Št. 104 (16.449) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 194 -> tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Go/ei __ M 8. septembra 1944 do 1. mala 19451 ■v.) O O >' ? Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1 ier je izšla zadnja Stevi' •mC'- v 'NIKvza- su?' . ki bi bila ob izvolitvi Velika novost že zaradi dej-sl va, da je ženska, in mini-sha za gospodarstvo Carla ''Zeglia Ciampija, ki bi bil na Kvirinalu novost zaradi ^0je politične neodvisno- Jutri je na programu srečanje večine. Ce bo leva ledina dokazala zadostno strnjenost, bi lahko prišlo e tvornejSega dialoga s uviom Berlusconijem in tJegovo Forza Italia, med-111 ko ni se jasno, kaj na-^ erava Gianfranco Fini. ve Pa sedanje vladno za-i eznistvo ne bo znalo usk-,ti glasov, bo FT zaprta v ' v°ji trdnjavici čakala na razv°j dogodkov. : Nobenega dvoma ni, da Za izvohtev predsednika .Publike v prvem krogu, I® potrebna dvotretinska n„Clna’ nujen prispevek Vni^udj6, Zato ima tudi iz-Un veV neko politično cele . jT ie 86 tembolj res, ko scq °. ulj opozicije Berlu-Up v Primeru dvodom-S(wmisiie ie bila Berlu-sD . ieva cena ne-sn2,etnliiva- Ali bo sedaj ^lemljivejsa? NATO-ZRJ / CERNOMIRD1N SE IZ NEW YORKA VRAČA V MOSKVO IN NE V BEOGRAD Diplomacija sedaj upa v posredniško moč G-8 Nato demantiral lastno vpletenost v ponedeljkov napad na civilni avtobus s kosovskimi begunci NEW YORK, MOSKVA, BEOGRAD - Cemomirdin se je po pogovorih z ameriškim predsednikom Clintonom, s podpredsednikom Alom Goram in z generalnim tajnikom OZN Kofijem Annanom odločil, da ne bo odpotoval v Beograd, ampak se bo vrnil v Moskvo. O nadaljnji usodi kosovskega in jugoslovanskega spopada bo odločali zunanji ministri najrazvitejših držav Zahoda in Rusije (G-8). Že včeraj je na ravni visokih funkcionarjev G-8 Rusija pristala na vojaško prisotnost na Kosovu pod pokroviteljstvom OZN. Ob teh diplomatskih naporih pa se stopnjujejo Natovi zračni napadi. Zavezništvo je včeraj odločno zanikalo, da bi po pomoti v ponedeljek napadlo avtobus pri črnogorski meji. Napadi so se včeraj stopnjevali, kar pa ni izhajalo iz srbskih elektronskih medijev. Ponovno so napadli rafinerijo v Novem Sadu (na sliki AP) in tudi topniške položaje ob albanski meji. Drama z begrmci se medtem še stopnjuje, vsi se trudijo, da bi razbremenili Makedonijo, tako bo Italija sprejela 10 tisoč kosovskih izgnancev. Na 3. strani ITALIJA / IZVOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE Jervolinova trenutno glavni favorit v tekmi za Kvirinal RIM - Rosa Russo Jervolino je trenutno v rahli prednosti pred Carlom Azegliom Ciampijem, marsikatera igra pa je še povsem odprta. Tako bi lahko s športnim besediščem označili priprave na volitve predsednika republike, ki se bodo začele 13.maja v poslanski zbornici. Nekateri upajo, da bo predsednik (ali predsednica) izvoljen že v prvem glasovanju, drugi pa so prepričani, da bo glasovanj kar precej. Ministrski predsednik Massimo D’Alema je izrazil upanje, da bo novi predsednik čimbolj »super par-tes« in da bo izvoljen brez večjega taktiziranja po možnosti čimprej. Notranja ministrica Jervolinova je medtem v nekem intervjuju dejala, da sploh ne razmišlja o Kvirinalu. Trenutno se ukvarjam z dramatičnim problemom kosovskih beguncev, vse drugo so postranske zadeve, je dejala. Na 9.strani RIM / SLOVENSKI DRŽAVNI SEKRETAR KONČAL DVODNEVNI OBISK Violante zagotovil Juriju zanimanje za zaščitni zakon RIM - Državni sekretar v slovenskem ministrstvu Franko Juri je včeraj končal dvodnevni obisk v Rimu, kjer se je pogovarjal predvsem o postopku za odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine v Itabji. Juri se je že predsinočnjim srečal s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem, nato pa se je pogovarjal tudi z ministrom Pierom Fassinom. Pogovor z Violantejem je zadevcal predvsem parlamentarni postopek in predsednik poslanske zbornice je slovenskemu sogovorniku zagotovil veliko pozornost za vprašanje zaščitnega zakona. Na znanje je vzel slovensko željo, da bi poslanska zbornica odobrila ta zakon pred poletjem, kajti jeseni bodo pred parlamentom nove obveznosti in Violante je zagotovil, da se bo o tem pogovoril z načelniki svetovalskih skupin, ko bo določal spored parlamentarnega dela v času od predsedniških vobtev do poletnih počitnic. Juri in Violante se nista pogovarjala o vsebini zakona samega, čeprav je slovenski predstavnik izrazil prepričanje, da bo vladna večina dosegla soglasje o vsebini zakona in da se bo o tem pogovorila tudi s predstavniki slovenske manjšine v Itabji. Srečanje s Fassinom je bilo osredotočeno predvsem na stališča vladne večine; Juri se je pogovarjal s Fassinom predvsem kot s človekom, ki pozna problematiko in ji je zadnja tri leta podrobneje sledil in Fassino mu je zagotovil, da mu njegova sedanja ministrska funkcija ne bo preprečevala, da se še naprej s tem ukvarja. S tem dvodnevnim obiskom je Juri opravil posvetovalno nalogo o zaščitnem zakonu, ki mu jo jr zaupal predsednik vlade Janez Drnovšek. Tudi ti pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju in so odražati voljo po rešitvi odprtih vprašanj. Sicer pa se bodo pogovori nadaljevati, saj bo čez dva tedna obiskala Ljubljano ministrica za dežele Katia Betillo, verjetno pa bo obiskal Slovenijo