). * * * Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prtčno ZRELOSTNI IZPITI v poletnem izpitnem roku šolskega leta 1964/1965 dne 39. Junija 1965 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine V Slovenskem klubu bo v torek 22. t. .m predaval dr. Robert Hlavaty o Pragi in Češkoslovaški Predavanje je namenjeno predvsem udeležencem izleta v Prago. Začetek ob 20. uri. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. in 18 junija se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 34-letna Maria Mat-teoni por. Pieri, 8 3-1 e t n a Gemma Pu-glisl vd. Roisti rodila. 77-letna Ofeiia de Castro vd. RadeMI, 76-1 etn a Ca-terina Zorich por. Bassanese, 67-let-na Ana Juriševič roj. Ribarič, 70-letna Cecblia Sibelja por Milanič, 79-Ietnl Raffaele Bon. 60-letni Mario Zucca, 79-Ietni Alberto Mahnič, 58-'letna Emilia Basso por. Deluisa, 78-let.na Filomena Pauluzzi vd. Grade-nigo, 59-1 etni Armando Biancofiore, 85-1 etna Giacomlna Tremul vd. Cer-nivani, 97-letna Ersilia de Rino vd Randagger, 78-letna Angela Vodopia vd. Matejka, 77-letni Antonio Antoni, 64-letni Salvatore Pinto. 44-1 etna Olga De Marco, 81-letna Anna Del-1'Arciprete por. Marrubini OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo danes 19. junija 1965 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9/1, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora 3. Volitve 4. Razno . ODBOR Kino Nazionale 16.00 «Un treno č fermo a Berliino«. Josč Ferrer, Sean Flynn. Arcobaleno 16.00 ((Club di gangster«. Excelsior 16.00 «Sfida internate«. Henry Fonda, Linda Darnell, Vic-tor Matu re Fenice 16,00 «Sette ore di fuoco«. Technicolor. Clyde Rogers. C-rattacielo 16.00 «Per il re e per la patria«. Dirk Bogarde, Tom Cour-tenay^ Alabarda 16.30 «La sottile l ine a ros-sa». Kelr Lullea. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Scandali nudi« Technicolor. F. Franchi, C. Ingrasl sla. Prepovedano mladimi pod 18. letom Aurora 16.00 «La sfinge sorride pri-ma di morire. stop. Londra«. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 ((Agente 007 dalla Russia con amore«. Sean Connery. Garibaldi 16.30 «Tarzak contro gli uomini leopardo«. Technicolor. Capttol 16.00 «Plano piano dolce.Car-lotta». Betke Davis, Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.00 «Ieri, oggi, domani«. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 17.00 «1 tre volti«. Moderno 16.15 «La carica delle miile frecce«. Technicolor. George Mont-gomery, Bill Wltl'iams. Astra 16.30 «Non mandarml fiorl«. Astoria 16.00 «Tra due fuochi«. Abbazia 16.00 «1 violepti«, Technicolor. Charlton Huston. Ideale 16..00 «1 due maffiosi del Far West» F. Franchi in C. Ingrassia. LETNI KINO Faradiso 20.30 «Lo šport pteferito dairuQmo». Technicolor. Rock Hudson, Laura P renti ss. Se ponovi prvi del. Satellite 20.30 «1 quattro mošehettie-ri». Aldo Fabrizi, Nino Taranto, Erminib Macario. Se ponovi prvi del. Servola, 20.30 (iVento di terre lonta-ne«. Glen Ford, Ernest Borgnine. Razstave V občinski umetnostni galeriji bo od 19 do 30. t. m. razstavljal slikar jn kipar Sabino Coloni. Otvoritev razstave bo v soboto 19 t m ob 18. uri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <14. 6. — 20. 6.) Glustl, Ul. Bonomea 93. dr. Rossetti. Ul. Combi 19, dr Signori, Trg Ospedale 8, Tamaro e Neri, Ul' Dante 7. Godina, Trg S. Giacomo 1,' Alla Minerva, Trg S. Francesco 1, Al Due Mori. Trg Unita 4, G Pa-pa. Ul. Felluga 46. Od 13. do 16 ure Godina, Trg S. Giacomo 1, Alla Minerva. Trg S. Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Unltš 4, G. Papa, Ul Felluga 46. NOČNA SLUŽBA LEKARN Giustl, Ul. Bonomea 93, dr Rossetti, Ul Combi 19. dr. Signori, Trg Ospedale 8, Tamaro e Neri. Ul Dante 7. Razna obvestila LADJE V PRISTANIŠČIH TRST: Pirot (Jug.), Borea (It.), Astor (Panama), Pelops (Grčija), Leon (Grčija), C. Australe (It.), Gondar (Et.), Labuan Bay (Panama), Triglav (Jug.), Gudulič (Jug.), Tritone (It.), Treči maj (Jug.), N. S. Embiricos (Grčija) Nikodromos (Grčija), Saturnia (It.), Vulcania (It.), Belluno (it.) Saipa II (It.), Selene (It.), Trieste (It.), spuma (It.), Istra (Jug.), Bo-Yfyc (JtJS-), Rijeka (Jug.), Brarmi (Ha.) T. Paget (Liberija), C. Ca-sale (It.), Patrick M. (Liberija) Kmaki (Grčija), King Peleus (Li-Chl°S8ia (K-). Alexandra C Z-*\J A). KOPER: Richmond (ZDA) Na-prijed (Jug.), Ravello (It.), Ris. n.iak (Jug.), Haruna Maru (Japonska). Občni zbor Glasbene Matice. Redni občni zbor Glasbene Matice bo v četrtek, l. julija t. 1. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul Ruggero Manna 29/11. z običajnim dnevnim redom. * * * Danila Krute, ki je sodelovala na natečaju ((Pripovedovali so mi » je naprošena da telefonira na "'našo štev. 93-808. “ Izleti SPDT priredi 4. julija planinski izlet v dolino Belega potoka pod Rabeljskim jezerom z vzponom na Lepo glavo. Podrobnejši program bo javljen v kratkem Vpisovanje v Ul Geppa 9. * * * Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi 27. t. m. ob priliki 20. obletnice osvoboditve, izlet v Cerkno z ogledom bolnišnice Franja Izlet bo skozi Postojno, Kalce in' Godovič s postankom v Idriji. p0 ogledu bolnišnice bo povratek skozi Most na Soči in Novo Gorico v I rst. Vpisovanje vsak večer od 19. ■ J?0, ure v društvenih prostorih v Ul, Montecchi 6. Preden greste na dopust naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo! 15-dnevna naročnina L 500 Mali oglasi Izurjeno tipkarico išče večje podjetje v Trstu. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama iosipina vd. Žerjal roj. Kovačič Pogreb bo v nedeljo, 20. t.m. ob 16. uri iz cerkve na Opčinah. Hčerki Dragica in Milena in vsi ostali sorodniki I.T.F v. Zonta 3, tel. 38.006 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama, sestra, teta in nona ZORA SUSTERČIČ Pogreb drage pokojnice bo danes, dne 19. t.m., ob j 8. uri Ib hiše žalosti, Praprot št. 17, na domače pokopališče. Žalujoči: soprog Lucijan, hčerka Natalija z družino, brat in ostali sorodniki Praprot, Chicago, Beograd, 19. junija 1965. SEJA DEŽELNEGA SVETA Soglasna resolucija v korist odpuščenim uslužbencem CAM Po odgovoru poročevalca Me hi na diskulanlom je deželni uvel odložil razpravo o zakonu o obrli Na včerajšnji seji deželnega sveta je poročevalec Metus odgovoril raznim svetovalcem, ki so posegli v splošno razpravo o pravni ureditvi položaja obrtnikov, nakar je nakazal odbornik Giust stališče odbora do tega vprašanja. Zatem je predsednik de Rinaldini odložil razpravo o posameznih členih zakona, ki bi morala priti na vrsto, za nedoločen čas. To se je pač zgodilo zt-to, ker ne more dežela dejansko sprejeti tega zakon, dokler ne bodo določene izvršilne določbe o izvajanju statuta na področju obrtništva. Te določbe mora predlagati paritetna komisija in jih predložiti vladi. Ker se je komisija včeraj sestala, upajo, da bo že sedaj načela to vprašanje. Metus je predvsem poudaril važ-l nost ustanovitve poklicnega patenta obrtnikov in v zvezi s tem polemiziral z raznimi svetovalci opozicije. Prav tako je polemiziral glede sestave obrtniških komisij, rekel pa je, da pristaja na to, da bi se člen, ki govori o tem, tudi lahko spremenil, tako da bi se zagotovila večja avtonomija obrtnikov. Omenil je tudi vprašanje svobodnega kroženja, delavcev in obrtnikov