V Tržiču bo septembra nared nova proizvodna hala podjetja Seaway jg ^^ . \ Plavalno SP: Američanu Phelpsu dvoboj s Srbom Čavicem, Alessii Filippi »le« bron / 18 Primorski Nečistost, splav in »nujna« kazen Breda Pahor V tej neskončni razpravi o prekinitvi nosečnosti, ki se je v zadnjih dneh ponovno razplamtela zaradi odločitve agencije za zdravila AIFA o (omejeni) uporabi tabletke RU486, se porajajo stara in nova vprašanja. Stara se nanašajo na tolikokrat izpostavljene ugovore, predvsem iz katoliških vrst, češ da je vsakršna prekinitev nosečnosti zločin, nova pa zadevajo odnose med Vatikanom in Berlusconijevo vlado. Da ne bo nesporazumov, vse teme, ki zadevajo spolnost (ne samo vezane na ženske, temveč tudi na istospolnost), so bile vselej trdno podvržene stališčem Vatikana; temu gre tokrat dodati še neodobravanje, ki ga je tudi v cerkvenih krogih požel radoživi predsednik italijanske vlade s svojimi spolno-družabnimi aferami. Odnosov Italija-Vatikan torej ne gre zaostrovati, kar v tem konkretnem primeru pomeni, da bo italijanska vlada -kot je že napovedal minister Sacconi - uporabo tabletke, ki jo, mimogrede, v številnih državah že leta uporabljajo, omejila oz. nadzirala. Vsekakor je že predvidena strogo nadzirana uporaba s hospitalizacijo nosečnice, in to samo do sedmega tedna nosečnosti (rok za kirurški poseg je daljši), za najbolj goreče nasprotnike pa je ta, za Italijo nova, za ženske fizično manj obremenjujoča metoda kratko malo »legalizirana ilegalnost« ali pa - kot je med drugim izjavil Vatikan -»smrtni strup«. Torej gre za zločin, ki ga država Italija dopušča, še več, zakonsko določa. In zločinka v prvi osebi je ženska, ki bo odslej »splavila s kozarcem vode«. In kot zločinka naj vsaj trpi! Zakaj in v kakšnih okoliščinah se ženska za ta, zanjo travmatičen korak odloči, naj ne bi bilo relevantno, kot so nasprotniki tabletke RU486 v tokratni polemiki »prezrli« več pomembnih dejstev. Najprej, da je po uradnih statističnih podatkih število legalno opravljenih posegov prostovoljne prekinitve nosečnosti (v okviru zakona 194) med najnižjimi v Evropi in z leti upada. Da zakon 194, na katerega se tako vroče sklicujejo, predvideva tudi preventivo (vendar je za Vatikan tudi uporaba kondomov greh!). In ne nazadnje, da Italija sodi v Evropsko unijo in bi zato tudi za italijanske državljanke pred stališči Vatikana morala imeti prednost evropska usmeritev. dnevnik NEDELJA, 2. AVGUSTA 2009 št. 182 (19.581) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € TURIZEM - Polžja vožnja na avtocestah Kilometrske kolone vozil upočasnile pot na počitnice Pri Mestrah 32 kilometrov, pri Moščenicah do devet kilometrov Tudi kužek je moral čakati v vrsti na počitnice ansa BENETKE, TRST - Prva sobota v avgustu se je iztekla v znamenju dolgih kolon vozil na avtocesti. Na novi obvoznici pri Mestrah se je ustvarila kar 32 kilometrov dolga vrsta avtomobilov, zaradi česar je bilo avtocestno podjetje prisiljeno zapreti odsek in preusmeriti promet na staro cesto pri Mestrah. Posegli so tudi gasilci in prostovoljci civilne zaščite, ki so turistom v razbeljenih avtomobilih posredovali plastenke vode. Pri Moščenicah je bila vrsta vozil dolga osem do devet kilometrov, pri La-tisani, ob vhodu na avtocesto pa do 20 kilometrov. Na 2. strani Z gala večerom se je končal tržaški operetni festival Na 4. strani V kitajski trgovini na Goriškem zasegli 1.900 kosov oblačil Na 8. strani Trije romunski državljani kradli denar iz avtomata Na 8. strani Športno združenje Bor z novim vodstvom Na 19. strani PROSEK - Jutri Na obisku minister Luca Zaia TRST - V naših krajih se bo jutri mudil italijanski minister za kmetijstvo Luca Zaia. Na Proseku, v prestolnici novega medregijskega območja DOC, bo posadil sadiko sorte glera, to je trte, iz katere pridelujejo to odlično vino. Po srečanju s predsednikom Dežele FJK Renzom Tondom, se bo v spremstvu deželnega odbornika za kmetijstvo Claudia Violina odpeljal na Kras. V zgodnjih popoldanskih urah bo na Pro-seku posadil sadiko glere in predal namenu novo zeleno oazo za otroška igrala in novo parkirišče, nato pa obiskal še nekaj kmetij na Krasu. MOPTOSTUDIO 0ptika Katja Slobec „nega Mm optometrija kontaktne leče avgusta odprto HOYA seiko^l * ^^ B * * I I p h 111(1 A J ^ a SWISSFLEX FENDI ulica Carsia 45/2A Opčine - telefon: +39-040-214561 DadMidlaS Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342 2 Nedelja, 2. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / AVTOCESTA - Obvoznica pri Mestrah povsem odpovedala Dolga pot turistov na počitnice: 32 kilometrov v koloni pod soncem Pri Moščenicah nadaljnjih 8 kilometrov dolga vrsta, pri Latisani do 20 kilometrov BENETKE - Štiri ure za 30 kilometrov. Toliko časa je potrebovalo na tisoče avtomobilistov, da je včeraj - s povprečno polžjo hitrostjo 7,5 kilometrov na uro (!) - prevozilo novo obvoznico pri Mestrah. Namera, da bi nova prometnica pospešila vožnjo poletnih turistov na počitnice in razredčila dolge kolone vozil, je že ob prvem resnejšem preizkusu klavrno propadla. Na obvoznici pri Mestrah se je že v včerajšnjih jutranjih urah ustvarila kolona dolga do 32 kilometrov. Zgodilo se je preprosto sledeče: vsi avtomobilisti, namenjeni po avtocesti Milan-Benetke z italijanskega severa na počitnice na vzhod, so pri Mestrah zavili na novo ob-hodnico in prav kmalu se je pri cestninski postaji pri kraju Quarto d'Alti-no začela ustvarjati vse daljša vrsta. V nekaj urah je bila kolona ustavljenih vozil dolga kot ves novi odsek, od občine Spi-nea do Quarto d'Altina, medtem ko je bila stara cesta (pri Mestrah) povsem prevozna. Položaj je postal tako neznosen, da se je cestno podjetje Autostrade Padova-Venezia, ki upravlja novi odsek, odločilo za zaprtje obvoznice in preusmerilo promet na staro cesto. Nekaj ur po zaprtju se je kolona avtomobilov vendarle »skrajšala« na samo en kilometer, a kaj ko so se podobno dolge vrste ustvarile na državni cesti skozi Mestre.Pred zaprtjem nove obvoznice je na tisoče avtomobili-stov in njihovih družin ure in ure čakalo v vrsti pod vročim soncem. Kilometrski zastoji so povsem presenetili avtocestno podjetje. To je imelo na zalogi le kakih tri tisoč plastenk mineralne vode. Posredovali so jih dopustnikom, da so se lahko za silo odžejali, a so kmalu pošle. Tako so morali poseči gasilci, ki so dostavili nadaljnjih tri tisoč plastenk, medtem ko si je prometna policija preskrbela novo zalogo vode kar na bližnji avtocestni okrepčevalnici. Ob tolikšnem razbeljenem prometnem kaosu se je že razplamtela polemika o krivdah in odgovornostih za nastalo nevzdržno stanje. Komisar za obvoznico pri Mestrah Silvano Vernizzi je zavrnil vse kritike. Po njegovem mnenju ni za zastoje kriv nov odsek, temveč pomanjkanje tretjega voznega pasu od San Donaja do Quarto dAltina. Hudo je bilo tudi pri cestninski postaji pri Moščenicah. Tudi tu se je ustvarila dolga kolona vozil, namenjenih v Slovenijo in Hrvaško, ki je nekaj ur segala vse do izhoda za Sredipolje, vsega kakih 8 do 9 kilometrov. Autovie Venete, cestno Čakajoč (v avtomobilih) na počitnice: zgoraj pri Moščenicah, spodaj pri Mestrah kroma, ansa podjetje, ki upravlja ta odsek avtoceste, je aktiviralo 210 uslužbencev (tehnikov, operaterjev pri cestninskih postajah, izvedencev za varnost in za vzdrževanje cest), medtem ko so prostovoljci številnih ekip deželne civilne zaščite razdeljevali plastenke vode avtomobilistom. Po nekaterih izračunih naj bi odsek avtoceste Benetke-Trst prevozilo od 140 do 150 tisoč vozil, to je več kot znaša zmogljivost avtoceste (od 100 do 110 tisoč avtomobilov dnevno). Že v nočnih urah je zapeljalo na avtocesto kakih 3 tisoč vozil na uro, kar znaša zgornjo mejo za tekoč promet. V jutranjih urah se je število avtomobilov še povečalo, avtocesta ni več »zmogla« tolikšnega navala, zato so se ustvarile kilometrske kolone. Tudi na avtocestnem odseku Vi-dem-Palmanova je bilo »vroče«. Po podatkih prometne policije, je prišlo v dopoldanskih urah do sicer lažje prometne nesreče, ki pa je tako upočasnila promet, da se je ustvarila več kot 10 kilometrov dolga vrsta vozil. Pri cestninski postaji pri Latisani pa je bila kolona vozil, namenjenih na avtocesto, dolga od deset do dvajset kilometrov. Več »sreče« so imeli avtomobilisti, namenjeni v Avstrijo. Na cestninski postaji pri Ukvah je bila kolona dolga »le« kilometer... BOVEC - Turistična ponudba Nov penzion Penzion Boka ob istoimenskem slapu z 48 ležišči BOVEC - V zgornjem Posočju se lahko pohvalijo z novimi nočitvenimi zmogljivostmi. Jutri namreč vrata odpira penzion Boka, ki bo v neposredni bližini istoimenskega slapa in reke Soče ob cesti Kobarid - Bovec turistom nudil 48 ležišč. Investicija je družbo PKG, ki jo je ustanovila skupina štirih posoških podjetnikov, stala 2,8 milijona evrov.So-doben penzion Boka, ki se lahko pohvali s štirimi zvezdicami, je urejen v duhu preteklosti, kar je zaznati tudi v njegovi arhitekturni zasnovi in ponujeni kulinariki. Gostom bo na voljo 16 sob in štirje nadstandardni apartmaji, restavracija s 120 sedeži, bar, športna agencija, info točka ter soba za seminarje s sodobno avdio-vizualno opremo, so sporočili iz družbe PKG. To so ustanovili Milan Hrast, Etvin Berginc, Valentin Maver in Uroš Kavs, ki so v okviru čezmejnega slovensko-italijanskega projekta začeli poslovno sodelovati že pred šestimi leti. S penzionom so nadgradili svoje osnovne dejavnosti ter gostom ponudili celovite turistične, športne in gostinske storitve. Hkrati je turizem eden izmed temeljev strategije za razvoj Posočja, poudarjajo v PKG. Za naložbo so odšteli 2,8 milijona evrov, pri čemer je Slovenski podjetniški sklad prispeval 750.000 evrov nepovratnega denarja. Pomagala je tudi bovška občina, ki je uredila javno parkirišče, sanitarije in vodovod na bližnjem vstopnem - izstopnem mestu za izvajanje športnih dejavnosti na reki Soči. (STA) TRST - Pristanišče Sodišče odredilo zaseg ladje TRST - Tržaško sodišče je ugodilo zahtevi odvetnika Roberta Man-tella in odredilo zaseg turške tovorne ladje Sema Ama, ki je zaradi kršenja varnostnih predpisov od četrtka privezana v pristanišču. Odvetnik zastopa štiri člane posadke, ki od delodajalca terjajo plače. Lastnik ladje je turška družba CMR Denizcilik ve Ti-caret. Posadko sestavlja 22 mornarjev iz Turčije, Azerbajdžana in Gruzije, ki ne prejemajo plač že od letošnjega marca, ko jih je družba vzela v službo. Pred tem je do enakega problema prišlo s prejšnjo posadko: ravno v marcu so mornarji stavkali v Benetkah, nakar jih je družba nadomestila z novo posadko. Pristaniška kapitanija je medtem potrdila, da so varnostne razmere na ladji nezadostne. Sodna obravnava za potrditev zasega bo 6. avgusta, dotlej bodo mornarji ostali na ladji. Pristaniški sindikalisti so se angažirali, da bi posadki zagotovili potrebne dobrine. BOVEC - Sodeloval helikopter Nesrečna sobota v slovenskih gorah BOVEC - PREDDVOR - V slovenskih gorah se je včeraj zgodilo več nesreč. Pri nekaterih je moral celo posredovati helikopter. Reševalci so s helikopterjem morali na Brinovo glavo pod Šplevto v dolini Vrat in v bližino Male Mojstrovke v okolici Vršiča, s helikopterjem pa so prepeljali tudi poškodovano osebo pri izviru Soče v Trenti, so sporočili iz Centra za obveščanje. Na Brinovi glavi pod Šplevto v dolini Vrat v občini Kranjska Gora so planinca, ki je omagal zaradi bolečin v prsih, nekaj po 8.30 z vitlom dvignili v vojaški helikopter in prepeljali v bolnišnico v Ljubljano. V bližini izvira reke Soče v Trenti v občini Bovec se je ob 15.30 poškodovala starejša obiskovalka. Gorski reševalci so jo prenesli do reševalnega vozila, zatem pa so jo z vojaškim helikopterjem prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Na poti od Male Mojstrovke proti Tičarjevemu domu na Vršiču v občini Bovec si je okoli 13. ure planinka poškodovala nogo. Z vojaškim helikopterjem so jo prepeljali na zdravljenje v bolnišnico Jesenice. Na poti na Jalovec v občini Bovec pa si je nekaj pred 11. uro zlomil nogo italijanski planinec. Gorski reševalci so ga prenesli v dolino, od tam pa so ga odpeljali v bolnišnico na Trbiž. Planinko, ki si je nekaj po 14. uri poškodovala gleženj na Svetem Jakobu v občini Preddvor, pa so prenesli do doline in jo prepeljali na zdravljenje v Zdravstveni dom Kranj. (STA) Moški iz Litije utonil v Strunjanu STRUNJAN - Na urejeni plaži v Strunjanu se je včeraj dopoldne utopil 62-letni kopalec iz Litije, vzrok za utopitev pa še ni znan. Po navajanju centra za obveščanje so plavalcu, ki so ga okoli 11.30 nezavestnega potegnili iz morja, takoj nudili pomoč tamkajšnji reševalci iz vode in prehospitalna enota Obala. Kljub hitri intervenciji mu niso mogli več pomagati. (STA) Potres v okolici Mengeša LJUBLJANA - Seizmografi slovenske mreže potresnih opazovalnic so včeraj ob 5. uri in štiri minute zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 12 kilometrov severno od Ljubljane, v okolici Mengeša, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za oko-lje.Preliminarno ocenjena magni-tuda potresa je bila 2,5, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla 4. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres čutili prebivalci Črnuč. (STA) Trst 3 Nedelja, 2. avgusta 2009 TRST / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik Minister Luca Zaia in krst vina Prosecco DOC Predsednik Kmečke zveze Fabec naslovil ministru pismo in ga spet opozoril na pogoje tržaških vinogradnikov Obljuba dela dolg, pravijo. Italijanski minister za kmetijske, gozdne in pre-hrambne politike Luca Zaia se bo dane besede torej držal in ob priznanju označbe kontroliranega porekla DOC Prosecco Interregionale obiskal naše kraje. Jutri se bo v popoldanskih urah mudil na Proseku, kjer bo posadil sadiko sorte gle-ra, odprl tamkajšnje parkirišče in nato obiskal tudi nekaj kmetij na Krasu. Ob tej priložnosti mu je predsednik Kmečke zveze Franc Fabec poslal pismo, v katerem označuje priznanje kot izredno pomemben dosežek za italijansko vinogradništvo, posebej pa za vinogradništvo dežel Veneto in Furlanije-Julijske krajine. »Gre nedvomno za pobudo, ki bo imela pozitivne in prodorne učinke za razvoj vinogradništva v omenjenih deželah, saj je s tem priznanjem proizvodnja tega vina geografsko zaščitena, kar pomeni, da si bodo samo proizvajalci teh območij lahko lastili pravico uporabe tega tako znanega in tržno odmevnega imena,« piše Fa-bec. Pri tem pa, opozarja, ne gre spregledati ali podcenjevati dejstva, da so k temu pripomogli tudi tržaški vinogradniki, ki so pristali, da se v zavarovano proizvodno območje vključi tudi kraj Prosek -Prosecco in s tem zagotovili vinu Prosecco DOC varovalni ščit pred zlorabo tega imena s strani drugih proizvajalcev. »Uresničitev označbe kontroliranega porekla je ključnega pomena za razvoj in okrepitev vinogradništva v ostalih pokrajinah, ki jih zaobjema proizvodno območje vina DOC Prosecco. Ta pozitiven učinek pobude pa mora omogočiti razvojne možnosti tudi tržaškemu vinogradništvu in širše celotnemu pokrajinskemu kmetijstvu, ki ga danes hudo pogojujejo razni dejavniki: v Bregu je to predvsem pomanjkanje možnosti dostopa z obdelovalnimi sredstvi, na Krasu pa zahtevne naravne danosti, zlasti pa omejitve, ki jih postavljajo urbanistične in naravovarstvene norme. Mnenja smo, da gre za dvojno krivico: do kmetijske dejavnosti in gospodarstva v širšem pomenu in pa do avtohtone slovenske skupnosti, ki živi na tem prostoru in ki jo omenjene težave silijo k opuščanju lastne zemlje.« Kot lahko še beremo, se je minister skupaj z deželno upravo FJK zavzel za uresničitev štirih posegov, to je štirih neodpovedljivih pogojev za pozitiven M'i ■ * Na podlagi ministrskega odloka se vino Prosecco DOC lahko proizvaja izključno v Venetu in Furlaniji-Julijski krajini kroma t m t m ■ Za tatove bogata bera Karabinjerji so v petek zvečer zabeležili dve kraji v časovnem razmiku štirih ur. Ob 19.30 jih je lastnik stanovanja v Ul. Udine obvestil, da so neznanci nekaj ur pred tem podrli vhodna vrata stanovanja (verjetno z udarcem z ramo) in ukradli dva prenosna računalnika ter 950 evrov v gotovini. Ob 23.30 pa so ka-rabinjerji obiskali še stanovanje na Škorklji, iz katere so tatovi odnesli več zlatnine, vredne približno 5000 evrov. V obeh stanovanjih so poiskali morebitne prstne odtise in druge sledi. Zaslužil bi si naduro Policist, ki je bil v petek popoldne prost, je pri Sv. Jakobu opazil poznan obraz. 33-letni Tržačan I. A. je imel večkrat opravka s policijo, v petek pa je s pomočjo šopa ključev skušal vlomiti v parkirane avtomobile. I. A. je sedel na motorno kolo in skušal odpeljati, policist pa je telefoniral svojim sodelavcem in sam ustavil tatu. Kmalu zatem so ga odpeljali v zapor. Prehiter motor Mestni redarji so v petek nadzorovali promet pri tunelu na Ul. Carnaro. Na odseku, kjer je hitrostna omejitev 50 kilometrov na uro, so pri 25-letnem tržaškem vozniku motorja ducati z laserjem izmerili 124 km/h. Plačal bo 500 evrov globe, brez vozniškega dovoljenja bo od 6 do 12 mesecev. pristop tržaških vinogradnikov k pobudi označbe Prosecco DOC: obnovo Tržaškega brega, uresničitev Centra za promocijo DOC Prosecco na Proseku, izvedbo ukrepov za razvoj kmetijstva, turizma in okolja na Krasu ter poenostavitev urbanističnih in naravovarstvenih norm, ki ovirajo in upočasnjujejo sodoben razvoj Krasa. »Vašo prisotnost smatramo torej kot potrditev Vaših prizadevanj, v okviru pristojnosti, ki jih ima Vaše Ministrstvo, za uresničitev navedenih posegov v prid tržaškega kmetijstva. Prepričani smo, da Vam bo obisk naših krajev nudil možnost za boljše poznavanje naše kmetijske stvarnosti, ki je po obsegu sicer skromna, po naravnih, kulturnih in družbeno gospodarskih danostih pa edinstvena in zato vredna pozornosti,« zaključuje Fabec. Svojih pomislekov nad Zaievim obiskom včeraj ni skrival deželni svetnik Igor Kocijančič. Skrbi ga, da bi bil obisk le institucionalni mimohod, znak samo neke Pirove zmage, se pravi zmage s pogubnimi posledicami za zmagovalca; pri tem se je tudi sam zaustavil pri tistih štirih pogojih, za katere pa deželna vlada žal ne kaže veliko zanimanja. MIRAMARSKI DREVORED - Prometna nesreča Motorist izgubil nadzor pod železniškim mostom Včeraj popoldne se je na Mira-marskem drevoredu poškodoval voznik vespe, pri čemer baje ni bilo vpletenih drugih vozil. Okrog 17. ure je bil voznik motornega kolesa namenjen proti središču Trsta, pod železniškim mostom pri Barkovljah pa je po navedbah tržaške občinske policije sam izgubil nadzor nad vespo. Trčil je ob zaščitno ograjo, se znašel na tleh in tam obležal. Na začetku je kazalo, da so poškodbe zelo hude in posegel je rešilec, v katerem je bil zdravnik. Slednji je nudil prvo pomoč na licu mesta, nato pa so ponesrečenca prepeljali na urgenco na Katinaro. Močno se je udaril v prsni koš in trebuh, ni v smrtni nevarnosti. Z nesrečo so se ukvarjali mestni redarji (foto Kroma). VELIKI TRG - Ob 11. uri jo bodo kočije mahnile proti Sloveniji Po sledeh starega poštnega voza Štiri kočije in poštni voz bodo po Dunajski cesti v avstrijsko prestolnico dospele v četrtek, 6. avgusta - V večjih mestih bodo karavano slovesno pričakali Turisti, ki so se včeraj mudili na Devinskem gradu, so v svoje objektive ujeli tudi lepo poštno kočijo kroma Iz Trsta preko Ljubljane, Maribora in Gradca do Dunaja. Na okrog petsto kilometrov dolgo pot se bo danes podala manjša karavana štirih kočij in poštnega voza, ki bo ob 11. uri štartala s tržaškega Velikega trga. Po sledeh starega poštnega voza je ime tega petdnevnega zgodovinskega potovanja, ki ga prireja Konjeniško društvo vzhodna Furlanija iz Čedada. Gre za neobičajno obujanje preteklosti, ko je bil Trst največje pristanišče habsburškega cesarstva in Dunaj njegova prestolnica in so takrat poštni vozovi redno povezovali obe mesti. Tudi v sodobni varianti bodo kočije s konjsko vprego in tričlansko posadko sledile Dunajski cesti in zemljevidu iz leta 1836; ob postojankah v večjih mestih oziroma v prestolnicah bodo državna veleposlaništva (z dragoceno pomočjo in koordinacijo kulturnega društva Mitteleuropa) poskrbela za topel in slovesen sprejem kočij in »poštarjev«. Najsloves-nejše pa bo seveda na Dunaju, kamor bo karavana dospela 6. avgusta ob 11. uri. Studio Immagine iz Tavagnacca je za to priložnost uredil trijezično spletno stran (www.anticopostale.com), na kateri bo iz dneva v dan sledil poštni avanturi, ki jo bodo obenem posneli; dokumentarno in fotografsko gradivo bo na voljo na spletni strani. Poštni voz bo prevažal deželne in institucionalne darove ter zvrhan koš sporočil in spodbud k sodelovanju, enotnosti in bratstvu. Ustanoviteljem prve poštne službe bodo italijanska, slovenska in avstrijska pošta posvetile tudi poseben poštni žig, ki ga bodo danes od 8. do 14. ure delili v tržaški občinski palači in pa na glavni pošti. Pred samim odhodom pa so se včeraj dopoldne poštni voz in kočije zapeljali mimo Nabrežine, kjer jih je pred domačim županstvom pozdravil prvi mož Giorgio Ret, v popoldanskih urah pa so bili na ogled na Devinskem gradu. Tu je princesa Veronique karavani izročila tudi grb družine Thurn und Taxis, saj si je prav ta rodbina pred skoraj petsto leti zamislila prvo poštno službo (kasneje pa tudi javne avtomobile, današnje taksije). Grb bodo ob prihodu na Dunaj slovesno ponesli do cesarske palače Hofburg. 4 Nedelja, 2. avgusta 2009 TRST / GLEDALIŠČE VERDI - Zaključil se je 40. mednarodni Festival operete Občinstvo nagradilo uspešno sezono razbremenilnih večerov Gala večer oblikovali tenorist Andrea Binetti, sopranistka Silvia Dalle Benetta in subretka Ilaria Zanetti Jubilejni, 40. mednarodni festival operete se je v gledališču Verdi zaključil z gala večerom, ki je požel brezpogojen uspeh: ponoven dokaz, da je občinstvo žejno razbremenilne glasbe in hvaležno sprejema kakršnokoli ponudbo, le da prisluhne nezahtevnim melodijam in se nasmeje ob nedolžnih vicih, ki so nepogrešljiva sestavina malih oper. Varčevalna politika tržaškega gledališča, ki je zaznamovala letošnji festival, je oblikovalce zajemala pretežno iz domačega okolja. Sklepna prireditev je nastala v sodelovanju z Mednarodnim združenjem operete in je bila začinjena s krajšo slovesnostjo, med katero je predsednik združenja Claudio Grizon podelil dve plaketi: za zvesto in vneto sodelovanje je zlato priznanje prejel domači tenorist Andrea Binetti, srebrno pa bivši predsednik operetnega društva Danilo Soli. Program je v škrlatni obleki sproščeno povezovala Chiara Paduano, med slovesnostjo pa sta na oder stopila tudi gledališki nadzornik Giorgio Zanfagnin ter umetniški vodja Umberto Fanni, oba zadovoljna z izidom letošnjega festivala in hvaležna vsem, ki so vložili svoje sile v projekte, ki so zaob-jeli tudi manjša mesteca naše dežele. Orkester je vodil Tržačan Romolo Gessi, poleg Binettija pa sta nastopili so-pranistka Silvia Dalla Benetta (protago-nistka Vesele vdove) in subretka Ilaria Za-netti (poslušali smo jo s Tamaro Ražem na Openskih glasbenih srečanjih). Čeprav so bila imena skladateljev izbrana med mojstri operetnega žanra, je program ponudil kar nekaj zaprašenih odlomkov, ki niso ravno najbolj popularni: Adria Walzer op.24 Franza Lehärja, ki je znan z imenom Zvoki iz Pule, je bil prava redkost, vendar ga ne gre vključiti med najlepše stvaritve madžarskega mojstra. Pod Gessijevim vodstvom je orkester muziciral dokaj skladno in ubrano, pogrešali pa smo nekaj več po- Tri protagoniste je spremljal orkester gledališča Verdi kroma ustvarjalne svobode in fantazije, ki bi lahko pritegnili pozornost poslušalca. Kot se običajno dogaja v takih okoliščinah, pa je bila pozornost občinstva usmerjena predvsem v pevske točke: začela je Ilaria Zanetti, ki je s svojim svežim, čeprav v nižjih legah nekoliko prešibkim glasom, zelo živahno podala odlomek iz Straussove Noč v Benetkah. Sopranistka je občinstvo osvojila predvsem s prepričljivim gledališkim nastopom, ki je tudi v krhki ariji prodajalke rib in školjk našel pravi pristop. Sledil je duet iz Boccaccia Franza von Suppeja, ki sta ga Silvia Dalla Benetta in Andrea Binetti zadovoljivo odpela, nato pa je na oder stopil otroški zbor I piccoli cantori della cit-ta' di Trieste, ki ga že dolgo let uspešno in požrtvovalno vodi Maria Susovsky. Zapeli so pravo redkost - Klopflied iz Leharje-ve operete Peter in Pavel v deželi Bengodi, nato pa je Binetti z opernim zborom oblikoval odlomek iz operete Pri Belem Konjičku Ralpha Benatzkyja. Iz iste operete smo nato poslušali duet, v katerem se je tenoristu pridružila Zanettijeva, prvi del programa pa je sklenil tercet pevcev, ki je z zborom zapel V Salzkammergutu. Orkester je pokazal svoje sposobnosti v Suiti iz Loeweje glasbene komedije My Fair Lady, nato je Zanettijeva ljubko podala odlomek iz Ranzatove Dežele zvončkov. Silvia Dalla Benetta je nato razkrila svoj šarm v Valčku Frou Frou iz Bardove Vojvodinje Bal Tabarin, sledila pa sta kar dva odlom- ka iz Costove Scugnizze, v katerih sta Za-nettijeva in Binetti najprej pela z otroškim zborčkom, nato pa sama. Iz italijanske operetne zakladnice je Dalla Benetta izbrala odlomek iz Petrijeve Acqua cheta, ki ga je ob spremljavi zbora zapela z lepim občutkom. Razigrana Zanettijeva je z otroškim zborom oblikovala poštevanko Do Re Mi iz Rodgersove glasbene komedije The Sound of Music, tercet pevcev pa je program sklenil z manj znanim odlomkov iz Zellerjeve operete Der Vogelhander. Občinstvo je svoje navdušenje dokazalo z gromkimi aplavzi in vzkliki ter iztržilo dva dodatka: Pesem o luni iz Dežele Zvončkov in popularno Pri Belem Konjičku. Katja Kralj Skupna prireditev Brez meja drevi po slovenskem programu V današnjem televizijskem programu Slovenske televizije RAI je ob 20.50 na sporedu posnetek skupne prireditve kulturnih organizacij Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z naslovom Brez meja. Splet pesmi in poezije je režirala Alenka Hain, poustvarili pa so ga recitatorja Robert Cotič in Mihi Krištof, kitarist Janez Gregorič, so-pranistka Sonja Koschier, baritonist Samo Lampichler, dekliška vokalna skupina Bodeča neža z dirigentko Matejo Černic, kitarist Michele Schincariol in Nomos Ensemble (v zasedbi: Sara Clanzig - flavta, Marco Bernini - oboa, Marino Marsič - klarinet, Aljoša Tavčar - fagot, Frančišek Tavčar - violina, Franco Anth - viola in Paolo Monetti - kontrabas). V spored so bile uvrščene poezije Mikija Roša, Marka Kravosa, Janija Oswalda, Milke Hartman, Maje Haderlap, Fabjana Hafnerja, Gustava Januša, Jurija Paljka, Miroslava Košute, Sil-vane Paletti, Majde Artač Sturman in Marine Cernetig. Za izvirne uglasbitve so poskrbeli Janez Gre-gorič, Patrik Quaggiato, Aljoša Tavčar, Iztok Cergol in David Clodig. Prireditev je bila 15. marca v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Za televizijsko režijo je poskrbela Katerina Citter, uredništvo pa podpisujejo Marija Bre-celj, Katja Kralj in Jan Leopoli. Pupkin še zadnjič v kopališču Ausonia Tudi letošnja sezona je mimo. Ironična skupina gledališčnikov Pup-kin