tudi predsednik ustavne komisije poslanske zbornice Antonio Maccanico. Dolina: Pangerc bo spet kandidat DOLINA - Boris Pangerc bo spet županski kandidat koalicije »Skupaj-Insieme« na junijskih volitvah v dolinski občini. Tako so se predsi-nočnjim sporazumeli predstavniki Levih demokratov, SKP, SIK, SSk in gibanja za Dolgo krono, ki sedaj preverjajo možnost, da bi to zavezništvo razširiti še na zelene in na Ljudsko stranko. Glede volilnega programa najbrž ne bo velikih problemov, saj imajo koalicijske stranke v glavnem kolikor toliko skupna stališča o vseh najbolj aktualnih vprašanjih. Treba bo v glavnem strniti oziroma poenotiti programske dokumente, ki so jih v prejšnjih dneh izoblikovale občinske sekcije strank. A Na S.stram Množično proti selitvi bolnišnice GORICA - Predstavniki velikega, najbrž večinskega dela goriške javnosti, ki noče selitve splošne bolnišnice v premahno in neprimerno poslopje Janeza od Boga, so se predsinoči v velikem številu zbrali na sedežu pokrajine na javnem srečanju združenja »Darko Bratina«. Poudarjeni so bili ekonomski, tehnični in urbanistični razlogi, zaradi katerih selitev ni sprejemljiva in bi pomenila začetek zapiranja goriške bolnišnice. V nasprotju s tem pobudniki večera, med katerimi je bil tudi poslanec Mario Prestamburgo, predlagajo čezmejno integracijo kot edino možno pot za ohranitev zdravstvene oskrbe v širšem, čezmejnem goriškem prostoru. Na 10. strani Haider se bo sam ukvarjal z manjšino CELOVEC - Novi koroški deželni glavar Jorg Haider namerava sam oblikovati pšoli-tiko do manjšin in politiko do sosedov. To je Haider izjavil po včerajšnji seji vlade. V intervjuju za Gorenjski glas pa je bil videti deželni glavar zelo spravljiv: dejal je, da je pred desetimi leti manjšini že pokazal veliko odprtost, vstopu Slovenije v EU pa ne nasprotuje, ampak jo pogojuje z dosego primerno visokega standarda. Haider je tudi napovedal skorajšnji obisk Antonioneja v Celovcu. Na 12. strani OGLEDALO HH Strankarskih egoizmov ne ublaži niti bližina vojne Ace Mermoua V Ogledalu iz prejšnjega tedna sem pisal, da je pomemben sovražnik novinarske nepristranskosti površnost. Nekaj dni pozneje so se mi ponudili hecni dokazi. V zadnji prilogi prestižnega italijanskega dnevnika Repubblica II Venerdi, sta bila dva članka posvečena Trstu kot oknu na Balkan. Uvodnik je napisal direktor in znani komentator Paolo Ga-rimberti. Skoraj polovico članka zaobjema citat iz knjige II giomo di San Vito Jožeta Pirjevca. Priimek Pirjevec pa izgubi v konCnici vokal e, ki se spremeni v i in Pirjevec postane Pirjevic. Natančni bralec pravilno citira ime avtorja knjige, za pisce uvodnikov sta i ali e nepomembna razlika. V Časopisu je vseeno, Ce je nekdo Garimberti ali Garem-berto, po domače Berto. Berto - Garimberti omenja glede Trsta in Balkana Se svoje nekdanje pogovore z Volčičem, Cancianijem in Rumizem. Na osnovi zapisanega bralec sumi, da so Pirjevčeva knjiga in priložnostni razgovori osnovni, Ce že ne edini viri, ki se jih pomemben komentator poslužuje, ko piše o kompleksnem balkanskem labirintu. Ko pišeš o vsem, zadostuje tudi turistični vodic, žal pa imajo članki in komentarji v Časopisih in po televiziji večjo težo od še tako poglobljenih knjig, ki jih bere ozek krog specialistov. Pa nadaljujmo s površnostmi. II Venerdi objavlja Se članek Attilia Giordana »La finestra sui Balcani«. Tudi tu je veC nerodnosti in napak. Že na-stava je dvomljiva. Enkrat je Trst mite-levropsko mesto, drugič mešanica, ki spominja na Istambul. Ob tem se iskrijo podrobnosti. Pisec opisuje nasilna trenja na različne načine. Tako navaja primer, ko se je pri istrskih beguncih tržaški Pribaz spremenil v slovanski Pribac. Novinar ni filolog, ko pride v Trst sam sebi skuha sila zapleteno mineštro, kjer se mešajo Tržačani, Istrani, Slovenci, Slovani in druga plemena. V melting potu se pisec s težavo znajde. Slovenska redakcija tržaške postaje RAI postane splošno slovanska, morda je v njej tudi kakšna srbska infiltracija. O Srbih je namreč nekaj zanimivih odstavkov, predvsem o tistih iz Posareva-za (Požarevca). Po mnenju Giordana naj bi se ti srbski delavci v sobotah in nedeljah vračali domov. Sicer piše, da je Požarevac jugovzhodno od Beograda, očitno pa živi v prepričanju, da je Beograd oddaljen nekaj kilometrov od Sežane, drugače bi morali imeti srbski delavci osebna letala. Po taksnem branju se ne Čudim, da me je odvetnik iz Merana vprašal, ali je Beograd blizu Ljubljane. Turisti pa ne gredo v Portorož, ker mislijo, da je igralnica eden izmed ciljev Nata. Članek se nadaljuje z domačimi imeni. Miloš Budin postane izobražen Čudak, ker ne izraža adekvatne netolerance do Italijanov ali kdo ve do koga, Spetič pa se spremeni v samozvanega filologa. Skratka, prekrasni in po Balkanu diSeCi Trst je obljuden s Čudaki, ki živijo na robu sveta. Nad namišljenimi podatki se ne zgražam. Problem je, da se novinarski površnosti zavemo, ko se poročila tičejo krajev in problemov, ki jih poznamo. Zato nam je težko ugotoviti verodostojnost različnih slik. Toliko težje je, ko gre za dogodke, kot je vojna v Jugoslaviji. Iz zapisanega lahko bralec razume, da ostajam do industrije informacije razmeroma pesimist. Težko je namreč mimo spleta interesov, manipulacije in iskrene površnosti, ki mešajo