v okviru Skupnega evropskega tržišča. Odbornik Giust je dejal, da bo ta zakon šele prvi korak za reševanje vprašanj obrtnikov ter da je dežela že pokazala razumevanje zanje s tem, da je določila pol milijarde lir za razvoj obrti in 300 milijonov za kredite obrtnikom. Kar se tiče omejevanja avtonomije obrtnikov, ostaja le povezava s trgovinskimi zbornicami. Rekel je, da upa, da bo zakonski osnutek zadovoljil obrtnike. Zatem je prišla na vrsto razpra: va o resoluciji misovcev v zvezi z odpustom 32 uslužbencev Centra za usposabljanje delavcev (CAM). Resolucijo je orisal svetovalec Mo-relli. Zatem se je začela razprava, v kateri je prvi spregovoril demokristjan Coloni. Rekel je, da njegova skupina ne bo mogla dali ugodnega glasu misovski resoluciji, ker vladni komisar nima več zakonodajne moči in ne more zato izdati odloka o podaljšanju zaposlitve odpuščenih uslužbencev. Predlagal je, naj bi razne ustanove in oblasti začasno poskrbele za odpuščene uslužbence, kasneje pa naj b! dokončno uredili njihov polo-Ž&. j Šema (KPI) je dejal, da so ti odpusti še toliko boli obsodbe vredni, ker jih izvaja javna ustanova. Predlagal je. naj se odpusti suspendiralo Republikanec Cumbat Je dejal, da bi lahko začasno poskrbeli za uslužbence s sredstvi iz ((sklada za Trst«. Socialist Plttoni je predvsem poudaril nezaslišano dejstvo. da ne bodo dali uslužbencem po 15 letih nobene odpravnirie, ožf-roma jim bodo dali kvečjemu do" 10.000 lir. Predlagal je sestanek vodij svetovalskih skupim da bi sestavili skupno resolucijo. Zatem sta na kratko spregovorila še Devetag (PSDI) in Trauner (PLT). Sledila je kratka prekinitev seje in vodje skupin so sestavili enotno resolucijo, ki poziva odbor, naj intervenira pri vladnem komisarju, da se sprejmejo praktični in začasni ukrepi, ki naj zagotove delavcem in njih družinam nadalje-' vanje dohodkov od dela, za kar obstajajo možnosti. Nadalje naj odbor sodeluje z javnimi ustanovami v Trstu za dokončno ureditev položaja teh delavcev ter naj prouči možnost, da bi dežela z uveljavljenjem izvršilnih določb postala lastnica naprav in premoženja CAM. Svetovalci so resolucijo soglasno odobrili. v kateri je hranil denar in papirje. Zapustil je nato urad in za seboj zaprl vrata s ključem. Ko je bil naokrog na ogledu, ga je delovodja na gradbišču poprosil, naj mu izroči ključ urada, ker je moral nekam telefonirati. Delovodja je telefoniral, toda ko je zapustil u-rad, je pozabil zakleniti vrata. O-krog 13.30 se je Cocolet namenil domov. Ko pa je hotel vzeti aktovko, se je zavedel, da je denar izginil. Tatvino je prijavil na letečem oddelku policije. Z avtom v zid Predvčerajšnjim zvečer okrog polnoči, se je na pokrajinski cesti med Opčinami in Padričami pripetila prometna , nesreča, pri kateri se je ranil 27-letni pleskar Rino Co-ciani iz begunskega taborišča pri Padričah. Cociani se je z Opčin vračal proti domu za volanom svojega fiata 600 TS 28756. Ko je privozil do približno pol poti, ga je neki neznani avtomobilist, ki je privozil nasproti, začasno oslepil z žarometi. Cociani je zaradi tega izgubil nadzorstvo nad avtom, zavozil na desno in silovito treščil v zid ob cesti. Pri nesreči se je ranil in pobil po levem sencu in zatilju ter si verjetno zlomil grodnico. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji, ki so potem poskrbeli, da so Cocianija prepeljali v bolnišnico. Ponesrečenca so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. V bolnišnici so včeraj nudili prvo pomoč 58-letnemu delavcu Do-menicu Cristofoliju iz Ul. Giulia št. 69, ki se je ranil po levi nogi. Cristofoli, ki bo okreval v 10 dneh, je povedal, da se je malo prej na vespi TS 21895 vozil navzdol po Ul. Milano. Na vogalu Ul. XXX Ottobre pa je vanj trčil fiat 600 TS 48218, kiga je z leve privozil 71-letni Guido Stinco iz Ul. Crispi 41. Gorišfeo-beneškl dnevnik UGOTOVITVE NA PODLAGI VOLITEV 1961., 1964. IN 1965. LETA Za katere stranke glasujejo prebivalci občin Doberdob, Sovodnje, Števerjan Večina Slovencev teh treh občin glasuje za levičarske stranke Letos je zanje glasovalo 56,6 odstotka slovenskih volivcev Objavljamo razpredelnice o oddanih številih glasov za posamezne stranke na pokrajinskih volitvah leta 1961, deželnih volitvah leta 1964 in pokrajinskih volitvah leta 1965 v slovenskih občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Na podlagi teh rezultatov je jasno razvidno, da so letos prejele štiri levičarske stranke v teh občinah (PSI, KPI, PSIUP in PSDI) 1.338 glasov (56,6 odst.), medtem ko jih je prejela Slovenska lista 877. Ce h glasovom Slovenske liste prištejemo še glasove, ki so jih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Napadalca sta mu izbila dva zoba ker je bil v družbi dveh deklet Razpravo so odložili, da zdravniško ugotovijo posledice udarcev, ki jih je prejel napadeni godbenik Kazensko sodišče (predsednik I godka kvestura izdala odlok o za-Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar prtju bara «Whisky a gogo«, kjer De Paoli) je včeraj obravnavalo > je bil kot natakar uslužben Vare-primer napada in povzročitve telesnih poškodb. Na zatožni klopi iache 1, ki je bil tedaj v družbi 24-letnim prijateljem Carlom Mon- sta sedela 34-letni Ignazio Di Ler-nia iz Ul. delle Docce 5/1 in njegov pajdaš 24-letni Livio Gei z Lo-njerske ceste 175/2. Njun soobtoženec 26-letni Romano Veresano iz Ul. dei Fabbri 4 pa Je bil odsoten. Prva dva obtoženca sta 11. aprila letos v Pasaži «Fenice» zakrivila napad na 23-letnega glasbenika Francesca Ferra iz Ul. delle Mo-nache s 24-letnim prijateljem tisanom iz Ul. Cavana 13. O tej zadevi smo v aprilu obširno poročali. Di Lernia in Gei sta bila v družbi dveh deklet 19-letne Brune Andreattini iz Ul. Favetti 1 ir. 15-letne Marine Stefani iz Ul. delle Linfe 2, v baru Moncenisio v Ul. Carducci. Nekaj časa potem sta vstopila Ferro in Montisano ter ogovorila dekleti. To ni prijalo Di Lernii in Geiu, zato sta se v druž-' bi deklet oddaljila. Nekaj časa po- H *4 n 14« ’ Ko VI 1 sano Na včerajšnji razpravi sta se obtoženca branila na vse kriplje ter tidila, da ju je Ferro izzval, ker je motil njune prijateljice. Povedala sta tudi, da ga nista udarila s pestjo po obrazu, temveč samo z dlanjo. Zanikala pa sta, da sta Ferru in Montisanu grozila z noži. Di Lernia je celo trdil, da je po napadu spremljal Ferra v taksiju domov. V glavnem sta te izjave potrdili tudi dekleti, ki pa nista videli, kako je prišlo do napada, ker sta se tedaj fotografirali v posebnih kabinah v Pasaži «Fenice». Rekli sta, d» sta ju spremljevalca pustila v Ul. sv. Frančiška in se oddaljila, potem pa sta se vrnila in Gei je tedaj povedal, da ne pusti, da bi ga kdo oklofutal. Dekleti pa sta povedali, da sta videli samo, kako je Ferro padel. Potem je sodišče zaslišalo Ferra. Ta je potrdil prejšnje izjave in dodal, da ni in^ej , jjamena motiti Iz aktovke ukradli nad sto tisoč lir Neznani tat te 23-letnemu zemljemercu Aldu Cocoletu s Sprehaia-ltšča Sv. Andreja 36 ukradel 103 tisoč lir in nato izginil. Cocolet je predvčerajšnjim orišel na gradbišče v Ul. P. P Vergerio na vogalu Ul. Ghirlandaio. da bi se pozanimal o poteku del. Odšel je v svoj urad in položil na mizo aktovko, zaradi poškodb v ustih in zbitja zob še vedno ne more igrati na trobento ter dA'jfe