Kabarett se jutri ob 21.21 poslavlja od svoje zveste publike. Po tradicionalni predstavi pa se bodo igralci preizkusili še v vlogi DJ-ev ... Zabava je torej zagotovljena! POKRAJINA Društvo Edinost o statutu Družbeno politično društvo Edinost je poslalo pismo predsednici tržaške pokrajine Marii Tere-si Bassa Poropat in predsedniku pokrajinskega sveta Borisu Pan-gercu o spremembi statuta tržaške pokrajine in varstvu slovenske jezikovne manjšine. »Štejemo za svojo državljansko dolžnost, da opozorimo pokrajinski odbor in pokrajinski svet na razsodbe ustavnega sodišča, ki opredelujejo najnižjo raven varstva priznane jezikovne manjšine, ki izhaja neposredno iz 6. člena ustave,« je zapisano v pismu. »Ustavno sodišče je v razsodbi št. 28 iz leta 1982 opredelilo neposredno operativnost 6. člena ustave z izrazom "tutela minima". Gre za raven varstva, ki ni odvisna od katerega koli rednega zakona, in obsega pravico do rabe slovenskega jezika z vsemi javnimi oblastmi in dolžnost teh oblasti, da se obračajo na pripadnike slovenske manjšine v slovenskem jeziku,« je zapisalo društvo Edinost, ter spomnilo tudi na razsodbo ustavnega sodišča št. 62 iz leta 1992 in razsodbo ustavnega sodišča št. 15 iz leta 1996 ter tretji člen ustavnega zakona št. 1 z dne 31. januarja 1963 (posebni statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine) o priznanju enakih pravic vseh državljanov, ne glede na jezikovno skupino, ki ji pripadajo. Zaradi tega društvo Edinost pričakuje, »da bodo v statut tržaške pokrajine vne-šena določila, ki bodo jasno in nedvoumno zahotavljala vsaj to, kar je ustavno sodišče opredelilo z izrazom "tutela minima"«. DOLINA - Javno tožilstvo preiskuje okoliščine gradnje obrtne cone Dolina 2 Tožbe in zastrupljeno ozračje Zaseg zelenega pasu, ki bi moral iti na dražbo - Predsednik konzorcija Boris Kuret omenja pravne probleme, kreganje in sumničenja Nad drugo dolinsko obrtno cono, ki je nastajala v prvi polovici tega desetletja, se zgrinjajo temni oblaki. Že od same širitve dolinske obrtne cone je prišlo med posameznimi podjetniki do zamer, razhajanj, sumov in tožb, ki so privedli do tega, da se z dogajanjem ukvarja tržaško sodstvo. Na vidiku pa so nove medsebojne tožbe in sporazumne rešitve ni na obzorju. »Po mojem bi se lahko vsemu temu na kak način izognili, niso pa vsi tega mnenja,« je dejal predsednik konzorcija Boris Kuret. Obrtno cono Dolina 2 upravlja konzorcij, ki ga sestavljajo podjetniki. Manjši del teh je pred časom vložil zasebno kazensko tožbo zoper izvajalce posegov za ureditev obrtne cone. Tožniki zatrjujejo, da je v okviru posegov prišlo do nepravilnosti, zaradi katerih naj bi člani konzorcija nastradali in plačali mnogo višje stroške od dogovorjenih. Tako so se v pisarni javnega tožilca Federica Frezze znašla imena treh osumljenih, bivšega dolinskega občinskega odbornika za občinsko premoženje Igorja Tula (tedaj je bil za podjetje Pro-Building odgovoren za gradbišče), inženirja Iztoka Smotlaka in upravitelja podjetja Moviter Maria Radoviča. Tožniki trdijo, da so stroški v primerjavi z vsotami v pogodbi skokovito narasli, in sicer zaradi spremembe načrta za odko-pavanje (poseg, ki je bil potreben pred samo postavitvijo hal). Izvajalci so morali iz tehničnih razlogov odkopati veliko več zemlje, s spremembo pa naj ne bi seznanili ostalih članov konzorcija: stroški naj bi tako narasli za 800 tisoč evrov. Drugi viri poročajo o tem, da je bil konzorcij s spremembo seznanjen. Pri zapolnjevanju odkopov pa so izvajalci ob predvidenem apnencu uporabili inertni material, ki so ga privozili z drugih gradbišč. Ves material naj bi prodali po previsoki ceni, na gradbišču in okoli njega pa se je nakopičil material, ki je po mnenju tožnikov nezakonito odlagališče. Javno tožilstvo je uvedlo dve preiskavi, da bi preverilo, ali so sumi utemeljeni. Pred kratkim je dalo preventivno zaseči območje ob obrtni coni, tako imenovani zeleni pas, ki bi moral ločevati cono od najbližjih naselij. Za zeleni pas (okrog 20 tisoč kv. metrov) je bila pred tem razpisana javna dražba, ki pa je ravno zaradi sodnega zasega pod vprašajem. Ne- kdanji odbornik Igor Tul je poleg tega še osumljen, da je osem drogov za razsvetljavo brez dovoljenja prenesel iz obrtne cone k dolinskemu nogometnemu igrišču. Neimenovani viri po drugi strani trdijo, da obstajajo fakture, ki potrjujejo, da je bil prenos drogov zakonit. »Uporniški« podjetniki so se medtem odločili, da svojih obveznosti do konzorcija ne bodo več izplačevali, češ da so bili že dovolj oškodovani. Preiskava zadeva obdobje med letoma 2002 in 2007. Prvi predsednik konzorcija je bil Miran Zobec, ki je na vodilnem mestu ostal pet let (do 2006), danes pa je eden od tožnikov. Uradnih izjav ni želel posredovati. Od lani je na čelu konzorcija Boris Kuret, ki je po svojem prihodu pregledal račune in domnevnih nepravilnosti ni potrdil. Pred dnevi smo ga vprašali, ali so do te situacije pripeljala huda razhajanja in zamere med podjetniki. »Izgleda, da je nekaj podobnega. Nekdo sumi, da je prišlo do določenih nepravilnosti in da bi moralo vse to obravnava- ti sodstvo. Slednje preverja, ali so sumi osnovani,« pravi Kuret. Na javni dražbi se bo medtem prodajal zeleni pas, ker je eden od njegovih izvršiteljev tožil konzorcij, ki ni bil v stanju, da bi mu izplačal dolg. Zemljišče so oblasti zaradi preiskave zasegle, ker leži na tistem območju odpadni material. »Odvetniki proučujejo, ali bo treba dražbo odložiti. Okoli obrtne cone je cel kup pravnih problemov in nejasnih situacij. Ko se ljudje kregajo, pride do tožb in prijav, podlaga vsega pa je sumničenje med raznimi člani konzorcija,« je dejal Kuret in podčrtal, da so v igri tako civilni kot kazenski postopki, ki jih ne gre mešati: »Kazenske ovadbe so doletele fizične osebe, konzorcij pa ima v teku civilne tožbe proti nekaterim podjetjem, ki svojih obveznosti ne plačujejo redno. Vsi vozli so prišli hkrati na dan in situacija je kar zapletena. Sprtih strani je veliko, s celo vrsto subtilnih pravnih problemov se v Dolini 2 trenutno ukvarja sedem odvetnikov.« (af) / TRST Nedelja, 2. avgusta 2009 5 OPČINE - Zadnje četrtkovo srečanje pod kostanjem Edinstvena Gwen Huges navdušila opensko publiko S tem koncertom se je zaključil letošnji niz poletnih prireditev Brošura za voznike Tržaška kvestura predstavlja koristno brošuro, ki je na razpolago tudi na sedežu prometne policije v Rojanu ter v turističnih podjetjih v Trstu, Miljah in Sesljanu. Gre za publikacijo ministrstva za infrastrukture in transport z naslovom »Sulla buona strada« (Na pravi poti), petjezični priročnik za voznike. Brošura je koristna predvsem za turiste in tuje državljane, ki delajo v Italiji. Poleg raznih nasvetov našteva priročnik hitrostne omejitve, prometne predpise ipd. S koncertom ameriške pevke Gwen Hughes se je v četrtek sklenil niz prireditev Poletje pod kostanjem, ki ga je tudi letos priredilo domače društvo SKD Tabor, da bi popestrilo opensko poletno kulturno ponudbo. Pobuda je bila tudi letos nedvomno uspešna, saj je pet julijskih večerov na dvorišče Prosvetnega doma privabilo veliko ljudi, ljubiteljev glasbe, plesa, gledališča, filma in skratka kulture nasploh. Predsednica SKD Tabor Živka Persič se je pred performanso ameriške pevke in njenega evropskega ansambla zahvalila vsem sponzorjem in pokroviteljem, ki so tudi letos pripomogli k uspešni izvedbi openskega Poletja pod kostanjem. Boljšega zaključka sklopa poletnih prireditev bi si organizatorji ne mogli domisliti, saj je bil koncert Gwen Hughes res nekaj edinstvenega. Ameriška pevka je namreč opensko in širšo tržaško publiko navdušila z vokalnimi in me- Gwen Huges s svojo skupino pod openskimi kostanji kroma stoma skorajda že koreografskimi točkami, posebej prisrčne pa so bile njene zahvale publiki v slovenskem in italijanskem jeziku. Pevka seveda ni nastopila sama, saj jo je spremljal narodnostno precej raznolik ansambel, ki ga sestavljajo glasbeniki iz Italije, Slovenije in Hrvaške, in sicer Mirko Cisilino na trobenti, Žiga Stanonik na kitari, Maasej Ko-vačevič na klaviaturah, Giovanni Toffoloni na bas kitari in Tommy Purich na bobnih. Med skoraj dve uri trajajočim koncertom je pevka iz Atlante nastopila s svojimi komadi z blues, funk, jazz, latino in popularnimi glasbenimi primesmi. Gwen Huges je v svoji glasbeni karieri izdala več samostojnih CD plošč, bila pa je tudi med nominiranci in zmagovalci prestižne glasbene nagrade grammy; julija je nastopila v Sloveniji in na Hrvaškem, jeseni pa se bo podala še na turnejo v Maroko. (ps) ŠEMPOLAJ - Zelo uspešna delavnica za otroke Teden v znamenju petja, plesa, ustvarjanja in igranja Pojemo, plešemo, ustvarjamo, se igramo - radi se imamo ... Skratka, idealni recept proti dolgčasu, ki so ga pri Slovenskem kulturnem društvu Vigred iz Šempolaja odlično uporabili v okviru letošnje, prve otroške delavnice. Od ponedeljka, 20. julija, do petka, 24. julija, so se otroci (iz vrtca, osnovne šole in prvega razreda srednje šole) popolnoma predali ustvarjanju in zabavi na šolskem dvorišču in na prostoru pod vrtcem v Šempolaju. Pod mentorstvom Nicole Starc, Jelke Bogatec in Aljoše Saksida so mladi gostje spoznavali svet glasbe, petja, plesa ter obenem ustvarjali z raznoraznimi materiali, se igrali in seveda izredno zabavali. Dvain-petdeset udeležencev dopoldanskih otroških delavnic se je najprej porazdelilo v tri skupine, v Rakce, Ribice in Školjke, kot so se poimenovali. Kreativnost je kar vrela iz njih, saj so v borih petih dneh uresničili nekaj glasbil, iz školjk in drugih materialov so sestavili raznorazne okraske, ter kar je izredno dobrodošlo sestavili, uglasbili in zapeli (ob spremljavi novih inštrumentov) kar štiri pesmi. Poskrbeli so tudi za primerno scenografijo in kostime ter se naučili nekaj plesnih korakov. Enotedensko delo pa so v petek pokazali tudi staršem, sorodnikom in prijateljem nasploh na zaključni barviti in skrbno pripravljeni prireditvi. Ribice so poskrbele za swing melodije, Rakci za pogumno koračnico, Školjke pa za toplo sambo, na koncu pa so vsi udeleženci na ritmih cha cha cha zapeli poletno himno. Na ta dan je domača gostilna Gruden poskrbela tudi za okusno »paštašuto«. Nicole Starc in Aljoša Saksida bosta tudi v novi sezoni vodila pevsko in mladinsko glasbeno skupino Vigred, Jelka Bo-gatec pa bo osnovnošolske otroke uvajala v svet plesa in koreografij. OPERA VERDI - Rok do 30. septembra Prvi mednarodni natečaj za dirigente Victor de Sabata Milansko gledališče Alla Scala, Akademija Svete Cecilije v Rimu, Festival v Bayreuthu, operna hiša v Monte-carlu, Filharmonični orkester iz Londona in simfonični orkester Trondheim so ugledni partnerji, ki so podprli nov projekt tržaškega gledališča Verdi, in sicer ustanovitev prvega mednarodnega natečaja za dirigente »Victor de Sabata«. Za realizacijo tega pomembnega načrta so se v spomin na slavnega umetnika združile ustanove, v katerih je deloval in ki bodo zdaj sodelovale s svojimi prestižnimi predstavniki ter ustvarile mrežo povezav, ki je prav gotovo neza-nemarljivo zanimiva za vsakega mladega kandidata. »Počastitev spomina na Victorja de Sabato je naša dolžnost,« je na včerajšnji tiskovni konferenci v mali dvorani gledališča, ki prav tako nosi ime svetovno znanega tržaškega dirigenta, dejal superintendant gledališča Verdi Giorgio Zanfagnin. Podobno mnenje delijo tudi de Sabatovi sorodniki, ki so pisno izrazili hvaležnost in zadovoljstvo, da je natečaj zapolnil kulturno in zgodovinsko vrzel in potrdil »genetsko povezavo dirigenta s svojim mestom«. Poudarili so tudi primernost pravilnika za poglobljeno ocenjevanje tehničnih in inter-pretativnih sposobnosti kandidatov in kako se tovrstna pobuda sklada z značajem dirigenta, ki bi se veselil vrednotenja in spodbujanja mladih talentov, saj ni bil nikoli nevoščljiv do kolegov. Strokovna žirija, kateri bo predsedoval dirigent Aldo Ceccato, bo od 27. do 31. oktobra na odprtih selekcijah v dvorani Tripcovich preverila strokovnost okrog 20 kandidatov pod 40. letom starosti (za nastop na teh zaključnih avdicijah bo potrebna predhodna selekcija). S podporo Društva uslužbencev gledališča Verdi bo hišni orkester sodeloval na vseh selekcijah in bo imel možnost podeliti posebno nagrado. Zmagovalec bo poleg denarne nagrade lahko vodil koncert na programu prihodnje simfonične sezone. Prijavnice so na voljo na spletni strani gledališča. Kot je poudaril predstavnik sodelujoče Akademije Svete Cecilije Renato Zanettovich, imajo kandidati razmeroma malo časa za prijavo (do 30. septembra), organizatorji pa vsekakor upajo v številno udeležbo, saj je gledališče v zadnjih dveh tednih poskrbelo za ka-pilarno promocijo na svetovnem merilu. Nagrajevanje bo posebno slavnostni trenutek, ki ga bo 1. decembra obogatil obisk osebnosti iz vseh sodelujočih ustanov, med katerimi pričakujejo tudi Evo Wagner. (ROP) OPČINE - V Doberdobski ulici Vandali poškodovali občinsko izpostavo i [ - m / Vandali so pred dnevi napadli stavbo občinske izpostave v Doberdobski ulici na Opčinah. Poškodovali so štiri železne žlebove (foto Kroma), najverjetneje so uporabili železno palico ali kaj podobnega. Zgodilo naj bi se v četrtek ponoči. Marko Lupinc, odgovorni za openski občinski urad, je z dogodkom seznanil open-ske karabinjerje. Vandalska dejanja v Doberdobski ulici niso redkost. 29. julija lani so neznanci v parkirišču prerezali gume dveh kombijev Sklada Mitja Čuk. 26 Nedelja, 2. avgusta 2009 TRST / Organizacije iz Bazovice vas prijazno vabijo na tradicionalni Vaški praznik u danes, 2. avgusta Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ANSAMBEL SOUVENIR Delovali bodo dobro založeni kioski! SKD JOŽE RAPOTEC Prebeneg V vibi rta IrfldiCiOrtSlMt SAGRO od 31. julija do 3. avgusta v Prebeneškem parku Godba Sv. Anton sledi nagrajevanje ex tempore in ansambel Venera Jutri, 3. avgusta: ansambel Happy day Včeraj dan es CI3 Lekarne Danes, NEDELJA, 2. avgusta 2009 ALFONZ Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 14.42 - Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 2.02 Jutri, PONEDELJEK, 3. avgusta 2009 LIDIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,5 stopinje C, zračni tlak 1015,6 mb pada, vlaga 46-odstotna, veter 6 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C. OKLICI: Luigi Genzante in Elisa Ba-ruzza, Marco Fantin in Valentina DAcunto, Franco Giurissic in Marialuisa Fabbrizi, Michele Da Pozzo in Sandra Poznajelšek, Dario Faganel in Stefania Meazza, Cris Colomba in Eugenia Garguolo, Riccardo Celledoni Geremia in Paola Pasin, Peter John Mellor in Barbara Vecchio, Alberto Crisman in Maddalena Micheli, Antonino Greco in Hadda Nouadi, Mauro Chia-polino in Elena Kotchetkova, Federic Deganis in Caterina Pravisan, Giovanni Bruno in Nidia Bole, Ronald Andres Avendano in Manuela Sorci, Franco Manestovich in Niracha Ngam-Urairat, Lorenzo Baldas in Francesca Bianco, Adriano Martelossi in Marisa Dobril-la, Boris Orel in Yamilet Kessel Mir, Manfredi Scozzi in Savina Capecci, Mi-roljub Radivojevic in Dragana Miljko-vic, Ivan Marinelli in Olivia Possega, Maksimiljan Grgič in Monica Marc, Fabrizio Mariuzza in Maria Rosaria Nac-ca, Džura Vukša in Danica Krtic. Od ponedeljka, 3. , do sobote, 8. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Nedelja, 2. avgusta 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e il Principe mezzo-sangue«. ARISTON 18.15, 20.00 »Garage«. CINECITY - 14.45, 15.00, 16.00, 17.00, 17.35, 18.15, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00 »Harry Potter e il Principe mez-zosangue«; 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ken il Guerriero - La leggen-da di Raoul«; 15.20, 22.00 »La rivol-ta delle ex«; 15.15, 18.30, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 15.00 »Coraline e la porta magica 3D«; 17.40, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15 »Baby Mama«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La misma luna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Niente velo per Jasira«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 19.40, 22.00 »Snubitev«; 20.00, 21.40 »Tujci«; 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Zadnja hiša na levi«; 14.30, 16.20, 18.10 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 13.20, 15.20 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.15, 22.15 »Fortapasc«; 16.45, 22.20 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.45, 19.15, 20.00, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 18.15, 22.15 »La rivolta delle ex«; Dvorana 4: 16.45, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college inglese«; 16.45, 18.30 »Coraline e la porta ma-gica«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.10, 20.40 »Harry Potter e il Principe mez-zosangue«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e il Principe mezzo- Občina Zgonik v sodelovanju s Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst vabi v sklopu mednarodnega glasbenega festivala NEI SUONI DEI LUOGHI - V ZVOKIH KRAJEV v ponedeljek, 3. avgusta 2009, ob 21. uri v kamnolomu v Repniču koncert skupine Roberto Jonata O Močem Ensamble Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. Zveza cerkvenih pevskih zborov obvešča, da bo avtobus za seminar v Radencih odpeljal izpred Marij anišča na Opčinah DANES, 2.8. točno ob 14. URI sangue«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »I love Radio Rock«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Religiolus - Vedere per crede-re«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Forta-pasc«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 11. uri v prostorih Deželnega šolskega urada v ul. S. Anastasio 12 v Trstu objavljene dokončne pokrajinske lestvice za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Bo-ljuncu; kuhinja, dnevna soba, dve spalnici in kopalnica. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2762793 (Nataša). DAJEM V NAJEM vinograd v Podlo-njerju. Tel. št.: 328-0704553. DAJEM V NAJEM parkirni prostor v garaži Foro Ulpiano, prost s 1. septembrom. Tel. št. 347 - 8003883. DVE LOVSKI IN ENO ŠPORTNO PUŠKO ugodno prodam. Tel. 338 -7281332. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. MALI ČOLN 3,20 x 1,30 m, znamke Ab-bate z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. 040 - 225654. PODARIM PLIŠASTE IGRAČKE (peluche) v dobrem stanju. Tel. št. 347 -3642225. PRODAJAM domači krompir v Doberdobu. Poklicati ob obrokih tel. št.: 0481-78066. PRODAM avto bmw 330 CD coupé, november 2003, samo 80.00 prevoženih km, srebrne barve, v odličnem stanju, za 15.000 evrov. Tel. št.: 3398243934. PRODAM enosobno stanovanje v Se- žani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred zavoda Z. Zois - trgovska smer ter sledeče učbenike: Zgodovina 1, Branja 1, Svet književnosti 1 in Geografija Evrope 3. Tel. št.: 040-226826. PRODAM v Lokavcu pri Ajdovščini starejšo prenovljeno in opremljeno hišo, 74 kv.m, z vrtom 323 kv.m, na izredno lepi lokaciji, v mirni okolici s čudovitim razgledom. Te./fax: 040420243. PRODAM GUMENJAK 4,10 m z motorjem 20 HP in prikolico. Vse v zelo dobrem stanju. Tel. 338-7412320 PRODAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja. Tel. št. 349-6236171. PRODAM motor honda CBR 125 R v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853 ali 340-7682864. RESNO DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. V AVTOKAMPU LANTERNA blizu Po-reča je na prodaj dobro ohranjena kamp prikolica (3+2 ležišča). Kdor želi dobro kupčijo naj pohiti, saj je cena več kot ugodna: samo 2.500 evrov za vse, kar rabi pri kampiranju. Tel. št.: 040-228074 (ob uri kosila) ali 3398160558. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. Hl Osmice DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni! GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. Tel. 040-229199. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Tel. 040 - 2296099 Loterij a 1. avgusta 2009 Bari 72 33 11 12 44 Cagliari 48 78 25 63 68 Firence 57 37 71 1 28 Genova 53 84 27 3 90 Milan 86 84 8 15 79 Neapelj 59 17 24 54 70 Palermo 27 63 14 28 85 Rim 75 13 35 4 62 Turin 88 73 40 34 50 Benetke 64 76 36 15 11 Nazionale 78 18 37 36 12 Super Enalotto Št. 92 17 21 23 31 33 37 jolly 79 Nagradni sklad 13.783.592,00 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 113.930.385,92 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 2.756.718,40€ 125 dobitnikov s 5 točkami 16.540,32 € 9.308 dobitnikov s 4 točkami 222,12 € 277.284 dobitnikov s 3 točkami 14,91 € Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 413.508,00 € 41 dobitnikov s 4 točkami 22.212,00 € 1.244 dobitnikov s 3 točkami 1.491,00 € 17.086 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 100.817 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 206.244 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € m Sagra na proseku fDANES 1 ob 20.3 2. avgust Ples z ansamblom Mi Odprtje kioskov ob 18. uri Včeraj sta stopila na novo skupno življenjsko pot Borut in Lara Svojemu kapetanu in njegovi izvoljenki želi obilo sreče košarkarska sekcija AŠD Breg Danes praznuje Marija pri Krišcu 70 let Voščijo ji še veliko veselih in zdravih dni Branko, Fabia, Rossana in Paolo Hip-hop in mala Nika je 29. julija skočila v naročje naše Mateje Juvan. Novi plesalki želimo veliko uspehov, mamici in ostalim v družini pa lepe dni! Skd Slavko Škamperle Dobrodošla mala Nikol Osrečila si mamico Tamaro, očka Aleša in nas Prijatelji od vsepovsod Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 2. avgusta 2009 7 S LeDaRS KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z vsedržavnim Združenjem upokojencev - ANP, Konfederacijo kmetov Italije CIA štiridnevni izlet na praznik upokojencev v Turin, Arono in Albo, ki bo od 10. do 13. septembra. Cena izleta 300,00 evrov za osebo. Vpisovanje do ponedeljka, 10. avgusta, na sedežu KZ, tel. št. 040 - 362947. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo 10. avgusta na romarski izlet v Belo Krajino. Otroci in pogumni odrasli se bodo lahko peljali po Kolpi z raftin-gi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in z Opčin ob 7.05. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 348-5289452 ali 338-7417105. 0 Prireditve GLASBA BREZ MEJA 2009 - LAŠKO FEST PRAPROT: danes, 2. avgusta, bo za ples igrala vrhunska narodnozaba-vna skupina iz Avstrije Oberkrainer Power, gost večera Denis Novato. Organizator koncertov je Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika. Za kioske bo skrbel Smučarski klub Devin. Vstop je prost. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s Progetto musica in s prispevkom Pokrajine Trst prireja v sklopu mednarodnega glasbenega festivala »Nei suoni dei luoghi - Med zvokih krajev« v ponedeljek, 3. avgusta, ob 21.uri v kamnolomu v Repniču koncert s skupino »Roberto Janata & Modern Ensamble«. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo koncert v prostorih KRD Dom Briščiki v Briščikih. GLASBA BREZ MEJA 2009 - KAMNOLOM REPNIČ: Glasbeno kulturno društvo Drugamuzika pod pokroviteljstvom Občine Zgonik prireja v četrtek, 6. avgusta, koncert dalmatinske glasbe z dalmatinsko Klapo Leut iz Za-dra. Koncert bo v Kamnolomu pri Rep-niču. ZDRUŽENJE ZA KRIŽ v sodelovanju z vsemi vaškimi društvi vabi v park Ljudskega doma v Križu na ogled Puc-cinijeve enodejanke Gianni Schicchi v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Ales-sandro Svab. Premiera bo soboto, 8. avgusta, ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od nedelje, 9. do srede 12. avgusta ob 21. uri. Vstop prost. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Op-činah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. 3 Obvestila NK F.C. PRIMORJE vabi na športni praznik na Proseku: danes, 2. avgusta, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. TPK SIRENA vabi člane na čistilno akcijo, ki bo danes, 2. avgusta, od 8. ure dalje. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA vabi do ponedeljka, 3. avgusta, na tradicionalno šagro v prebeneškem parku. Za ples bodo poskrbele skupine: Alter Ego, Modri Val, Venera in Happy Day. Čakajo vas odlične breskve z vinom. Vabljeni! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo od ponedeljka, 3., do petka, 7. avgusta, tržaški urad zaprt. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto od ponedeljka, 3. do petka, 21. avgusta. PRIPRAVE NA KRAŠKO OHCET - organizatorji Kaške ohceti vabimo vse, ki bi želeli poglobiti poznavanje noše in njenega oblačenja na srečanje v sredo, 5. avgusta ob 20.30 v Bubničev dom v Repniču. TPK SIRENA prireja tradicionalno »Ka-ramalado« od 7. do 10. avgusta. V petek, 7. in v ponedeljek, 10. avgusta ples z ansamblom Old Stars, v soboto, 8. in v nedeljo, 9. avgusta ples z ansamblom Alter Ego. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. Društveni prostori bodo zaprti od 10. do 14. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta od 10. do 31. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehni- ko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Battistuta 338-3681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli-terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Ma-karovič, Slovenija, Evropa in globali-zacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 349-7597763 (Nastja) ali info@cheerdancemille-nium.