informacijo z dezinformacijo. Se nekaj moram napisati o vojni. SreCal sem tržaškega pesnika Roberta Dedenara in mi je rekel, da ga molk intelektualcev spravlja v zadrego. Sam sem o vojni večkrat pisal, priznam pa zadrego. Obrisi niso tako jasno začrtani, da bi dovolili jasno navijanje. Ostajam pri stališču, da bombe ne rešijo proble- mov, vendar je stališče šibko, ko bombe padajo. Glede vojne v Jugoslaviji se za načeli ostri večplastna stvarnost, kjer se razlogi moči in pietete spajajo v strupeno mešanico. a) Miloševičev »lumpen režim« se je po padcu socialistične Jugoslavije povezal s srbskim nacionalizmom. Mešanica skorumpirane samouprav-no-socialisticne birokracije, vojske in direktorjev ter starega in novega velikosrbskega nacionalizma je ustvarila skrajno agresivno pošast, ki požira lasten narod. Vojna na prostoru bivše Jugoslavije pa ni bila in ni proizvod enega samega nacionalizma. Nacionalistične pozicije so zmagale na Hrvaškem, v Bosni, deloma v Sloveniji in tudi med Albanci na Kosovu. Krivde in odgovornosti so različno porazdeljene, nacionalno sovraštvo pa veže rablje in žrtve. Kar se dogaja danes, je vrh (?) drame, kjer so narodni voditelji streljali v tilnik ideje in prakse večkulturne, multietnicne in večver-ske družbe. Nacionalistični fundamentalizmi so zapolnili krizo, ki je nastala po padcu socializma. Etnična čistka je postala skrajna posledica razpada kulture dialoga in sožitja. Na Balkanu je veriga, ki je Evropa in ZDA niso znale presekati z učinkovitimi sredstvi. Srbi so počistili Kosovo, prej so Hrvati počistili Srbe s hrvaškega državnega ozemlja, v Bosni so čistili Srbi, Hrvati in Muslimani. Ko danes padajo bombe na strehe rabjev in žrtev, nas v srcu stiska in sprašujemo se, kaj bo jutri. Glede posega Nata menim, da je treba upoštevati dve mednarodno sprejeti stališči. Eno govori o suverenosti držav, drugo o osebnih in kolektivnih pravicah ljudi in manjšin. Menim, da ima mednarodna skupnost pravico, da prepreči nasilje nad človekom in etnična CiSCenja. Žal pa svet ne razpolaga z učinkovitim organizmom, ki bi bil etično verodostojen in nepristranski, ko bi šlo za humanitarne posege. Združeni narodi so paralizirani, ostaja Nato, ki pa ni splošno priznan razsodnik. V omenjenem vojaškem zavezništvu je Evropa žal skupek vagonov priklopljenih na ameriško lokomotivo, kar vzbuja dodatne dileme. Realistično sta ZDA in nato edina učinkovita redarja, ki pa nimata splošno priznane vloge policaja. Pravico si jemljata na osnovi moCi, zato se naša zavest nujno deli. ZDA so se res udeležile vojn, ki so reševale Evropo pod nacizmom in nasilnimi diktaturami. V prid lastnih nacionalnih interesov pa so pomagale na oblast diktatorjem, ki so bili podobni Miloševiču. Vprašanje je tudi, koliko je poseg učinkovit in Ce bo resnično koristil Albancem in samim Srbom. Mislim tudi na Srbe, ker ne pristajam na demonizacijo srbskega naroda kot naroda. Jutrajšnji mir ne bo mogel biti pristranski in poniževalen do tega ali drugega naroda. To pomeni, da bo brez povojnega Marshallovega plana Miloševiču sledil Miloševič. Srbi bodo dokončno izgubili svojo suverenost in postali reveži. Albanci bodo doma lahko jedli le Se travo in živeli pod šotori. Biznis bodo ustvarjale srbske, albanske in druge mafije. Skratka, to so pogoji za novo jutrišnjo vojno. Tretji argument, o katerem sem nameraval pisati, so evropske volitve. Ob doslej povedanem bosta zadostovala dva stavka. Evropske volitve bodo imele smisel, Ce bodo izpostavile vprašanje evropske kohezije in avtonomije ter zapostavile preštevanje sil v Cisto notranje (pri nas italijanske) namene. Pogled v usodo Evrope narekuje sama vojna, žal pa v Italiji zmaguje druga varianta. Strankarskih egoizmov ne ublaži niti bližina vojne. Egoizme je objektivno podkrepil tudi propad referenduma. LJUBLJANA / PREDSODKI NA PRAGU NOVEGA TISOČLETJA Modemi rasist se noče zavedati svojega rasizma Okroglo mizo na temo Predsodki in diskriminacije so pripravili v okviru pobud ob 50-letnici Sveta Evrope LJUBLJANA - Dan pred praznovanjem 50. obletnice Sveta Evrope so v ljubljanskem Informacijsko dokumentacijskem centru Sveta Evrope pripravili pogovor na temo Predsodki in diskriminacije. Urednica istoimenskega zbornika Mirjana Nastran Ule je med drugim dejala, da gre danes pri predsodkih za pojav novega medija oz. za premik izražanja predsodkov. Gre za premik iz javne na zasebno raven izražanja predsodkov ter za kvalitativne spremembe predsodkov. Tradicionalne predsodke po besedah Mirjane Nastran Ule nadomeščajo moderni predsodki, "kričavi" rasizem se nadomešča z mnogo bolj subtilnim in odklonilnim rasizmom. Nenaklonjenost do določenih družbenih skupin se ne izraža veC neposrede-no, kot je to veljalo za tradicionalne predsodke in rasiz-me, ampak prikrito in sim- bolno. Včasih so posamezniki izražali predsodke v neposrednih stikih z ostalimi družbenimi skupinami, danes pa to počnejo predvsem skozi izogibanje stikov z njimi. Medtem ko naj bi pri tradicionalnem rasizmu prevladovalo odkrito sovraštvo in nasilje do drugih skupin, sedaj prevladuje ignoriranje, distanca in cinizem. Novi rasizem ne izraža odkrito negativnih Čustev, ampak se vzdržuje pozitivnih čustev do njih. Raziskave so pokazale, da je modemi rasist bolj kultiviran in da se noče