z&radi tega bil prisiljen, da se odpove koncertom v gledališču «Verdi», kjer je zaposlen, sodelovanju pri orkestru Giasbene Matice in potovanju v Spole to, na Festival dveh svetov. Na zahtevo odvetnika Antoninija, ki brani Geia, odv. Cuccagne, zastopnika zasebne stranke, in javnega tožilca Pascolija, je sodišče odložilo razpravo na 23. junij, da se v tem razdobju zdravniško ugotovijo posledice udarcev v usta, ki jih je utrpel Ferro. Kot omenjeno je Ferro trdil, da še sedaj ne , mo- pri nesreči zlomil levo nogo M MO SA/7>/;\/ predvaja danes, 19. t.m. ob 20.30 na prostem Cinemascope teehnicolor film: Ven to di terre lontane VETER IZ DALJNIH DEŽEL Igrajo: G. Ford, E. Borgnine tefrt šo se vsi spet srečalFVbaru dekleti Ferro lesnato iziav da KAlcione« v Pasaži «Fenice», kamor aeKle-u- *err0- Je nat0- Rjavil, “a sta Ferro in Montisano prišla ka-.scfijfi*..JFer.ro je. fiotiflwafi.juftS<«oril eno izmed deklet, in pri tem se je vmešal Di Lernia ter povabil Ferra naj jo pusti v miru. Sicer se ni dogodilo nič hudega, padlo je le nekaj besed, potem pa sta Di Lernia in Gei zapustila lokal. Takoj za njima sta se oddaljila še Ferro in Montisano. Ko pa sta se namenila proti Ul. Battisti, sta opazila, da sta jima Di Lernia in Gei, ki sta bila tokrat sama, sledila. Sredi pasaže sta Di Lernia in Gei napadla Ferra s pestmi, ga pobila na tla, mu pri tem izbila dva zgornja sekalca in mu nato grozila z noži v rokah. Grozila sta tudi Montisanu. Potem ko se je to zgodilo, sta Di Lernia in Gei izginila, Ferro pa se je moral zateči v bolnišnico. O zadevi so bili obveščeni agenti s komisariata na Trgu Dalmazia, ki so začeli iskati naoadalca. Dan kasneje so agenti opazili Di Lernio, ki je vstopil v bar «Whisky a gogo« v Drevoredu 20. septembra ter izročil nekaj natakarju Varesanu. Komaj je Di Lernia opazil agente pa se je spustil v beg po drevoredu in šele v Ul. Moratti je agentom uspelo, da so ga ujeli. Vrnili so se nato v bar, kjer so od Varesana zahtevali, naj pokaže, kaj mu je izroči Di Lernia. Bila sta dva noža ista, ki sta ju imela Di Lernia in Gei prejšnji večer. Na podlagi teh dokazov, so Di Lernio aretirali Varesana pa prijavili sodišču. O Geiu pa ni bilo nobenega sledu več. Policisti so ga dolgo iskali, deset dni kasneje pa se je le prikazal Gei je po dogodku odpotoval v Neapelj, misleč, da bo vse skupaj padlo v pozabo. Vrnil se je 23. aprila, toda pri vratih njegovega stanovanja so ga čakali agenti. In včeraj sta se Gei in Di Lernia znašla pred sodniki. Obtožnica, ki so jo izpolnili agenti, je precej obširna. Oba sta obtožena napada, povzročitve telesnih poškodb, nošnje orožja brez dovoljenja, Di Lernia pa še upiranja in grožnje proti javnim funkcionarjem. Varesano je bU obtožen samo zaradi podpiranja. Kot je znano, je zaradi tega do- re igrati na trobento, če bo zdravniški pregled to ugotovil, se bodo že itak zajetni obtožnici Di Lernie in Geia, pridružile še obteževalne okoliščine. * * * Po hitrem postopku je bila včeraj na preturi razprava proti 57-let-nemu upokojencu Umbertu Roc-cu iz Ul. Vidali 2, ki se ga je prejšnji torek pošteno napil in potem na Trgu Ippodroma, brez vsakega razloga, s pestjo udaril v obraz 34-letnega Maria Bossija lz Ul. della Tesa 34, ki je tam sedel na klopci. O zadevi smo poročali v naši včerajšnji številki. Rocca so agenti prijeli ter ga prijavili sodišču zaradi pijanosti. Agenti pa so v bolnišnici zaslišali tudi Bossija, ki se mora tam zdraviti zaradi udarcev. Pretor je Rocca obsodil na dva meseca zapora upoštevajoč olajševalne okoliščine Za obtoženca Je tožilec zahteval 3 mesece in 5 dni z.'.nora. Obsodba velja samo zaradi pijanosti, ker si je Bossi pridržal pravico, da bo napadalca še tožil. prejele KD, PLI in združena lista monarhistov ter misinov, tedaj je desnica prejela skupno 1.063 glasov. Seveda je takšna koalicija možna samo v teoriji, ker za občinske volitve ni ostvarljiva; ljudje, ki volijo za desničarske stranke, na občinskih volitvah v glav- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča včlanjena društva, da bo XVI, redni občni zbor 20 junija ob 9. uri v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini. Motorist podrl dečka Včeraj okrog poldne je 8-letnl Mario Zacchigna iz Ul. Biasoletto 9 v teku in nenadoma prečkal Ul. MachUg. Prav v tistem trenutku se je na1 skuterju privozil 22-letni mesar Odino Giunta iz Ul. Machlig 6. Iznenadeni Giunta se je skušal u-makniti dečku, vendar mu to ni uspelo ter ga je podrl. Priskočil mu je na pomoč ter ga odpeljal v bolnišnico. Zacchigno so pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh, ker si je nem ne glasujejo za slovenske liste. Tudi na obeh prejšnjih volitvah govori pokazatelj v prid levičarskim strankam. Leta 1964 so levičarske stranke prejele v treh slovenskih občinah 1.419 glasov proti 908 glasovom Slovenske liste, leta 1961 pa 1.312 glasov proti 856 glasovom Slovenske liste. Zanimivi so nadalje podatki, ki zadevajo gibanje glasov prejetih na teh volitvah pri posameznih strankah. Slovenska lista je prejela 1961. leta 856, 1964. leta 908, 1965. leta pa 877 glasov. V glavnem ima stranka svoje stalne volivce, ki oddajo svoj glas disciplinarno Slovenski listi, dasiravno jih vodstvo poziva, naj za državnozborske volitve glasujejo za krščansko demokracijo. PSI je na teh treh zaporednih volitvah prejel naslednje število glasov: 658, 599, 382. Padec števila glasov je potrebno pripisati pojavu PSIUP, ki ima svojo volilno osnovo med Slovenci v občini Doberdob in na Vrhu ter v Gabrjah v občini Sovodnje. KPI je prejela tele glasove na treh zaporednih volitvah: 598, 649, 725. Zelo zanimivo je tudi to, da sc je KD utrdila med slovenskimi vo livci: zanjo so takole glasovali na treh volitvah v treh slovenskih občinah: 192, 241, 145. Za KD ne glasujejo samo ljudje italijanske narodnosti kot so karabinjerji, financerji itd., ampak tudi Slovenci. di dejansko oddala delo podjetjem, ki so ga na dražbi prevzela. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Popravili so most pri Ccmurju Prejšnji mesec se je podrl most pri Cemurju, preko katerega pelje pot k tamkajšnji cementarni. Ko je šel neKi tovornik, ki je imel večjo težo od zmogljivosti mostu preko njega, se je most podal in ko je bil tovornik na drugi strani, se je tudi podrl. Te dni je občinska uprava iz Sv. Lenarta poskrbela na svoje stroške, da so napravili nov cementni obok, ki je močnejši od prejšnjega in bodo sedaj lahko vozili preko tega mostu tudi težje tovore. Tako Je tovarna zopet po normalni poti povezana s svojo okolico. OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE Podporno društvo Dijaška Matica vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo danes 19. junija 1965 oh 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Ulica Geppa 9/1, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora 3. Volitve 4. Razno OnBOR DOBERDOB Stranke 1961 % 1964 Vo 1965 Vo KPI 356 43,2 362 42,2 382 47,9 PSIUP — — 53 6,2 60 7,5 PSI 127 15,4 64 7,4 38 4,7 PSID 10 1 s. 10 1,1 10 1.2 PRI 4 0,5 4 0,4 — — SL 247 30,0 246 28,7 243 30,5 KD 65 7,9 95 11,0 57 7,1 PLI 4 0,5 16 L* 4 0,5 PNM 6 0,7 — — — — MSI 5 0,6 7 0,8 3 0,3 Skupaj 824 100 857 100 797 100 SOVODNJE Stranke 1961 °/. 