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 4.8.2008 4.8.2009 Giorgia Pettirosso por. Longo Z ljubeznijo se je spominjajo mož Antonio, sin Christian, hči Morena, vnuki Federico, Jacopo in Alice ter sestra Suzi z družino 3.8.2007 3.8.2009 Marija Erman por. Novato Vedno v naših srcih Giordano, Denis in Eva Krmenka, 2. avgusta 2009 t Nenadoma in nepričakovano nas je zapustil naš predragi Sergij Pertot (Brvinc) -M 'W Žalostno vest sporočajo hčerka Jenifer, sin Manuel, mama Loj'zka, sestra Nanda z družino in vse sorodstvo Pogreb bo v torek, 4. avgusta, ob 13.20 iz ulice Costalunga do kontovelske mlake in nato na domače pokopališče. Kontovel, 2. avgusta 2009 Ciao lepi fantek! Jenifer in Manuel Ciao lepi stric, Tania z Davidom, Cristianom in Kristell Ciao Sergij, hvala za vse. Maxi s Tamaro, Erikom in Deanom Vedno v mojem srcu Edi Nandi in svojcem izreka globoko sožalje teta Mara z družino Prizadeti ob nenadni izgubi Ij'ublj'e-nega Sergija sočustvujemo z vsemi najdražjimi teta Ivanka, Aleksej' in Sadko z družinama Žalovanju se pridružujejo stric Bruno z Majdo, Andrej in Dunja z družinama Sožalju se pridružujeta Mihaela in Thomas Sergij, ostal boš vedno v naših srcih. Marjan, Walter in Luciana Žalovanju se pridružujeta družini Marko Pertot in Salvino Kuhar Draga Jenifer, ob tem težkem trenutku smo ti ob strani koIegi Nove s.r.I. Conad ZAHVALA Giovanna Vertovec vd. Macorsi (Ivanka) Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Barkovlje, 2. avgusta 2009 Neva Kalin vd. Furlan Obveščamo, da bo sv. maša z žaro v četrtek, 6. avgusta ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Družina ^ Zapustila nas je naša draga Zora Tavčar vd. Ule Žalostno vest sporočata hčerki Vera in Dragica z družinama Pogreb bo danes, 2. avgusta ob 16.30 na pokopališču v Dutovljah. Genova, Boljunec, 2. avgusta 2009 Upravni in nadzorni odbor, kolegice in koIegi, sodeIavci in sodeIavke Narodne in študijske knjižnice izrekajo koIegici in sodeIavki DRAGICI ULE MAVER iskreno in čuteno sožaIje ob bridki izgubi drage mame Zore UIe. ^ Zapustil nas je naš dragi Bernardo Smotlak (Nardo) Za njim žalujejo žena GrazieIIa, hčerka Marina, sin Roberto z Maayke, sestre in bratje z družinami ter ostaIo sorodstvo. Poslovili se bomo od našega dragega v torek, 4. avgusta, od 9.30 do 11.20 ure v ul. Costalunga. Za pogreb z žaro bomo dan in uro naknadno sporočili. Mačkovlje, Trst, 2. avgusta 2009 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa, Boljunec Nono, nam boš manjkal. Vnuki Alessio, Alice in Axel ^ Zapustila nas je naša draga CaroIina Strani por. Drecogna (Dragi) Žalostno vest sporočajo mož Edy z Robertom, nečaki Sergio, Laura in Ivjana z družinami. Poslovili se bomo od naše drage v torek, 4. avgusta, od 8.30 do 10.00 ure, v ul. Costalunga. Žara bo izpostavljena v petek, 14. avgusta v cerkvi sv. Martina v Dolini ob 9.00 uri. Sledil bo pogrebni obred. Dolina, 2. avgusta 2009 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa, Boljunec 8 Nedelja, 2. avgusta 2009 TRST / O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu Goriška finančna straža je v prejšnjih dneh v okviru akcije zoper ponarejanje zasegla čez 1.900 kosov oblačil. Tekstilne izdelke, ki niso odgovarjali evropski zakonodaji, so finančni stražniki zasegli v kitajski trgovini, ki deluje na Goriškem. »Oblačila niso bila opremljena z etiketami, na katerih mora proizvajalec oblačil navesti kraj proizvodnje in vrsto drugih informacij. Navedena ni bila niti sestava tekstilnih izdelkov,« so sporočili iz poveljstva. Blago, ki so ga zasegli, je bilo skupaj vredno preko 20 tisoč evrov. V celem mesecu juliju je finančna straža zasegla približno 1.200 ponarejenih artiklov, veliko dela pa je imela tudi v prejšnjih mesecih. Med januarjem in majem so finančni stražniki na Goriškem zasegli 10 tisoč različnih artiklov s ponarejenimi znamkami, zaradi česar so prijavili sodnim oblastem 33 osumljencev. V prvih petih mesecih letošnjega leta so odkrili tudi 35 popolnih ali skoraj popolnih davčnih utajevalcev, ki so pridržali zase to, kar bi morali plačati državi. Finančni stražniki so jih izsledili med januarjem in majem letos, ko so izpeljali kar 450 davčnih kontrol - lani so jih v celem letu izvedli 795 - ter4.645 preverjanj blagajniških odrezkov in drugih nadzornih akcij. Utajevalci, ki jih je finančna straža odkrila tudi v sodelovanju z goriško prefekturo, policijo in sodnimi oblastmi, so državi prikrili skupno 22 milijonov evrov. V prvih petih mesecih letošnjega leta je goriška finančna straža prijavila sodstvu 24 oseb, ki so prekršile davčno zakonodajo. Zalotili so 172 delavcev, ki so bili zaposleni na črno; lani so jih v dvanajstih mesecih našli 274. Ob tem so finančni stražniki v 47 kontrolah ugotovili, da je 23 oseb nezakonito koristilo socialne prispevke in storitve. Finančna straža nadzoruje tudi trgovski sektor in skrbi za zaščito potrošnikov. Letos so opravili štiri kontrole na področju preprečevanja prodaje ukradenega blaga, v 74 primerih pa so opravili kontrole nad cenami. Zasegli so tudi 29 kilogramov cigaret tuje proizvodnje, deset ton mineralnih olj in prijavili 27 oseb, ki so bile odgovorne za bankrot podjetij. V boju proti preprodaji prepovedanih drog je finančna straža zasegla tudi 57 gramov heroina, hašiša in marihua-ne. Zasegli so še 3,630 kilograma drugih prepovedanih substanc in zaradi razpečevanja podali ovadbo zoper osem oseb. (Ale) ŠKOCJAN - Karabinjerji ovadili tri romunske državljane Kradli denar iz avtomata V Gradežu prijavili tri mladeniče, ki so pretepli 21-letnika - V Tržiču preprečujejo»poletne«tatvine v stanovanjih Karabinjerji med nadzorom prometa bumbaca Karabinjerji iz Škocjana so v prejšnjih dneh ovadili tri romunske priseljence, ki so kradli denar iz avtomatov za menjavo kovancev in bankovcev. Trojico so karabinjerji v okviru preiskave o kraji, do katere je pred nedavnim prišlo v enem javnem lokalu v Škocjanu, zasledili v avtomobilu v bližini drugega bara. Po kontroli so sile javnega reda ugotovile, da so Romuni imeli s seboj orodje, s katerimi so kradli iz avtomatov. Medtem ko je eden izmed njih govoril z upraviteljem lokala, sta druga dva izpraznila napravo. V teku je preiskava, s katero nameravajo karabinjerji preveriti, ali so trije priseljenci kradli tudi v drugih javnih lokalih. Prav tako polne roke dela imajo v zadnjih časih karabinjerji iz Tržiča; v prejšnjih dneh so prijavili 43-letnika in 36-letnika, ki so ju za- sačili pri nevarni vožnji pod vplivom alkohola. V različnih krajih v Laškem se karabinjerji v poletnih mesecih, ko so mnogi občani na dopustu, posvečajo tudi nadzoru stanovanj. V tem okviru so preverili identiteto 40 oseb - deset izmed njih je že imelo opravka s pravico -, ki so sumljivo krožile v bližini hiš. Goriška 18-letnika, ki sta ukradla gorsko kolo upokojencu iz Krmi-na, pa so ovadili karabinjerji iz Gra-deža. Le-ti so prijavili tudi 39-letni-co, ki je med vožnjo pod vplivom alkohola povzročila nesrečo. Zaradi nevarne vožnje je s svojim avtomobilom trčila v druga vozila, ki so bila pravilno parkirana ob cesti. Alkotest je pokazal, da je imela ženska kar 1,5 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zato so ji avtomobil zasegli. 33-letni Videmčan je bil prijavljen, ker je poklical na pomoč sile javnega reda in izjavil, da ga je avtomobil povozil in zbežal. Karabinjer-ji so nato ugotovili, da je moški lagal, naložili pa so mu globo, ker je bil vinjen. Zaradi povzročitve telesnih poškodb so karabinjerji iz Gradeža ovadili tudi tri mladeniče: 22-letnik, 23-letnik in 27-letnih so pretepli in ozmerjali 21-letnika iz Gradeža, nato pa so zbežali. 21-letnik bo kmalu okreval, saj so mu povzročili le lažje poškodbe. Ne nazadnje so karabinjerji v Gradežu zasačili tudi sedem priseljencev, ki so brez dovoljenja prodajali preproge, brisače, igrače in oblačila. Pouličnim prodajalcem, ki so imeli dovoljenje za bivanje, so naložili 2.500 evrov globe, zasegli pa so jim tudi blago, ki so ga prodajali. GORICA - Delovanje pokrajinskega poveljstva finančne straže V kitajski trgovini zasegli skoraj dva tisoč kosov oblačil Na etiketah nista bila navedena kraj proizvodnje in sestava - Vrednost presegala 20 tisoč evrov GORICA »Naj odstopi in vrne denar« »Naj odstopi in naj vrne denar, ki ga občinske blagajne niso dobile, ker je pozabil vložiti potrebno prošnjo.« Načelniki opozicijskih svetniških skupin iz goriškega občinskega sveta Federico Portel-li, Andrea Bellavite, Donatella Gironco-li, Livio Banchini, Franco Zotti, Andrea Alberti in Bernardo De Santis se spet oglašajo v zvezi z 68.000 evri, ki jih je Trgovinska zbornica dala na razpolago za razvoj turističnih in trgovskih dejavnosti, vendar občinski odbor zatem ni vložil prošnje za koriščenje prispevka. O »aferi« smo že poročali v včerajšnjem dnevniku, ravno včeraj pa so Portelli in ostali načelniki ponovno ostro kritizirali delo odbora župana Ettoreja Romolija. »Po mestu postavljajo plakate, s katerimi spodbujajo k nakupovanju pri goriških trgovcih, potem pa pozabijo vložiti prošnjo za koriščenje prispevkov, s katerimi bi lahko dali konkretno pomoč trgovskemu sektorju,« poudarjajo načelniki svetniških skupin opozicije in se sprašujejo, kdo je pozabil vložiti potrebno prošnjo. Podžupan in odbornik za trgovino Fabio Gentile ali odbornik za kulturo Antonio Devetag? »Kdor je odgovoren za nastalo situacijo, mora odstopiti od mesta, ki ga zaseda. Če sam se za odstop ne odloči, mora poseči župan, drugače pa bo opozicija v občinskem svetu vložila nezaupnico proti pozabljivemu odborniku,« opozarjajo Portelli in ostali načelniki, hkrati pa pojasnjujejo, da večjo krivdo nosi odbornik, ki je hkrati tudi član odbora sklada za Gorico, to se pravi Gentile. »Odbornik, ki ni vložil prošnje, bi moral povleči iz svojega žepa denar, ki ga je občina izgubila zaradi njegove pozabljivosti. Ker tega seveda ne bo storil, se skupina Goričanom že ogreva za peticijo, s katero bi odbornika prisilili povrniti ves izgubljeni denar,« pravijo načelniki svetniških skupin in zahtevajo, da občinski svet ustanovi preiskovalno komisijo, ki bi vzela v pretres primer in ugotovila morebitne odgovornosti. »V vseh postopkih občinske uprave je potrebna večja transparentnost, saj bi tako ne prihajalo več do tovrstnih primerov,« zaključujejo Federico Portelli, Andrea Bel-lavite, Donatella Gironcoli, Livio Banc-hini, Franco Zotti, Andrea Alberti in Bernardo De Santis. TRŽIČ - V zaključni fazi gradnja nove delavnice slovenskega podjetja Seaway Septembra nared proizvodna hala Na tržišču na voljo nova linija plovil Greenline 33 s hibridnimi motorji, ki bodo prijaznejša okolju in energetsko varčnejša V tržiški industrijski coni Ližerc je v polnem teku zaključna faza gradnje proizvodne hale slovenskega podjetja Seaway, v kateri bodo gradili karbonske jadrnice in bo zaposlenih približno 120 delavcev. Kljub svetovni gospodarski krizi in odpovedi dveh kupcev poteka opremljanje delavnice po predvidenem planu in naj bi se zaključilo septembra; do manjšega zastoja je prišlo edino pri urejanju zelenih površin okrog obrata, ki merijo okrog 18.000 kvadratnih metrov. Hala, v katero so februarja namestili žerjave in druge stroje za izdelovanje trupov plovil, so že dogradili, ravno tako je ob kanalu industrijske cone že nared tristo metrov dolgi privez, na katerega so pritrjeni trije privezni mostiči, dolgi štirideset metrov. Ob le teh bo lahko privezanih 35 jaht, dolgih od 50 do 150 čevljev. Podjetje Seaway bo v začetni fazi gostilo v svojem obratu tudi proizvodnjo svojega poslovnega partnerja, francoske družbe Beneteau, ki bo prav tako zgradila svojo delavnico v tržiški industrijski coni; ker bo obrat nared čez nekaj let, pa je francoska družba zaprosila za »gostoljubnost« slovensko podjetje. Seaway je v gradnjo proizvodne hale v Trži- ču vložila 10 milijonov evrov, nov obrat pa bo posloval z imenom Seaway Technologies. Od avtocestnega izhoda pri Moščenicah je nova delavnica oddaljena samo dva kilometra, od sedeža podjetja na Bledu pa približno uro vožnje. Podjetje Seaway je lansko leto zaključilo s prometom 30 milijonov evrov, medtem ko je le-ta leta 2007 znašal 25 milijonov evrov. Med zadnjimi proizvodi podjetja Seaway je nova linija plovil Greenline 33 Hybrid, ki jih je načrtovalo podjetje J&J v sodelovanju s proizvajalcem dizelskih navtičnih motorjev Volkswagen Marine. Gre za nova plovila s hibridnimi motorji, ki bodo izkoriščali tudi sončno energijo. Zaradi tega bodo plovila prijaznejša okolju, hkrati pa bodo tudi energetsko varčnejša. Linijo Greenline 33 Hybrid so predstavili na navtičnem sejmu v Portorožu, proizvodnja prvih petih plovil, za katera so že prejeli naročila in so torej že oddana, se bo pričela septembra. »Gradnja kot takšna se bo začela januarja prihodnjega leta, medtem ko so plovila že v prodaji,« razlaga predstavnik skupine Seaway v Italiji Andrej Cunja in pojasnjuje, da bo nova linija plovil Greenline 33 povezovalni člen med blejskim podjetjem in njegovo tržiško podružnico. Nova proizvodna hala podjetja Seaway v Tržiču altran / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 2. avgusta 2009 9 NOVA GORICA - Podatki Turistično informacijskega centra Porast obiskovalcev iz ZDA, Izraelci najbolj pikolovski gostje Za prepoznavnost in daljši postanek obiskovalcev bo treba še marsikaj urediti Po podatkih novogoriškega Turistično informacijskega centra (TIC) je število domačih in tujih turistov, ki se oglasijo pri njih, podobno tistemu v lanski sezoni. Ker se je julij ravno zaključil, še niso izdelali mesečne statistike, v povprečju pa je turistične informacije vsak dan osebno iskalo nekaj manj kot deset tujih ter nekoliko več domačih turistov. K temu gre prišteti še telefonske klice in poizvedbe po internetu. Med tujci prevladujejo Italijani, letos so zabeležili tudi porast turistov iz ZDA in Velike Britanije, sicer pa so med bolj pogostimi turisti iz tujine še Nemci, Francozi, Čehi, Finci, Belgijci, Nizozemci in Izraelci. V zvezi z Izraelci je zanimivo dodati, da jih nekateri ponudniki prenočišč v Novi Gorici in okolici ne marajo preveč oziroma jih sploh ne sprejemajo, češ da so preveč zahtevni in pikolovski gostje. Turisti, ki obiščejo novogoriški TIC, se zanimajo predvsem za prenočišča in okoliške znamenitosti, zato jih največkrat napotijo na ogled Solkanskega mosta, gradu Kromberk in na Kostanjevico. Precej interesa pokažejo obiskovalci tudi za pešpoti v okolici, za vinsko cesto in seveda za Posočje. »Za nočitev v Parku ali Perli se zaradi visokih cen ni odločil še nihče od tistih, ki so nas obiskali,« je povedal informator na TIC Nova Gorica, saj se cena za nočitev na osebo v dvoposteljni sobi v Parku med ted- nom začne pri 71, v Perli pa pri 75 evrih, ob petkih, sobotah in v visoki sezoni pa pri 99 evrov na osebo in se dvigne do 132 oziroma 149 evrov na noč za enoposteljno sobo. Za hotel Sabotin v Solkanu, kjer so cene znosnejše, vlada določeno zanimanje, največje povpraševanje pa je po privatnih sobah, manjših hotelih in kampih. V Hotelu in kampu Siesta tik pred industrijsko cono v Kromberku, kjer imajo dvajset sob oziroma 40 ležišč ter 30 mest za kampiranje, so z obiskom kar zadovoljni. V nekaj mesecih od odprtja niso gostili samo še obiskovalcev iz Južne Amerike. Gostje povprašujejo predvsem po sobah, po kampu pa zaenkrat še precej manj. Nekaj gostov, takih, ki so šotorili, predvsem pa z avtodomi, so že imeli, več pa si jih obetajo, ko bodo končno lahko namestili tudi označevalne table za kamp ob cestah, na kar čakajo že vse predolgo. Sicer pa poudarjajo, da letošnja sezona, vsaj do pred kratkim, ni bila najbolj primerna za kampiranje. Manj zadovoljen je z letošnjo sezono Aleksander Mladovan, ki upravlja kamp Lijak v Ozeljanu. V primerjavi z lani beleži za 20 odstotkov slabši obisk, za kar krivi recesijo, o čemer smo že pisali. »Tistih, ki jih ni doma zadržala recesija, jih je pa vreme,« je včeraj potarnal Mladovan, ki sam skrbi za kamp, v katerem tudi letos prevladujejo Čehi in Poljaki. Večinoma gre za padalce, ki prihajajo zaradi bližnjega vzletišča na Lijaku, Eden izmed gostov kampa Lijak foton.n. prvič letos pa je gostil tudi družino, ki je pri njem kampirala kar tri tedne in v tem času po dolgem in po čez prečesala celo Slovenijo in njeno okolico vse do Benetk. Padalcem nudi tudi vse informacije in pomoč, vključno s prevozom do vzletišča. Med pogostejšimi gosti so tudi kolesarji, ki pa se večinoma ustavijo le za eno noč in potem od-kolesarijo dalje. Za kampiranje in turistično takso je treba v kampu Lijak odšteti 8,5 evrov na osebo, od lanske sezone pa sta na voljo tudi dva šestposteljna bungalova, za katera pa je letos manj zanimanja. O obisku Hostela Gorica v novogori-škem Dijaškem domu, ki od 25. junija do 28. avgusta ponuja 340 ležišč od 15 evrov za nočitev navzgor, včeraj nismo uspeli izvedeti podrobnejših informacij, češ, naj pokličemo v ponedeljek. Pojasnili so le, da tekom dneva pričakujejo skupino Bolgarov in Poljakov ter nekaj posameznikov. Glede na številne neuspele telefonske klice, preden smo uspeli koga dobiti, pa se zdi, kot da jim za število obiskovalcev ni mar. Tudi avtokamp Korada v Kanalu ob Soči smo včeraj dopoldne zaman klicali. Oglasil se ni nihče. Upoštevajoč omenjeno in podhranjeno, predvsem pa slabo povezano in zaspano turistično ponudbo na novogoriškem območju, je nesporno dejstvo, bo treba za to, da bi se turistični obisk Nove Gorice in okolice povečal, narediti še marsikaj. (nn) ZDRAVSTVO »Telepomoč« za starejše občane Goriško zdravstveno podjetje bo vročinskemu valu in posledicam, ki jih sopara povzroča ostarelim ljudem, kljubovalo z delitvijo aparatov »telepomoči«. Z elektronskim sistemom lahko osamljena oseba v primeru nenadne slabosti s pritiskom na gumb hitreje sproži reševalno akcijo, saj je vsak aparat povezan s telefonsko centralo domov za ostarele ali bolnišnice. Ob klicu v sili ima elektronski sistem še druge aplikacije. Na primer temperaturni senzor, ki v stanovanju uporabnika izmeri notranjo temperaturo in izmerek preventivno pošlje v telefonsko centralo za monitoriranje. Obenem pa aparat v primeru električna mrka oddaja še avtonomen vir luči, ki osebi lahko olajša orientacijo. Za dobavo aparatov se goriško zdravstveno podjetje naslanja na družbo TesanTelevita. Iz goriškega zdravstvenega podjetja sporočajo, da so v lanskem letu dobili v sprejemnih centrih preko 2.000 klicev pomoči. Več kot štiristo ljudi je od reševalnega osebja zahtevalo nujno medicinsko pomoč, medtem ko so bili ostali klici pretežno psihološke narave. Goriška pokrajina skupaj s tržaško beleži med svojo populacijo visok odstotek ostarelih, zato je po mnenju deželne zdravstvene ustanove dobrodošel vsak sistem, ki omogoča, da lahko starejši ostajajo na oskrbi doma. Za »telepomoč« lahko zaprosijo vsi starejši občani. Zdravstveno podjetje pa bo to uslugo brezplačno delilo le tistim, ki zadoščajo predvidenim pogojem. Več informacij in obrazce za vložitev prošenj za »telepomoč« je mogoče dobiti na spletni strani www.ass2.sani-taria.fvg.it ali na telefonski številki 0481-592797. (VaS) Podpisali konvencijo Goriška občina in ustanova Fatebene-fratelli, ki upravlja dom za ostarele Villa San Giusto v Gorici, sta podpisali konvencijo, na podlagi katere bo določeno število mest v domu namenjeno Gori-čanom, hkrati pa bodo gostje z nizkimi dohodki lahko koristili 5-odstotni popust pri plačilu mesečnin. Poslopje, v katerem deluje dom, so zgradili leta 1926; začetno je bila v njem bolnišnica, leta 1983 pa so v njem uredili dom za starejše občane. Goriška občina je podpisala že več konvencij z domom, nazadnje leta 2002. Pogodba je zatem zapadla leta 2007, potem pa se je občinska odbornica Silvana Romana poldrugo leto pogovarjala z ustanovo Fatebenfratelli in naposled podpisala novo konvencijo, ki je stopila v veljavo z včerajšnjim dnem in bo veljala do decembra leta 2012. Na podlagi dogovora bodo gostje, za katere občina plačuje del mesečnine, koristili 5-odstotni popust; po drugi strani so se upravitelji doma obvezali, da bodo povečali število mest, ki je namenjeno občanom Gorice. Zdaj je v domu v oskrbi 110 Goričanov na skupno 183 gostov, v prihodnje naj bi se njihovo število zvišalo na 125. V koloni zgorel avtomobil Na avtocesti A4 v bližini Moščenic je včeraj okrog 12.30 zgorel avtomobil. Avto znamke Fiat ulisse, v katerem se je peljala družina turistov, je miroval v koloni, zaradi visoke temperature pa se je pregrel in vnel. Družina je zbežala iz vozila, avtomobil pa je pred prihodom gasilcev skoraj v celoti zgorel. Ranjenih ni bilo. Prost vstop v muzeje V Gorici bo danes mogoče brezplačno obiskati palačo Attems in Pokrajinske muzeje v grajskem naselju. V palači At-tems je na ogled razstava »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli«, ob 17.30 pa si jo bo mogoče ogledati v spremstvu vodiča. V grajskem naselju je poleg stalnih zbirk na ogled razstava likovnih del Tina Piazze. Zgodovinski izlet v Karnijo V okviru pobude èStoriabus bodo v nedeljo, 9. avgusta, priredili drugi avtobusni izlet v zgodovino. Tokrat bodo obiskali Karnijo, kjer si bodo v kraju Timau ogledali muzej prve svetovne vojne. Izletnikom bo spregovoril zgodovinar Marco Cimmino, sicer sodelavec radijske mreže Radiouno. Ekskurzija stane 10 evrov. Informacije in kontakt za rezervacije je mogoče najti pri društvu ÉSto-ria od torka do sobote med 17. in 19.30 (tel. 0481-539210, www.estoria.it, even-ti@leg.it) ali v knjigarni Libreria editrice Goriziana. Komedija na gradu Na goriškem gradu bo danes ob 20.45 nastopila dramska skupina Gruppo Teatrale per il Dialetto z Goldonijevo komedijo »La finta ammalata«. PRVAČINA Breskve bodo privabile 4.000 ljudi Z odprtjem razstave breskev, fotografij, slik in peciva iz breskev se bo danes ob 14.15 v Prvačini začel drugi dan 9. praznika breskev. Ob 14.20 bodo pod pokritim šotorom za kulturnim domom nastopili mladi harmonikarji in godba na pihala »La fanfara del Piave«. Na ogled bo tudi skeč društva žena Prvačina in plesna točka svetovne prvakinje v trebušnih plesih Sare Mlakar iz plesne šole Nova Gorica. Ob 17.30 uri bo nastopila pevka Vanja Kuštrin, ob 18. uri pa Vili Resnik. Ob 19.20 uri bosta zbrane nagovorila predsednik turističnega društva Prvači-na Tadej Pišot in poslanec v državnem zboru Luka Juri; praznik, na katerem samo danes pričakujejo okrog 4.000 obiskovalcev, se bo zaključil z zabavo s skupino Hram, bi bo zaigrala ob 20. uri. (nn) GORICA - Včeraj predali namenu novo igrišče za beach volley Ob bazenu odbojka na mivki Na peščenem pravokotniku bodo lahko prirejali uradne tekme v kategoriji mladincev - Cosma napovedal uresničitev večjega igrišča ob stadionu Kopanje in sončenje v mestnem bazenu v Gorici bo odslej mogoče popestriti še z igranjem odbojke na mivki. Včeraj so namreč v goriškem občinskem kopališču predali namenu novo igrišče za beach volley. »Zdi se mi prav, da krepimo poletno ponudbo mestnega javnega bazena, in obenem, da ustvarjamo pogoje za širitev tudi manj poznanih športnih panog med mladino,« je na včerajšnjem slavnostnem odprtju povedal občinski odbornik za šport Sergio Cosma. Poleg njega so bili prisotni še Sergio Burelli, predsednik društva Gorizia Nuoto, ki upravlja mestno občinsko kopališče, predsednik odbojkarske zveze FIPAV za goriško pokrajino Carlo Facchettin in odgovorna za javna dela pri goriški občini Lucia Donati. Prisotni so bili tudi odbojkarji in odbojkarice italijanskih mestnih ekip, ki so takoj po odprtju preizkusili novo igrišče. Za peščeni pravokotnik dolg štirinajst in širok osem metrov, na katerem se lahko po mednarodnih pravilih odbojke na mivki, prireja le prvenstva za kategorijo mladincev je goriška občina odštela 15.000 evrov. Igrišče bo na razpolago tako za posameznike kot za športna društva. Cosma je na odprtju igrišča še napovedal, da namerava goriška občina v prihodnje zgraditi ob progi za atletiko še eno večje igrišče za odbojko na mivki, ki bo ustrezalo predpisom za organizacijo turnirjev tudi za odbojkarje višjih kategorij. Novo igrišče so preizkusili takoj po odprtju bumbaca Kopališče na Malih Rojah, ki je v teh julijskih dneh bilo dobro obiskano, bo v avgustu odprto vsak dan od 10. do 20. ure, ob četrtkih pa je kopanje pod lučjo žarometov mogoče do polnoči. Kopališče ponuja obiskovalcem, poleg bazena v katerem je nekaj pasov namenjenih samo plavalcem, še čofotalnik za otroke in dobro založen kiosk. Na travnatem parku ob bazenu so na voljo ležalniki in tudi senčniki, ki so nudijo prepotrebno zaščito pred avgustovskim soncem. (VaS) GORIŠKI PROSTOR 1 0 Nedelja, 2. avgusta 2009 GABRJE - Nogometni »maraton« v priredbi društva Skala Z nagrajevanjem in plesom padel zastor nad turnirjem Levo lepotice letošnjega turnirja, spodaj utrinek iz tekme bumbaca Z nagrajevanjem in poskočnimi ritmi glasbene skupine Studio 80 se je v petek v Garjah zaključila 23. izvedba turnirja v malem nogometu, ki se ga je v zadnjih treh tednih udeležilo okrog 230 nogometašev in nogome-tašic ter mnogo gledalcev. Finalni tekmi turnirja amaterjev sta bili na sporedu v petek, ženski turnir pa se je zaključil že v četrtek. Najvišjo stopničko so si med ženskami zaslužile igralke iz Doberdoba, za njimi pa sta se uvrstili ekipa Bum Bum lady in Štan-drež. Med moškimi so slavili nogometaši iz Martinščine, drugo in tretjem mesto pa so zasedli igralci iz Štan-dreža in iz Medje vasi. Društvo Skala, ki je bilo nad letošnjo izvedbo športne prireditve zelo zadovoljno, je kot običajno nagradilo tudi najboljša strelca in vratarja. Največ zadetkov sta dosegla Uliana Pettirosso in Stefano Stabile, največ žog pa sta ujela Raffaella Zavadlav in Luca Mastroianni. Nagrado so poklonili tudi najboljšim igralkam posameznih ekip, in sicer Marileni Piras, Giulii Bressa, Roberti Roson, Eleni Be-nedetti in Moniki Radovich. Ob nogometnih spretnostih so prireditelji turnirja primerno ovrednotili tudi lepoto udeleženk. Za najlepšo so pro- glasili Veroniko Povsic, njene »spremljevalke« pa so bile Cristina Iacono, Ambra Makuc, Martina Degano in Roberta Chirani. Društvo Skala si bo torej zdaj lahko privoščilo zaslužen počitek, septembra pa bo na igrišču v Gabrjah ponovno mrgolelo nogometašev. V sodelovanju s klubom Juventina bo namreč domače društvo priredilo mladinski turnir, pri katerem bo po besedah predsednika Edoarda Samba sodelovalo okrog 270 otrok med 5. in 12. letom. več fotografij na WWW.primorski.eu -/ - Petra se je rodila in mamico Tanjo razveselila. Vsi pri godbi smo veseli, saj novo članico bomo imeli. Čestitamo Tanji in Deanu, dobrodošla Petra. Pihalni orkester Kras [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A am Kino V GORICI DANES KINEMAX: Dvorana 1: 17.45 - 20.30 »Harry Potter e il principe mezzo-sangue«. Dvorana 2: 18.00 - 21.10 »Crossing Over«. Dvorana 3: 18.15 - 21.15 »Gran Torino«. V GORICI JUTRI KINEMAX: dvorana zaprta od jutri, 3., do nedelje, 9. avgusta. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.10 - 20.40 »Harry Potter e il principe mezzo-sangue«. Dvorana 2: 19.00 - 21.30 »Harry Potter e il principe mezzosangue«. Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »I love Radio Rock«. Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Religiolus - Vedere per credere«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Fortapasc«. il Razstave GORIŠKI MUZEJ KROMBERK - NOVA GORICA (Grajska cesta 1, Krom-berk) obvešča, da so muzejske zbirke Goriškega muzeja odprte s poletnim urnikom: muzejska zbirka grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja in prazniki od 13. do 19. ure; muzejska zbirka Sv. Gora je zaprta zaradi obnovitvenih del; muzejska zbirka grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja in prazniki od 10. do 18. ure; muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). V GOSTILNI »AI TRE AMICI« v ul. Oberdan v Gorici bo do 17. avgusta na ogled fotografska razstava Gigliole Co-lausig in Tullia Marege z naslovom »Elaborazioni«. V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici poteka do sobote, 29. avgusta, prodajna razstava »Stampantica Estate 2009« od torka do sobote med 8.30 in 12.30 in med 15.30 do 19.30. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mušičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je še danes, 2. avgusta, na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cin-quanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia« s prostim vstopom med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fondazioneca-rigo.it in na tel. 0481-537111). Ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. V HOTELU LIPA V ŠEMPETRU je od torka, 11., do sobote, 15. avgusta, na ogled likovna razstava Silve Stantič Prinčič z naslovom Moji pogledi« od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU, v palači Locatelli, je na ogled razstava Danila Jejčiča in Franca Duga z naslovom »Divergenti affinita«; do 16. avgusta od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. V BARU »LA CICCHETTERIA« v ul. Petrarca 1 v Gorici do 17. avgusta na ogled razstava fotografskega materiala iz publikacije »Architettura gori-ziana negli anni del Liberty«. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 23. avgusta od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 31. avgusta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro na ogled razstava Sonce miru 2009, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom. Na razstavi sodelujejo trije afriški likovni umetniki Ade, Mika in Mali. ~M Koncerti MED ZVOKI KRAJEV: v sredo, 5. avgusta, ob 21. uri na kmetiji La Ferula v Štarancanu koncert Maurizia Me-neguza (trobenta). DVORNA GLASBA 2009: v sredo, 5. avgusta, ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču koncert »La Guerre« skupine Accademia del Ricercatore iz Tu-rina. ŽENSKI PEVSKI ZBOR iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca prireja orgelski koncert v nedeljo, 9. avgusta, ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Igrala bosta Mirko Bu-tkovič iz Tržiča in Eva Dolinšek iz Mirna. Koncert je vključen v praznovanja farnega zavetnika. NOTE V MESTU 2009: v sredo, 19. avgusta, ob 20.30 v župnijski dvorani na Rojcah koncert dua Daniela Brussolo (flavta) in Serena Vizzutti (harfa); 20. avgusta ob 20.30 v dvorani v ul. Brigata Pavia 21 koncert Gary Guitar Quartet; 25. avgusta ob 20.30 v parku Attems v Podgori koncert kvarteta Sax4et; 2. septembra ob 20.30 v cerkvi pri Madonini koncert gojencev, ki so se udeležili tečaja kitare glasbene fundacije »Citta di Gorizia«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo v ponedeljek, 3. avgusta, ob 11. uri v prostorih Pokrajinskega šolskega urada v ul. Rismondo 6 v Gorici objavljene dokončne pokrajinske lestvice za učno osebje slovenskih šol na Goriškem. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. septembra, enodnevni izlet na Koroško; informacije v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (380-4203829). PD VRH SV. MIHAELA organizira v ponedeljek, 10. avgusta, celodnevni izlet v Tržič (Slovenija) z ogledom spominskega parka koncentracijskega taborišča na Ljubelju. Informacije pri Nerini, tel. št. 333-1706760. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžugorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Do zasedbe razpoložljivih prostorov na avtobusu vpisujejo Sa-verij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). □ Obvestila 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Plisko-vici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi 51 int., tel. 0481-531495, faks 0481550004, e-pošta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA GORICA obvešča, da bodo v juliju in avgustu vsi uradi odprti samo v jutranjih urah med 8.45 in 12. uro, razen urada za elektronske osebne izkaznice, ki bo odprt ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro ter urada za decentralizacijo, ki bo odprt ob ponedeljkih in sredah med 9.30 in 12.30; uradi v centru Lenassi bodo odprti od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, uradi v večnamenskem centru v ul. Baiamonti pa ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro; okence za slovensko in furlansko manjšino bo odprto samo ob ponedeljkih med 9. in 12. uro; ob sobotah bo deloval urad za najavo rojstev in smrti pri anagrafskem uradu kot običajno med. 9. in 11. uro. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. URADI DRUŽBE FILOLOGICA FRIU-LANA v ul. Bellini 3 v Gorici bodo zaprti do konca avgusta. ZSKD obvešča, da so do 11. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 28. avgusta. Izjema bo samo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bomo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki se bo odvijala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt od ponedeljka, 3. do petka, 14. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaradi počitnic zaprt od 5. do 31. avgusta. Za morebitne informacije lahko kličete na tel. št. 0481-532092 (Emil D.) ali 0481-390688 (Saverij R.). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, bo zaprta do 12. avgusta. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpis-nine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Battistuta 338-3681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. 0 Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Pogrebi JUTRI V GORICI: 12.00, Lorenzo Ob-izzi v kapeli glavnega pokopališča in na pokopališču. JUTRI V KRMINU: 10.00, Federico Fe-resin iz goriške splošne bolnišnice (ob 9.30) v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. JUTRI V FOLJANU: 10.00, Neptunia Caiffa vd. Mariotti iz tržiške splošne bolnišnice v cerkev in v Trst za kre-macijo. JUTRI V TURJAKU: 16.30, Loreta Rosa por. Piemonte iz Vidma v cerkev Sv. Roka in v Trst za kremacijo. JUTRI V RONKAH: 11.30, Giuliano Scarpellini iz Tržiča v cerkev Sv. Lovrenca in v Trst za kremacijo. ZAHVALA Iztok Vižintin Zahvaljujemo se sorodnikom in prijateljem, ki so našega dragega pospremili na zadnjo pot. Svojci Dol, 2. avgusta 2009 Nedelja, 2. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme TAKRAT JE BILA ITALIJA NA ROBU BANKROTA Še vedno nejasno ozadje umorov sodnikov Falconeja in Borsellina Vojmir Tavčar V kolikšni meri je današnja Italija, ki navidezno zelo vdano preživlja hudo politično in gospodarsko krizo, v kateri je levosredin-ska opozicija nema in skoraj nemočna in v kateri razočarana in vsaj navidezno amorfna civilna družba vdano sprejema vse ukrepe desnosredinske vlade, nesposobna zopetnih protestnih demonstracij kot v začetku tisočletja, hči mračnega in v marsičem še nejasnega obdobja v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je tako imenovana prva republika neslavno sesula? Vprašanje se vsiljuje kar samo od sebe v teh poletnih dneh ob poročilih časopisov o preiskavah in nekaterih novih odkritjih o bombnih napadih, v katerih sta bila poleti leta 1992 ubita sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino. Skoraj ni več dvoma o tem, da so se takrat nekateri predstavniki države pogajali z mafijskim vrhom, prav tako pa se tudi zdi, da skuša sedaj Cosa nostra po letih molka spodbuditi medijsko pozornost glede tistega mračnega in napetega obdobja. Ali so preiskovalci tako bli- zu resnici, da jih skuša mafija preusmeriti na stranske tire z novo taktiko? Prvi so se decembra lani oglasili sinovi mafijskega botra Bernarda Provenzana, ki so v pogovorih z novinarji spregovorili o mafijskih napadih leta 1992 in poudarili, da sta bila »sodnika Giovanni Falcone in Paolo Borsellino žrtvena kozla, ki sta bila žrtvovana na oltarju višjega državnega interesa«. Nekaj tednov potem se je za pogovor z novinarji odločila Maria Concetta Riina, hčeka mafijskega botra, ki je vodil Coso nostro pred Pro-venzanom in ki naj bi bil zasnoval mafijsko teroristično ofenzivo proti državi kot odgovor na dejstvo, da je država s členom 416 bis predpisala za pripadnike mafije strog zaporni režim brez možnosti komuniciranja z zunanjim svetom. »Po mojem mnenju je bil oče v mnogih primerih pravi strelovod. Mnogim je ustrezalo trditi, da je za vse tiste zločine odgovoren Toto Riina. Med drugim je bilo vsem jasno, da s preiskovalci ne bo spregovoril in bo trmasto molčal,« je povedala Maria Concetta. Od letošnje pomladi pa je s preiskovalci zelo zgovoren tudi Massimo Cianci- mino, sin nekdanjega palermskega župana Vita, ki je bil član Krščanske demokracije, odgovoren za dogoletno plenjenje Palerma in dejanska vez med mafijskimi družinami iz Corleoneja in politiko. Vito Ciancimino je umrl leta 2002 po dolgi bolezni, njegov sin Massimo pa sedaj pripoveduje tožilcem iz Palerma o dogodkih in srečanjih, ki naj bi jim bil priča. Med drugim naj bi glede umorov sodnikov Falconeja in Borsellina in njunih spremstev Massimo Ciancimino poudaril, da »moj oče je bil prepričan, da je mafija dala samo na razpolago ljudi, ki so uresničili bombna napada, dejanski pečat obeh atentatov pa naj bi bil povsem drugačen«. Veliko je tudi govoril o pogajanjih med predstavniki države in mafijskimi botri, v katerih naj bi Vito Ciancimino odigral vlogo posrednika. K njemu naj bi zahajala takratni karabinjerski polkovnik Mario Mori, ki je vodil oddelek za posebne operacije ROS v Palermu, njegov sodelavec stotnik Giuseppe De Donno, pa tudi nek predstavnik obveščevalne službe, ki naj bi se predstavljal kot «Carlo». Riina, ki je bil takrat še na begu, naj bi Cianciminu poslal dolg seznam seznam zahtev. Šlo je za pogoje, ki jih je mafija postavljala državi za prekinitev svoje teroristične ofenzive (med drugim je takrat nedaleč od predsedstva vlade v Rimu parkirala mali fiat 500, ki je bil nabit s kemikalijami. Ni šlo za pravi avtomobil bomba, ker snov ne bi mogla eksplodirati, ampak za jasen opomin takratni vladi Carla Azeglia Cimpija. Enega od izvodov teh zahtevkov, ki je poznan kot «il papel-lo» naj bi baje Massimo Ciancimino v teh dneh izročil palermskim preiskovalcem. Prav tako naj bi Massimo Ciancimi-no orisal druagačno ozadje aretacije Toto-ja Riine leta 1993 v Palermu, ki se precej razlikuje od dokaj neprepričljive dosedanje uradne verzije. Doslej so karabinjerji, ki so Riino aretirali, trdili, da jih je do vile, v kateri se je skrival mafijski boter, napotil skesanec Balduccio Di Maggio, Massimo Ciancimino pa pravi, da je aretacijo krvoločnega mafijskega kolovodje omogočil njegov takratni namestnik Provenzano in sicer s pomočjo Vita Ciancimina. Proven-zano naj bi na mapi Palerma obkrožil skrivališče Riine, Vito Ciancimino pa naj bi mapo z dragoceno informacijo izročil karabi-njerskima oficirjema Moriju in De Donnu. Mimogrede, solastnik vile, v kateri se je ski-val Riina, je bil inženir Giuseppe Montal-bano, sin istoimenskega komunističnega senatorja, ki je bil skupaj z Girolamom Li Cau-sijem eden od zastavonoš boja zoper mafijo. Karabinjerji so aretirali Riino, niso pa prečesali njegovega skrivališča. Baje naj bi odredili prikrito nadzorstvo nad vilo, v upanju, da bodo zajeli morebitne Riinove pajdaše. Toda nadzorstvo je bilo tako ohlapno, da so nekaj dni potem mafijci povsem izpraznili vilo in odnesli vse gradivo, ki bi lahko koristilo preiskovalcem. Zaradi te »nepremišljenosti« karabinjerskega vodstva se je zalomilo v odnosu med polkovnikom Morijem in šefom državnega tožilstva v Palermu Giancarlom Casellijem, ki je pravkar prevzel vodstvo tožilstva. Mori je bil pozneje povišan v generala, nato pa je po nalogu Berlusconijeve vlade v obdobju 2001 - 2006 vodil obveščevalno službo SISDE, ki se ukvarja z notranjimi problemi. Sedaj je izvedenec za varnost pri rimski občinski upravi, ki jo vodi Gianni Alemanno (Ljudstvo svobode). Karabinjerski general Michele Riccio, ki je sredi devetdesetih let s činom polkovnika služboval na Siciliji, sedaj nekdanjega predstojnika dolži, da mu je leta 1995 onemogočil aretacijo Bernarda Provenzana. Ali je dejstvo, da je bil Provenzano po aretaciji Riine še dolgih 13 let na begu sad domnevnega »izdajstva« krvoločnega botra? Nobenega dvoma ni več o tem, da so se predstavniki države (karabinjerska oficirja Mori in De Donno, funkcionar obveščevalne službe »Carlo« in morda tudi domnevni tajni agent z brazgotino na obrazu, ki se je poleti leta 1989 pojavil v Adauri ob prvem spodletelem bombnem napadu na sodnika Falconeja) pogajali z mafijo s posredovanjem Vita Ciancimina. Kdo je te stike omogočil ni jasno, gotovo pa je, da so imeli »pogajalci« politično krit hrbet in se pogajanj niso lotili na lastno pest. Sedemnajst let po tistih dogodkih je dejstvo, da je do stikov z mafijo prišlo, potrdil tudi predstavnik Demokratske stranke, nekdanji predsednik poslanske zbornice in v začetku devetdesetih let predsednik parlamentarne protimafijske komisije Luciano Violante. Predstavnik demokratov se je kar na lepem spomnil, da ga je polkovnik Mori v tistem času obvestil, da bi se Ciancimino želel srečati z njim. Dodal je, da je vabilo odločno zavrnil. Tudi podpredsednik Višjega sodnega sveta in nekdanji notranji minister Nicola Mancino je te dni priznal, da je baje mafija ponudila pogajanja, vendar je bila po njegovih besedah ponudba ostro zavrnjena. Kakorkoli že, vse kaže, da je Paolo Borsellino, ki je po smrti prijatelja Giovan-nija Falconeja mrzlično vodil preiskavo, čeprav se je zavedal, da so tudi njemu dnevi šteti, na nek način zvedel za možnost pogajanj med državo in mafijo in da se je tej možnosti postavil odločno po robu. Prav ta njegova pokončnost naj bi mu bila usodna. Ni znano, kdo je odredil, da Borsellino mora umreti, dejstvo pa je, da sodnik ni bil dovolj zaščiten, čeprav bi najbrž že sama prepoved parkiranja v Ulici DAmeio, kjer je stanovala Borsellinova mati, napadalcem onemogočila, da pripravijo napad z avtomobilom bombo. Borsellino je zelo verjetno mnoga od svojih grenkih spoznanj zapisal v svojo rdečo agendo, od katere se ni nikoli ločil. Tudi zato je se je nekdo takoj po njegovi smrti, ko gasilci niso niti še pogasili vseh ognjenih zubljev na prizorišču atentata v Ul. DAmelio v Palermu, polastil Borsellinove torbe in rdeče agende. O tem je prepričan tudi šef državnega tožilstva v Caltanissetti Sergio Lari, ki vodi dodatno preiskavo o umorih Falconeja in Borsellina. Po njegovem so tisti, ki so ukradli sodnikovo agen-do, dokument tudi že uničili. Po pričanju vseh, ki so v tistih 57 dneh med umorom Falconeja in bombnim napadom v Ul. DAmelio, prišli v stik z njim, je bil sodnik Borsellino globoko prizadet. Žena Agnese Piraino Leto je povedala, da je mož stalno ponavljal, kako mora hiteti, nekega večera pa naj bi mu šlo tudi na bruhanje. Rekel ji je, da so se mu zagnusili primeri korupcije, s katerimi se srečuje. »Vidim mafijo na delu v neposrednem prenosu,« ji je dejal. Dva sodnika, ki sta sodelovala z njim, ko je vodil državno tožilstvo v Marsali, pa sta povedala, da je nekega večera Borsellino bruhnil v jok, si zakril obraz z rokami in jima zaupal.. .»nek prijatelj me je izdal«. Toto Riina je po 17 letih molka v teh dneh pooblastil svojega odvetnika, da v njegovem imenu novinarjem pove, da ni odgovoren za sodnikovo smrt. »Borselina so ubili oni,« je dejal nekdanji mafijski boter. Nato je pristal tudi na zaslišanje in je kar nekaj ur odgovarjal na vprašanja tožilca La-rija. Veliko novega ni povedal, v njegovih odgovorih je bilo veliko namigov, obljubil pa naj bi, da bo pripravil spomenico o atentatih na Falconeja in Borsellina. Sodniki, ki preiskujejo napada v Ca-paciju in v Ul. DAmelio odkrivajo nekoliko drugačno zakulisje tistih dramationih dogodkov, morda bo treba nekatere procese tudi revidirati. Ostaja pa problem, kaj je še v ozadju tistega obdobja, ko je bila Italija na robu bankrota, ko je milansko tožilstvo preiskovalo podkupninsko afero »tangento-poli« in s tem zamajala prvo republiko, medtem ko je bil takratni prvi mož reklamne družbe Publitalia Marcello DellUtri - sicer danes parlamentarec Ljudstva svobode, ki ga je prvostopenjsko kazensko sodišče obsodilo zaradi sodelovanja z mafijo - zadolžen, da organizira novo stranko For-za Italia. V tistem obdobju je prišlo do pobojev v Capaciju in Ul. DAmelio, leto potem pa do bombnih napadov v Ul. Palestro v Milanu in na Trgu San Giovanni v Rimu. Mafijska družina iz Corleoneja pa je medtem zahtevala, kot kaže gradivo, ki so ga zaplenili Cianciminu, naj Silvio Berlusconi da na razpolago eno od njegovih treh televizijskih postaj. Delo preiskovalcev ni lahko, ker je od tistih dogodkov minilo 17 let in ker so že močne sile, ki nočejo resnice, kot med drugim kaže dejstvo, da na tožilstvu v Palermu ne najdejo več telefonske kartice, ki bi morebiti omogočila ugotovitev istovetnosti skrivnostnega funkcionarja obveščevalne službe »Carla«. Kartica je baje izginila, medtem ko je ostal zapisnik o njeni zaplembi. Nasprotniki resnice imajo očitno dostop tudi do pomembnega gradiva in depojev, ki bi morali biti skrbno varovani. Prihodnji meseci, zelo verjetno pa kar leta, bodo pokazala, ali bo tokrat preiskovalcem uspelo razplesti ta gordijski vozel, v katerem se politični interesil prepletajo s kriminalnimi. Zaenkrat pa še velja grenka ugotovitev sodnika Gaincarla Casellija, ki je v svoji knjigi Dve vojni ugotovil, da je italijanska država z enotnim nastopom premagala politični terorizem, medtem ko je izid bitke proti mafiji še pod vprašajem. Vendar ta grenka ugotovitev za Casellija ni razlog, da bi vrgli puško v koruzo, ampak mora biti spodbuda za še večjo odločnost in bolj radikalne kritične izbire. 12 Nedelja, 2. avgusta 2009 NEDELJSKE TEME / Desno dva osebna dokumenta Damira Feigla, skrajno desno pa utrinki iz goriške knjižnice, poimenovane po njem OB 1 30-LETNICI ROJSTVA IN 50-LETNICI SMRTI Damir Feigel: s slovensko besedo proti potujčevanju MILAN PAHOR Damir Feigel se je rodil 18. julija 1879 v Idriji, torej pred 130-imi leti. Oče Janez je bil gozdni svetnik, mati pa Julijana Premer-stein. V krstni knjigi je bil Damir zapisan kot Kajetan Friderik. Umrl je 30. aprila 1959 na Gradišču pri Prvači-ni, torej pred 50-imi leti. Tako se spominjamo pisatelja Damira Feigla ob dvojni obletnici. V bistvu je Feigel največji del svojega življenja in dela preživel v Gorici. Čutil se je pravega Goričana. Pisatelja so poznali vsi goriški Slovenci kot velikega poštenjaka, značajnega in zavednega narodnjaka stare šole. Bil je skromen človek, ki je gledal vedro v življenje tudi v najbrid-kejših časih slovenske narodne zgodovine, za časa fašističnega režima. Priznani slovenski pisatelj France Bevk, njegov prijatelj in sopotnik pri Go- riški matici med dvema svetovnima vojnama, je o Feiglu, med drugim tako zapisal: " (...) Feigla je strast do pisateljevanja spremljala od dijaških let in ga ni zapustila prav do začetka druge svetovne vojne. Ni bilo brez pomena, da je v letih pod fašizmom, ko je oblast gledala na vsako novo slovensko knjigo kot za državo sovražno dejanje, napisal in izdal v Trstu in v Gorici štirinajst novih del. Primorsko ljudstvo je rado segalo po njih. V posebnih razmerah, v katerih smo živeli, so imele njegove knjige, pisane s humorjem, posebno ceno. V času, ko nam pogosto ni bilo do smeha, so nam vlivale vero v življenje. Hkrati nam je v splošnem pomanjkanju slovenskega čtiva njegova beseda utrjevala ljubezen do materinega jezika. Njegovo ime je imelo med nami čist, prijeten zvok. Pogosto sem se čudil, odkod jemlje neizčrpno vedrost, ko je bilo njegovo življenje pogosto neiz- družbenem življenju je najprej sodeloval pri Akademičnem in ferijalnem društvu Adrija. V obdobju 1904-1906 je sodeloval pri liberalnem političnem listu Soča v Gorici. V letih 1909-1910 je bil tajnik napredne zveze kulturnih društev. Med potekom prve svetovne vojne je Damir Feigel ostal v Gorici precej časa. Nato je bil od leta 1916 (po italijanski osvojitvi Gorice) dalje v begunskih taboriščih Steinklamm in Lipnica na Štajerskem. Po kobariškem prodoru avstrijske in nemške vojske v oktobru 1917 se je Feigel vrnil v Gorico. Sredi februarja 1918 so v Gorici ustanovili Župansko zvezo z namenom, da bi pospešila obnovo razdejane goriške dežele. Feigel je postal tajnik omenjene zveze. Po zaključku prve svetovne vojne je bil nekaj let v službi pri skupnih narodnih in kulturnih ustanovah Slovencev v Gorici, zlasti se je poznalo njegovo delo pri Zvezi slovenskih prosvetnih društev. Aktivno je sodeloval s pisanjem pri listih Edinost, Goriška straža in Mladika. Malo let kasneje sta se med goriškimi Slovenci na narodnem in kulturnem področju profilirali dve politični struji (po razdelitvi znotraj tabora Edinosti): Damir Feigel se je odločil za napredno stran. Tako je opravil zelo pomembno delo kot odbornik pri Goriški matici in posebno pri knjižnih izdajah. Da-mir Feigel je postal desna roka pisatelja Franceta Bevka. Od leta 1926 dalje pa vse do izbruha druge svetovne vojne je urejal letni Koledar Goriške matice. Takrat v bistvu ni nikoli odložil peresa kot pisatelj, čeprav je takrat pri nas vladal fašistični režim in njegov smrtonosni pritisk na Slovence in Hrvate v tedanji Julijski krajini. Bevk in Feigel sta neutrudno sodelovala in delala. Ker so fašistične oblasti Bevka večkrat zaprle, je Feigel prevzel tudi njegovo delo. S pisano in govorjeno besedo je Damir Feigel delal za slovenski jezik in za slovensko kulturo med ljudmi v tistih resnično hudih časih. Knjige Goriške matice in knjige pisatelja D. Feigla so našle pot v številne hiše na Goriškem in na Primorskem. Feiglove povesti so prinesle mnogim primorskim bralcem lepe in vesele urice v noči fašistične diktature. V njegovih povesti sta vladali duhovna vedrina in šegavost, ki sta znali vlivati ljudem novih moči v odporu proti potujčevalnemu nasilju. Prav v tem je velik narodni, kulturni, politični in socialni pomen pisatelja in humorista Feigla. V letu 1941 je tudi Feigel postal "gost" goriških zaporov. Tam je - kot je sam zapisal - z vso marljivostjo pobijal stenice. V Gorici je dočakal padec fašizma in nacizma ter osvoboditev. Po drugi vojni je nadaljeval z ured- niškim delom pri Gregorčičevi založbi. Ponovno je sodeloval s prijateljema in so-borcema: Francetom Bevkom in Zorkom Jelinčičem. Uredil je takrat štiri koledarje: Goriški koledar za leto 1946 in za leto 1947, Koledar GZ za leto 1946 in Žepni koledar za leto 1947. Damir Feigel je ostal v Gorici tudi po razmejitvi, ki jo je določila pariška mirovna konferenca in je stopila v veljavo 15. septembra 1947. Ostal je torej v Gorici pod Italijo. Od oktobra 1947 do oktobra 1951 je bil odgovorni urednik lista So- prosno trdo. Ves tak kot v knjigah, je bil tudi v življenju, kot da sta mu tuja jeza in žalost. Iz njegovega nasmejanega optimizma sem pogosto tudi jaz črpal moči za vztrajanje. (...)" Feigel je ljudsko šolo opravil v domačem kraju, klasično gimnazijo je obiskoval v Gorici (1890-1900), nato je na Dunaju študiral pravo, vendar ga ni mogel zaključiti zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Maja 1904je tako prišel v Gorico. Posvetil se je kulturnemu delu in pisanju. V letih 1904-1906 je prevzel uredništvo mesečnika Knajpovec (zdravje po Kneippo-vem sestavu), ki ga je izdajal Andrej Ga-bršček. Feigel je sodeloval pri tiskarni in založbi Gabršček. S pisanjem pa je sodeloval pri humorističnih listih: Jež (1902-1909), Osa (1905-1906), Kurent (1918-1919). Pisal je tudi v mesečnik Domači prijatelj, ki ga je v urejala Zofka Kveder v Pragi. V NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. avgusta 2009 13 ča, ki je bil glasilo Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Pisal je in se boril za pravice Slovencev na Goriškem, v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini. Tržaški Slovenci so bili takrat v sklopu Svobodnega tržaškega ozemlja. Feigel se je moral kot odgovorni urednik Soče večkrat zagovarjati pred sodiščem. Tako je bil leta 1950 skupaj z Andrejem Budalom dvakrat na zatožni klopi. Slovenski protifašisti, ki so toliko prispevali v aktivnem antifašističnem odporu, so bili v demokratični republiki Italiji teptani in tepeni. Slovencem v Italiji se niso pisali lepi časi, saj so doživljali hud italijanski nacionalistični pritisk. Najhuje je bilo v Benečiji, kjer so divjali "tricolori-sti'. Prav takrat v letu 1950 je skupaj z Viljemom Nanutom napisal knjigo Beneška Slovenija, ki je izšla v Gorici. Počasi so leta začela poznati tudi pri Feiglu. Ostal je bolj osamljen. Prijela se ga je tudi bolezen. Opustil je aktivno delo in se umaknil z mesta odgovornega urednika Soče. S težkim srcem je kasneje zapustil ljubljeno Gorico. Leta 1957 se je preselil v dom za onemogle na Gradišču pri Prvačini. Tam ga je doletela smrt dne 30. aprila 1959. Pokopali so ga 3. maja 1959 na pokopališču v Dornber-ku, ker je želel biti in ostati v slovenski zemlji. Na njegovem pogrebu je spregovoril pisatelj France Bevk, Feiglov dolgoletni sopotnik in prijatelj. Knjižnica veličasten spomenik Damir Feigel in Gorica V drugi polovici XIX. stoletja se je kulturno, politično in gospodarsko življenje gornjega Posočja, Brd, Vipavske doline in Krasa bolj kot kdaj koli prej osredotočilo v Gorici, ki je zlasti ob prehodu iz XIX. v XX. stoletje in pred prvo svetovno vojno vedno bolj otresala oblasti furlanske in nemške gospode. Nastale so slovenske šole, vedno več slovenske mladine je čutilo potrebo po znanju in po napredku, ki naj prinese boljše pogoje za življenje mladih in vseh ostalih ljudi na Goriškem in Primorskem. Med tistimi, ki so sledili temu klicu je bil tudi naš goriški pisatelj - humorist in neutrudni delavec za kulturni in gospodarski razvoj primorskih Slovencev ter borec za njihove pravice - Damir Feigel. Prosvetno in slovstveno delo Damira Feigla je bilo za Primorsko v dobi pred prvo svetovno voj -no in med dvema vojnama zelo pomembno. Po svojih dobrodejnih učinkih pa sega tudi v današnjo dobo. Pri tem moramo dodati, da je bil Feigel po svoji smrti precej pozabljen. Le Gorica se mu je oddolžila s poimenovanjem slovenske knjižnice po njem. Feiglova nečakinja Pavlina Komel, znana kulturna delavka in pevovodkinja, je leta 1986 v intervjuju povedala, da s stricem niso imeli veliko opravkov, vsaj kar se tiče literature. Damir Feigel je z ženo Pavlo Cej živel v prvem nadstropju stavbe na Placuti. V istem stanovanju je bival tudi Ciril Cej, slikarski mojster, ki je bil poznan ilustrator številnih knjižnih izdaj Goriške matice, ki jih je urejal prav Damir Feigel. Tudi drugače je bil Ciril Cej uveljavljen slikar. V pritličju stavbe so stanovali Ko-melovi: oče Emil, žena Helena, hčerki Pavlina in Hela, pa še Zora in Milica, ki sta umrli v letih med vojnama. Vsaka družina je živela zase, videvali pa so se vsak dan. Damir Feigel s sorodniki oziroma nečakinjami ni veliko govoril o literaturi in o svojem pisanju. Izjema je bil čas, ko je pisal roman z naslovom Super-vitalin, ko je rad govoril o vitaminih, o katerih je pravil, da so bodočnost sveta. O literaturi, o knjigah, o svojem pisanju je Damir Feigel rad govoril s prijatelji v gostilni Pri Orlu v Ulici sv. Ivana. O tem so pripovedovali Feiglovi znanci. Iz prvega nadstropja je bilo vedno slišati tipkanje na pisalni stroj. Nikdar pa ni bilo slišati tipkanja v nočnih urah, saj je Feigel spoštoval spanje in oddih sorodnikov in sosedov. Damir Feigel pa je vstajal zgodaj, tam okrog pete ure zjutraj. Ob pol šestih je bil že na cesti. Sprehodil se je do reke Soče, nato se je vračal v mesto. Malo pred osmo uro se je ustavil pred trafiko in prodajalno časopisov Marc v Se-meniški ulici. Tam je prebral tiste časopise, ki so ga zanimali. Tako je bil pripravljen na nov delovni dan in hkrati obveščen o dogodkih. Slovenska knjiga je bila sestavni del slovenskega narodnega preporoda v drugi polovici XIX. in na začetku XX. stoletja. Ob političnem, narodnem, gospodarskem preporodu je bl prisoten tudi kulturni preporod. Na zučetku XX. stoletja (1904) je bila ustanovljena Narodna prosveta v Gorici, ki je imela dva odseka: knjižničarskega in dramskega. Knjižničarskemu odseku je na-čeloval Josip Ferfolja. Iz odseka se je v kratkem času razvila prava knjižnica. 