zavedati svojega rasizma. Modemi rasist skriva svoja občutenja, mnenja in stališča tako, da jih javnost ne opazi. Zato je taksne predsodke težko odkriti in se proti njim posledično tudi težko boriti. Sodobne oblike predsodkov niso zgolj skupek slaboumnih in nasilnih fraz o drugačnih, ampak so predvsem aigumentativne strategije, ki skušajo doseči strinjanje tudi pri tistih, ki jih predsodki neposredno zadevajo. Cilj sodobnih predsodkov ni veC neposredno, nasilniško odrivanje tistih z obrobja Se bolj na rob, ampak pritisk, da bi tudi oni sprejeli našo govorico o njih kot so predsodki neka predmoder-na vednost, ki je skorajda neutemeljiva v načelih razuma in kar je ovira gospostvu človeka nad naravo. Po svojo lastno govorico. Lev Kreft je dejal, da mnenju Zorana Pavloviča pa so predsodki vedno neresnične misli, ki pa imajo pomembno funkcijo pri skupinskih identitetah. Po njegovem mnenju je družboslovju uspelo predsodke izriniti iz javnosti, vendar pa jih je usmerilo v zasebnost, kar pa je po njegovem mnenju še slahše. Luj Sprohar z vladnega urada za invalide je v razpravi dejal, da je ena izmed strategij nevtraliziran j a predsodkov osveščanje javnosti. Bralce obveščamo, da, kot običajno v času volilne kampanje, to je vse do volitev 13. junija (oziroma, v primeru drugega kroga, do 27. junija), Primorski dnevnik ne bo objavljal mnenjskih rubrik, mnenjskih člankov in pisem uredništvu, katerih avtorji bi bili kandidati ali vidni predstavniki strank, angažiranih v volilni kampanji, ali bi kakorkoli posegali v dejavnost upravnih teles, za katera je v teku volilna kampanja ter v delovanje zainteresiranih krajevnih uprav. Ur. PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo SCGV Emil Komel V zadnjih tednih je postala glasbena Sola Emil Komel predmet nenadnega zanimanja s strani Glasbene matice. Na dan prihajajo izjave o nujnosti združitve obeh Sol in to v tonih, ki dišijo bolj po zahtevah in ukazih kot po iskrenih in odprtih predlogih. Iz Časopisnega poročanja kaže, da sedaj celo pohticni predstavniki z visokimi institucionalnimi funkcijami vsiljujejo to kot nujnost. Zavedamo se težav, ki bremenijo sistem slovenske glasbene vzgoje v zamejstvu. Gre za težave, ki so skupne domala vsem našim ustanovam in so vezane na velike zamude pri izplačevanju deželnih prispevkov. Poleg tega je pri porazdelitvi sredstev iz Slovenije opazno daleč premajhno upoštevanje razlik med našimi ustanovami. Glasbena Sola se že v svojem bistvu zelo razlikuje od katere-gakoli prosvetnega društva ali druge organizacije. S tem v zvezi je šola Emil Komel v podobni situaciji kot Glabena matica. Upravitelji pa se skušamo s svojimi moCmi prebijati skozi težave in tako omogočati nemoteno nadaljevanje redne Šolske dejavnosti. Učnemu in neucnemu osebju zagotavljamo redno plačo s pomočjo bančnih posojil. Predvsem pa ne meCemo krivde na drugo stran. Zato obsojamo način, s kakršnim so predstavniki različnih organov GM prišli na dan z zahtevami po združevanju. Iz njihovih izjav se zdi, kot da je Sola Emil Komel kriva za težave, ki bremenijo GM. Nemotivirane zahteve nikomur ne koristijo. Pričakovali bi bolj konstruktiven pristop. Kdo nam zagotovi, da bo združitev rešila probleme (kakšne probleme: zgolj Glasbene matice ali glasbenega Šolstva v globalnem in daljnorocnem smislu?). Morda pa bi prav združitev privedla do nujne racionalizacije in posledičnega krčenja delovnih mest. Poleg tega marsikdo verjetno ne ve, da je imela Gorica svojo glasbeno ustanovo že leta 1901, torej pred ustanovitvijo GM. Prebila se je skozi obdobje obeh vojn in skozi povojno enoumje ter danes dovolj Častno posega v svet glasbene ustvarjalnosti. Nekorektno (in nerazumljivo, glede na finančno stanje GM) pa se nam zdi, da GM na Goriškem odpira podružnice tam, kjer je že utečena dejavnost Sole Emil Komel. SCGV Emil Komel je bil vedno pripravljen sodelovati z GM, že v letih, ko je njegova dejavnost slonela na prostovoljnem delu, medtem ko je GM prejemala redne prispevke iz Jugoslavije. Vedno pa smo slišali le zahteve, tako kot zdaj, ki so dejansko težile po uničenju naše avtonomije. Ce je GM v prejšnjih letih zapravila svoj ekonomski potencial, to ni naša krivda. Pa tudi rešitev ne more priti iz neke enostranske prepojitve Sole Emil Komel v Glasbeno matico. Upravni odbor in profesorski zbor SCGV Emil Komel Slovenski klub o Glasbeni matici Ko smo se pred Časom v SK zbrali v novi odbor, smo razpravljali o namenih tega krožka in ugotovili, da je primemo, Ce nadaljujemo po že začrtani poti in izpostavljamo zamejsko problematiko, oz. tukajšnji pogled na dogajanje. Zato smo na samem začetku delovanja našega odbora sklenili, da osvetlimo stanje tukajšnjih slovenskih ustanov. Po treh večerih smo prekinili s tovrstnimi predstavitvami, ker smo bili nad obiskom razočarani. Spraševali smo se, Čemu tolikšna, vsaj navidezna, brezbrižnost in po svoji uvidevnosti ugotavljali razloge. Predstavili smo tudi Glasbeno matico: predsednik upravnega sveta in ravnatelj sta na večeru govorila o finančnih in upravnih težavah, predstavnik učnega osebja pa je argumentirano nakazal razvojne možnosti. Na eni strani sta bili po- verjeni osebi, ki upravljata in vodita ustanovo, na drugi pa operativec, ki ima uprt pogled v naprej, ker je paC njegova bodočnost