1964 Vo 1965 Vo KPI 207 18,8 213 18,7 2:« 223 PSIUP — — 48 4.2 85 7,9 PSI 380 34,6 313 27,5 271 253 PSDI 38 3.4 25 2,2 39 3.6 PRI 7 0.6 10 0,8 — — SL 359 32,6 404 35,5 366 34.1 KD 89 8.1 106 9,3 55 5,1 PLI 5 0,4 13 1.1 11 1,0 PNM 4 0,3 1 0,08 — — MSI 10 0,9 3 0.2 7 0,6 Skupaj 1099 100 1136 100 1072 100 ŠTEVERJAN Stranke 1961 »/• 1964 % 1965 % KPI 35 5,2 74 13,5 105 19,7 PSIUP _ — 11 2,0 17 33 PSI 145 28,0 119 21,7 73 13,7 PSDI 8 1,5 24 4,38 20 PRI 8 1,5 9 1,6 — — SL 250 48,3 258 47,0 268 50,3 KD 38 73 40 73 33 «3 PLI 9 1.7 6 1,0 10 1,8 PNM 18 3,5 2 0,3 — ■— MSI 6 1.1 5 0,9 6 1,1 Skupaj 100 548 100 552 100 SKOPNI REZULTATI V TREH SLOVENSKIH OBČINAH Stranke 1961 Vo 1964 % 1965 Vo KPI 598 24,6 649 24,5 725 30.1 PSIUP — 112 43 162 7,6 PSI 658 26,7 599 22,6 382 16,06 PSDI 56 23 59 23 69 2,9 PRI 19 0,7 23 0.8 — — SL 856 35,0 908 34,4 877 36,4 KD 192 7.8 241 9,1 145 6.0 PLI 18 0,7 35 13 25 1,0 PNM 28 1.1 3 0,1 16 0,6 MSI 21 0.8 15 0.5 16 0,6 ...............................m...................."""""................. ŠE ENA DISKRIMINACIJA NA MATIČNEM URADU KIMO IKI* PKOSEK predvaja danes, 19. t.m. ob 19.30 uri Cinemascope Teehnicolor film: «l ’U0M0 DEL RIO (MOŽ IZ RIA) Zavojevalec džungle in osvajalec žensk Igrajo: Jean-Paul Belmondo, Francoise Dorleas, Jea Sarvals FILIALA V TRSTU Ul. Čampo Marzio 12 lel 31985 fiat Kino na wmEza-, predvaja danes, 19. t.m. ob 18. uri barvni film: «NUDI PER VIVERE (GOLI DA BI ŽIVELI) Mladini pod 18. letom vstop prepovedan zanesljiv nakup pri kalerem prihranile rabljena vozila rudi z jamstvom po najugodnejši ceni oglejle si, preglejte, preizkusite v široki izbiri modelov in znamk olajšave pri plačilu na obroke in z nizkimi predujmi razstava je stalno odprta Danes proglasitev pokrajinskih svetovalcev Predvidoma danes bodo znana imena novih pokrajinskih svetovalcev. Razglasila jih bo okrožna volilna komisija, ki od ponedeljka dalje zaseda v dvorani za sodne obravnave okrožnega sodišča. Komisiji predseduje dr. Storto, predsednik sodišča, v njej pa so še sodniki Cenisi Arculeo in Mancuso, načelnik pisarn Zer-netti ter namestnik pokrajinskega tajnika dr. Giovanni Baum. Dolo-ločitev novih 24 svetovalcev je zapletena matematična operacija. Doslej so poluradno ugotovili, da so bili iz ostanov izvoljeni trije svetovalci na lijtah PSI (3194 glasov), Slovenska lista (3124) in PSIUP (2.946). Gradnja ljudskih hiš v Gradcžu Kdaj bodo imeli starši pravico da sami izberejo ime otroku? Krčevito izvajanje .fašističnega zakona je v nasprotju z določili ustim« in z duhom mirnega »ožilja V sredo 16. t.m. Je bila na sedežu zavoda za ljudske hiše (IA CP) v Gorici dražbena oddaja del za gradnjo štirih stanovanjskih hiš z 8 stanovanji v Gradežu. Zidarska dela je prevzelo podjetje Grego-ratto iz Cervignana za 37,49 milijona lir s 5 odstotnim popustom. Tudi druga dela so bila oddana s popustom od 4,75 do 13,2 odstotka. Hiše bodo zidali za zadrugo «Salus» iz Gradeža. Prihodnji teden bo ustanova tu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiMiHHiimiitiiiiimtMiiiimiiimimiiimHmitiiiiiiMiiin Te dni se ie javil na matičnem uradu v Gorici oče s Peči, da bi prijavil svojega sina, ki se je tisti dan rodil v goriški porodnišnici. Ko je matičnemu uradniku povedal, da želi otroku dati ime Vojko, je ta takoj ugovarjal, da kaj takega ni mogoče V podkrepitev svojega ugovora je omenjeni uradnik posegel po fašističnemu zakoniku in pokazal na zloglasni odlok št. 1238, od 9. julija 1939, po katerem se prepoveduje dajanje tujih imen otrokom, ki so italijanski državljani. Oče je nato predlagal, naj bi otroku dali ime Janko ali Srečko, pa tudi ta dva predloga je matičar odklonil. Končno je le pristal na to. da so dali novorojenčku ime Igor. V zadnjih letih je prišel matični urad goriške občine večkrat v javnost, ker se tako dosledno dr-ii fašističnega zakona, ki bi ga ie davno ne smeli več aplicirati, ker je v nasprotju s členom 3 in 6 republiške ustave. Na tem uradu imajo zelo dober spomin za fašistični zakon iz leta 1939, nimajo pa tako dobrega spomina za poznejše odloke in ukrepe, ki so v nasprotju z omenjenim zakonom in ki narekujejo bolj širokogruden postopek pri dajanju ime n zlasti slovenskim občanom na Goriškem. Tako je posebna senatna komisija že 19. februarja lani sprejela in odobrila zakonski osnutek, po katerem se lahko dajejo italijanskim državljanom tudi taka imena, ki vsebujejo tuje črke J, K. Y in W. Ker so predstavniki slovenske SINDIKALNA OBVESTILA skupnosti in parlamentarci naprednih strank protestirali zaradi izključitve slovenskih imen, je omenjena komisija dne 7. decembra lani spremenila besedilo omenjenega osnutka v toliko, da je treba pri imenih pripadnikov narodne manjšine, ki živi v Italiji in je priznana kot taka, upoštevati tudi vse črke njihovega jezika le pod pogojem, da so imena pisana v latinici. Zaradi nasprotovanja fašistov ta zakonski osnutek še vedno ni prišel v obravnavo v poslansko zbornico. Med tem časom pa je tudi občinski svet v Gorici sprejel soglasen sklep, da naj se pri dajanju imen otrokom na matičnem uradu upoštevajo želje in potrebe slovenske narodne manjšine, odnosno otrokovih staršev. Tudi tega se menda omenjeni uradnik ne spominja. Očividno je njegov spomin zelo enostranski in velja le za stvari, ki so mu bolj pogodu. Poleg tega pa se nam zdi čudno, da otrok lahko nosi ime Igor, ne pa Vojko, ko pa sta obe imeni tipično slovanskega izvora Po kakšnem ključu se lahko dajejo v Gorici samo nekatera slovenska imena, dočim so druga prepovedana? Mnenja smo, da je v današnjem vzdušju prijateljskega sožitja in obmejne strpnosti tako ravnanje matičnega urada v Gorici zgrešeno in škodljivo. Ce po drugih občinah, kjer je pravtako v veljavi italijanska zakonodaja in ustava, ne delajo takih ovir in ravnajo v podobnih primerih mnogo bolj širokogrudno ter se predvsem ne držijo tako krčevito starih fašističnih zakonov, zakaj se ne bi podobno ravnali tudi v Gorici? Preklicana tridnevna stavka uslužbencev krajevnih ustanov Podpisana nova delovna pogodba za delavce karto-nažnih tovarn . Volitve notranje komisije v 1PL Stavka uslužbencev krajevnih ustanov, ki bi morala biti 21., 22. in 23. junija, je bila preklicana. Vsedržavna vodstva treh sindikalnih organizacij, ki so stavko proglasile, so objavila tiskovno sporočilo, v katerem poudarjajo, da so sindikati preklicali stavko zaradi zagotovil, da bo sprejet zakonski osnutek o pokojninah in da bo dosežena konglobacija. V prihodnjih dneh se bodo o teh vprašanjih pogovarjali na sestankih prizadetih strank. Zaključila so se pogajanja za obnovo delovne pogodbe delavcev kartonažnih tovarn, pogodba predvideva povišek minimalnih mezd za 6 odstotkov, skrajšanje delovnega časa od 46 na 45 ur na teden z največ 9 urami dela na dan, ustanovitev 4 periodičnih poviškov za delavce po 2-odstotka. Sindikalisti bodo za svoje delo plačani, v podjetjih pa je mogoče razobešati aindikal-na obvestil«. Pogodba velja do 31. maja 1967. leta. V podjetju IPL bodo volitve notranje komisije. Svoji kandidatni listi sta predložili dve sindikalni organizaciji. CGIL je na prvem. CISL pa na drugem mestu na glasovnici. Avto podrl na Majnici vespista Sinoči okrog 20.30 se je peljal 25-letni pleskar Lucio Marega iz Farre, Ul. Ponteromano 10 s svojo vespo iz Farre proti Gorici. V bližini gostilne Marega na Majnici pa je trčil z nekim avtomobilom, padel z vespo vred ter se poškodoval. Prisotni so poklicali avto Zelenega križa iz Gorice, ki je ponesrečenca odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili zlom leve stegnenice ter številne praske. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh. Soča sc ni vrnila trupel utopljencev Včeraj se je nadaljevalo iskanje trupel tržaških mladeničev 18-let-nega Claudia Sehwagla in 17-let-nega Luciana Carnieilija, ki sta se v ponedeljek utopila v mrzli in narasli Soči, ker sta se pri jezu, ki ga gradijo ob ločinskem mostu, prevrnila z gumijastega čolna. Sok, ki sta ga dobila ob nesreči, pa mrzla voda (okoli 7 stopinj) sta bila zanju usodna. Vse do danes njunih trupel še niso našli. Iskanje so včeraj nadaljevali potapljači gasilske čete iz Trsta, vendar brez uspeha. Voda je še vedno zelo umazana zaradi deževja, in tudi precej narasla je, ker je ne morejo zadržati za zatvornieami v Soški dolini. Najbolj verjetno bodo mestni stražniki, ki dobro poznajo Sočo, danes ali najkasneje jutri spet pregledali nabrežji med Standre-žem in Farro. Ni izključeno, da sta trupli v kotanjah, ki so jih v strugi skopali bagri za pridobivanje peska. Kakor se naši čitatelji prav gotovo še spominjajo, so v eni izmed takšnih kotanj v strugi, globokih tudi do 10 metrov, pred kakšnim letom našli truplo nekega goriškega utopljenca. Včeraj so se v Gorico znova pripeljali starši ponesrečenih mladeničev. Delj časa so se zadržali na gradbišču, kjer se je pripetila nesreča, ter se pogovarjali z osebami ki so bile v tistem trenutku v bližini. Avto podrl kolesarja blizu Gradiške Včeraj ob 17.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 59-let-nega Giovannija Gcrina iz Gradiške, Ul. Orti 3. Zdravniki so mu ugotovili zlom nekaj reber in rano na čelu. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo 10 dni. Gerta, ki ga je pripeljala žena z avtom, je izjavil, da se je preteklo sredo okrog 12.10 ure vračal s kolesom iz ViHess, kjer je zaposlen, na kosilo proti domu. Ko je prišel do odcepa ceste za domov, je dal z roko znak, da bo krenil na levo. Za njim pa je prihajal s svojim vozilom neki avtomobilist, ki ga je v tistem trenutku hotel prehiteti ter ga podrl na tla. Avtomobilist mu je priskočil na pomoč in ga odpeljal k zdravniku v Gradiško, ta pa ga je poslal po*em domov. Ker pa je mož občutil bolečine, se je odločil za pregled v bolnišnici. Vendar ni vedel povedati niti za ime šoferja niti za številko njegovega avtomobila. Vol je vrgel z voza ženo z Vrha Včeraj popoldne ob 17.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 57-letna Amalijo Cemic por. Cotič z Vrha št. 16. Zdravniki so ji ugotovili večjo rano na levi nogi ter so jo pridržali na zdravljenju za 10 dni. Zena je izjavila, da se je okrog 16.30 ure vračala s kmečkim vozom proti domu. Med potjo pa se je nenadoma splašil vol, ki jo je z rogmi sunil in vrgel na tla. VERDI. 17.45: « V ogli o essere ama-ta in un letto dottone«. Debbie Reynolds; ameriški kinemasko-pe v barvah. CORSO. 17.15: «Piano, piano dolce Carlotta«. Bette Davis, Olivia De Havilland in J. Cotten; ameriški čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan, MODERNISS1MO. 16.00: «11 trion-fo dei dleci gladiator!«. D. Vadiš in S. Line; ameriški barvni film. V1TTOR1A. 17.30: La dea del pec-cato.i. S. Montiel in A. Demendo-za; španski barvni kinemaskop-ski film. CENTRALE. 16.30: «Zorba, il Gre-co». Anthony Quinn in Irene Pa-pas Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. PRISPE V TE ZA DIJAŠKO MATICO I DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu, tel. 33-49. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri 20. junija bo v Gorici odprta cvetličarna MICHELI FERDI-NANDO, Ul. XXIV Maggio 22, tel. 23-39. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26 stopinj ob 14.10, najnižjo 8.8 stopinje ob 4. zjutraj: povprečne dnevne vlage j« bilo 70 odstotkov. Z ZMAGO NAD MflZZINGHIJEM V MILANU Benvenuti svetovni prvak Mazzinghi premagan s k. o. v šestem kolu - Franco Brondi je ohranil naslov evropskega prvaka, ker je Kid Tano odstopil v enajstem kolu Skoki za Jadranski padalski pokal MILAN, 18. — Nino Benvenuti (59,600 kg) iz Trsta je danes kot izzivalec premagal dosedanjega svetovnega prvaka sred-nje kategonje junior Sandra Mazzinghija iz Pontedere (69,853 £ . s k- °: v. šestem kolu. V tem kolu je trajal dvo- boj - 40 . Benvenuti si je tako osvojil naslov svetovnega pr-vaKa. Na veliki prireditvi na S. Siru so bili na sporedu še drugi dvoboji. Občinstvo je začelo pri-------------- hajati že ob 18. uri, da bi si za gotovilo boljša mesta. Prva sta nastopila boksarja peresne kategorije Carlo Coscia iz Spezie in Gabriele Ceccangeli iz Rima. Zmagal je Coscia po točkah v osmih kolih. V drugem dvoboju sta se spoprijeli (semifinale za italijansko državno prvenstvo kategorije wel-ter) Bossi iz Milana in Parmeg-giani iz Predappia. Po točkah v 10 kolih je zmagal Bossi. Nato pride v ring Franco Brondi iz Livorna ter Španec Kid Tano, da se spoprimeta za evrop- vendar mu ne uspe. Tako se je ta dvoboj končal z zmago Tržačana, ki je sedaj svetovni prvak. V dvoboju za naslov svetovnega prvaka nastopita Michelon, dosedanji prvak, in Saraudi. Borba je dokaj Izenačena In sodnik mora tudi oba nasprotnika opomniti zaradi nekorektnosti. V začetku desetega kola pa Michelon odstopi zaradi ranjene pesti. * * * LONDON, 18. — Možnost, da se Henry Cooper, angleški prvak težke kategorije, sreča s Casslusom Clayem, je zelo verjetna. In niti ne bi bilo presenečenje, če bi prišlo do srečanja v Angliji. prednosti pred drugim. Obenem pa si je osvojil prvo mesto na lestvici, ki je sedaj taka: 1. PISAURI, 2. Polidori zaostanek 1’14”, 3. Minardi 2’59”, 4. Mangan! 4’07”, 5. Cantafoni 4’23”, 6. Baglini 5’39”, 7. Savigni 7’50”, 8. Lezzieri 8’16”, 9. Di Toro 9’38”, 10. Palmetti 9’51”. Nino Benvenuti sko prvenstvo lahke kategorije. . Brondi ves čas odločno napada in borba je dospela že do 11. kola. Po 1’40” v tem kolu je Spanec že tako zdelan, da dvigne roko v znak, da zapušča dvoboj. Brondi je tako ohranil naslov evropskega prvaka svoje kategorije. Sledi nestrpno pričakovani nastop Mazzinghija in Benvenutija. Gre za izreden dogodek, da se za naslov svetovnega prvaka bijeta med seboj dva Italijana. Sam milanski župan Bucalpssi in odbornik za šport Crespi stisneta boksarjema roko. Takoj v začetku prvega kola napade Benvenuti, toda boj je ves čas precej izenačen. Pri tem se nasprotnikoma posreči, da sedaj ta sedaj oni krepko udari. Tudi v šestem kolu Mazzinghi že napade in Benvenuti udarec vrne, kar se še ponovi, Vendar pa Benvenuti z nekim udarcem nasprotnika dokaj zmede. In ko ga takoj nato močno zadene, se ta zgrudi vznak. Ko sodnik Brambilla šteje do deset, se hoče Mazzinghi dvigniti, Adornijevo moštvo za lour de France PARMA, 18. — Moštvo Salvarini bo nastopilo na Tour de France s sledečimi kolesarji: Vittorio Ador-ni, Francis Blanc, Felice Gimon-di, Italo Mazzacurati, Mario Minie-ri, Arnaldo Pambianco, Pietro Par-tesotti, Diego Ronchini, Gilberto Vendemiati in Roland Zoeffel. Po 2. etapi v Abrucih Pisauri na čelu ISOLA DEL GRAN SASSO, 18. — V drugi etapi dirke po Abrucih (Vasto - Idola del Gran Sasso 208 