16. marca 1905 so tako odprli knjižnico Narodne prosvete s čitalnico v stavbi Trgovskega doma, ki je bil dograjen v decembru leta 1904. Knjige so posojali od ponedeljkih in torkih, čitalnica pa je bila odprta vsak dan. Knjižnica je od samega začetka dalje imela velik uspeh med ljudmi. Med prvo svetovno vojno je bil Trgovski dom poškodovan. Lastnik ga je moral obnoviti po vojni. Obnovile so se tudi ostale dejavnosti. Slovenska knjižnica je dobila no-veprostore v ti. Društveni hiši v Ulici sv. Ivana štev. 7. V letu 1928je bilo prepovedano delovanje knjižnice. Knjižničar Kenda je s pomočjo članov in bralcev razdelil večino slovenskih knjig med slovenske družine v Gorici in okolici. Vse ostalo so zasegle fašistične škvadre, ki so nato slovenske knjige sežgale ali drugače uničile. Po padcu fašizma in nacizma ter osvoboditvi so slovenska kulturna društva ponovno zaživela. V tem ponovnem razcvetu slovenske kulture se je takoj pokazala nuja po slovenski knjigi. Stekle so priprave za odprtje slovenske knjižnice v središču Gorice. V večjem trgovskem prostoru na Travniku so v nedeljo, 2. marca 1946, odprli prenovljeno slovensko knjižnico. Poimenovali so jo Ljudska knjižnica in čitalnica v Gorici. Na otvoritvi je bil prisoten pisatelj France Bevk ter ob njem naš Damir Feigel. Glavni govor pa je imel kulturnik dr. Andrej Budal (1889-1972). Vodenje knjižnice je prevzel podgorski rojak Andrej Paglavec. Po razmejitvi v septembru 1947so po Gorici divjale nacionalistične skupine. Sedeži slovenskih ustanov, slovenske trgovine, stanovanja naših ljudi niso bila več varna. Tako se v začetku leta 1948 odnesli knjige najprej v stavbo goriškega dijaškega doma na Svetogor-sko cesto, nato pa nazaj v mesto v stanovanje v Ulici sv. Antona. Tam je knjižnica delovala dovolj tiho in skromno. Sredi leta 1950 se je knjižnica preselila v Ulico Ascoli štev. 1., kjer so, imele sedež številne druge slovenske ustanove, predvsem pa Zveza slovenskih prosvetnih društev. Knjižnica je imela na razpolago dve sobi. Tam je domova-la knjižnica nekaj let, dokler ni prišlo še do selitve v prostore stavbe na vogalu ulic Malta in Carducci. Konec sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila odkupljena s strani slovenske nepremičninske družbe stavbe nekdanjega Šolskega doma v Križni ulici štev. 3 v Gorici, kije bila dograjena leta 1898 za potrebe slovenske šole v mestu. V nekdanjem Šolskem domu so dobile sedež številne ustanove: Zveza slovenskih kulturnih društev (dotedanja Slovenska prosvetna zveza), Glasbena matica, Slovenski raziskovalni inštitut, Kinoatelje, Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, Društvo slovenskih upokojencev, Slovensko planinsko društvo Gorica ter knjižnica. V tistem obdobju je bila poimenovana tudi knjižnica. To je bilo obdobje po- imenovanja slovenskih ustanov v Gorici in okolici. Knjižnica je bila tako poimenovana po pisatelju in humoristu Damiru Feiglu. Prostore Slovenske ljudske knjižnice Dami-ra Feigla so svečano odprli 9. januarja 1981. Svečanost je bila v predavalnici v pritličju. Glavni prostori knjižnice pa so bili v prvem nadstropju. Ob odprtju knjižnice je bila pripravljena razstava knjig, fotografij in dokumentov iz življenja in dela pisatelja Dami-ra Feigla. Takrat je v goriški javnosti ponovno zaživela figura Damira Feigla. Tako je bil Feigel ponovno umeščen v goriški in slovenski kulturni prostor. V novem okviru je knjižnica delovala dobrih sedem let, nakar je prešla pod upravo Narodne in študijske knjižnice v Trstu kot samostojna enota v letu 1988. V naslednjih mesecih je sledila preureditev knjižnice ter spet selitev znotraj iste zgradbe in sicer v pritličje stavbe nekdanje- ga Šolskega doma. 5. maja 1989je bila svečana otvoritev novih prostorov. 16. decembra 1989je sledilo še svečano odkritje doprsnega kipa Damira Feigla vpreddverju Šolskega doma. Kip sta odkrili sorodnici Pavlina Komel in Anka Faigelj. Takrat sta si ponovno bivša sodelavca in prijatelja gledala iz oči v oči: Damir Feigel in France Bevk. Oba doprsna kipa sta stala ob vhodu v Šolski dom. Najbolj važna sprememba pa je bila v tem, da je Feiglova knjižnica začela poslovati profesionalno na vsestranski strokovni osnovi. Vse to se je poznalo v naslednjih letih, ko se je knjižnica uveljavila kot pomemben kulturni subjekt v mestu Gorica. Zadnje novosti so skoraj kronika. Pred nekaj leti se je Slovenska knjižnica Damira Feigla preselila v še bolj središčno točko v Verdijevo ulico, kjer je leta 2005 nastal nov slovenski kulturni center KB. Feiglovo literarno delo Feiglov pisateljski opus obsega skoraj dvajset knjig. Njegovo pisanje je prepojeno z zdravim humorjem. Njegovo življenje ni bilo ravno lahko. Damir Feigel se je moral prebiti skozi dve svetovni vojni, skozi dobo fašističnega režima, skozi povojni italijanski nacionalizem. Vse to pa ni vplivalo na njegovo pisateljsko delo, ki je prežeto s humorjem. damir fclgc] I Pisatelj in humorist Damir Feigel je napisal naslednja dela: Pol litra vipavca (1910) Bacili in bacilke (1920) Tik za fronto (1921) Po strani klobuk (1923) Domače živali (1924) Brezen (1924), ponatis leta 1931 Pasja dlaka (1926) Na skrivnostnih tleh (1926) Faraon v fraku (1929) Čudežno oko (1930) Po obratu stoletja (1931) Kolumb (1932) Čarovnik brez dovoljenja (1933) Pot okoli sveta (1935) Supervitalin (1939) Strašne sanje (Spomini), objavljene v Goriškem koledarju za leto 1946 Beneška Slovenija (1950), skupaj z Viljemom Nanutom Damir Feigel je uporabljal kratice in psevdonime: D.F. , F. ; -L. ; Kajetan ; Leopold Keber ; Lovro Koder. 14 Nedelja, 2. avgusta 2009 NEDELJSKE TEME / V priredbi Kmečke zveze in Kraške zadružne banke je tudi letos potekal izlet na srečanje kmetov treh dežel na Koroškem, ki se je ob lepem vremenu ih odlični družbi iztekel v zadovoljstvo vseh udeležencev. SREČANJE KMETOV TREH DEŽEL V SELAH Prijateljski most med slovenskimi kmeti iz matice in zamejstva Mario Gregorič V nedeljo, 26. julija se je skupina članov Kmečke zveze in Zadružne Kraške Banke udeležila tradicionalnega srečanja Kmetov treh dežel, ki ga je v Selah na Koroškem priredila Skupnost južnokoroških kmetov. Na srečanju so bili prisotni tudi kmetje iz Slovenije ter seveda v velikem številu domačini, kmetje iz Južne Koroške, ki so zgledno organizirali zelo uspelo prireditev. Pri tem sta jim pomagala tudi krasno vreme in lepota kraja. Prireditev se je začela s sveto mašo v vaški cerkvi. Mašnik je v svojem nagovoru vernikom, ki so polnoštevilni prisostvovali obredu, naglasil vrednote kmetijstva in plemenitost ljubezni do zemlje, ki spremlja to dejavnost. Po maši so si izletniki radovedno ogledali lepo urejeno pokopališče ob cerkvi, z grobovi, ki nosijo samo slovenska imena in napise kot dokaz, da je ta zemlja bila in je, vsaj kar zadeva lepo vasico Sele, povsem slovenska. Po tem ogledu so si udeleženci srečanja privezali dušo z dobrim kosilom in ob kozarcu pristnega domačega vina, za kar je poskrbela Zadružna Kraška Banka. Prisotne je zabaval znani ansambel Pav-lič, za kulturni spored pa so poskrbeli še folklorna skupina, ki so jo sestavljali mladi iz Sel in bližnjih vasi ter oktet Radovljice na Gorenjskem. Spored je popestrilo nagrajevanje kakovostnih tipičnih kmetijskih pridelkov in izdelkov domačih kmetov ter loterija, pri kateri so se »izkazali« izletniki iz Trsta, ki so odnesli kar lepo število nagrad. Prireditve so se udeležili vidni predstavniki kmetijskih organizacij treh Dežel. Kmečko zvezo iz Trsta je zastopal predsednik Franc Fabec, Slovenijo pa Jože Romšek, član vodstva Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Janez Šabat, okrajni predsednik iste ustanove za Gorenjsko ter Miran Naglič, svatovalna služba Zadružne zveze Slovenije. Za Koroško so bili prisotni vsi vidnejši predstavniki kmečkih organizacij s predsednikom že omenjene skupnosti Štefanom Domejem na čelu. Predstavniki kmečkih oraganizacij STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila v mesecu avgustu Pred nami je avgust, mesec dopusta in razvedrila. To pa ne velja za kmetovalce, ki morajo v tem času biti pozorni na potek letine. V tem času je namreč še vedno glavna skrb škropljenje, pa tudi zalivanje, pobiranje nekaterih pridelkov in odstranjevanje plevela. Oljkarji pa morajo že od avgusta naprej biti pozorni na oljčno muho. VINOGRAD - Veliko vinogradnikov bo v tem času opravilo še zadnje škropljenje proti peronospori in oidiju. Za zadnje škropljenje proti peronospori je priporočljiva uporaba bordojske brozge, ki je izmed vseh pripravkov na podlagi bakra najbolj obstojna. Lahko uporabljamo tudi druge bakrove pripravke. Uporabljamo najvišje odmerke, ki so navedeni na konfekciji. Za zadnje škropljenje proti oidiju uporabljamo močljivo žveplo. Vselej pa velja, da sledimo navodilom strokovne službe, tudi glede morebitnega škropljenja proti sivi grozdni plesni. Čas je, ko se pokažejo bolezenski znaki na trtah, ki so obolele za kapjo. V primeru, da jih opazimo, v tem času trte zaznamujemo. V avgustu se grozdne jagode barvajo. Do trenutka, ko začnejo sadeži spreminjati barvo, redčimo grozdiče, če je to potrebno. Strokovnjak bo najbolje določil, ali je redčenje potrebno, ali ne. Nadaljujemo z oskrbovanjem tal. OLJČNI NASAD - Tudi pod oljkami tla oskrbujemo. V avgustu se v oljčnih nasadih pojavljajo prve oljčne muhe. Čas prvih letov je vsako leto različen in je odvisen od raznih dejavnikov. V tem času ni potrebno nobeno škropljenje, z izjemo v posebnih letinah. Najbolje je torej, da sledimo nasvetom strokovnjakov. Sedaj pa nekoliko omejimo prisotnost odraslih muh s tem, da postavimo na oljčna drevesa rumene ploščice, na katerih je lepilo. Ploščice postavimo na zunanjo stran krošnje in na južno stran. Rumena barva privablja oljčno muho. Zelo dobra preventivna metoda omejitve oljčne muhe je tudi škropljenje dela drevesa, ki je po navadi deblo, s hidroliziranimi beljakovinami (Buminal), kateremu pomešamo in-sekticid. Na ta način zastrupimo odrasle muhe preden polagajo jajčeca. To opravimo takoj, ko se pojavijo prve muhe na rumenih ploščicah ali na ferormonskih vabah. V avgustu je čas, da opravimo zeleno rez pri oljki. Odstranimo predvsem bohotivke, ki rastejo v notranjosti krošnje. Na ta način bo krošnja bolj svetla in plodovi bodo bolje zoreli. SADOVNJAK - V tem mesecu pobiramo razne sorte breskev in marelic, slive, fige ter zgodnje sorte jabolk in hrušk. treh Dežel so v svojem nagovoru številnim prisotnim izrazili zadovoljstvo nad vsestransko uspelo prireditvijo ter poudarili pomen tega in podobnih srečanj kot mosta med slovenskimi kmeti v matici in sosednjih Deželah, kjer je kmetijstvo ne pomembna le gospodarska dejavnost, temveč tudi nenadomestljivo sredstvo za ohranjanje zemlje in s tem slovenstva, ki je nanjo neločljivo vezano. Na koncu pa še dve besedi o prijetnem vzdušju, ki je spremljalo člane zveze na izletu, o katerem so si bili vsi edini, da jim je nudil res lepo sončno nedeljo, polno sproščenega in vedrega dogajanja ob toplem občutku, da je na Koroškem še živa slovenska beseda. Od polovice avgusta dalje je čas, da cepimo na speče oko. ZELENJADNI VRT - Največ dela v zelenjavnem vrtu imamo s pobiranjem vrtnin. Stalno moramo odstranjevati plevel, pa čeprav v tem času raste počasneje. Odstranjevanje plevela je nujno potrebno posebno v primeru mladih, komaj sajenih rastlin. Stalno moramo zalivati. To storimo temeljito, da dobro zmočimo ne le površinski del tal, ampak tudi notranjost, do korenin. Sedaj je na vrsti tudi vlaganje in predelava, saj veliko zelenjadnic iz domačega vrta ne moremo sproti porabiti. Pravočasno si torej poskrbimo kozarce za vlaganje. V tem mesecu je veliko zelenjadnic, ki lahko sejemo ali sadimo. V prvi polovici avgusta sejemo pozne sorte rdečega radiča, v drugi polovici meseca pa lahko že sejemo motovilec, špinačo, tržaški radič in rukolo. Ves mesec je čas za sejanje jesenskih sort solate in peteršilja. Presajamo nekatere kapusnice, nekatere sorte rdečega radiča, sladki komarček in sadimo jagode. Sejanje v tem mesecu zahteva precej pozornosti. Priporočljivo je, da pred setvijo in presajanjem zemljo obilno zalijemo, da ne bo zemlja pretopla. Takoj po setvi pogosto zalivamo, da se ne bi tvorila skorja na površini. Dobro je, da se-jani prostor osenčimo. Pozneje bomo rastlinice le polagoma privadili na sonce. Zemljo po setvi nujno pokrijemo z vre-čevino ali pajčevinastim vlaknom. Rastlinice nato stalno in pogosto zalivamo. Na kapusnicah se lahko v avgustu pojavi kapusov belin, ki najbolj napade zelje, a tudi druge kapusnice. Slednji ima številne naravne sovražnike. Takoj, ko opazimo prve gosenice, škropimo s pripravki na podlagi Bacillus Thuringiensis. Gosenice so črno-rumene barve s črnimi pikami in črnimi ščetinami. Sredstvu je priporočljivo dodajanje kakega močljivega sredstva, saj imajo kapusnice voščene liste in se zato stežka zmočijo. V primeru zelo majhnih površin gosenice kar ročno pobiramo. OKRASNI VRT - Vrtnicam odstranimo odcvetele cvetove. Redno zalivamo vsaki dan. V primeru visokih temperatur rastline zavarujemo in stalno pazimo, da imajo vedno dovolj vlage. Okrasno trato redno režemo. Ob vročini to storimo raje višje kot prenizko. Razmnožujemo pelargonije. Z zelo ostrim nožem odrežemo vejico enoletnih poganjkov, oziroma tistih, ki še niso cveteli. To storimo tik pod členkom. Zemlja za pripravo sadik naj bo peščena. Magda Šturman Prijava zalog vina 2009 Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. JULIJA. Rok za predstavitev prijave zapade letos 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, neglede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do 9. septembra. Nedelja, 2. avgusta 2009 ] 5 Galicijski jezik govori več kot pol prebivalstva / NEDELJSKE TEME Na slikah: pod naslovom Nuuk, glavno mesto Grenlandije; desno: v Santiagu de Compostela, glavnem mestu Galicije, so imena ulic samo v galicijskem jeziku PO USPEŠNEM LANSKOLETNEM REFERENDUMU Grenlandija stopila na pot večje avtonomije Davyth Hicks S koncem junija se je na Grenlandiji začela nova doba samouprave, ki bi lahko državo, ki je sestavni del kraljevine Danske od leta 1721, morebiti lahko privedla do neodvisnosti. Kalaalisut, tradicionalni jezik Inuitov, Eskimov, ki mu sicer pravijo tudi gren-landščina, je sedaj uradni jezik na Grenlandiji in Grenlandci so sedaj v mednarodnem pravu priznani kot narod, ki je različen od danskega. Do spremembe, ki bo Grenland-cem, vsega 58.000 prebivalcev, omogočila prevzem oblasti na nekaterih ključnih področjih, kot na primer kazensko pravosodje ali iskanje črpališč nafte, je prišlo na osnovi lanskoletnega referenduma, na katerem je 76 odstotkov volivcev potrdilo, da želijo večjo avtonomijo. Grenlandska vlada se bo imenovala z imenom, ki ga uporabljajo Inuiti, to je Naalakkersuisut. To je prvič, da je bila ta beseda uporabljena v uradnem dokumentu danske vlade. »Gre za nove odnose, ki temeljijo na enakopravnosti,« je poudaril novi predsednikgrenlandske vlade Kuu-pik Kleist na novinarski konferenci, na kateri je govoril o ravnovesju oblasti med Dansko in Grenlandijo. Vsekakor pa kalaallisut ne bo postal eden uradnih jezikov Evropske unije, ker Grenlandija ni članica Evropske unije. Leta 1973 sta postali Grenlandija in Ferski otoki sestavni del unije, ko je vanjo vstopila Danska, kasneje pa so se na referendumih oboji odločili, da ne bodo člani Evropske unije. Kalaallisut, grenlandščina, je eskimsko-aleutski jezik, ki ga na tem velikem otoku govori večina prebivalcev. Jezik je zelo podoben jezikom Inuitov v Kanadi, med katerimi je najpomembnejši inuktitut. Govori ga 54.000 ljudi, kar je več kot katerikoli drugi eskimsko-aleutski jezik. Najpomembnejša varianta tega jezika je zahodna grenlandščina, ki je znana z imenom kalaallisut, sedaj uradni jezik Grenlandije, Severni dialekt, inuktun oziroma avanersuarmiutut, govorijo v okolici mesta Qaanaaq (Thule), je jezikovno zelo blizu kanadskemu inuk-titutu. Poleg tega na Grenlandiji govorijo še dve narečji, vzhodno gren-landščino (tunumiit oraasiat) in narečje, ki ga govorijo v Upernaviku. Pred uvedbo novih pravil sta bila na Grenlandiji dva uradna jezika, grenlandščina in danščina, sedaj pa je, kot rečeno, grenlandščina, kalaal- V današnjem globaliziranem svetu je izobraževalni sistem ključnega pomena za slehernega posameznika in za celovito družbo. Kakšen model naj izberejo bolgarske šolske oblasti, da zagotovijo, da bo izobraževanje dostopno vsem otrokom, tudi tistim, ki pripadajo manjšinskim skupnostim? To je bilo eno glavnih vprašanja, ki so si jih zastavili nosilci raziskovalnega projekta z naslovom: »Bolgarske šole na poti razkroja: izobraževalna politika in socialne tehnologije za odpravo predčasnega opuščanja šole s strani Romov«, ki ga je izvedla skupina sociologov pod vodstvom prof. Nikolaja Til-kidjeva z univerze v Sofiji v letih od 2006 do 2008. Projekt sta financirala državni raziskovalni sklad ter ministrstvo za izobraževanje in znanost. Vsako leto predčasno preneha obiskovati šole od 20 do 30 tisoč romskih otrok. Ti podatki se ponavljajo vse od leta 1990, kar pomeni, da stalno narašča število ljudi, ki so neizobraženi in nepripravljeni na izzive sodobnega časa ter na sodobni trg dela. To so ljudje, lisut, edini uradni jezik. Pismenost v Grenlandiji je 100odstotna. Sicer pa grenlandski primer že vzbuja zanimanje pri nekaterih drugih narodih. Ob razglasitvi večje neodvisnosti sta namreč Grenlandijo obiskala dva predstavnika norveškega parlamenta Samijev, ki sta ocenila, da so Grenlandci prišli zelo daleč. Marianne Balto, podpredsednica parlamenta Samijev, je navdušeno dejala: »Grenlandci so veliko korakov pred nami, in to daje upanje tudi našemu narodu.« ki naletijo na velike težave pri iskanju zaposlitve. »Ti ljudje bodo ostali brez zaposlitve, ne bodo imeli nobenih dohodkov, potisnjeni bodo na obrobje družbe in zato tudi kriminalizirani. To je tempirana bomba velikega potenciala sredi sodobne bolgarske družbe,« je v poročilo zapisal prof. Tilkidjev. Eden glavnih razlogov, zaradi katerega romski otroci predčasno zapuščajo izobraževalni sistem, je pomanjkanje sredstev. Drugi razlog je pomanjkanje ustreznih šolskih struktur v majhnih naseljih, kjer živijo romski otroci. Kar pa zadeva ugotovitve, ki so jih povzeli ob koncu raziskovalnega projekta, je treba predvsem poudariti, da rešitev vprašanja zagotavljanja ustreznega pouka vsem romskim otrokom bistvenega pomena za celovit razvoj bolgarske večkulturne in večetni-čne družbe. Zato so avtorji projekta oblikovali nekaj predlogov v zvezi s politiko, ki bi jo bilo treba uvesti za odpravo te zelo resne pomanjkljivosti. Velikokrat je slišati geslo o integraciji Romov v bol- Nova raziskava, ki so jo izvedli v Galiciji, kaže, da je za 50,3 odstotka prebivalstva te španske dežele galicijščina ma-terni jezik. Raziskava je tudi pokazala, da samo trije odstotki prebivalcev sami sebe ocenjujejo kot »čiste« Špance. 24,2 odstotka jih je odraščalo dvojezično, torej z obema jezikoma, galicijščino in španščino. Raziskavo je izvedel Center za sociološke raziskave. Raziskavo so izvedli letos marca, takoj po deželnih volitvah v Galiciji, na katerih je večino ponovno osvojila desno-sredinska ljudska stranka, objavili pa do jo šele sedaj. Iz nje med drugim izhaja, da je 24,9 odstotka vprašanih izjavilo, da je španščina njihov materni jezik. Kar zadeva politično oziroma strankarsko usmeritev, je skoraj četrtina vprašanih - pri raziskavi je sodelovalo pribli- Podaljšan Gruzijski parlament je 17. julija v tretjem in zadnjem branju odobril spremembo zakona o repatriaciji Mešketov in podaljšal rok za vlaganje prošenj, ki je zapadel 1. julija letos, do 1. januarja 2010. Zakon o repatriaciji Mešketov, pripadnikov oziroma potomcev muslimanskega prebivalstva, ki ga je Stalin iz južne Gruzije deportiral leta 1944, je gruzijski parlament sprejel leta 2007; šlo je za eno izmed obvez, ki jih je Gruzija sprejela, ko je postala članica Sveta Evrope leta 1999. V začetku je bi rok za vlaganje prošenj za repatriacijo postavljen na konec leta 2008, decembra lanskega leta pa so ga podaljšali za šest mesecev. garsko družbo, vendar je to geslo puhlica, če ni podprto z ustreznimi praktičnimi projekti in s politiko, za izvedbo katere bi neposredno jamčila država. Država se je doslej namreč samo formalno zavezala, da se bo ukvarjala s tem vprašanjem. Če namreč človek pogleda, s čim se ukvarjajo ustrezne vladne službe, začenši z ministrstvom za socialno politiko in delo, bo ostrmel nad število projektov, ki so v teku. Doslej pa je bil rezultat tega dela zelo blizu ničli, čeprav so nekatere pobude izvajali z zelo velikimi koraki. Veliko je neposredno naredila tudi Evropska unija s svojimi pobudami, ki uresničujejo politiko Evropske komisije, v konkretnem primeru desetletnega programa za vključevanje Romov 2005 - 2015, ki vključuje tudi majhne individualne pobude, pri katerih sodelujejo razne fundacije, vendar vse to še zdaleč ne rešuje bistva problema. Gre samo za začasne ukrepe, ki v nobenem primeru ne morejo nadomestiti zavzetosti države, ki mora biti stalna in celovita. žno 3.000 prebivalcev Galicije - same sebe opredelilo kot galicijske nacionaliste. Približno 62 odstotkov vprašanih je ocenilo, da je raven samouprave, ki jo ima Galicija v okviru španske državne ureditve, zadostna oziroma ustrezna. Kar sedem državljanov na deset same sebe ocenjuje kot Špance in Galicijce v enaki meri, samo 2o odstotkov jih je odgovorilo, da so bolj Galicijci kot Španci. 3,8 odstotkov jih je dejalo, da so samo Galicijci, v primerjavi s 3 odstotki, ki so izjavili, da so samo Španci. Center za sociološke raziskave je neodvisna ustanova, ki jo priznava španska vlada. Ustanovljen je vbil leta 1977 z namenom, da preučuje probleme španske družbe, pri svojem delu pa se v glavnem poslužuje javnomnenjskih raziskav. Fernando Arrizado Abuin k za vrnitev Mešketov Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Akaki Mi-našvili pa je ob sedanjem novem podaljšanju opozoril na priporočila mednarodnih organizacij, tudi Sveta Evrope. Po njegovi oceni je doslej za repatriacijo zaprosilo približno 2.000 družin. E UROLANG Knjiga, ki so jo izdali ob koncu projekta, navaja nekatere primer dobre prakse, ki so jih uspešno izvedli v drugih državah, v Romuniji, na Madžarskem, na Slovaškem in v Češki republiki. Knjiga vsebuje tudi kar nekaj zamisli in pobud, ki bi prispevale k preprečevanju opuščanja šole s strani romskih otrok, ki so jih izdelali znanstveniki v ZDA, vsebuje pa tudi analize, ki jih je izvedel Evropski center za pravice Romov. Profesor Tilkidijev je opozoril, da je eden od ukrepov, ki so jih predlagali in ki je bil zelo uspešen v številnih državah nujnost, da na tem področju delujejo skupaj vlada, strokovnjaki, civilna družba in krajevne uprave. »Mi potrebujemo nevladne organizacije, njihove ideje in prakso, ki prihajata s terena. Te organizacije bodo sposobne izpopolniti delo države in lokalnih uprav na področju izvajanja ukrepov, saj predstavljajo me-diacijo med ljudmi in oblastjo,« je še dodal. Ivelina Vatova Opuščanje šole s strani romskih otrok resen socialni problem v Bolgariji 16 Nedelja, 2. avgusta 2009 NEDELJSKE TEME / Na sliki v sredini stojita čečenska domačina. Za njima so kavkaške gore, na katerih se skrivajo uporniki; spodaj hribovito podeželje na poti proti Groznemu PRIČEVANJE ALENKE MOŽINA, ZAMEJKE NA KAVKAZU Grozote Ingušetije • V • • v I in Cecenije v očeh nedolžnih žrtev nasilja Aljoša Fonda V Ze nekaj let se skoraj nič ne govori o Čečeniji, kavkaški republiki, ki sta jo po razpadu Sovjetske zveze razdejali dve vojni. Situacija se je nazadnje umirila, a ruska vojska in varnostne službe so v vročih kavkaških republikah še vedno dejavne. Iščejo upornike, ki se borijo za neodvisnost, glavna vzroka za nestabilnost širše kavkaške regije pa sta nafta in plin. Nevladne organizacije opozarjajo, da ruske oblasti na tem koncu še danes redno kršijo človekove pravice in prebivalstvo se sooča z nasiljem, korupcijo, zaostalostjo in brezposelnostjo. Še slabše se ta čas piše prebivalcem Ingušetije, ki je v zadnjem letu postala najnevarnejša kavkaška republika: po številu umorov prekaša tudi svojo vzhodno sosedo Čečenijo. Organizacija Human Rights Watch trdi, da se v Ingušetiji ob skoraj popolnem medijskem mrku dogajajo nezaslišani zločini, »za katere nosijo odgovornost oborožene komande ruske varnostne službe FSB, ki v boju proti terorizmu preventivno ugrabljajo in mučijo prebivalce«. Nasilje v obeh republikah, ki sta del Ruske federacije, je za hip spet stopilo v ospredje ta mesec, ko so neznanci ugrabili in umorili borko za človekove pravice Natalijo Este-mirovo. Ugrabili so jo v Čečeniji, njeno truplo pa je bilo najdeno v Ingušetiji. 16. aprila letos so ruske oblasti po petletni protiteroristični operaciji (KTO) spet omogočile tujcem vstop v Čečenijo, kar je bilo dotlej strogo prepovedano. Alenka Mo-žina, 27-letna Slovenka s Cola, diplomirana prevajalka in trenutno profesorica italijanščine na univerzi v ruskem kavkaškem mestu Pjatigorsk, je bila maja letos ena prvih tujih državljank, ki so po dolgem času sto- pile v to republiko, po poti pa je obiskala zloglasno Ingušetijo. »Priložnost se mi je ponudila, ko je v Pjatigorsk prišel Aslambek Apajev, okrog 40 let star Čečen, izvedenec Helsinške skupine za Severni Kavkaz,« pripoveduje Alenka, ki pred začetkom novega akademskega leta preživlja počitnice doma. Apajev je slišal, da je v Pjatigorsku nekaj mladih tujcev, spoznal jih je in jim povedal, da njegovi rojaki že več let nimajo nobenih stikov s tujino, saj so bile meje te republike za neruske državljane hermetično zaprte. »Moji ljudje bi se radi pogovarjali z vami,« je v bistvu dejal Apa-jev in povabil mlade Evropejce na neko konferenco v Grozni. Svoje sodelovanje je poleg Alenke ponudil mlad avstrijski politolog Peter Naderer, ki čečensko situacijo dobro pozna. Na poti proti Čečeniji sta opravila nekajdnevni postanek v Ingušetiji. V Ingušetiji vlada teror Iz Pjatigorska sta z »maršrutko«, tipičnim linijskim kombijem, najprej potovala do mesta Vladikavkaz, od tod pa naprej do ingušetijskega glavnega mesta Nazran. Na meji so v mali avtobus vstopili vojaki s pokritimi obrazi in kalašnikovi. Podobno se je nekaj dni pozneje v večernih urah zgodilo na cestnem bloku blizu Groznega: domačini pravijo, da so te situacije zelo nevarne, saj imajo vojaki absolutno moč. Obakrat se je izteklo brez zapletov, fotografij pa mlada Slovenka v Ingušetiji skorajda ni naredila, ker je fotoaparat sumljiv in torej nevaren pripomoček. Ob vsakem koraku se mora previden popotnik spomniti, da je Ingušetija najmanj varna kavkaška republika. Alenka je prenočila pri gostoljubnih domačinih, ki so spali na preprogi v dnevni sobi, da bi gostji odstopili edino spalnico. Po obilnem zajtrku - vse jedi vsebujejo meso, tako da ob 7. uri naletiš na krožnik »pilafa« (riža z mesom in korenjem), golaža s krompirjem ali pa uzbeških raviolov z mesom in čebulo - je bil čas za prvo srečanje z Inguši. »Ljudje so mi pripovedovali grozljive stvari. Ko vidijo tujca (to se ne dogaja pogosto), mu skušajo prikazati čim več hudih dogodkov. Med poslušanjem mi je hodilo na jok.