odvisna od dela. Tercet ni bil uglašen in med razvojnimi predlogi in strogo birokratskimi postavkami upravnih organov ni bilo nobenega skladja. Čeprav je slika danes veliko bolj izostrena, smo tudi takrat doumeli na(o naivnost in pislo udeležbo občinstva na večeru pripisali naveličanosti poslušanja lajnarjev, ki naj bi s ponavljanjem enega in istega motiva dokazovali svojo virtuoznost, ah celo »predano žrtvovanje za narodov blagor«. Glasbena matica ni le ena »nasih«(!?) najuglednejših ustanov, paC pa tudi dejavnik, ki nam omogoča skladno rast. Morda bi se lahko zdaj, ob nelahkem boju uslužbencev GM za obstoj te ustanove, pogovorili o dejanskih problemih ter odkrito izkazali na(o voljo po ohranitvi temeljev naše organiziranosti. Sindikalnemu zastopstvu in vsem uslužbencem GM izražamo našo solidarnost in jih vabimo naj nam, Širšemu, a dejavnemu občinstvu, pojasnijo svoja gledišča in stališča na našem prihodnjem torkovem večeru ll.tm. v Gregorčičevi dvorani. S spoštovanjem Odbor Slovenskega kluba SKP o prvomajskem shodu Potem ko sem prebral kroniko prvomajskega shoda, ki je bila objavljena v Primorskem dnevniku dne 4.5.1999, sem Vašim bralcem dolžan pojasnilo v zvezi z obnašanjem elanov Stranke komunistične prenove, zato da ne bo morebitnih nesporazumov. Podobno kot v prejšnjih letih je SKP bila na repu sprevoda, na Čelu katerega so bili seveda sindikati kot organizatorji manifestacije. Nobene želje po razlikovanju torej, ampak le spoštovanje različnih institucionalnih vlog. Kar zadeva gesla, ki jih omenja Clankar, bi rad pojasnil, da ogorčenje na račun vlade, ki je spregledala ustavna načela in pripeljala Italijo v vojno ter protest v imenu žrtev bombnih napadov Nata, ni hotelo odražati podpore jugoslovanski vladi za preganjanje, katerega žrtev je že veC let albanska manjšina na Kosovu, kateremu so odrek-li avtonomijo, ki jo je uživalo od leta 1974. NaSa stranka se je na vsedržavni in na krajevni ravni vedno izrekla proti kakršnim koli oblikam etničnega Čiščenja, je pa prepričana, da je vojna v vsakem primeru napačno sredstvo, saj je v tem primero močno oškodovala predvsem prebivalce Kosova, ki jih je hotela z besedami zaščititi. Besedna kontestadja na trgu je bila naperjena proti govorniku ne toliko zaradi besed, ki jih je izrekel na govorniškem odru in s katerimi smo v glavnem soglašali, a v kolikor je zastopal CGIL, CISL in UIL. Slednje so v nekem uradnem sporočilu ocenile vojno za potrebno, kar je v kričečem nasprotju s čustvi večine delavcev, ki jih sindikati zastopajo, ter hkrati tudi v nasprotju z vrednotami solidarnosti, katerih sindikati so od vedno nosilci. Od sindikalnih organizacij smo tudi odločno zahtevali splošno stavko proti vojni. Zaključujem z obvezo, da bo SKP Se naprej iskala enotnost pri teh vprašanjih z vsemi silami, ki se borijo za mir kot pričata naša vključitev v tržaški Odbor za mir in za sožitje, ter naša angažiranost, pri kateri so soudeležene vse strankine sekdje, za pomoč ljudem iz Srbije, Kosova in Makedonije, ki jih ta vojna vsakodnevno prizadene. Seigjo Facchin pokrajinski tajnik SKP - Trst Pripis uredništva: Pismo tajnika SKP v bistvu potrjuje naSo kroniko prvomajskega shoda. Napisali smo, da smo sliSali gesla proti italijanski vladi in proti Natu, o Miloševiču pa nic. _____DIPLOMACIJA / CERNOMIRDIN SE IZ NEW YORKA VRAČA V MOSKVO IN NE V BEOGRAD_ Rusija pristala na vojaške sile pod zastavo Zdmženih narodov Viktor Černomirdin (levo) in Bill Clinton med pogovorm (AP) VOJNA / ZRJ-NATO Nato zanikal, da bi v ponedeljek napadel avtobus z begunci Napadi so se tudi 41. noč nadaljevali po vsej Srbiji in tudi na meji z Albanijo BRUSELJ, BEOGRAD, TIRANA - Zveza Nato je Včeraj zanikala ponedeljkov napad na avtobus hlizu Peči na zahodu Kosova. Srbski mediji so poročali, da naj bi v napadu umrlo 17 ljudi, 43 pa je ranjenih. »Nismo našli dokazov o tem, da bi bile naše aktivnosti povezane s tem incidentom«, je izjavil vojaški tiskovni predstavnik zavezništva major Jan Joasten. Predstavnik za tisk zvez-nistva Jamie Shea pa je navedel, da so skrbno preverili vse zračne akcije in da ni-s° ugotovili dejstev, da bi 'ivtobus napadle Natove site na območju Savingoda, zahodno od Peči. Neki vir zavezništva, ki pa je hotel nhraniti anonimnost, je kasneje navedel, da je ob-teocje kot nalašč za zasede. Isti vir je tudi izjavil, da ni tečeno, da so bili v avtobu-sn civilisti, ker jugoslovanska policija regularno upo-teblja civilna vozila za pre-v°z svojih enot. V tem pri-teeru bi bili napadalci pripadniki Osvobodilne vojske Kosova. Ni pa izključe-jte’ da so bili v avtobusu res Kosovski begunci in da so v°zilo napadle srbske sile. Jamie Shea je tudi nave-ek da je Nato v zadnjih 24 nrah napadel široko paleto Vojaskih ciljev v Srbiji in še Posebej na Kosovu. Da bi “Paralizirala« srbske sile na osovu, je zveza Nato, ki ji »pomagalo« tudi lepo U^tee, napadla »blindirana , zala, prostore poveljstev, ^ .Pnistvo, raketomete poli-■ )ske in vojaške enote«, je ^e]al Shea. Prav tako so t Ottibardirali jugoslovanske j Poiske položaje ob meji n m ^osovorn in Albanijo Vg . ec od Morinija. Za-letala so prav tako tebardirala »strateške cilje« v Srbiji, med drugim poveljniški bunker na Avali, sedež specialne policije v Valjevu, radijske oddajnike in letala, ki so