km) je zmagal Gabriele Pisauri. E-tapa je bila zelo borbena. Bonetto je bil protagonist poskusa bega skozi 120 km. V bližini cilja (40 km) je prodrl v ospredje Pisauri, ki je pusta vse ostale za seboj in prispel na cilj z minuto in pol Nencini se umika FIRENCE, 18. — Gastone Nenci-ni, toskanski dirkač, zmagovalec na Giru leta 1957 (tedaj je bilo postavljeno rekordno povprečje, ki še velja) in na Touru 1900, je skic-nil, da se dokončno umakne iz športne dejavnosti. Kot diletant je bil trikrat državni reprezentant v tekmah za svetovno prvenstvo. Leta 1952 ga je premagal Rlk Van Looy. Profesionist je postal leta 1954. Leto pozneje je imel roza majico še v predzadnji etapi na Giru. toda končal je na tretjem mestu zaradi slavnega pobega Coppija in Magnija. Aleksander Nikolič bo prihodnjo sezono treniral Petrarco PADOVA, 18. — Dosedanji trener in komisar jugoslovanske košarkarske reprezentance Aleksander Nikolič bo v prihodnji sezoni trener moštva Petrarca. Nikolič ima 41 let in je bil 21-krat državni reprezentant. Prihodnje leto bo za Petrarco nastopal ameriški pivot Doglas Moe, star 24 let. RIM, 18. — Centralni odbor CU SI je sklenil povabiti osem športnih zvez, naj se pripravijo za u-deležbo študentov na univerziadi, ki bo od 20. do 29. avgusta v Budimpešti. Te zveze so: lahka atletika, plavanje, sabljanje, telovadba, tenis, košarka, odbojka in vaterpolo. f ;|llii!i k II 1; l:V Letošnja padalska prireditev v Portorožu bo v času od 4. do 11. julija. Program je določen tako: 3. 7.: Prihod tekmovalcev. 4. 7.: Dopoldne vaje; popoldne o-tvoritev in začetek tekmovanj. 5. 7.: Skoki v skupinah z višine 2.500 metrov. 6. 7.: Skoki v skupinah na določeno točko z višine 800 metrov. 7. 7.: Skoki kot prejšnji dan (če- trtfinale) ter skoki v skupinah z višine 1.500 metrov. 8. 7.: Skoki na točko z 800 metrov (semifinale) ter skoki v skupinah z višine 1.500 metrov. 9. 7.: Individualni skoki na točko v morju z višine 600 metrov. 11. 7.: Skoki v skupinah z 800 me. trov (finale) ter finalno tekmova- DANES IN JUTRI V BEOGRADU Jugoslovanska atletika za pokal Tita V letošnji sezoni še slabi rezultati Jugoslovanska atletska elita bo danes in jutri zbrana na stadionu v Beogradu v finalnih borbah za pokal maršala Tita. Ta prireditev bo prva, ki bo zajela vso državno elito in strokovnjaki pričakujejo, da bo precej do sedaj doseženih znamk izboljšanih, saj je letošnja sezona s samo enim novim državnim rekordom zelo nezanimiva. Atletika v Jugoslaviji že nekaj let stagnira in na boljših mestih se vse preveč dolgo držijo isti tekmovalci. Ena redkih disciplin, kjer dobri rezultati trenutno ne primanjkujejo, je skok v višino in borba med Vivodom (Celje) in Andjelkovičem (Beograd) za primat obeta nove rekordne podvige. Pred kratkim je Beograjčan v Nemčiji dosegel 212 om, Vivod (letos 208 v dvorani in 206 na prostem) pa se z novim razmerjem gotovo ne bo kar tako sprijaznil in skušal bo seveda svoj rekord 210 še izboljšati. Skok s palico, ki je lani dosegel tako visoko kvaliteto, je letos zašel v slepo ulico. Lešek je pri vojakih in ne trenira redno, po rezultatih ostalih skakalcev pa se sklepa, da fiberglasa v Jugoslaviji še ne poznajo. Izjema je le Arapo-vlč, ki velja 460 cm. Specialisti troskoka z rekorderjem Jocičem na čelu in skakalci v daljino niso do sedaj pokazali nič posebnega, nasprotno so njihovi rezultati še slabši. Vsi meti razen krogle so tudi v zastoju. V krogli, čeprav še niso bili doseženi novi rekordi, sta Joco-vič in Batišič jamstvi, da kvaliteta ne bo izostala in morda bomo pozdravili kar dva atleta čez 18 m. Teki na 100, 200 in 400 m nimajo predstavnikov, ki bi v mednarodni areni kaj pomenili. Na 100 m je na primer najboljši Muskovtč dosegel komaj 10”7, na daljši progi pa Križan 21”6. Posebno se slaba kvaliteta jugoslovanskih šprin-terjev vidi na 200 m, kjer ima 10. na lestvici že čas 22’7, kar je malo boljše kot v naši deželi. Povprečni so tudi 400-metraši, posebno pa presenečajo slabi rezultati nje v drugih skokih. Slovesen za- Progi 800 ln 1500 m se tudi nlsta ključek. I opomogli, ln izjema Važič je daleč pred vsemi, čeprav na 800 m ni pravi specialist. Na 5000 m najdemo ponovno Važiča, ki je letos že dosegel 13'57”6. Tudi Važič je tekel med rekordnim tekom Francoza Jazyja in tempo pri tej priložnosti prav gotovo ni bil najbolj primeren za tekača z osebnim rekordom 13’50'\ V ostri krizi sc tudi teki na zapreke. Posebno katastrofalna je proga 110 m, kjer je še vedno prvi Petrušič s skromnim 14”7, drugi Polutnik pa ima rekord komaj 15”3, ostali pa so že blizu 16”. Proga 400 m se tudi za sedaj ne more pohvaliti z boljšimi rezultati in se tudi med oelo sezono verjetno ne bo mogla, vsekakor pa je tu Kovač, ki lahko doseže rezultat evropske vrednosti, žal je Kovač zelo osamljen in drugi Polutnik je letos dosegel komaj 55”1. V ženskem taboru so razmere približno iste. Daleč najboljša je gotovo še vedno Stamejčičeva, čeprav letos še ni tekmovala veliko Po njeni poti pa gre Celjanka Lu-bejeva, ki je letos prva kar v treh disciplinah: v teku na 80 m z zaprekami (11”3), v teku na 100 m (12'T) in v skoku v daljino (6 m). I.ubejeva je pravzaprav atletinja evropske vrednosti in nanjo so obrnjeni vsi upi na beograjskem tekmovanju. Edini državni ženski rekord v teku sezone je dosegla čirkovlč v metu kopja z že solidno znamko 51,48 m. Pokal maršala Tita bi moral v moški konkurenci osvojiti beograjski Partizan, za drugo mesto pa sta največja kandidata beograjska Crvena zvezda in celjski Kladivar. Pri ženskah so kandidati za prvo mesto trije: Slavonija, Senta in celjski Kladivar. BRUNO KRIŽMAN Pelagalli operiran Morronc poškodovan MILAN, 18. — Pelagallija, branilca Milana, so operirali na slepiču. Kmalu bo spet dober. V Florenci pa se je poškodoval —•:. .—:.:.......*.__z_. Sandro Mazzinghi ranu trpajo $e pekaj prostora v hotelih in pri zasebnikih. Priporočajo pa rezervacije. Avtocamp v Luciji ima še dovolj prostora; enako v počitniških domovih. Temperatura morja 21 stop. C. V Izoli je v hotelu «Zora» «Belvedere» in «Riviera» skupaj 50 prostih postelj; v počitniških domovih 140, pri zasebnikih pa 320. V Kopru so zasedeni vsi hoteli. Dovolj prostora je pri zasebnikih. Hotel «Adria» v Ankaranu ima še nekaj prostih postelj. Iz Kopra vozi vsako uro avtobus na Debeli rtič. Prireditve: v restavraciji «Jadran« v Portorožu, 26. junija ob 20.30 nastop folklorne skupine. V Luciji bodo 25. junija ob 16. uri praznovali švedski praznik «middsomar». V Izoli bo 23. junija ob 20.30 ((Partizanski večer« SG - Trst na prostem. Ista prireditev 25. jun. v Piranu, v soboto 26. pa v Kopru na trgu. GORIŠKA: V Novi Gorici Je dovolj prostora v vseh hotelih. Na Lokvah je v hotelu «Poldanovec» 10 prostih postelj. Prostor je v hotelu ((Planinka« v Ajdovščini in v hotelu «Krn» v Tolminu. V Bovcu, v Trenti in v Soči 28, v Logu pod Mangartom 16 in v Čezsoči precej prostih postelj. V Mostu na Soči v gostišču «Vuga» 10 postelj, hotel «Soča» zaseden. V Kobaridu prostor v hotelu ((Zvezda«, v week-end hišicah in pri zasebnikih. V Kanalu vse zasedeno. V Idriji prostor v «Nanosu», v Cerknem v zasebnih gostiščih, na Vojskem v planinskem domu Rudar. Informacije Turistične zveze Slovenije Prireditve: V Postojni v soboto 19. junija ob 20.15 ((Partizanski večer (SG - Trst). GORENJSKA: V Bohinju zaseden hotel «Jezero». Pri zasebnikih 200 prostih postelj. Na Bledu prostor v vseh hotelih in pri zasebnikih. Prostor tudi v »Šport hotelu« na Pokljuki. Biffe pri campingu v «Zaki» odprt. V Kranjski gori zaprt hotel »Razor«. Proste postelje v »Eriki«, v ((Prisanku« v motelu in pri zasebnikih. Dom v Planici zaseden do konca avgusta. V Ratečah dovolj prostora pri zasebnikih. Hotel «Vitranc» v Podkorenu ima 25 prostih postelj. V Gozd Martuljku imajo samo 5 prostih postelj v gostilni «Pri Jožici« in 3 postelje v hotelu «špik». Na Vršiču 30 prostih postelj v Erjavčevi koči, v Koči na Gozdu 24, v Mihovem domu 16. Koča v Krnici zaprta. Na Vršiču še dovolj snega za smučanje. Cesta preko Vršiča prevozna samo do Erjavčeve koče. Na Jesenicah proste postelje v »Korotanu« in »Pošti«. Dom pod Golico ima 40 prostih postelj. Dom na Črnem vrhu zaseden, žičnica Planina 19 prostih postelj. V Tržiču in Podlju-belju je dovolj prostora; tudi v planinskih domovih Pod Storžičem in na Kofcah. V Kranju v ((Evropi« in »Jelenu« po 15 prostih postelj, nekaj pri zasebnikih. Pri zasebnikih v Naklem je prostih 40 postelj. Delno zasedena Dom na Jezerskem in Grad - Hrib v Preddvoru. V Domu na Krvavcu še nekaj prostora. V Škofji Loki prostor v gostišču »Krona« in pri zasebnikih. Prostor v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. V Poljanski dolini i-majo zasebniki proste postelje v Poljanah, v Srednji vasi, v Gorenji vasi in v Trebiji. Hotel «Dom pod Planino« v Trebiji ima 60 prostih postelj. V Žireh proste postelje pri zasebnikih, v Domu na Go-ropekah proste postelje v sohah in na skupnem ležišču. Dom dostopen tudi z motornimi vozili. V Selški dolini prostor pri zasebnikih v Selcah, Železnikih in Sorici. Planinski dom Litostroj na Sorški planini ima prostor. Prireditve: Na Bledu v nedeljo popoldne mednarodna veslaška regata. Dopoldne ob 10. uri promenadni koncert v zdraviliškem parku. V torek ob 20.30 v Festivalni dvorani na Bledu revija jugoslovan. skih narodnih plesov v izvedbi akademske folklorne skupine »France Marolt« iz Ljubljane. V Bohinju 18. junija ob 20. uri folklorni nastop v hotelu «Jezero». V Križah pri Tržiču 20. junija zaključek športnega tedna z veliko vrtno veselico. Na Bledu je odprta igralnica (Casinč) v hotelu ((Jelovica«. LJUBLJANA Z OKOLICO: V Lju-bljani je še nekaj prostora v hote- lih »Lev«, »Slon« in »Ilirija«. Hotel »Turist« bo imel prostor samo 20. junija, v ostalih dneh bo zaseden. Hotel «Union» bo imel prostor 20., 25. in 26. junija, v ostalih dneh pa bo zaseden. V Trbovljah prostor v gostinskem podjetju ((Rudar«, v gostišču «Klek« na Kleku, v planinskem domu na Mrzlici, v planinskem domu na Kumu, v domu borcev na Vrheh in v sindikalnem domu na Partizanskem vrhu. Dovolj prostora je v Medijskih toplicah, Litiji, Gabrovki, Vačah, na Polšmku in v Partizanskem domu na Pristavi. Na Veliki planini še nekaj prostora v planinskem domu, več pa v hotelu ((Šimnovec«. Nekaj prostora ima tudi planinski dom na Starem gradu nad Kamnikom in Dom v Kamniški Bistrici. V restavraciji «Pošta» v Domžalah dovolj prostora in tudi pri zasebnikih. Dovolj prostora v turističnih domovih na Travni uori in na Polževem; enako v hotelu «Pugled» v Kočevju in v turistični koči v Kotselu ob Kolpi. Na Vrhniki nekaj prostih postelj v hotelu »Mantova« in pri zasebnikih na Rakeku in v Rakovem škoc. hotelu «Jezero», nekaj pri zasebni-nik na Rakeku in v Rakovem Škocjanu. V Zilcah in na Bloški planoti prostor pri zasebnikih. V Loški dolini pri zasebnikih. Cerkniško jezero je do polovice zalito. Dovolilnice za ribolov izdajajo v Turističnem biroju, kjer si lahko ribiči izposodijo tudi čoln. Odprt lov na srnjaka. DOLENJSKA: V Novem mestu zaseden hotel »Metropol«, v hotelu «Kandija» še nekaj prostora. Dovolj prostora na Otočcu. Zdravilišči v šmarjeških toplicah in Cate-ških toplicah zasedeni. V Dolenjskih toplicah dovolj prostora pri zasebnikih, nekaj tudi v zdravilišču. Nekaj prostora je tudi v ho-telu »Sremič« v Krškem. Planinski dom Vinka Paderšiča na Gor-jancih ima še nekaj prostih postelj, medtem ko je v planinskem domu na Mirni gori dovolj prostora. ŠTAJERSKA: V Celju zasedeno gostišče ((Ojstrica«. Za hotel ((Evropa« priporočajo rezervacije, v hotelu «Celeia» še proste postelje. V Celjski koči še proste postelje, vendar priporočajo rezervacije za večje skupine. Ne Svetini 9 prostih postelj. V Rogaški Slatini zasedeno zdravilišče, v hotelih 49 prostih postelj, pri zasebnikih pa 183. V Dobrni prostor pri zasebnikih, zdravilišče zasedeno. V Rimskih toplicah nekaj postelj «Pri Stari pošti«, dovolj prostora pri zasebnikih. V Laškem pri zasebnikih dovolj prostora, nekaj v ((Savinji«; za soboto in nedeljo pa so potrebne rezervacije. V Logarski dolini priporočajo rezervacije za planinski dom, Kočo na Okrešlju in gostišče Sestre Logar. Rezervacije priporoča tudi hotel hotel ((Rinka.) v Solčavi. Prostor je še v Lučah, Ljubnem, pri zasebnikih in week-end naselju v Mozirju, v gostišču «Turist» v Gornjem gradu, in ((Kajuhovem domu« v Šoštanju. Domovi na Slemenu, Roglji, Lisci in gostišče na gori Oljki imajo še nekaj prostora, vendar priporočajo rezervacije, zlasti za večje skupine. V četrtek 24. junija bodo odprli nov kopalni .bazen v Šoštanju, kjer bodo imeli ogrevano vodo. Vsi hoteli v Mariboru bodo imeli dovolj prostora od 18. junija dalje. Letoviško naselje v Bresternici ob Mariborskem jezeru ima 20 prostih postelj. Na Mariborskem Pohorju je zasedena Mariborska koča, ki bo imela prostor samo 22. junija, v ostalih domovih in v hotelu «Bel-levue« pa je še dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Lovrencu na Pohorju, Ptuju, Slovenski Bistrici, na Boču in v letovišču grad Štatenberg. POMURJE: V Murski Soboti v hotelu «Zvezda» in »Centralu« proste postelje. V Radencih vse zasedeno. V Moravcih zasedeno letoviško naselje, pri zasebnikih nekaj prostih postelj. V Ljutomeru zasedeno gostišče ((Jeruzalem«, v gostišču »Prlek« nekaj prostih po-stelj. V Lendavi nekaj prostora v ((Parku«, v Beltincih v «Zvezdi» v Gornjih Petrovcih v Domu na Goričkem. Prireditve: V Ljutomeru 20. junija na hipodromu meddruštvene motorne dirke. Na Bukovniškem jezeru v nedeljo 20. junija začetek kopalne sezone z zabavno prireditvijo. Morrone, Argentinec pri Fioreneti-ni. Z glavo je udaril v strop pri predoru za prihod na igrišče. Napravili so mu osem šivov. Igrati bi moral kljub temu na mednarodnem tekmovanju za srednjeevropski pokal, ki bo od 23. do 26. junija na Dunaju. Pele še ne pojde k Juventus ALžIR, 18. — V nekem intervjuju Je Pele povedal, da se več evropskih klubov zanima zanj, tako n. pr. tudi Real Madrid in Juventus. Toda kljub sijajnim ponudbam, je dejal Pele, bo še nekaj let ostal pri Santosu. * * * MARL (Porenje), 18. — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju je moštvo Ajax iz Amsterdama premagalo Juventus z 2:0. Madžari za tekmo proti Italiji BUDIMPEŠTA, 18. — Na prijateljski tekmi proti Italiji 27. junija bo verjetno igrala sledeča formacija: Gelei, Szepesi, Sovari; I. Nagy, Sipos, Solymosi; A. Nacy, Gyoerkoe (ali Goeroecs), Tichy, Zambo. Bene, Cagnozzo in Salicc nastopila v SZ RIM, 18. — v Moskvo sta odpotovala Franco Cagnozzo in Italo Sa-lice