« Opisali so ji protiteroristične metode, ki jih uporabljajo vojaki in policisti. Vstopijo v hišo, ubijejo nekoga in mrtvecu položijo kalašnikov v naročje. Slikajo ga in izjavijo, da so ubili terorista. Zgodilo se je tudi z osemletnim dečkom. »To se baje dogaja od časa do časa, saj morajo oblasti upravičiti boj proti terorizmu in izredne razmere.« V Nazranu je Alenko zelo ganil izlet v bolnišnico, ki je pravzaprav bolj podobna opuščeni vojašnici: »Obiskali smo hudo ranjeno gospo. Do pred kratkim je delala v tovarni. Ko so jo odpustili, ji niso izročili denarja, ki si ga je zaslužila s petletnim delom. Poklicala je odvetnika, dva dni zatem pa je nekdo streljal v njeno stanovanje in jo skozi okno šestkrat zadel. Govorila je s težavo. Slikali smo jo in pisali avstrijskemu konzulu, saj je Avstrija obljubila, da bo pomagala tamkajšnjim družinam.« Vse to se je običajno dogajalo v Če-čeniji, kjer je protiteroristična čistka trajala pet let. Zdaj se je pozornost Rusije preusmerila v sosednji Ingušetijo in Dagestan. V Ingušetiji je stopnja brezposelnosti 70-od-stotna. »Če oblasti koga plačajo in mu naročijo, naj uprizori teroristično akcijo, se marsikdo ponudi. Nekateri ljudje, tako na ruski kot na čečenski strani, živijo na račun konflikta in z denarjem je dejansko vse mogoče,« so pripovedovali profesorici iz Italije. Družine so na tem koncu zelo številne, z bratranci in tetami vred štejejo okrog 40 ljudi. Ko en sam mladenič »gre v hribe« (kar pomeni, da se pridruži separatistom), policija obišče družino in ji grozi, da bo vse pobila, če ne bo privedla mladeniča v mesto. Za njegova dejanja bodo plačali vsi. »Ne vem, ali te grožnje večkrat udejanjijo, starši pa navadno niti ne vedo, kje naj bi svojega sina iskali.« Oblasti povzročajo teror in s tem utrjujejo svoj položaj. Prebivalci po drugi strani zahtevajo od Rusije, naj gradi tovarne in razvija gospodarske dejavnosti, ki bi jim dale vsakdanji kruh. Teroristi pa uživajo skromno podporo in so pravzaprav maloštevilni, pravi Alenka. Obup navadnih Čečenov Pot jo je ponesla v Grozni, glavno mesto Čečenije. Čečeni (tako kot Inguši) se proti ruski nadvladi upirajo že približno dvesto let, po priključitvi ruskemu imperiju (1858) in odkritju nafte (1893) pa se je spor še stopnjeval. Med tragedije čečenskega naroda sodi dogodek iz 2. svetovne vojne, ki ima še zaznavne posledice. Čečeni so se med vojno uprli sovjetski nadvladi, zaradi česar je leta 1944 nanje udarila Stalinova sekira. Z zanj značilnim posegom je »vožd« čez noč preselil milijon Čečenov v oddaljeni Ka-zahstan in jih tako izkoreninil. Vračati so se začeli 13 let pozneje, za časa Hruščova, v domovini pa so seveda nastala trenja z narodi, ki jih je bil Stalin prisilno naselil (npr. z Avari in Dargini). Mlada tuja gosta sta dospela v Grozni na konferenco humanitarnih organizacij, katere cilj je bil zasnovati Mednarodno ljudsko mirovno središče. V njem bi bilo domačinom - tako Čečenom kot vsem ostalim narodom, ki so bili zatirani od Stalina dalje - omogočeno govoriti o sebi in o dogodkih, ki so jim uničili življenje. »Zahtevajo samo to, da bi kdo priznal, da se je nekaj zgodilo, nič drugega. Toda Rusi tega ne dopuščajo,« pravi Alenka. Od nje in od Petra Nadererja so na konferenci pričakovali, da podpišeta ustanovno listino središča, s čimer bi ta imel mednarodni status in bi bil torej nedotakljiv. »Dopovedala sem jim, da sem samo prevajalka, ki se ne bi smela niti nahajati v Čečeniji, saj mi delodajalci (univerza) tega ne bi nikoli dopustili. Skušala sva jim drugače pomagati,« razlaga mlada profesorica. Natipkala je ustanovno listino in protokol konference »in debelo so me gledali, ko sem tipkala z vsemi 10prsti. Oni bi dokument bržkone sestavljali več dni ... Malokdo uporablja računalnik in vse skupaj je tam zaostalo. Ko prečkaš mejo s Čečenijo, takoj opaziš veliko razliko.« Ob Rusih je pomemben dejavnik krajevna mafija, ki je bila do nedavnega bolj vplivna. Čečeni so ji povedali, da je pred letom 1991 veljal »zakon AVT«. To ni nič drugega kot okrajšava za avtomatsko orožje: vsepovsod se je streljalo in ljudje so se zapirali v hiše. Vodilno vlogo so imeli domači klani, ki so bili v sporu med seboj. Čeče-ni so po letu 1991 razglasili neodvisnost in Boris Jelcin je leta 1994 poslal tja 40 tisoč vojakov ter sprožil vojno. Druga čečenska vojna, pet let pozneje, je bila še okrutnejša, saj ni bilo tujih opazovalcev in obe strani sta stalno kršili človekove pravice. Mesto Grozni je bilo uničeno, na glavnem trgu so ležali kupi trupel. V zadnjih letih so mestno jedro popolnoma obnovili, da bi ustvarili nov videz, ki bi prikrival kruto ozadje. Strogi center je danes podoben Evropi. »V Groznem so mi domačini kar naprej pripovedovali svoje žalostne zgodbe iz časov pred vojno, med vojno in po njej. Naivno so si predstavljali, da jim bom jaz v pomoč ter da bo Italija na moj poziv ukrepala proti Rusiji. Spremljevalec mi je razložil, da je srečanje vseeno pomembno, ker je stik s tujcem zanje izreden dogodek. Pogovor z menoj jim je bil nekako v tolažbo.« Čečenu z zlatimi zobmi so policisti ubili ženo in pobrali vse, kar je imel v hiši. Že deset let pošilja pisma Putinu, Evropski uniji in mednarodnim organizacijam, večkrat je potoval v Moskvo in zahteval, naj poiščejo krivca. Nihče mu ne odgovarja. »Bila sem brez besed in se počutila nemočno.« Starček ji je pravil, da se vsak mesec odpravi v urad po pokojnino, uradnik pa brez verodostojne razlage redno zadržuje dober del zneska. Upokojenec se ne zna upirati, s časom pa mu je javni uslužbenec odvzel veliko vsoto denarja. Korupcija vlada povsod, a to je pravzaprav značilno za celo Rusijo. »Še en Čečen mi je pripovedoval, kako je njegov sin s trebuhom za kruhom odšel v Moskvo. Sedel je v parku s sendvičem v roki, ko ga je skupina nasilnežev napadla in pretepla do smrti. Velik del Rusov Čečene zaničuje.« Alenkini sogovorniki nimajo večjih zahtev, želijo si samo, da bi kdo priznal, da so bile storjene krivice. Z nekaterimi se je kljub svoji odlični ruščini težje sporazumevala, ker priletni ljudje in otroci ta jezik slabo obvladajo. Le-ti govorijo v glavnem le v čečenščini, starem kavkaškem jeziku, ki je soroden samo in-guščini, vmes pa vstavljajo ruske besede. Alenka in Peter sta obiskala še sedež humanitarne organizacije Memorial, katere članica je bila Natalija Estemirova. Organizacija, ki se bori za človekove pravice v Čečeniji in Ingušetiji, si je izborila veliko razsodb Evropskega sodišča za človekove pravice, med njenimi partnerji pa je tudi italijanska človekoljubna organizacija Mondo in cammino. Prebivalce Groznega še nekaj žuli. Ko so čečenski teroristi, ki v Čečeniji ne uživajo popolne podpore, leta 2004 izvedli pokol v šoli v Beslanu (v Severni Osetiji), so Italija in ostale države takoj ponudile humanitarno pomoč preživelim in ranjenim, medtem pa se nihče ni spomnil, da so bili čečenski otroci že več let žrtve bombardiranj, umorov in splošnega nasilja. Roke jim ni ponudil nihče. Večina prebivalcev noče osamosvojitve, temveč mir, delo, plačo in pravice. Kdor se bori, noče neodvisnosti, temveč vojno, pravijo. Vojaki in krajevne oborožene bande bi se ob prekinitvi spopadov pač znašle brez dela. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. avgusta 2009 17 Na sliki pod naslovom Danilo Dolci v mlajših letih, na manjši sliki pa v zrelejših, na spodnji sliki posnetek z odkritja spominske plošče v Sežani, konec avgusta 2004. SPOMINI, KI SO JIH PRIKLICALE ZAPRAŠENE ZABELEŽKE Srečanje z Danilom Dolcijem in podobna usoda dveh železničarskih sinov MIRO KOCJAN B rskanje po starih papirjih me je tokrat popeljalo skoraj 60 let nazaj, v leto 1950, ko sem bil v Trstu dopisnik Tanjuga, takrat osrednje jugoslovanske tiskovne agencije. Razmere niso bile ravno mirne, prav malo prijetne, Jugoslavija je bila domala izolirana. Na eni strani je v Italiji, zlasti v Trstu, imel glavno vlogo iredenti-zem, na drugi strani pa kominform, ki mu je načeloval znani Vittorio Vidah. Anglo-ameriška vojaška uprava, ki je »vladala« v tedanji coni A Svobodnega tržaškega ozemlja, ki sicer ni bilo nikoli ustanovljeno, je bila bolj na strani Italije. To navajam, da bi poudaril, da smo morali kot Jugoslovani, zlasti pa še v taki agenciji, kot je bila Tanjug, ravnati zelo previdno, biti še kako pozorni na vse, kar se dogajalo okoli nas. Imel sem nič koliko obiskov, nekateri so bili tudi sila zanimivi, vendar sem bil po sili razmer pri osebah, ki so bile pri meni prvič in jih nisem poznal, izredno previden. Tako je bilo tudi, ko je nekega dne (sodeč po zabeležki iz druge polovice julija leta 1950, to je sredi vročega poletja) potrkal na vrata mož, ki se je predstavil kot Danilo Dolci in želel pogovor z menoj. Z vsemi rezervami sem ga sprejel, in še preden je prisedel, mi je dejal, da je sicer Italijan, da pa je mama Slovenka s Krasa in da se je prišel pozanimat, če bi mu lahko pomagal, da bi odšel na Kras, to je v Slovenijo, na krajši obisk k znancem. Urad, ki izdaja vize, je bil tistega dne zaprt in me je zato prosil za posredovanje. Da bi svojo identiteto dopolnil, je izrekel tudi nekaj slovenskih besed, če ne kar nekaj stavkov, kar me je pritegnilo. Deloval je tudi precej simpatično, skromno, na dlani pa je bilo, da je bil intelektualec. Pomagati mu tistega dne nisem več mogel, ker je vize za sosednjo državo izdajal dopoldne posebni urad pri znani jugoslovanski delegaciji, ki je domovala na Trgu Venezia, zato sem izrazil pripravljenost za naslednji dan. Toda pogovor je stekel. Brž mi je razložil, kdo pravzaprav je: da je oče italijanski železničar iz bližine Milana, da je bil po končani prvi svetovni vojni premeščen v Sežano, ki zdaj spada pod Jugoslavijo, da se je v Sežani poročil s Slovenko (te dni mi je Pavle Škrinjar iz Križa pri Sežani, ki je z njim leta pozneje imel kar dolge in koristne stike, natančneje povedal, da je bila to gospa Kontelj), dalje, da študira arhitekturo na Politehniki, kajpak v Milanu, da pa ima drugačne načrte. Pojasnil mi je, da ga še bolj kot znanstveni načrti mikajo drugačni, socialno naravnani cilji. Vse skupaj se mi je zdelo zanimivo in sem se kar pripravil na strpno poslušanje. Vendar sem začel s pikro ugo- tovitvijo, da ne izključujem, če so očeta premestili iz Milana oziroma če se ne motim iz Brescie v Sežano, da je mož prevzel mesto mojega očeta, Slovenca in prav tako železničarja v Divači, Trstu in Sežani, ki ga je tedanja oblast na vrat na nos preprosto pregnala v južno Italijo (seveda z družino, pa tudi z menoj, ki sem imel čedno starost leta in pol), in sicer v Neapelj, službeno pa v okolico. Pomembna stična točka!, sem mu rekel in se grenko nasmejal. Ker pa se mi je zdelo, da je nekako mojih let, sem ga tudi vprašal za leto rojstva, ki je bilo 1942, torej spet kot jaz, pravzaprav rojen je bil nekaj mesecev prej. Druga stična točka!, sva domala skupaj ugotovila in nadaljevala pogovor, ki je trajal kako uro. Zabeležka mi ne navaja potankosti, spomin pa mi včasih še deluje in razkriva, da je razlagal, kako je v Italiji fašizem, kako si od tega Italijani ne obetajo veliko, da je revščine veliko, socialno stanje zvečine slabo in da, ergo, intimno ni razpoložen za študij, ki ga je začel, marveč zato, da bi na nek način prispeval k bolj poštenim razmeram. Roko na srce: nisem mu kaj prida verjel, še manj potem, ko je začel razlagati, da se ubada s filozofijo, spominjam se, da mi je ponavljal Sokratesa, ki da se z ene strani ne ogreva za nasilno delovanje, z druge pa ga le prežemajo pogledi, ki da so lahko sila spremenljivi. Ker pogovori o filozofiji navadno niso s krajšimi stavki, marveč terjajo kar nekaj razlage, sem ga, navsezadnje ne samo z razumevanjem, marveč tudi z zanimanjem kar pustil, da je v celoti opisal, kaj misli. Tem bolj, ker je šlo za problematiko, pri kateri nisem bil doma (razen Sokrata, pa še to ne povsem), in ob ugotovitvi, da je tako vnet za program, ki ga razlaga. Kaj mi je med drugim povedal, spet zvečine po spominu, ker je zabeležka ustrezno revna: da ima že stike z nekimi centri za pomoč otrokom v severni Italiji (mislim Nomadelfija), da se ne strinja, da bi svoj socialni boj začel v severni Italiji, marveč kar na Siciliji, kjer je stanje najbolj nezdravo, omenil mi je kraj Partinico in delovanje mafije, rad bi se podal v kraj, če se ne motim, Trappeto, kjer da je oče imel prijatelja, in v bistvu, da namerava z domačini, če bi ga sprejeli, razvijati nenasilne socialne akcije, kot na primer proteste za ustanovitev socialnih ustanov, nekakšno demonstrativno prostovoljno delo pri gradnji življenjskih komunalnih naprav, saj je to, mi je podčrtaval, na Siciliji klavrno, in podobno. Toda sklep njegove razlage je bil preprosto tak: če noče oblast, ki da je v dobršni meri podkupljena, reševati komunalnih potreb tako, kot to terja sociala, bomo pa sami. In je kar razlagal. Izhodišče: So-krates kot avtor sodbe, da si je treba socialno delo najprej zasanjati in nato dosledno izvesti. Parkrat sem ga le prekinil, čez kake pol ure pa dokončno ustavil, ker se mi je tudi mudilo na nek sestanek. Opazil pa sem, da je bil intimno zadovoljen, ker mi je razložil kar dober del žgoče problematike, zlasti pa seveda opisal, kakšno vlogo namerava igrati. Ko sem ga opozoril na morebitno reakcijo obla- sti, na sicilijanske razmere, kjer mafija kruto obračunava z nasprotniki in programi, s katerimi se ne strinja, na primer Giuliana, mi je nekako zviška odvrnil, da dobro ve, v kaj se namerava spustiti, da pa ne bo nehal. Socialo je treba usmeriti tja, kamor spada. Toda z veseljem sem ugotovil, da se je nekako oddahnil po tako podrobni razlagi in da se mu je na obraz zarisalo zadovoljstvo, ker sem ga pozorno poslušal. Skratka, vse skupaj je trajalo morda nekaj manj kot uro. Razšla sva se kot znanca in prijatelja, potrdila skupno železničarsko vez in on je obljubil, da se bo še oglasil. Tega pa nisem več doživel, a sem pozneje z veseljem prebiral, kako se je trudil na Siciliji. Mislim, da se je kar trikrat poročil, imel je najbrže četico otrok, za ženo si je vzel dve vdovi po možeh, ki ju je ubila mafija, naposled pa se je menda poročil še z neko Švedinjo, novinarko, ki je pisala o njem. Mislim, da je umrl pred kakimi desetimi leti. Spominjam se, da ga je večina medijev razglasila za italijanskega Gandhija. O njem je bilo po vsej Evropi, pa tudi v Italiji natisnjenih več knjig. Oblast, zlasti na Siciliji, pa ga je imela za upornika. Braniti se je moral na 12 sodnih razpravah, dvakrat je bil kar nekaj mesecev zaprt, bral sem, da se je več kot 50 dni skupaj s somišljeniki in reveži protestno odrekel hrani, pa še in še je razvijal svojo zagnanost za znosnejše socialne razmere. Menda pa ni ravnal v duhu zakona. Osebno sem napisal teh nekaj skromnih vrstic po tem, ko mi je v roke prišla zabeležka o tem obisku. Vedel sem, da je bil pozneje večkrat na Krasu, da se je družil z Škrinjar-jem iz Križa, pa tudi s Cirilom Zlobcem in drugimi kraškimi osebnostmi, vendar je prišlo do njegovega prvega obiska menda šele okrog leta 1970. Mislim sem, da je bilo to prej in ne šele, kot kaže, dvajset let po obisku tega moža pri meni. In nisem vedel, da je bil tudi on med pobudniki zdaj že evropsko famozne Vilenice. Ne vem pa, ali mu je tedaj uspelo dobiti vizo za Jugoslavijo. 18 Nedelja, 2. avgusta 2009 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu PLAVANJE IN VODNI ŠPORTI - Svetovno prvenstvo v Rimu Phelps boljši od Čavica Alessii Filippi »le« bron Srbu ni uspela revanša iz olimpijskih iger - Vaterpolo: Srbija svetovni prvak OB ROBU Brez rekorda na 1500 m? Kaj so skuhali na včerajšnjih kvalifikacijah prostega plavanja na 1500 m? V finalu ne bo nobenega Avstralca in nobenega »stars and stripes«! Rus Prilukov (eden favoritov) sploh ni startal in finale bo bolj podoben prvenstvu »tretjega sveta« kot svetovnemu. Rekord je ustavljen pri 14:34''56 iz daljnega leta 2001 in je last Avstralca Hacketta. Njegov rojak z nič kaj primernim imenom Napoleon je v Rimu plaval komaj 15:09" in bo popoldan izkoristil za sladoled pri Giolittiju, namesto, da bo branil čast »aussiejev«. Povprečno so plavali tudi drugi, kot da bi želeli dati prvenstvu pečat humanosti po orgiji svetovnih rekordov. Na četrti progi bomo imeli Kitajca, na peti Tunizijca (lanskega olimpijskega prvaka) z »nevarnim« imenom Osama. Zgodi se celo lahko, da svetovni rekord ne bo padel. Sicer ni v nevarnosti nobena zgodovinska meja. Čas pod 15 minutami je danes malenkost, pod 14 pa bodo plavali čez 1015 let. Pot svetovnega rekorda sega v začetke prejšnjega stoletja. Za prvo znamko beležijo čas 22:48 "4, ki ga je na OI v Londonu leta 1908 dosegel Henry Taylor. Nadaljne zgodovinske meje so padale z naslednjim ritmom: pod 22 minutami je leta 1923 plaval Šved Arne Borg, pod 21 Avstralec Charlton leta 1924, pod 20 znova Borg leta 1927. Japonec Amano je leta 1938 dosegel 18:58''8, Avstralec Murray Rose, ki se ga starejša generacija morda še spominja, pa je dosegel leta 195617:59"5. Bilo je na domačih OI v Melbournu. Američan s finskimi koreninami Roy Saari je mesec dni pred OI v To-kyu (1964) dosegel 16:58"7, v japonski prestolnici pa ga je v finalu prehitel Avstralec Bob Windle, ki ni bil nikoli rekorder. Eden boljših plavalcev vseh časov Michael Burton (ZDA) je zmagal vse mogoče, nikoli pa ni prebil kakega zidu. Pod 16 minutami je kot prvi leta 1970plaval Kinsel-la (ZDA) s 15:57" 10, velik met do skoraj današnjih vrednosti pa je 22.7.1980 na OI v Moskvi uspel Vladimirju Saljnikovu, ki je dosegel 14:58"27. Saljnikov je rekord popravil še dvakrat in zmagal tudi na OI v Seulu leta 1988. Po kratkem vzponu Nemca Hoffmanna, sta zadevo v svoje roke vzela Perkins in Hackett. Rekorde pred drugo svetovno vojno so dosegali tudi v kratkih bazenih, kjer je sedaj najboljši čas 14:10" (Hackett). Ženske so trenutno približno 36 let za moški, medtem ko so bile leta 1988 16 let v zamudi, leta 1971 pa samo 11. Avstralka Shane Gould je tedaj dosegla skoraj točno 17 minut, čas, katerega je bil sposoben njen rojak Jan Konrads prav v bazenu na Foro Italico leta 1960. Bruno Križman Američan Michael Phelps se je tako »izživljal« po zmagi in svetovnem rekordu na 100 metrov delfin ansa RIM - Predzadnji dan na 13. plavalnem svetovnem prvenstvu v Rimu je minil v znamenju številnih dvobojev. Brazilec Cesar Cielo Filho je po zmagi na 100 prosto postal tudi najhitrejši človek v plavanju na eni dolžini bazena, Američan Michael Phelps pa je tudi v pekinški revanši premagal Srba Milora-da Čavica na 100 delfin. Veliko pričakovanje, predvsem na Apeninskem polotoku, pa je vladalo za nastop Alessie Filippi na 800 m prosto. Filippijeva ni zdržala peklenskega ritma in se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. Prehiteli sta jo Danka Lotte Riis in Bri-tanka Jackson. Sobotni del tekmovanja so odprla dekleta na 50 delfin. Presenetljivo je zmagala Avstralka Mareike Gueher. Po ogrevanju so gledalci na vnovič razprodanih tribunah videli moški sprint na 50 metrov. Francoza Frederick Bousquet in Amaury Leveaux sta si po porazu »Francije« na 100 prosto, zaradi kravla so izpustili celo nekaj drugih sprinterskih disciplin, želela revanšo proti Brazilcu Cesarju Cielu Filhu, ki jim je odnesel zmago že na 100 prosto. Vnovič pa so tribune najboljše tri pospremile brez »marse-ljeze«. Tudi v drugem prestižnem finalu je bil Brazilec za spoznanje hitrejši od obeh gal-skih petelinov. Osrednji dvoboj pa je seveda ostal in bil revanša z olimpijskih iger v Pe- kingu na 100 delfin. Čavič je bil najhitrejši v predtekmovanju, v polfinalu je postavil celo svetovni rekord. Podobno kot na 200 delfin, po porazu z Nemcem Paulom Bieder-mannom na 200 prosto, pa je 24-letni Phelps tudi to finale odplaval s posebnim nabojem in dvoboj z novim svetovnim rekordom 49,82 obrnil v svojo korist. Čaviču pri tem ni pomagal niti dosežek 49,95, ki bi prav tako pomenil svetovni rekord, zdaj pa je »le« najboljša znamka Evrope. Za nameček je Phelps do zlata prišel po izjemno dramatični tekmi, v kateri je vse kazalo na zmago Čavica, saj je Američan na obratu zaostajal že za 57 stotink sekunde in bil le na četrtem mestu. V vaterpolskem finalu pa so po pravem maratonskem dvoboju slavili zmago Srbi. O novem svetovnem prvaku so odločali kazenski streli, saj so je regularni del tekme in podaljški končali neodločeno. VATERPOLO - Moški, finale: Srbija -Španija 13:12 (7:7); za 3. mesto: Hrvaška -Zda 8:6. DANES (od 18.00): 1500 m prosto moški, 400 m mešano moški, 400 m mešano ženske, 4x100 m mešano moški, 50 m hrbtno moški, 50 m prsno ženske, 50 m prosto ženske. Včeraj na SP: MOŠKI, 50 m prosto: 1. Cesar Cielo (Bra) 21,08; 2. Frederick Bousquet (Fra) 21,21; 3. Amaury Leveaux (Fra) 21,25; 4x200 m prosto: 1. ZDA (Phelps, Berens, Walters, Lochte) 6:58,55 SR; 2. Rusija 6:59,15 ER; 3. Avstralija 7:01,65; 6. Italija 7:03,48; 200 m prsno: 1. Daniel Gyurta (Mad) 2:07,64 ER; 2. Eric Shanteau (ZDA) 2:07,65; 3. Christian Sprenger (Avs) 2:07,80; 3. Giedrius Titenis (Lit) 2:07,80; 200 m hrbtno: 1. Aaron Peirsol (ZDA) 1:51,92 SR; 2. Rjosuke Irie (Jap) 1:52,51; 3. Ryan Lochte (ZDA) 1:53,82; 100 m delfin: 1. Michael Phelps (ZDA) 49,82 SR; 2. Milorad Čavič (Srb) 49,95 ER; 3. Rafael Munoz (Špa) 50,41; ŽENSKE, 100 m prosto: 1. Britta Steffen (Nem) 52,07 SR; 2. Francesca Halsall (VBr) 52,87; 3. Lisbeth Trickett (Avs) 52,93; 800 m prosto: 1. Lotte Friis (Dan) 8:15,92; 2. Joanne Jackson (VBr) 8:16,66; 3. Alessia Filippi (Ita) 8:17,21; 200 m prsno: 1. Nadja Higl (Srb) 2:21,62 ER; 2. Annamay Pierse (Kan) 2:21,84; 3. Mirna Jukič (Avt) 2:21,97; 200 m hrbtno: 1. Kirsty Coventry (Zim) 2:04,81 SR; 2. Anastazija Sujeva (Rus) 2:04,94 ER; 3. Elisabeth Beisel (ZDA) 2:06,39; 50 m delfin: 1. Marieke Gührer (Avs) 25,48; 2. Zhou Yafei (Kit) 25,57; 3. Ingvild Snildal (Nor) 25,58; 4x100 m hrbtno: 1. Kitajska (Jing, Huijia, Luiyang, Zhesi) 3:52,19 SR; 2. Avstralija 3:52,58; 3. Nemčija 3:55,79 ER; ATLETIKA Osovnikar pred SP že v dobri formi MARIBOR - Miran Vodovnik je prvi dan odprtega atletskega prvenstva Slovenije, ki še poteka v Mariboru, osvojil naslov v suvanju krogle in znova presegel 20 m (20,12 m). Marija Šestak (Mass) je bila prva v troskoku (14,20 m), Matic Osovnikar je z 10,22 ob nekoliko premočnem vetru (+2,4 m/s) prepričljivo zmagal na 100 m. Urška Klemen (IKadi-var) je bila na 400 m, kjer se je dobesedno vrgla v cilj, s 55,83 prva pred Jolando Čeplak (55,93), ki več pričakuje danes v teku na 800 m. V ITALIJI - Na državnem prvenstvu v Milanu je v troskoku postala nova državna prvakinja Magdelin Martinez (14,10 m). V teku na 100 metrov je zmagal Simone Collio (čas 10,27). SAN SEBASTIAN BARREDU - Letošnjo 237 kilometrov dolgo preizkušnjo v San Sebastianu je dobil kolesar Quick Stepa Carlos Barredo, ki je v sprintu ugnal Čeha Kreu-zigeqa, z zaostankom sedmih sekund pa je tretje mesto zasedel Francoz Delage. UNION OLIMPIJA - Novi član košarkarskega kluba Union Olimpija je postal tudi belopolti ameriški krilni igralec Matt Walsh (197, 1982). Američan je podpisal le do konca sezone.Matthew Vincent Walsh iz Penn-sylvanije je v pretekli sezoni nastopal v Belgiji za ekipo Spirou Charleroi. ROŽAC IN TRŽIČ - Košarkarska ekipa Calligaris iz Rožaca in tržiški Falconstar, pri katerem bosta igrala tako Daniel Batich kot Jan Budin, bosta igrala v skupini A B-lige amaterjev. Prvenstvo se bo začelo 26. septembra. Deželni derbi bo v zadnjem krogu, 19. decembra. DŽEKO - Napadalec Edin Džeko je podaljšal pogodbo s Wolfsburgom do leta 2013. S tem je 23-letni strelec končal špekulacije o morebitnem prestopu v katerega izmed največjih klubov. DRŽAVNI POKAL - Z današnjim prvim krogom (nastopajo le ekipe Lege Pro in Lege Nazionale Dilletanti) 62. italijanskega pokala se bo tudi uradno začela nogometna sezona 2009-10 na Apeninskem polotoku. Finale bo 5. maja v Rimu. Zmagovalec na tekmi med Foggio in Viterbesejem bo v nedeljo, 9. avgusta, igral proti Triestini. TRIESTINA IN ITALA - Prijateljske tekme: Triestina - San Daniele 5:2, Itala San Marco - Manzanese 2:1 (v sredo ob 17.00 v Novi Gorici: Hit Gorica - Itala), Palermo - Por-denone 5:0. ZMAGA KOPRA - 1. SNL, 3. krog: Maribor - Nafta 3:1, Luka Koper - Interblock 2:1, Celje - Drava 1:0. CROATIA OPEN - Mednarodni ATP turnir (450.000 dolarjev) v Umagu, polfinali: Ferrero (Špa) - Seppi (Ita) 6:1, 6:7, 7:5; Davy-denko (Rus) - Melzer (Avs) 6:1, 6:1. Danes bo finale Ferrero - Davydenko. NAŠ POGOVOR - Napadalec tržaškega B-ligaša Denis Godeas »Triestini lahko še veliko dam« »Po kakovosti posameznikov so Lecce, Reggina in Torino resnično veliko boljše od ostalih nasprotnikov« Denis Godeas in Triestina. Poti napadalca iz Medeje in tržaškega dru-goligaša sta se v zadnjih letih večkrat križali, vsako poletje (in tudi med zimskimi prestopnimi roki) so napovedovali njegovo vrnitev v Trst, a vselej se je nekaj zataknilo. V glavnem je šlo za ekonomske razloge, saj je Godeasova plača (bila) precej nad mejo, ki jo je postavil predsednik Triestine Fantinel. A letos poleti sta se predsednik Fantinel in Godeas le sporazumela in dosegla kompromisno rešitev, po kateri bo del zaslužkov goriškega napadalca odvisen od njegovih nastopov. Denis Godeas ni skrival zadovoljstva ob svoji vrnitvi v Trst, saj je vedno izjavljal, da želi zaključiti svojo športno pot prav pri Trie-stini, društvu kjer je nogometno zrasel. »Nedvomno sem vesel povratka v Trst. Velikokrat sem bil že na tem, da se končno vrnem k Triestini, a vselej se je nekaj zataknilo, tokrat pa se moram resnično zahvaliti predsedniku Fantinelu, ki je omogočil moj prestop. Odkrito vam moram povedati, da ni- sem mislil, da se bodo tokrat pogajanja le uspešno zaključila. Upam, da mi bo uspelo na igrišču dokazati, da moja izbira ni bila izbira igralca, ki se bliža koncu športne poti. Triestini lahko dam še veliko. To bom z vsemi močmi poskušal dokazati na igrišču. Mislim, da delo na terenu dobro napreduje, na dosedanjih prijateljskih tekmah smo igrali na več kot zadovoljivi ravni in tako moramo nadaljevati tudi na prvih uradnih tekmah v italijanskem pokalu in nato v prvenstvu.