bila nameščena na dveh letališčih, je še povedal Shea in dodal, da je zavezništvo tako srbske sile na Kosovu še bolj »odrezalo« od ostalega dela Srbije. Shea je tudi potrdil, da so se vsa letala, ki so sodelovala v nočnih operacijah proti ZR Jugoslaviji, nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. Pentagon pa je včeraj priznal, da so v soboto delci protiletalske rakete SA-3 jugoslovanske protiletalske obrambe poškodovali nevidni lovski bombnik F-117. Kljub poškodbam se je letalo vrnilo na svoje oporišče v Nemčijo. Incident potrjuje skrbi Pentagona ob prehodu v novo fazo bombardiranj, ko letala z nižje višine napadajo tanke, oklopne transporterje in druga vojaška vozila. Pri takih napadih so letala bolj izpostavljena jugoslovanski protiletalski obrambi. Po poročanju televizijske mreže CNN, ki se je sklicevala na vire v Pentagonu, je prejšnjo noč ameriški F-16 v zračnem dvoboju sestrelil jugoslovanski mig-29. Jugoslovanski predsednik Zivadin Jovanovič pa je včeraj televiziji CNN sporočil, da je bilo od začetka zračnih napadov na Jugoslavijo ubitih 1.200 oseb, kakih 5.000 pa naj bi jih bilo težje ranjenih. Natov predstavnik za tisk Shea pa je včeraj povedal, da jugoslovanske oblasti sistematično prikrivajo vojaške izgube in celo za javnost zapirajo pokopališča, tako da bi lahko brez prič pokopali svoje vojake. VVASHINGTON, MOSKVA - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj odpotoval v Evropo, potem ko je delno odprl vrata diplomatski misiji ruskega posrednika za Jugoslavijo Viktorja Cerno-mirdina, ki se je sestal tudi z ameriškim podpredsednikom Alom Gorom in z generalnim tajnikom OZN Kofijem Annanom. Černomirdin ni ostal prav praznih rok, a je v pogovoru z Annanom ugotovil dodatna posvetovanja z zainteresiranimi državami. Sef OZN in Cernomir-din sta poudarila potrebo, da nadaljujeta s skupnimi napori in sklenila, da bodo posebni odposlanci OZN za Balkan tesno sodelovali z Rusko federacijo. Kot rečeno, je pred današnjim obiskom ame- riških oporišč v Nemčiji Clinton delno odprl vrata Crnomirdinu, ko mu je ponudil prekinitev bombardiranj, če bo Slobodan Miloševič sprejel vrsto pogojev. Bistvo se torej ni spremenilo, drugačen je bil le Clintonov ton, ki je bil tokrat bolj ^mirjen, tako da je Cernomirdinu dal nekaj maneverskega prostora. 2e samo dejstvo, da Černomirdin ne bo odletel v Beograd temveč v Moskvo zgovorno dokazuje, da je nekdanji ruski premier jasno razumel, da Miloševič ni več kredibilen sogovornik. To postaja vedno bolj jasno predsednikom držav in vlad članic zveze Nato, ki pp ne vedo, kdaj se bodo Srbi rešili Miloševiča. Cerno-mirdin pa je v VVashingto-nu in New Yorku navsezadnje dosegel za Miloševiča nezadostne rezultate, ki mu jih ne more predložiti. O pogojih, pod katerimi bi na Kosovu razporedili vojaške mirovne sile, naj bi jutri v Bonnu razpravljali na seji zunanjih ministrov industrijsko najrazvitejših držav Zahoda in Rusije, tako imenovani G-8. Na tem vrhu naj bi sestavili resolucijo, ki naj bi jo predložili Varnostnemu svetu Združenih narodov. Mirovni dokument odraža stališča nemškega zunanjega ministra Fischerja, ki med drugim predvideva tudi takojšnjo prekinitev Natovih bombardiranj za obdobje 24 ur, v primeru, da bi srbske sile pristale na umik s Kosova. Kot kaže, je VVashington že dal »zeleno luč« temu načrtu, medtem ko je Rusija po daljšem oklevanju pristala, da po koncu vojne pridejo na Kosovo mirovne varnostne sile. To so včeraj dosegli v Bonnu na ravni visokih funkcionarjev G-8. Ruski predstavnik, namestnik zunanjega ministra Aleksander Avdejev, je poudaril, da so prvič dosegli enoten sporazum, ker bo bodoča mednarodna prisotnost na Kosovu pod zastavo OZN. »Zmenili smo se ob dejstvu, da bodo mednarodno prisotnost sestavljali dve komponenti, ena civilna, ki bo organizirala življenje za ljudi, in ena varnostna, ki bo zagotovila mir v regiji,« je navedel Avdejev. Ob vsem tem je popolnoma jasno, da so v teku mrzlični diplomatski napori, s katerimi naj bi poiskali politično rešitev za kosovski spopad in za zračne napade na Jugoslavijo. Ameriški predsednik Clinton se bo namreč po srečanju s svojimi vojaki sestal tudi z nemškim kanclerjem Schroderjem. Nemčija je navsezadnje prav včeraj sklenila, da bodo v humanitarne potrebe poslali še nadaljnjih tisoč vojakov. Nemčija ima v Makedoniji že 3.300 vojakov. Istočasno z diplomatskimi napori pa vsi napovedujejo okrepitev števila letal v tako imenovani operaciji Odločna sila, med katero bombardirajo cilje v Jugoslaviji. Diplomati se namreč jasno zavedajo, da Beograd ne bo pristal, dokler ga ne bodo v to prisilila razdejanja, ki jih dan za dnem in noč za nočjo povzročajo Natove zračne sile. D’Alema verjame v rešitev RIM - Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema verjame v možnost političnega razpleta kosovskega spopada. Med neko radijsko oddajo je navedel, da je to hipoteza, za katero se intenzivno zavzemajo. Premier je obenem omenil Cer-nomirdinovo posredovanje, ki bi lahko omogočilo pobudo OZN. Vsekakor pa je D’Alema poudaril, da je prepogoj za pogajalsko rešitev začetek umika srbskih sil. Predsednik vlade je obenem ponovil, da Nato ne pripravlja kopenskega napada in obnovil stališče italijanske vlade do kosovskega spopada. Pri tem je poudaril, da se