s trenerjem Horstom Goerlit-zerjem. Italijanska skakalca v vodo bosta nastopila na dveh mednarodnih prireditvah 19. in 20. junija v Tbilisiju ter 26. in 27. junija v Volgogradu. Schollander šele drugi Wt)RZBURG, 18. — štirikratnega olimpijskega zmagovalca Schol-landerja je včeraj zvečer premagal zahodnonemški rekorder Hans-Joa-chim Klein na 100 m prosto v 54”3, medtem ko je Schollander dosegel 54"9. MILAN, 18. — Med kaznovanimi igralci in moštvi je zopet Napol), ki mora plačati 300.000 lir globe zaradi — poleg drugega — streljanja z možnarji. CHICAGO, 18. — V tekmi Vare se-Munchen, ki se je končala 2 zmago Italijanov 5:2 (2:1), je dal kar štiri gole srednji napadalec Bagatti, petega pa Vetrano. LIEGE, 17. — Standard iz Llegea je v prijateljski tekmi premagala LR Vicenzo z 2:0 (2:0). Jugoslavija v šahu druga HAMBURG, 18. — Na evropsken ekipnem prvenstvu v šahu je Ju goslaviji vendarle uspelo obdržat drugo mesto, kakor na prvih dvel šampionatih. Res je, da ima Ju goslavija enako število točk kako: Madžarska, toda po prepozicijal je osvojila drugo mesto zategadelj ker ima po vrednosti točk na po sameznih deskah prednost preč Madžari. Končni vrstni red: ZS 66 točk Jugoslavija 57, Madžarska 57, ZRI) 45, Romunija 41,5, Nizozemska 33,1 točke. En 25.000 kilometrov a 1964 TRST 5. Stevvardese so nam medtem servirale obilen zajtrk. Letalo je sedaj v rednih presledkih izgubljalo na višini, potem pa ponovno potegnilo kvišku. To je vsak lahko čutil z nogami, z želodcem in z glavo, vendar nikomur ni povzročilo niti najmanjših motenj. Možen je bil tudi ogled pilotske kabine. Posadko sta sestavljala dva pilota, dva telegrafista in 6 stewar-des. Pilotska kabina je bila zelo komplicirana, vsa polna raznih kazalcev in naprav vsake vrste. Za vsakega od potnikov je bila menda pravi Babilon. Pod nami je sneg polagoma izginjal in pojavil se je tok reke Amur. Azijski veletok je videti ne kot reka, temveč kot močvirje. Kanali, manjši in večji, se cepijo na vse strani v neverjetne vijuge. Med seboj se neštetokrat križajo in segajo v širino vsaj 100 km. Drevje je TOKIO TRST postajalo vse bolj redko in končno se je videla le voda, peščeni otoki in blato. Voda je bila seveda rumena. Vzrok velike množine vode pa so bile nedavne snežne padavine, ki so se še stopile. Ob 4.20 po moskovskem času so nam po zvočniku javili, da se bližamo Ha-barovsku. Širina Amurja in stranskih kanalov je bila taka, da se je zdela prej morski zaliv kot pa reka. Tupolev je sedaj letel v širokem polkrogu, ker verjetno ni smel čez kitajsko mejo. Z daljnogledom sem iskal kaj zanimivega na kitajskem področju, vendar zaman. Tudi na drugi strani Amurja same luže in kanali. O začrtani meji ali življenju ni bilo ne duha ne sluha. Letalo se je dvakrat prav močno nagnilo in zavilo na desno. Pred nami je bilo letališče Habarovska. Tupolev je letel sedaj zelo nizko in kmalu sem pod oknom zagledal pristajali- I Na letališču v Ilaharovsku; letalo Tupolev-114 šče. Ko se je letalo dotaknilo tal, se je streslo in se po kakih 2 km ustavilo. IV — Olimpijska mrzlica Stevvardese so vsem potnikom dale posebne značke «Ae-roflota« v spomin na polet. Zahvalil sem se njim in pilotom in izstopil. Leteli smo točno 8 ur in preleteli 6480 km. Čeprav sem se v letalu zaradi trušča reakcijskih motorjev precej u- trudil in mi je v glavi vse brenčalo, mi je bilo žal, da se je polet že končal. Letališče v Habarovsku je zelo veliko in naštel sem 5 letal enakih našemu, čakalo pa je vse polno dvomotornih reakcijskih Tupolevov. Takoj ko sem izstopil, sem kazalce na uri pomaknil za 7 naprej, ker smo med poletom prevozili celo vrsto časovnih pasov. Po krajšem počitku so nas z avtobusi Inturista peljali na krajši izlet po mestu. Habarovsk stoji na treh gričih ob reki Amur in šteje le nekaj manj kot 400 tisoč prebivalcev. še po oktobrski revoluciji je bilo mesto popolnoma uničeno od japonskih interven-tistov, vojna proti tujim silam pa je tu trajala vse do 1. 1922. Mesto je sedaj v razvoju in kot dokazujejo številne nove zgradbe, hitro raste. Zanimivosti nima mnogo, vodič pa je ponosno pokazal nov hotel, ki nosi ime «01impijski», ker so bili njegovi prvi gostje sovjetski dvigalci uteži pred odhodom v Tokio. Olimpijska mrzlica se Je namreč začela že v Habarovsku. Na letališču je stal ogromen plakat, ki je vabil na Japonsko, mnoge trgovine po mestu pa so prodajale stvari z narisanimi športnimi motivi, ovojni papir pa je nosil olimpijski znak, pet krogov. Ob 14. uri smo se z vlakom odpeljali proti jugu. Čakala nas je 18-urna vožnja, sicer v udobnih spalnih vagonih. Do Nahodke se je vlak le 7-krat ustavil in vožnja je bila hitra. Pokrajina je bila sprva dolgočasna. Do večera ravnina, bolj malo drevja in zelo redka naselja. Drugi dan smo vozili dolgo ob manjši reki, samo nekaj kilometrov od kitajske meje. Okolica je popolnoma menjala podobo. Proga je potekala po gostem gozdu hrastov in drugih listavcev, speljana pa je bila med nižjimi hribi. Okoli 7. ure sem po petih dneh zagledal... morje, Tihi ocean in spomnil sem se na odhod iz Trsta, ko je po Tržiču morje izginilo izpred oči. p>w»»n' Kmalu smo bili v Nahodki in se ustavili na postaji Tihooce-anskaja. šli smo na bližnjo obmorsko postajo, kjer so pregledali potne liste in potrdila o cepljenju. Obvezna je bila tudi menjava vsega sovjetskega denarja v japonske jene ali v ameriške dolarje. Prišli smo pod roke carinskim uradnikom, ki so bili tokrat zelo sitni in so hoteli vse videti. Z mano osebno so bili zelo prijazni, ker UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - — Iz vseh Pokrajina med Habarovskom in Nahodko. Hribi v ozdaju so že Kitajskem 20 — Telefon 37-338 sem zbral vse sile in jih prvi nagovoril v svoji najlepši ruščini, kar je vplivalo kot balzam na rano. Obraz se je mojemu «varuhu» vidno razjasnil in prtljage nisem niti odprl. Za mano je prišel na vrsto japonski državljan in prav smilil se mi je, ko je začel odpirati veliko število kovčkov in torb. Vrhu tega je na carinsko deklaracijo pozabil prijaviti 4000 japonskih jenov in ko jih je carinik našel, ni bilo usmiljenja. Zaplenil mu jih je in mu dal potrdilo, s katerim bo denar lahko ponovno dvignil — čez tri leta! Po carinskem pregledu smo se vkrcali na moderno potniško ladjo »Grigori Ordžonikidze« in nekaj pred poldnevom odpluli. Nahodka je manjše mesto 50 km vzhodno od Vladivostoka. šteje manj kot 20 tisoč duš, ima pa pristanišče, ki se lahko uspešno kosa s tržaškim. Ob pomolih sem naštel kar 23 sovjetskih in japonskih ladij, ki so nakladale ali razkladale les, premog in rude, v zalivu pa je čakalo na prosto mesto še šest ladij. Nahodka je postavljena na koncu ozkega zaliva, ki je podoben norveškemu fjordu. (Nadaljevanje sledi) «unu .H, din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 dhTza leto 1965'- Poštni tek~cirr^un‘‘Žaložništvo' tržaškem'fekTTrst (Ta™ UT? Z. *** ™esečna 8°° lir ~ Vnaprej: OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda ~ Oglasi tržn-sic« \v^ T' Ljubljana, Stari trg 3/1., tele- drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubbliclte Italianaa, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Iadaja in tiska Založništvo tržaškega tiska,' Trst S trzaške 1x1 goriške pokrajine se naročajo pri upravi.