« Zate je imelo žrebanje parov prvega kroga poseben pomen, saj bo Triestina prvo tekmo igrala v Man-tovi, proti tvoj bivši ekipi. Ni tako, meni je popolnoma vseeno, ker sem igral že pri tolikih ekipah, da sploh ne delam razlik med bivšimi ekipami in ostalimi. Slej ko prej moraš igrati proti vsakemu nasprotniku in zame bo pomembno le to, da bo v Man-tovi Triestina prvenstvo začela s pravo nogo. Tudi splošna analiza celotnega koledarja letošnje sezone se mi Denis Godeas kroma zdi neumestna, ker je vse odvisno od tega, če si v tistem trenutku v formi ali ne, v kakšnem stanju je nasprotnik, tako da je možnih variant ogromno. Kaj pa meniš o trenerju Gotti-ju po tem prvem delu priprav? Osebno ga nisem poznal, a o njem sem slišal samo pozitivna mnenja. V teh dneh pa sem tudi med delom na igrišču spoznal, da gre za res odlično podkovanega trenerja. Mlad je, a zelo pripravljen in motiviran. Kako pa poteka uigravanje med tabo in Della Rocco? Le čas bo dokazal, kako in koliko se ujemava. Doslej sva skupaj igrala le kakih 60 do 70 minut, tako da sploh ne moremo še delati napovedi. Jaz sem prepričan, da s tem ne bo težav, treba imeti nekaj potrpljenja. Razumeti moraš, kako se soigralec pomika po igrišču, kakšni gibi so mu najbolj pri srcu. Nazadnje še kratek pogled na B-ligaško konkurenco. Bodo tudi letos glavni favoriti za napredovanje ekipe, ki so izpadle iz A-lige, to se pravi Lecce, Reggina in Torino? Po kakovosti posameznikov so te tri ekipe resnično veliko boljše od ostalih nasprotnikov. A boljši posamezniki ni nujno, da so odločilni. Na igrišču je pomembnejša skupinska igra, ob tem da moraš v B-ligi stopiti na igrišče s pravo mentaliteto. Tisto mentali-teto ki, verjamem, bo zaznamovala letošnje nastope Triestine. Resnično sem optimist, da bomo lahko zelo pozitivno presenetili. Iztok Furlanič / ŠPORT Nedelja, 2. avgusta 2009 19 TRST - Na petkovem nadaljevalnem občnem zboru na stadionu 1. maja Izvolili so novo vodstvo Športnega združenja Bor Zahvale prejšnjemu odboru - A. Rustja: »ŠZ Bor zapuščamo v dobrem stanju« Športno združenje Bor ima novi odbor. Izvoli so ga na petkovem občnem zboru na Stadionu 1. maja, potem, ko je na prvi skupščini, 7. julija, prejšnji odbor na čelu s predsednikom Aleksandrom Rustjo nepreklicno odstopil. Nekdanji predsednik Rustja (na samem začetku se je občuteno spomnil na profesorja Bojana Pavletiča) je uvodoma poudaril, da ni šlo za nikakršen protestni odstop. »Petnajst let, odkar sem predsednik ŠZ Bor, je zelo dolgo obdobje. Takrat je bil Stadion 1. maj v neverjetno težki situaciji. Kljub temu pa smo se dobro zmazali in športni objekt je sedaj funkcionalen, delovanje pa uspešno. V vseh teh letih smo se obenem spraševali kako naprej. S pomočjo strokovno kvalificiranih izvedencev smo razvili načrt za izgradnjo wellness centra na našem nogometnem igrišču, takšnega, kot ga v mestnem središču še ni. Za to strukturo, ki bi delovala na samostojnih in gospodarskih temeljih, smo izvedeli detajlno finančno analizo in delovno študijo. Izdelali smo tudi potrebni načrt za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobili smo možnost kreditiranja za dobo 18 let. Investicija vredna 6 milijonov evrov ne bi bremenila manjšinskih finančnih pip, wellness center pa naj bi ustvaril dobiček za delovanje ŠZ Bor,« je povedal Rustja. Prejšnji Borov odbor je načrt predstavil ostalim družabnikom (lastnika objekta sta še KD Škamperle in Tržaška matica, skrbnik pa podjetje SIS) ter krovnima organizacijama. »Žal se nihče ni hotel poglobiti in bolj podrobno analizirati naš načrt. Pričakoval sem, da bomo v teh tednih dobili kake napotke in alternativne strategije za razvoj stadiona. Nič od nikoder, tako da nam ni ostalo drugega kot potrditi naš odstop in prepustiti vodstvo ŠZ Bor drugim osebam,« je še dodal Rustja, ki je poudaril, »da zapuščamo naše združenje v dobrem stanju«. Borova letna bilanca se suče okrog 250.000 evrov. »Stroškov je veliko, finančne podpore pa ni od nikoder. Vseeno smo v zadnjih letih vsakič zaključili letno bilanco pozitivno. Nekaj je še starih dolgov, ko smo pred leti obnovili stadion. Bankam moramo izplačati še 140.000 evrov neplačanih obveznosti. Dolg je bil izjemno velik, uspelo pa nam ga je krepko zmanjšati,« pravi Rustja, ki je bil doslej Novi odborniki ŠZ Bor (od leve): Edi Košuta, Alan Oberdan, Igor Kocijančič, Marko Pertot, Sonja Jazbec, Andrej Berdon, Maksi Kralj, Renato Kneipp. Na sliki spodaj Stadion 1. maj pri sv. Ivanu v Trstu s svojim podjetjem tudi daleč največji sponzor združenja. Posegu Aleksandra Rustje je sledila živahna in konstruktivna diskusija (Gorazd Pučnik, Renato Štokelj, Andrej Berdon, predsednica KD S. Škamperle Milica Kravos, Pavel Mahorčič, Peter Verč, Pino Rojc in drugi). Vsi so na isti valovni dolžini dejali, da je ŠZ Bor pomemben dejavnik v središču mesta in da je Stadion 1. maja prav tako pomembno zbirališče za slovensko in mestno mladino. Obenem so se zahvalili delu in trudu predsednika Rustje, upravitelja Gorazda Pučnika in celotnega prejšnjega odbora, ki je zgledno skrbel za rast in razvoj slovenskega športnega objekta v trža- škem središču. Renato Štokelj in Pavel Mahorčič, kot predstavnika košarkarskega in odbojkarskega kluba Bor, sta bila zadolžena, da v zelo kratkem obdobju poiščeta nove odbornike. Njun napor ni bil zaman, tako da so že v petek predstavili osemčlansko kandidatno listo, ki so jo tudi izvolili. Novi odbor, ki bo odslej vodil ŠZ Bor, se bo sestal že v sredo. (jng) Novi odbor: Andrej Berdon, Sonja Jazbec, Igor Kocijančič, Alan Oberdan, Marko Pertot. V glavnem odboru bo po en predstavnik vseh Borovih športnih sekcij, ki bo imel tudi volilno pravico. Nadzorni odbor: Renato Kneipp, Edi Košuta, Maksi Kralj. mr tí , • t-/S í íjFr • f ti ri>. ■ BALINANJE V Nabrežini zmagala ekipa iz Devina Balinarsko društvo Nabreži-na je prejšnji teden organiziralo tradicionalni mednarodni turnir za Kraški pokal. Od 20-ih povabljenih ekip se je turnirja udeležilo 19 tako, da je na prosto mesto vstopila še ena trojka organizatorja. Kot ponavadi so se Na-brežinci veliko bolj kot na tekmovalni plati izkazali na organizacijski, saj so tudi letos nastopajoči navdušeno zapustili Nabre-žino. Le občinska uprava, ki je kljub vsakoletnemu povabilu organizatorja, ni poskrbela, da bi poslala svojega predstavnika na zaključno slovesnost. Kljub deževnemu vremenu je tekmovanje nemoteno potekalo na pokritih stezah v Samatorci, v domu Pristaniških delavcev in na Padričah. Končno prvo mesto je osvojila ekipa Duinese, nastopila je v postavi Muiesan, Lucignano, P. in G. Negrini, ki je v izredno izenačenem in napetem finalu tesno premagala Kras (Merviz, Živec, Skupek in Milič) s 13:12, na tretjem mestu je pristal Portuale in na četrtem Sokol (S. in V. Pertot ter Micheli). (Z.S.) NOGOMET - Premiki Novosti pri Vesni in Zarji Gaji Nogometna kupoprodajna borza se še ni končala. S kriško Vesno (promocijska liga), ki bo priprave na novo sezono začela v ponedeljek, 10. avgusta (zbor bo ob 18. uri v Križu), bo vsaj do konca meseca treniral senegalski napadalec Maxim Malo (letnik 1983), ki je v lanski sezoni z Isonzom v 1. AL dal 14 zadetkov (12 v drugem delu sezone). Malo, ki živi v Tržiču, bo v Križu - kot nam je povedal športni vodja Paolo Vidoni - na preizkušnji. »Z nami bo treniral do konca meseca, do prve tekme državnega pokala. Nato pa se bomo skupaj odločili, ali bo z nami ostal do konca sezone,« je dejal Vidoni. Vesni se bo najbrž pridružil še mladi zvezni igralec Alessandro Cesaratto (letnik 1989), ki je z Rivignanom igral nekaj tekem tudi v D-ligi. Furlanski nogometaš se je letos zaradi študija na tržaški fakulteti preselil v Trst. Vodstvo kriškega kluba se obenem s Triestino pogaja za datum že tradicionalne prijateljske tekme v Križu med tržaškim B-ligašem in kriškim moštvom. »Zbrali bomo najbrž datum med 9. in 16. avgustom,« pravi Vidoni, ki je še dodal, da bo Vesna nastopila na turnirju Brienza v Tržiču. 26. avgusta bo Vesna igrala proti San Canzianu in Muggii. Prvo tekmo državnega pokala bo Vesna proti Krasu Koimpex igrala v Križu že na soboto, 29. avgusta, in ne na nedeljo, ko bo v Repnu Kraška ohcet. Vzhodnokraška Zarja Gaja (2. AL) je najela napadalca Mattea Bazzaro (letnik 1978) in vratarja Manuela Fiora (letnik 1981). Rumeno-modri, ki bodo priprave na novo sezono začeli 17. avgusta, iščejo še kako okrepitev. Kot prvi pa bodo priprave na novo začeli Sovodenjci (promocijska liga), ki se bodo začeli potiti že jutri (začetek ob 19.00 v So-vodnjah). (jng) Ü] Obvestila ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Cheerleading Free Open Day v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F. Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OS Bevk na Opčinah, od 24. do 28. 8., ter od 31. 8. do 4. 9. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 3356278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. KOŠARKARSKI KLUB BOR in ZSŠDI prirejata od nedelje, 30. avgusta, do nedelje, 6. 9., že tradicionalni košarkarski kamp v kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji letnikov od 1991 do 2001. Informacije in prijave na telefonskih številkah 3391788940 (Stojan Corbatti) in 3383764446 (Robi Jakomin). JADRANJE - V razredu optimist Trenirali in tekmovali Kadeti TPKSirena, ki tekmujejo v razredu optimist, so se mudili na Gardskem jezeru Kadeti TPK Sirena, ki tekmujejo v razredu optimist Kadeti TPK Sirena, ki tekmujejo v razredu optimist, so prejšnji teden trenirali in tekmovali na Gardskem jezeru. Pod vodstvom trenerja Alana Mahne Kalina so štirje jadralci od srede do petka trenirali, v soboto in nedeljo pa so nastopili na Trofeji Alpe Adria. Zaradi močnega vetra so organizatorji v soboto odpovedali vse plove, v nedeljo pa so mladi jadralci opravili dve regati. Najboljši v konkurenci 43 kadetov je bil Sirenin jadralec Max Zulia-ni, ki je zaključil na 15. mestu z 11. in 27. mestom. Vanja Zuliani je bil 18. (17, 22). Pietro Osvaldini je bil 33. (dnf,21), Nicolas Starc pa 35. (33, 36), četrti med letniki 2000. Večdnevna izkušnja je bila zelo pozitivna, treningi pa so bili zelo kakovostni. Laser 4.7: Koširjeva (Izola) 1. Slovenska jadralka Urška Košir je na svetovnem prvenstvu razreda laser 4.7 v brazilskem Buziosu osvojila zlato kolajno. Jadralka izolske Burje je na koncu naslov svetovne prvakinje osvojila zanesljivo, saj je za 12 točk ugnala najbližjo zasledoval-ko, Japonko Tomojo Vakabajaši. Le tri točke so od brona ločile še eno jadralko Burje, Kim Pletikos, ki pa je osvojila 2. mesto v razvrstitvi jadralk, mlajših od 16 let. Jadralni ABC pri TPK Sirena Prejšnji teden se je končal tretji tečaj jadranja, ki ga je organiziral TPK Sirena iz Barkovelj. Tečaja se je udeležilo 13 otrok med katerimi je bilo veliko manjših od sedem let. Pod vodstvom vaditeljev Mirana Guština in Samuela Kralja, so se učili prvin jadranja. 20 + Nedelja, 2. avgusta 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Igrajmo se po starem - Dirkališče 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Prireditev BREZ MEJA v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.30 7.00 9.25 10.00 10.30 10.55 12.20 13.30 14.00 16.00 16.30 16.35 18.05 19.05 20.00 20.40 21.30 23.30 Aktualno: Quello che Nad.: Incantesimo Aktualno: Sabato & Domenica Estate Aktualno: Easy Driver Speciale Estivi Aktualno: Linea verde Orizzonti Estate Aktualno: A Sua immagine Prenos sv. maše Aktualno: Linea verde Estate 23.25 Dnevnik Variete: Varieta Variete: Aspettando Miss Italia Dnevnik L.I.S. Film: Il prezzo dell'anima (dram., Nem, '07, r. O. Dommenget, i. F. Lahme) Nan.: L'ispettore Derrick Nan.: Il commissario Rex Dnevnik in športne vesti Variete: Supervarieta Nan.: Provaci ancora Prof 3 Dnevnik, sledi Speciale Tg1 Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.25 Aktualno: Inconscio e magia psiche 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00, 10.30, 13.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Nan.: Le cose che amo di te 8.40 Nan.: The class - Amici per sempre 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.00 Avtomobilizem: V.N.2 na Madžarskem 11.30 Film: Nancy Drew (dram., ZDA, '02, r. J. Frawley, i. M. Lawson, J. Ritchie) 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Nan.: Turbo 15.20 Film: Jane Doe - Alibi di ferro (tri-ler, ZDA, '07, r. J.A.Contner, i. L. Thompson, J. Penny) 16.40 Nan.: Il commissario Kress 17.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.55 Šport: Svetovno prvenstvo v plavanju, Rim - finale 21.05 Film: Il sentiero di Hope Rose (western, ZDA, '04, r. D. Cass, i. L.D.Phillips, E. Borgnine) ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Aspettando e domenica papa 7.50 E' domenica papa 9.25 Šport: Svetovno prvenstvo v plavanju, Rim 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved, sledi Agenda dal Mondo 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Okkupati 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: Tg 3 Saluteinforma 14.45 Dnevnik L.I.S. 14.50 Variete: Speciale E' domenica papa 16.00 Film: Anastasia mio fratello (kom., It., '73, i. A. Sordi) 18.00 Nan.: Arsenio Lupin 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 23.10 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 23.25 Film: Paradise Now (dram., Fr./Nem./Niz./Iz., '05, r. H.A.Assad, i. L. Azabal) u Rete 4 6.00 Nan.: West Wing - Turtti gli uomini del presidente 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.00 Nan.: Caro maestro 8.55 Nan.: Nonno Felice 9.30 Dokumentarec 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 14.45 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ollio 14.30 Film: Lo spaccone (dram., ZDA, '61, r. R. Rossen, i. P. Newman) 17.00 Film: Ursus nella terra di fuoco (pust., It., '63, i. C. Mori, E. Fury) 17.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Commissario Cordier 21.30 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 23.30 Film: Eros (dram., Fr./It./Luks., '04, r. S. Soderbergh, W. Kar-Wai, M. Antonioni, i. A. Arkin, R. Downey) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.35 Film: Posta del cuore (kom., ZDA, '01, r. S. Rash, i. C. Sheen, A. Harmon, D. Richards) 9.30 12.00, 16.45, 18.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.05 Film: Dave - Presidente per un giorno (kom., ZDA, '93, r. I. Reitman, i. K. Kline, S. Weaver) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in Okusi 13.40 Nan.: Elisa di Rivombrosa - Parte seconda 14.50 Film: 4 amiche e un paio di jeans (kom., ZDA, '05, r. K. Kwapis, i. A. Tamblyn, A. Ferrera) 15.50 Film: Hudson Hawk - Il mago del furto (kom., ZDA, '90, r. M. Lehmann, i. B. Willis, D. Aiello) 17.45 Film: L'amore in gioco (kom., ZDA, '05, r. B. Farrelly, P. Farrelly, i. D. Barrymore, J. Fallon) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Nan.: I Cesaroni (kom., It., '07, r. F. Vicario, i. C. Amendola, E.S. Ricci, M. Tortora, E. Alvigini) 22.50 Variete: Zelig Off O Italia 1 7.00 Nan.: Cleopatra 2525 7.50 Risanke 11.15 Nan.: Aliens in America 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Nan.: Le regole dell'amore 13.55 Film: Tremors 2 (srh., ZDA, '95, r. S.S.Wilson, i. F. Ward, H. Shaver) 16.00 Film: Tremors 4 - La leggenda (srh., ZDA, '04, r. S.S.Wilson, i. M. Gross, S. Botsford) 16.45 21.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.05 Nan.: Give Me Five 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Un ciclone in famiglia 2 20.45 Film: Prey - La caccia e aperta (akc., ZDA/Afr., '07, r. D.R.Roodt, i. B. Moynahan) 22.35 Nan.: Standoff ^ Tele 4 7.05 8.35 9.30 10.05 10.50 11.10 12.00 12.25 13.10 13.35 14.00 14.25 14.55 16.05 17.30 19.30 20.10 20.30 20.50 22.20 23.05 Film: Follie di jazz Dok.: Monte fiore conca Šport: Super Sea Dokumentarec Rotocalco ADNKronos Saul 2000 - Ripartire da Damasco Prenos sv. maše Dok.: Borgo Italia Aktualno: Village Aktualno: Antichi palazzi nel FVG Camper magazine 22.45 Aktualno: Miti e leggende di Trieste e dintorni Koncert: Le sinfonie di Mozart Nan.: Shaka Zulu Risanke Glasb. nan.: 2Ge+her (i. N. Bastian, M. Cuccione, K. Farley) Ritmo in tour Šport: Sport Estate Film: La ragazza del metro (kom., '88, r. R. Scandariato, i. N. D'Ange- lo, N. Davoli, R. Olivieri) Glasb.: Palco, gli eventi in Tv Aktualno: Incontri al caffe de la Versiliana LA 6.00 7.30 9.20 9.35 10.30 12.30 13.00 14.00 16.05 20.00 20.30 21.30 23.45 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Film: L'innafferrabile 12 (kom., It., '51, r. M. Mattoli, i. W. Chiari, I. Barzizza) Aktualno: La settimana Nan.: Il tocco di un angelo Film: I prepotenti (kom., It., '58, r. M. Amendola, i. A. Fabrizi, N. Taranto) Dnevnik in športne vesti Nan.: New Tricks Film: L'uomo Venderdi (pust., V.B., '76, r. J. Gold, i. P. O'Toole, P. Cellier) Film: Nicola e Alessandra (zgod., V.B., '71, r. F.J.Schaffner, i. M. Jay-ston, I. Holm) Dnevnik Resničnostni show: S.O.S. Tata Dok.: Missione natura (v. V. Venuto) Nan.: Cold Squad 13.50 15.45 17.20 17.55 20.00 20.50 21.55 22.45 23.55 13.45 14.00 14.10 14.20 14.50 16.30 17.15 18.00 19.00 19.20 19.25 19.55 20.30 21.00 21.40 22.55 23.55 Film: Nina (pon.) Festival novih skladb - Fens 2009 (pon.) Alpe Donava Jadran: Alpe brez meja (pon.) Plavalno SP v Rimu, prenos Dok. serija: Sanjska potovanja -Turčija Lit. nan.: Pri Maupassantu Nad.: Pokvarjena dekleta (pon.) Na utrip srca Dok. film: Ukradena duša (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Glasb. odd.: In orbita Arhivski posnetki športnih prenosov: rokomet, Cimos Koper - Gorenje Folkest v Kopru Srečanje z... Ljudje in Zemlja 22.40, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik Šport AlterEco Vesolje je ... Istra in... Srečanja v skupnosti Italijanov Dok. oddaja: Vojne v nekdanji Jugoslaviji Plavalno SP v Rimu, prenos Piranski glasbeni večeri Tv Primorka 9.00 0.00 Videostrani 16.00 Hrana in vino 17.00 Kasaške dirke (pon.) 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Vinska klet Ptuj 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Prijatelji ostanimo prijatelji 22.30 Film: Poštenjak {p Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 8.50 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mulariija (pon.) 9.20 Dok. nan.: Zgodbe iz divjine 9.50 Nedeljska maša iz Radeč 11.00 Sledi, oddaja Tv Maribor 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Števerjan 2009, (pon.) 14.35 Domači ansambli 15.05 Prvi in drugi (pon.) 15.25 Film: Sanjski hotel (pon.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Koncert Adija Smolarja: Rolica papirja 18.10 Bilo je... 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Film: Damir Feigel 21.25 Legende velikega in malega ekrana 23.00 Intervju: Radovan Hrast |r Slovenija 2 6.30 1.25 Zabavni infokanal 9.50 Skozi čas 10.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 2.8.1991 10.30 Poletni mozaik (pon.) 11.00 37. Mednarodni folklorni festival Beltinci 12.00 Med valovi 12.30 Dok. serija: Zdravje v Evropi 13.20 Dok.: Gvatemala - Dežela vulkanov in potresov (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Pesniški večer z Alenko Rebula; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijski nasvet; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Radio je živ; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gradovi na Slovenskem; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Val-odrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pred vami je razgiban teden. Čeprav vam prinaša nekaj presenečenj, vam bo uspelo zvoziti mimo vseh čeri in ostati dobre volje. To pa je navsezadnje pomembnejše, kajne? irn^* BIK 21.4.-20.5.: Odločnostvas spremlja na vsakem koraku, zato boste v prihodnjem tednu lahko veliko naredili. Vaša neomajnost bo manj všeč domačim, ki bodo imeli občutek, da jim dajete premalo svobode. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Večkrat vas bodo razjezile majhne nevšečnosti, a kakor bo jeza prišla, bo tudi odšla. Nihanje razpoloženja bo bolj naporno za vašo okolico kakor za vas. Zadržite raje kakšno pikro zase. RAK 22.6.-22.7.: Na denar«« nem področju boste morali svoje načrte prilagoditi realnemu stanju. Poiščite pravo ravnotežje med željami in potrebami. Bodite racionalni in vaše sanje bodo uresničljive! y^ LEV 23.7.-23.8.: Pred vami je (^^r naporen teden. Čeprav boste imeli občutek, da morate čim prej ustreči vsem zahtevam okolice, se vam naglica ne bo obrestovala. Bodite potrpežljivi! Denar: dobro! DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi je nekaj romantičnih dni, saj se bosta s partnerjem odlično razumela. Samske device, pozor! Oči imejte odprte, nekdo vas spogledljivo opazuje. Denar: sreča vas spremlja! VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zad-^ ^ nje čase ste zadovoljni kot že dolgo ne. Končno ste našli tisto, kar ste si dolgo časa želeli. Bolj kot hrupne družbe vam bo ustrezalo mirno okolje. Dobro se počutite. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu vam ne bodo privoščili mirnega tedna. Čeprav vam bo v čast, da se vsi zanašajo na vas, si ne boste mogli kaj, da se ne bi počutili tudi nekoliko izkoriščane. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Kar razganjalo vas bo od energije. V zadnjih tednih ste toliko doživeli, da se kar ne boste mogli umiriti. Iskali boste nova doživetja in si želeli, da se čas dopustov ne bi nikoli končal. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu izrabite ugodne vplive zvezd. Obdobje vam je prineslo občutno izboljšanje družbenega statusa. Čeprav boste učinkoviti in uspešni, ne boste zadovoljni. VODNAR 21.1.-19.2.: Poletnim avanturam se težko uprete, čeprav vam porušijo notranji mir in ustaljeni dnevni ritem. Denar: poletje je precej obremenilo vaše žepe, zato bodite pozornejši! RIBI 20.2.-20.3.: Spremembe na delovnem mestu vas sicer ne bodo spravile v dobro voljo, toda saj poznate pregovor, da nobena juha ni tako vroča, kot se skuha. Čez čas se bodo stvari uredile. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. avgusta 2009 21 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 18.00 18.25 19.00 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.15 23.55 Dok.: Geo Magazine 2009 Dnevnik in vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Moon Walk 19691999 Nan.: Wind at My Back Nad.: Un posto al sole d'estate Dnevnik Variete: Circo Massimo Show Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Film: Bellissime 2 (dok., It., '06, r. G. Gagliardo) ^ Rai Uno Rete 4 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.25 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Un medico in famiglia 5 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. Pupo) 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Ho sposato uno sbirro (It., '06, i. F. Insinna) Rai Due 6.00 Variete: Suddidiario Tv 6.10 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 6.25 Dokumentarec 6.50 13.50 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Aktualno: Protestantesimo 7.30 Variete: Cartoon Flakes 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '03, i. E.S. Ricci) 13.00 Dnevnik in rubrike 13.45 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Lost 17.10 18.55 19.35 19.50 20.30 21.10 23.20 0.20 8.30 9.35 9.30 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Mac Gyver Nad.: Vivere Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Doc Nan.: Distretto di polizia 5 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Big Man - Polizza droga Nad.: Sentieri Film: Accadde un'estate (dram., ZDA/V.B., '65, r. D. Daves, i. M. O'Hara, R. Brazzi) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Nikita Nad.: L'onore e il rispetto Aktualno: Top secret Film: Avenger (triler, ZDA, '06, r. R. Markovitz, i. T. Hutton) Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Dok.: Miracoli degli animali Film: Una ragazza sfrenata (kom., ZDA, '97, r. M. Brambilla, i. A. Sil-verstone, B. DelToro) 16.00, 22.20, 0.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: L'amore non ha prezzo (dram., Kan., '06, i. J. Tuck) Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik - kratke vesti Kviz: Sarabanda (v. T. Mammucari) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: The Skeleton Key (triler, ZDA, '05, r. I. Softley, i. K. Hudson) 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Variete: Stracult ^ Rai Tre 23.35 Film: Birth - Io sono Sean (dram., i. N. Kidman, A. Heche) 6.00 8.05 8.30 9.05 11.00 12.00 13.05 14.00 14.55 15.00 16.30 17.15 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: Lampi di genio in Tv Aktualno: Big - La via del cuore, la via della ragione Film: La bella di Mosca (glasb., ZDA, '57, r. R. Mamoulian, i. F. Astaire, C. Charisse) 14.45 Aktualno: Cominciamo Be-ne Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda - Melevisione Šport: Atletika - Državno prvenstvo, Milan Nan.: Squadra Speciale Vienna O Italia 1 6.00 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.50 Risanke 9.50 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.50 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Mai dire candid 22.40 Film: Road Trip (kom., ZDA, '00, r. T. Phillips, i. B. Meyer, T. Green, S.W.Scott) 23.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Dok.: Istanbul 8.10 Storie tra le righe 8.50 Koncert: Le sinfonie di Mozart 10.25 Variete: Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Novice - Village 12.40 Šport: Tractor Pulling 13.05 Miti e leggende di Trieste (v. L. Marsilli) 13.50 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Ritmo in Tour: La tv dei viaggi 16.00 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 17.00 Risanke 19.00 Šport: Sport Estate 20.00 Ape regina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto Progetto Partenope 22.45 Aktualno: Palazzi della nostra Re-gione LA 6.00 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.00 23.25 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate Aktualno: Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Io, io, io ... e gli altri (kom., It., '65, r. A. Blasetti, i. W. Chiari, V. DeSica) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder call Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo - Diario Film: L'imperatore di Capri (kom., It., '49, r. L. Comencini, i. Toto, Y. Sanson) Dok.: La Valigia dei sogni Film: Le motorizzate (kom., It., '63) 17.55 18.55 19.55 21.45 22.05 23.45 13.45 14.00 14.20 14.45 15.10 16.10 16.45 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.50 20.15 20.45 21.15 22.15 23.25 23.55 Nad.: Frasier (pon.) Labirint Domžale: Prijateljska tekma v košarki Slovenija - Makedonija (prenos) Knjiga mene briga (pon.) Film: Pekel na Pacifiku (pon.) Dok. film: Temna stran meseca Koper 8.00 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.30 19.45 20.00 20.30 22.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti Biker explorer 6. zborovski festival Koper Dok. oddaja: Obtoženec Miloševic! Vesolje je ... Istra in ... Srečanja v skupnosti Italijanov 22.50 Športna mreža 23.20 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Mlad. odd.: Fanzine Potopisi Artevisione Sredozemlje Pogovorimo se o... Avtomobilizem Športel Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 1.00 Videostrani 10.00 Novice 21.