je Nato odločil z-a zračne napade, ko je srbska vojska že začela izganjati prebivalstvo, morila in posiljevala. Vprašal se je, ali je bila možna drugačna alternativa? »Tudi sam sem mirovnik,« je dodal in poudaril, da je levica v preteklosti segla po orožju v boju proti barbarstvu. Pri tem se je spomnil, kako je njegov oče odšel v partizane v obrambo pravih vrednot. »Vojna je tragedija, v kateri je nemogoče misliti na spopad brez civilnih žrtev. A kaj bi lahko storili drugega? Prisostvovali pokolu nekega ljudstva? Etničnemu čiščenju? Mislim, da je bila uporaba sile neizbežna. Druga alternativa je bila popustiti pred nasiljem in objestnostjo, prepustiti neko ljudstvo na milost in nemilost kruti usodi,« je še povedal D’Alema. Premier se je seveda zavzel za temeljno vlogo, ki bi jo morali imeti Združeni narodi pri koncu vojne na Balkanu. Poudaril je nujnost posega »politične in moralne sile, ki lahko enim in drugim ukaže, naj prenehajo,« in dodal, da je treba najti sporazum, ki naj omogoči tako konec bombardiranj kot začetek pogajanj ob začetku umika srbskih sil s Kosova. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro pa se je včeraj ob dnevu oboroženih sil zahvalil vsem italijanskim vojakom na Balkanu in po svetu, posebno pa je podčrtal svojo zahvalo italijanskim pilotom, ki v teh dneh na Kosovu izvajajo trdo »delo miru«. Državni poglavar je poudaril pomen »vrednot, ki nikoli ne zatonejo«, predvsem v časih, ko se pozablja na duhovne vrednote. MAKEDONIJA / V ZADNJIH 24 URAH PRISPELO VEC KOT 13 TISOČ KOSOVARJEV Z izgnanci poskušajo destabilizirati Makedonijo Zahodne države začele tekmo s časom, da bi iz Makedonije premestile čimprej največje število izgnancev ŽENEVA, RIM - V Makedoniji se je razvnela prava »dirka« za izgnance s Kosova. Na eni strani jih v Makedonijo, ki je povsem preplavljena z begunci, izganjajo Srbi, mednarodne humanitarne organizacije in zahodne države pa jih poskušajo kar največ evakuirati v Albanijo, druge evropske države, Severno Ameriko in v Avstralijo, je včeraj sporočil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (Unhcr), ki je obenem izrazil upanje, da Makedonija ne bo uresničila svoje grožnje in zaprla meje. V zadnjih 24 urah je v Makedonijo prispelo več kot 13.000 novih beguncev s Kosova, samo včeraj jih je prispelo 2.000, drugih 3.000 pa čaka na prestop meje. To je največje število prispelih beguncev v zadnjih dveh tednih, še navaja Unhcr, saj jih je v Albanijo prispelo še nadaljnjih 9.000, v Cmo goro pa 200 beguncev. Unhcr meni, da Srbi albanske begunce namerno potiskajo proti Makedoniji. Razmere v begunskih taboriščih v Makedoniji so namreč čedalje bolj dramatične. Taborišča so prenapolnjena, zato vanje ni več mogoče sprejemati novih beguncev. Kriza vse bolj dobiva tudi politične razsežnosti, saj vlada v Skopju resno opozarja na nevarnost destabilizacije razmer v državi. Da bi rešile nastali problem, so mednarodne humanitarne organizacije in zahodne države začele z izvajanjem dveh ukrepov; še ta teden naj bi začeli begunce iz Makedonije premeščati v Albanijo, od včeraj dalje pa so začele begunce sprejemati tudi Kanada, ZDA in Avstralija. Te države se bodo pridružile približno 20 evropskim državam, ki že od aprila sprejemajo kosovske begunce. Italijanska vlada pa je včeraj sklenila, da bo iz Makedonije v Italijo odpeljala 10 tisoč kosovskih Albancev. Pet tisoč jih bodo namestili v oporišču Comiso na Siciliji, za ostale pa morajo še določiti lokacijo. Medtem seveda prihajajo z gliserji in gumenjaki iz Albanije novi in novi kosovski begunci. Španija, ki je do sedaj sprejela le 200 beguncev, je napovedala, da jih bo sprejela še 1.200. Az-narjeva vlada je obenem nakazala 1.400 milijonov pezet (16 mi- Množica beguncev na jugoslovansko-makedonski meji pri Blacah lij ar d lir) humanitarnim organizacijam. Do sedaj je Španija namenila kakih 5 milijard lir, kar je sprožilo kritike tiska in opozicije zaradi pretirane skoposti. Generalni tajnik Islamske konference Ezedin Laraki pa je včeraj priporočil, naj kosovski izgnanci ostanejo čim bližje mejam Jugoslavije in naj jih ne premeščajo v preveč oddaljene države, ker je prvi srbski cilj izpraznitev Kosova. »Ce se izgnanci oddaljijo predaleč, jih bo zelo težko vrniti na Kosovo,« je med tiskovno konferenco v Teheranu izjavil Laraki. Po trditvah predstavnika za tisk Unhcr Krisa Janovvskega, so predvčerajšnjim v Albanijo izgnani begunci potrdili pokol, ki se je 26. aprila zgodil v Djakovi-ci. Izgnanci pa pričajo o novih in novih pokolih, kar posredno potrjujejo psihične motnje in prave nočne more izgnanih kosovskih otrok, tako da so dogajanja na Kosovu še hujša kot v BiH. DOLINA / NOCOJ ZAČETEK TRADICIONALNEGA PRAZNIKA SLORI / 21. REDNI OBČNI ZBOR Predstavitev knjige uvod v Majenco Pred začetkom postavljanja maja letos vrsta kulturnih dogodkov in razstava vin Inštitut se skuša prilagodili spremenjenim okoliščinam Letos nadaljevanje starih in nekaj novih raziskav Danes se začenja Majenca: v letošnji izvedbi je dolinski praznik Se posebno bogat na prireditveni ponudbi, saj bo uvod v ljudski obred, ki se bo zvrstil kot običajno od sobote do prihodnjega torka, kar niz raznih dogodkov. Nocoj, ob 20.30, bo v dvorani SKD Valentin Vodnik na vrsti predstavitev knjige o dolinskem