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Kultura Glasb.: Med durom in molom (pon.) Monitor 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved Športni ponedeljek Planet Šport Nad.: Jelena (t Slovenija 1 7.15 Utrip (pon.) 7.25 Zrcalo tedna (pon.) 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 16.05, 18.40 Risanke 9.20 Ris. nan.: Animalija (pon.) 9.50 Žogarija (pon.) 10.20 Iz popotne torbe (pon.) 10.40 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 11.10 Dok. film: To - 001 Velenje (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Po poteh Ushuaie 13.55 Legende malega ekrana (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Grimmove pravljice 16.15 Lutk. nan.: Bisergora 16.30 Nan.: Hiša eksperimentov 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomini z Borisem Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Dosje: Upokojeni in revni? 20.50 Nan.: Totalna razprodaja 21.20 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Umetnost igre - Žive igralske legende Jr Slovenija 2 6.30 9.00, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.30 Sobotno popoldne (pon.) 13.15 37. Mednarodni folklorni festival Beltinci 13.40 Slovenski utrinki (pon.) 14.25 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 3.8.1991 14.55 Osmi dan (pon.) 15.25 Alpe Donava Jadran (pon.) 16.20 Prvi in drugi (pon.) 17.10 Državno prvenstvo v atletiki 17.30 To bo moj poklic RADIO TRSTA 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Dobro jutro: napovednik in zanimivosti; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Iz filmske zakladnice; 12.15 T'rko ljudi, t'rko čudi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Vtisi s poletnih prireditev; 12.00 Glasovanje za osebnost meseca julija 2009; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Radio je živ; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Sotočja; 22.30 Večer brez kavča. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-IH; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Lestvica RETRO; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.32 Knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 2. avgusta 2009 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Vlada s popravki upoštevala pripombe predsednika republike V senatu dokončen da za protikrizni zakonski odlok Politika odhaja na počitnice, parlament od včeraj zaprt za 45 dni RIM - S 166 glasovi za in 109 proti je zgornji dom italijanskega parlamenta včeraj odobril vladni zakonski odlok z ukrepi za boj proti gospodarski krizi. Proti so volile vse opozicijske skupine v senatu, dva senatorja Lombardovega Gibanja za avtonomijo (MA) pa se glasovanja nista udeležila. Pred glasovanjem se je sestal ministrski svet, ki je sprejel nekatere popravke zakonskega besedila, kot je to zahteval predsednik republike Giorgio Napolitano. Gre za popravke v zvezi s pristojnostmi računskega sodišča in ministrstva za okolje, v zvezi s t.i. fiskalnim ščitom in načrtovanim mostom čez Messinsko ožino. V nasprotju z napovedmi pa dekret ne vsebuje določila o obdavčenju zlatih rezerv Banke Italije, potem ko je proti tej nameri v preteklih dneh ostro nastopila Evropska centralna banka v Frankfurtu. Za opozicijo je protikrizni dekret »nepotreben in škodljiv«, senatorji Di Pie-trove Italije vrednot pa so ob glasovanju bučno protestirali in pozivali predsednika republike, naj dekreta ne podpiše. Na obtožbe opozicije, da je vlada »izničila vlogo parlamenta«, pa je odgovoril minister za infrastrukture Altero Matteoli, ki je zagotovil, da je vlada vnesla v dekret »zgolj formalne popravke« in da zakonski ukrep ni doživel nobenega političnega popravka. Z včerajšnjim dnem so se tudi itali- janski parlamentarci odpravili na dopust, saj sta obe zbornici zaprli vrata za naslednjih 45 dni. Poslanska zbornica bo spet oživela 14. septembra, senatna pa dva dni pozneje. Manj počistnic pa bo imela vlada, ki se bo sestala že v zadnjem tednu avgusta. In kje bodo letovali politiki? Večina jih bo ostala zvesta tradiciji. Giorgio Napolitano bo veliki šmaren preživel pod Strombolijem, nekaj časa bo v predsedniški rezidenci v Castel Porzianu, 25. avgsta pa se bo odpravil v hribe, v Auronzo, kjer bo svečanost ob razglasitvi Dollomitov kot naravne dediščine človeštva na seznamu Unesca. Predsednik vlade bo avgsuta v treh krajih. Najprej bo šel v nek specializirani center za nego telesa, kjer želi izgubiti nekaj kilogramov, potem bo kakih deset dni preživel v sloviti vili Certosa na Siciliji (s tremi otroki in vnuki), enkrat do dvakrat na teden pa bo skočil v LAquilo, da bo spremljal popotresno obnovo. Kaj pa opozicijski veljaki? Franceschini bo šel v francosko Provenco, senator Marino bo šel z ženo na Portugalsko, D'Alema pa bo s svojo jadrnico zaplul proti Grčiji. Bersani pa bo ostal v Italiji, a je razkril samo to, da bo še proti jugu. Ligaši bodo seveda ostali v glavnem na severu, razen Maronija, ki bo plul v sardinskih vodah, medtem ko bo Di Pietro šel v svoj rodni Montenero di Bisaccia. Pogled v parlamentarno dvorano ansa IRAN - V sodno dvorano so pripeljali okrog sto obtožencev V Teheranu se je začel proces proti akterjem junijskih protestov borijo s kovčki FIUMICINO Menedžerji Alitalie se Reformist Ali Abtahi priča na včerajšnji prvi avdienci sodnega procesa v Teherenu ansa RIM - Zaradi zgoščenega potniškega prometa je prišlo na rimskem letališču Fiumicino do velikih zastojev pri prevzemanju ptrljage, tako da so morali potniki čakati na svoje kovčke tudi po več ur. Me-nedžerji nove Alitalie so se zato odločili, da si zavihajo rokave in v tem koncu tedna priskočijo na pomoč očitno premalo številnemu osebju podjetja, ki skrbi za preto-vor prtljage. Že včeraj ob šestih so se tako na letališču pojavili me-nedžerji letalske družbe, ki so se prostovoljno odločili, da bodo soboto in nedeljo preživeli s kovčki v roki. Zamisel se je porodila pooblaščenemu upravitelju Alitalie Roccu Sabelliju, ki ne izključuje, da bodo menedžerji pomagali tudi v naslednjih vikendih tega počitniško najbolj vročega meseca v letu. TEHERAN - Pred sodiščem v Teheranu se je včeraj začel sodni proces proti »izgrednikom«, ki so sodelovali na protestih proti ponovni izvolitvi Mahdmuda Ahmadinedžada za iranskega predsednika. Na sodišču je okrog 100 obtoženih, med njimi tudi več znanih predstavnikov iranske opozicije, kot so Behzad Nabavi, Mohamed Atrianfar, Mohamed Ali Abtahi in Abdulah Ra-mezanzadeh. Abtahi je na sodišču povedal, da na junijskih predsedniških volitvah prevar ni bilo. »Govorim vsem mojim prijateljem in vsem prijateljem, ki nas lahko slišijo, da so navedbe o prevarah v Iranu laž. Privlekli so jih na dan, da bi izzvali nerede, tako da bi Iran postal kot Afganistan in Irak,« je med drugim dejal eden od vidnejših predstavnikov iranskih reformistov. Ponovna izvolitev dosedanjega konservativnega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada na volitvah 12. junija je v Teheranu in drugih iranskih mestih sprožila val protestov, v katerih je prišlo do izgredov med demonstranti in policijo. Po zadnjih podatkih naj bi v neredih umrlo najmanj 20 protestnikov, več kot tisoč pa so jih aretirali. Večino med njimi so medtem izpustili, trenutno pa je v zaporu še okrog 250 ljudi. V Bagdadu so včeraj potrdili, da so pretekli petek aretiral tri ameriške državljane, ki so v državo stopili iz iraškega Kurdistana. Trojica je obiskala Ahmed Avo, priljubljeno turistično de-stinacijo v Kurdistanu, kjer so meje pomanjkljivo označene, zato so jo aretirali. Predstavnik kurdistanskih oblasti je povedal, da so trojico opozorili, naj se ne povzpne v gorati predel, ker je v bližini iranska meja. Dva moška in ženska so skupaj s četrtim Američanom pripotovali v Kurdistan iz Turčije, nato pa se je trojica odločila za izlet v gore, na katerem se jim četrti zaradi bolezni ni pridružil. Iranska televizija je poročala, da so trije aretirani člani ameriškega vojaškega osebja. Neimenovani predstavnik Pentagona pa je v Washingtonu zanikal, da bi bilo ameriško vojaško osebje vpleteno v incident. (STA) BRUSELJ - Novi generalni sekretar Nato od včeraj v rokah Andersa Fogha Rasmussena BRUSELJ - Novi generalni sekretar zveze Nato, nekdanji danski premier Anders Fogh Ra-smussen je včeraj na tem položaju nasledil dosedanjega generalnega sekretarja, nekdanjega nizozemskega zunanjega ministra Jaapa de Hoop Schefferja, ki je končal pet in polletni mandat. Voditelji članic zavezništva so Rasmusse-na izbrali v začetku aprila na zadnjem vrhu Nata v francoskem Strasbourgu in nemških mestih Kehl in Baden-Baden. Odločitev je bila tedaj težavna, saj je Rasmussenovemu imenovanju nasprotovala predvsem Turčija. Prvi delovni dan bo imel novi generalni sekretar zveze Nato v ponedeljek, ko bo imel na sedežu zveze v Bruslju tudi svojo prvo novinarsko konferenco. Dan pozneje bo vodil prvo srečanje Severnoatlantskega sveta. 56-letnega Rasmussena v njegovem mandatu čaka veliko izzivov, kar se zelo očitno zaveda tudi sam, saj je na svoji strani spletnega omrežja Facebook pred odhodom na počitnice zapisal: »Dobro se moram spočiti, kajti 3. avgusta se začenja iz- jemno nabit urnik.« In izzivov novemu generalnemu sekretarju ne bo manjkalo. Mnogi pričakujejo, da bo pomagal obnoviti zamrznjene odnose med Na-tom in Rusijo, visoko na dnevnem redu njegovih nalog pa bo Afganistan. Posvetiti se bo moral tudi Kosovu, saj bo treba zagotoviti, da po zmanjšanju števila Natovih vojakov ne bo ponovno padlo v vrtinec etničnega nasilja. Rasmussena čaka tudi izdelava novega strateškega koncepta zavezništva. (STA) Na Wall Streetu najboljši mesec v zadnjih 20 letih NEW YORK - Ameriški borzni vlagatelji so očitno uspeli ohraniti mirne živce in upanje v boljšo prihodnost gospodarstva, saj je osrednji delniški indeks Wall Streeta Dow Jones sklenil najboljši mesec v zadnjih 20 letih. V juliju se je Dow Jones zvišal za 8,6 odstotka, S&P 500 za 7,4 odstotka, Nasdaq pa za 7,8 odstotka. Od začetka leta je Dow Jones pridobil 4,5 odstotka, S&P 500 9,3 odstotka, Nasdaq pa 25,5 odstotka. Vlagatelji so si očitno upali staviti, da je krize počasi dovolj, če pa so se zmotili, jih bo to spet drago stalo. Delnice podjetij, ki so pokazala, da so si opomogla, so se julija podražile, vendar pa je bila rast dobičkov večinoma posledica varčevalnih ukrepov in nižanja stroškov. Vlagatelji so investirali v podjetja, za katera pričakujejo, da se bodo dobro obnesla v času okrevanja. Rusija spet grozi Gruziji MOSKVA - Rusija si pridržuje pravico do uporabe sile, če bo Gruzija nadaljevala »provokacije« na Kavkazu, je včeraj, teden pred obletnico rusko-gruzijske vojne, sporočilo rusko ministrstvo za obrambo, ki je obtožilo Gruzijo, da je v zadnjih štirih dneh nekajkrat s topništvom in granatami obstreljevalo prestolnico Južne Osetije, Chinvali. Gruzijske oblasti so zanikale, da bi prišlo v zadnjih dneh do kakršnega koli obstreljevanja in rusko sporočilo za javnost označile za »zelo zaskrbljujoče«, saj da Rusija morda »išče pretvezo« za vojaško akcijo proti Gruziji. Tiskovni predstavnik opazovalne misije EU (EUMM) v Gruziji Steve Bird je sporočil, da so opazovalci v soboto zjutraj preverili tovrstna poročila, a niso našli nobenih dokazov o streljanju. (STA) V Albaniji končno objavili uradne volilne izide TIRANA - Po več kot mesecu so v Albaniji včeraj vendarle objavili uradne rezultate parlamentarnih volitev, ki so bile 28. junija. Kot je sporočila albanska volilna komisija, je Demokratska stranka premiera Salija Berishe skupaj s svojimi volilnimi zavezniki zmagovalka volitev, vendar pa zavezništvu ni uspelo pridobiti večine za oblikovanje vlade. Demokratska stranka je tako skupaj s svojimi volilnimi zavezniki osvojila 46,92 odstotka glasov ali 70 sedežev v 140-članskem parlamentu. Opozicijski socialisti pod vodstvom župana Tirane Edija Rame so dobili 45,34 odstotka ali 66 poslanskih mandatov, za levosredinsko Socialistično stranko za integracije Ilira Mete pa je glasovalo 5,56 odstotka volivcev, kar ji je prineslo štiri poslanske mandate. Letošnje volitve so veljale za ključni test zrelosti Albanije pri približevanju EU. Volitve brez večjih zapletov so dokaz za napredek Albanije, saj je doslej vse volitve po padcu komunističnega režima leta 1991 zaznamovalo nasilje. (STA) Reinhold Messner se je (skrivoma) poročil BOCEN - Poroka svetovno znanega alpinista Reinholda Messnerja in njegove dolgoletne zaročenke Sabine Stehle je bila predvidena v naslednjih dneh, a se je »kralj osemti-sočakov« poročil že včeraj in tako onemogočil trumam radovednežev in fotografov, da bi ga oblegali med poročnim obredom na županstvu v Castelbellu v dolini Venosta. Kot je povedal župan, ki ju je poročil, so bili svatje le Reinholdovi in Sabinini trije otroci in njeni starši, priči pa sta bila starejša otroka, 21-letna Magdalena in 18-letni Simon. Najmlajša, 7-letna Anna, pa je bila mamina družica. 65-letni Messner in 18 let mlajša Sabine sta v zunajzakonski skupnosti živela 25 let, po besedah mladoporočenca pa sta se naposled odločila za poroko, da bi imela Sabine pravna jamstva zakonske žene. / PRIREDITVE Nedelja, 2. avgusta 2009 2 3 PRAPROT - Drevi v okviru festivala Glasba brez meja Narodnozabavni Oberkrainer Power in znani harmonikar Denis Novato Drevi bo od 20. ure dalje (vstop je prost, odprtje enoga-stronomskih kioskov ob 18. uri) na prireditvenem prostoru v Praprotu, v okviru festivala Glasba brez meja, na sporedu narodnozabavni večer, na katerem bosta nastopila priznana avstrijska narodnozabavna skupina Oberkrainer Power in svetovno priznani harmonikar Denis Novato. Skupino Oberkrainer Power, ki prihaja iz avstrijske Štajerske, sestavlja 5 mladih, izredno talentiranih glasbenikov: Hammerl Thomas - klarinet, Krenn Patrick - trobenta, Nejc Merc-Jug - bariton, Gogg Martin - harmonika, Silgener Marco - kitara. Poleg klasičnih Avsenikovih viž igrajo tudi lastne skladbe in plesno »zabavno« glasbo, posneli pa so že 3 CD-je in redno nastopajo na nemških in avstrijskih televizijskih pro- gramih. Nastopajo pretežno na nemško govorečem področju, večkrat so že nastopili tudi v Sloveniji, oktobra letos pa se bodo že tretje leto zapored udeležili največjega Oktoberfesta v Združenih državah Amerike, ki bo v mestu Delawere. Denisa Novata pa ni potrebno posebno predstavljati: po anketi, ki je bila izvedena v Sloveniji, je Denis Novato najpopularnejši Zamejec v Sloveniji. Večkratni svetovni prvak v dia-tonični harmoniki redno nastopa po Evropi in Ameriki, pred mesecem dni, pa je za uspešno prodajo najnovejšega CD-ja prejel od založbe Osminka celo Platinasto plaketo. Mednarodni glasbeni festival Glasba brez meja se bo zaključil v četrtek, 6. avgusta s koncertom dalmatinske klape Leut iz Zadra v kamnolomu pri Repniču. REPNIČ - Jutri v opuščenem kamnolomu Roberto Jonata & Modern Ensemble Občina Zgonik bo že četrto leto zapored gostila mednarodni festival glasbe Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev, ki ga prireja združenje progetto Musica iz Tržiča. Gre za festival klasične glasbe, ki se v poletnem času odvija v deželi, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni-Hercegovini ter Albaniji. K projektu so pristopile tudi občine Zgonik, Repentabor in Devin -Nabrežina, ki bodo gostile vsaka po en koncert. Najprej bo na vrsti Občina Zgonik, ki bo jutri, 3. avgusta, ob 21. uri v opuščenem kamnolomu pri Repniču gostila skupino Roberto Jonata & Modern Ensemble. Poleg omenjenega Jo-nate pri klavirju sestavljata skupino še Marco Ronzani (saksofon) in Luca Nardon (tolkala). Roberto Jonata, pianist in skladatelj, je z odliko diplomiral na konservatoriju v Vicenzi, nato se je izpopolnjeval pri Brunu Caninu ter pri Tržaškem Triu (Trio di Trieste). V svoji dolgoletni karieri je bil deležen številnih domačih in mednarodnih priznanj in ponaša se z bogato diskograf-sko in koncertno dejavnostjo, kateri se od leta 1996 intenzivno posveča. Sodeloval je z znanimi predstavniki italijanske in mednarodne glasbene scene (npr. Antonella Ruggero, Kočani Or-kestar, Luca Bassanese). Opuščeni kamnolom v Repniču bo gostil mednarodno uveljavljeno akustično zasedbo, ki bo predstavila tako skladbe samega Jona-te, sodobne skladatelje, skladbe iz klasičnega repertoarja in filmsko glasbo. Pester izbor za vse okuse. Tudi ta koncert spada v sklop poletnih prireditev Občine Zgonik, ki jih je omogočila Pokrajina Trst. Vstop na koncert je prost. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis V soboto, 8. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Atmosfere davanspettacolo«. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00 / Predstava gledališke skupine »Proposte tea-trali« z delom »A piedi nudi nel parco«. V ponedeljek, 10. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Operetta operetta«. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Gledališka skupina Teatro Incontro bo podala delo »Sarto per signora«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg Danes, 2. avgusta ob 21.00 / Festival rock. Jutri, 3. avgusta ob 21.00 / Koncert skupine Rio. V torek, 4. avgusta ob 21.00 / Punto Ze-lig. V četrtek, 6. avgusta ob 21.00 / Koncert: Bandomat. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Drummeria. V torek, 11. avgusta ob 21.00 / Spektakel: »Magica la notte, gran premio dello spettacolo«. V sredo, 12. avgusta ob 21.00 / Koncert: Rodolfo Vitale Swing Orchestra "Memorial Sinatra". V četrtek, 13. avgusta ob 21.00 / Koncert: Righeira. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Koncert: Dari. V soboto, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert: Lelio Lutazzi, Overfunk and friends. Trg Hortis Jutri, 3. avgusta ob 21.00 / Glasbeni spektakel: »Stari italijanski jazz«. V sredo, 5. avgusta ob 21.00 / Koncert: Stati alternati. MILJE Trg Marconi Jutri, 3. avgusta ob 21.00 / Koncert miljske mestne godbe na pihala. REPNIČ Kamnolom Jutri, 3. avgusta ob 21.00 / V okviru glasbenega festivala "Med zvoki krajev" bo nastopila skupina Roberto Janata & Modern Ensemble. Vstop prost. KRIŽ Park Ljudskega doma Puccinijeva enodejanka »Gianni Schicchi« v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Alessandro Svab. Premiera bo v soboto, 8. avgusta ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od nedelje, 9. do srede, 12. avgusta ob 21.00. Vstop prost. ■ 6. mednarodni glasbeni festival »Glasba brez meja 2009« Danes, 2. avgusta, Praprot / Narodnozabavni večer: Laško fest z narodno-zabavno skupino Oberkrainer Power in Denisa Novata. V četrtek, 6. avgusta, Kamnolom Rep-nič - Večer dalmatinske glasbe; koncert dalmatinske Klape Leut iz Zadra. _SLOVENIJA_ MIREN - OPATJE SELO Na gmajni pod Cerjem Danes, 2. avgusta do 12.00 / E.C.O.soundSYSTEM festival. Tridnevni festival elektronske glasbe. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Jutri, 3. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Klavirski kvintet Kontrasti. V torek, 4. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Tomaž Lorenz - violina in Alenka Šček Lorenz - klavir. V sredo, 5. avgusta ob 20.00, Atrij Ur-šulinskega samostana / Baročni koncert z orkestrom Concerto de' Cavalieri, ki ga vodi Marcello Di Lisa. V četrtek, 6. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Luis Meireles - flavta in Maria Jose Souza guedes -klavir. V torek, 11. avgusta ob 20.00, Atrij Ur-šulinskega samostana / Glasba na križ-potjih kultur in časa, Hortus Musicus. V sredo, 12. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Volodja Balža-lorsky - violina in Hinko Hass - klavir. V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je še danes, 2. avgusta na ogled razstava z naslovom »Quegli anni Cinquanta. Collezioni pubbliche e private a Trieste e Gorizia«; prost vstop med 10. in 19. uro (informacije na spletni strani www.fonda-zionecarigo.it in na tel. 0481-537111). Ob nedeljah ob 11. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinita«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Storževa galerija:še danes, 2. avgusta je odprta slikarska razstava slikarke sa-moukinje Emilije Erbežnik. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobo- tah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do, 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (1. 8. 2009) Vodoravno: kabinet, slatina, anatema, terenec, naravoznanstvo, Ali, R.N., Ant, Aare, Tit, oko, JAL, lik, Oslavje, A liga, Zvonko, in, Agadir, Laon, Oger, akut, N.T., preteklost, Mair, Nola, renegat, kivi, karavela, Inari, eter, oje, Nina, M. A., ISka, Čedad, Elviro, Atana-sov, veto, tankist, tona, INA, cin, Ax, sto; na sliki: Zvonko LegiSa. Nedelja, 2. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 Dolžina dneva 14.45 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 18.36 in zatone ob 2.02 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. Po nekaterih nižinah bo popoldne počutje nekoliko poslabšala velika toplotna obremenitev. PLIMOVANJE Danes: ob 3.19 najnižje -52 cm, ob 9.59 najvišje 27 cm, ob 15.27 najnižje -7 cm, ob 21.01 najvišje 37 cm. Jutri: ob 3.49 najnižje -57 cm, ob 10.25 najvišje 31 cm, ob 15.57 najnižje -12 cm, ob 21.34 najvišje 42 cm. 30 2000 m . . .. .....15 24 2500 m . . . . .....11 19 2864 m ..... ....... 9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8, v gorah 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp \ Od zahoda se bo oblačnost povečala, predvsem na severu in zahodu se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki bodo v noči na torek zajele vso državo. DOPIS IZ PARIZA - Za znosnejše poletje v velemestu Pariška plaža v imenu solidarnosti Brez radodarnih sponzorjev zahteven projekt ne bi zaživel - Posnemajo ga številna mesta v Franciji in Evropi PARIZ - Poletje, počitnice in seveda »Paris plage«. Pariška plaža, ki so jo prvič postavili leta 2003, ima vedno večji uspeh, število obiskovalcev stalno raste in letos pričakujejo še posebno velik obisk, saj zaradi ekonomske krize mnogi niso mogli na počitnice. Letošnja tema je solidarnost - »Paris Plages 2009 - Un été solidaire«. Program »Paris Plage« je tudi letos izredno bogat: kultura, šport in seveda »far-niente«, kot so zapisali organizatorji na program. Eh, ja! Po napornem letu si človek želi le na ležalnik in uživati pod soncem, sicer pa se je težko odreči mnogim vabljivim aktivnostim: od intelektualne do športa in razvedrila, program je raznolik in lahko zadovolji tudi najbolj zahtevne okuse. Če bi radi poglobili svoje znanje, so na razpolago laboratoriji fotografije in likovnih umetnosti (naj posebej omenim iznajdljivo zamisel graviranja na stare CD), predavanja o zdravju (predvsem glede sončenja) in ekologiji (problem prometnih sredstev in odpadkov), literarne delavnice in ob nedeljah vodeni sprehodi po Parizu (ko živiš v nekem mestu, ni nujno, da ga tudi dobro poznaš). Programi so razdeljeni po aktivnostih in starosti, tako da so nekateri za otroke, drugi za odrasle, tretji za starejše, četrti za starše z otroki, peti za najstnike itn. Vas inte-lektualno-kulturne dejavnosti poleti ne navdušujejo? Bi raje poskrbeli za telo oziroma zavidljivo silhueto? Tudi za to je poskrbljeno z neverjetno široko paleto aktivnosti: telovadba, ping pong, sabljanje, boks, badminton, tenis, rokoborba, base-ball, taiči in salonski ples. Poleg tradicionalnih panog ponuja letošnji Paris plage tudi posebnosti, kot je sprehod na hoduljah za otroke od 3 do 7 let, za odrasle pa je postavljena orjaška zračna žimnica, kjer lahko skačejo kot v starih dobrih otroških časih. (V primeru, da bi v tej regresiji hoteli ostati anonimni, so na posodo lasulje in preobleke.) Po vsem tem je potrebno okrepčilo in seveda tudi za to je poskrbljeno, saj so na voljo raznovrstne stojnice z najrazličnejšimi dobrotami, ki pa žal niso brezplačne. Sicer pa je zastonj osvežilna pijača, ki jo nudijo pred hotelom Hotel de Ville. Gre za sok, ki ga pripravljajo s pariško vodo, kajti Pariz ima tudi svoje izvire, pa naj se sliši še tako neverjetno. Za sprostitev telesa in možgan si lahko obiskovalci privoščijo tudi brezplačno masažo, saj so profesionalci na voljo od 10. do 18. ure. Žal velja ta ponudba le v prvem tednu pariške plaže. Toda nič hudega, v naslednjih tednih so zvečer na voljo brezplačni koncerti, kjer lahko obiskovalci spoznajo mlade talente ali uživajo ob glasbi znanih zvezd, kot sta npr. Amadou in Miriam. Brezplačno, gratis, za- stonj. Kdo pa vse to plača? Sponzorji. Paris Plage je realiziran s sponzorstvi, kajti nobena občina si česa podobnega ne bi mogla privoščiti. Velik strošek so na primer že same plaže, za katere je potrebno 1800 ton peska, ki ga posujejo v rekordnem času osmih ur. Ko smo pri pesku se samo po sebi zastavi vprašanje, kam ga bodo spravili, ko bo Paris Plage konec? Ker je manifestacija »ekološka«, se ničesar ne vrže stran in pesek bodo pozneje uporabili za gradnjo. Poletne plaže v mestih postajajo pravi fenomen. Ta model so uspešno prevzela številna francoska mesta in začela so se širiti tudi v tujini. Paris plage bo na voljo domačinom in turistom ob Seni, ob umetnem jezeru Vi-lettte in na drugih lokacijah vse do 20. avgusta. Če se boste v tem času potepali po Parizu, ne zamudite izredne priložnosti, da spoznate Pariz nekoliko drugače, kajti avgusta je srce mesta Paris plage! Jana Radovič Umrla nekdanja filipinska predsednica Corazon Aquino MANILA - Ob smrti nekdanje filipinske predsednice Corazon Aquino je sedanja predsednica Gloria Ma-capagal Arroyo je razglasila desetdnevno žalovanje. 76-letna Aquino-va, ki je bila prva predsednica Filipinov in je veljala za ikono demokracije na otoku, je umrla zaradi raka na črevesju. Cory, kot so jo poimenovali Filipinci, je bila v bolnišnici od konca junija, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, rak pa se je razširil tudi na druge organe v telesu. Aquinova, nekdanja gospodinja, je postala predsednica Filipinov po uporu proti diktatorju Ferdinandu Marcosu in je bila na čelu države od leta 1986 do 1992. Njenega soproga, znanega Marcosovega nasprotnika Benigna Aquina, so podporniki Mar-cosovega režima ustrelili leta 1983 ob vrnitvi iz izgnanstva. Ker je Filipinom ponovno vrnila demokracijo, je Corazon Aquino uživala ugled ne samo doma, ampak tudi v tujini. Ameriška revija Time jo je leta 1986 razglasila za žensko leta, kandidirala pa je tudi za Nobelovo nagrado za mir. Jackson je imel kartoteko pri Stasi BERLIN - Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson je imel kartoteko pri varnostno-obveščevalni službi nekdanje Nemške demokratične republike Stasi, ker je imel leta 1988 koncert blizu Berlinskega zidu. Stasi se je bal, da bodo mladi vdrli na prepovedano območje blizu znamenitih Brandenburških vrat, da bi bolje slišali koncert kralja popa. Med drugim je v kartoteki zapisano, da nekateri mladi načrtujejo spopade s policijo. Da bi to preprečili, so v Vzhodni Nemčiji načrtovali prenos z dvemi-nutnim zamikom. Zamuda pri prenosu s stadiona naj bi služila temu, da bi lahko oblasti, če bi na koncertu prišlo do »zahodnjaške provoka-cije«, namesto spornega dela koncerta predvajale posnetek nekega drugega Jacksonovega koncerta.