gozdu. Gre pravzaprav za objavo izčrpne in večplastne raziskave o gozdni površini, ki obdaja Dolino. Izdajo knjige, katere izvirni naslov je II bosco del paese, je omogočila Deželna agencija za parke in gozdove, ob nocojšnji predstavitvi pa bo poleg besede soudeleženih avtorjev zapel tudi dolinski MoPZ Valentin Vodnik. Jutri zveCer bo kot vsako leto na vrsti ljudsko ocenjevanje vin, ki so bila izbrana za letošnjo Občinsko razstavo domačih vin: potekala bo od 20. do 22. ure v Mladinskem krožku. V dvorani Albina Grmeka bo obenem že jutri zveCer na ogled razstava izdelkov uCencev osnovnih šol, ki bodo letos v vseh dneh Majence »prisotni« tudi v društveni dvorani. Razstava pa bo na ogled vsak dan od 18. do 20. ure. V ponedeljek, 10. t.m, pa bo pobude krajevnih šol dopolnila še prireditev ob nagrajevanju natečaja z naslovom Moj domači kraj. Kot vsako leto bo Majenco spremljala tudi dvojna likovna razstava, na kateri se bodo predstavili domači ustvarjalci, tokrat s še posebno raznoliko ponudbo, in pa umetnostni obrtniki, elani SDGZ. »Običajno« petkovo odprtje razstave v cerkvici sv. Martina bo ponudilo priložnost za še drugo predstavitev knjižne novosti v okviru letošnje Majence: prvič bo v naših krajih doživela stik z javnostjo pesniška zbirka, ki je pred nedavnim izšla pri koprskem društvu Capris in v kateri so objavljene poezije Danile Tuljak-Bandi, sicer po rodu iz Koštabone, a vendar dolgo let doma v Dolini. Ob tej priližnosti bosta zapela tudi oba dolinska zbora, (dam) NOVICE Poletna središča v Zgoniku, Repentabru... Sporočamo, da repentabrska in zgoniška občinska uprava organizirata v obdobju od 5. do 23. julija 1999 poletni center namenjen otrokom bivajočim v omenjenih občinah, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Za vpisovanje in podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na občinsko tajništvo v Repentabru ali v Zgoniku do 19. maja 1999. ...in Nabrežini Občina Devin Nabrežina sporoča, da je mogoCe vpisati otroke do 3. do 10. leta starosti v poletni center, ki bo od 5. do 30. julija tl. v državnem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 16. ure, v katerem se bodo v teku štirih tednov vršile igre in animacija. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Za prevoz bodo otroci smeli uporabljati šolski avtobus, ki bo na razpolago za vse, ki bodo za to prosili. Dejavnosti v centru bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljev. Vpisne pole so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini 102, z urnikom: od ponedeljka do Četrtka, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ter ob petkih in sobotah od 9. do 11.30, na katerega se starši lahko obrnejo za morebitne dodatne informacije. Razstava vsega, kar služi pitju V nedeljo, 9. maja, od 10. do 18. ure, bo v prostorih Pomorske postaje, nasproti trga Unita v Trstu, razstava pivskih predmetov. Razstavljal pa bo lahko vsakdo, ki bi hotel svoje stvari zamenjati, prodati, kupiti ali samo drugim pokazati. Pokrovitelj razstave je »II Barattolo« - italijansko društvo zbirateljev pivskega materiala. Za prijave in informacije pokličite Eleno na 040-941581 ali 0347/8072363..Za ogled razstave in za razstavljanje je vstop prost. Ilegalno priseljevanje: prijeli štiri Bolgare Miljski karabinjerji so na Ul. Flavia včeraj ustavili štiri bolgarske državljane, ki so pešačili proti središču mesta. Domnevajo, da gre za dmžiliske elane, saj sta ob odraslem moškem in zenski bila še mladoletnika. Odpeljali so jih na urad za tujce, kjer so uvedli postopek za izgon. Doma je skrival 150 gr hašiša Zaradi mamila, ki so mu ga karabinjerji našli že leta 1995, se je 38-letni Giorgio Varin včeraj znašel pred sodniki, s katerimi je pristal na dogovorno kazen 11 mesecev zapora. V okviru preiskave, med katero so odredili tudi telefonsko prisluškovanje, so agenti v Varinovem stanovanju odkrili 150 gramov hašiša. GENERALNI KONZULAT RS Jadranka Šturm Kocjan najverjetnejša kandidatka Ferruccio Umek: Italija velik dolžnik do bivših vojnih ujetnikov v ZDA Slovenska vlada bo v kratkem imenovala novega generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu. Dosedanji konzulki Vlasti Valenčič Pelikan je namreč že zapadel mandat in ga ji je vlada podaljšala za tri mesece, to je do konca junija. Konec mandata, in torej njeno razrešitev, so pred dnevi objavili v Uradnem listu Republike Slovenije. Ni še znano, koga bo slovenska vlada imenovala na čelo tržaškega konzulata, vse kaže pa, da bo tudi novi zastopnik Slovenije - ženska: najverjetnejši kandidat je namreč Jadranka Sturm Kocjan, nekdanja predsednica parlamentarne delovne skupine za Slovence v zamejstvu in po svetu in dobra poznavalka tukajšnjih razmer ter še zlasti problemov slovenske manjšine. Italijanska država dolguje okrog 600 milijonov lir bivšim vojnim ujetnikom v ZDA, kjer so prostovoljno delajo za zavezniško stvar. Tako trdi tržaški upokojenec Ferruccio Umek, ki si je v ZDA priskrbel vso potrebno dokumentacijo in je sedaj poveril goriškemu odvetniku Liviu Bemotu nalogo, da sledi celotnemu primeru. Bemot je že poklical k odgovornosti zakladno in obrambno ministrstvo, vendar doslej ni prejel nobenega odgovora. Bivših ujetnikov, ki bi imeli pravico do odškodnine, je preko 33 tisoC, vsak bi prejel okrog 20 milijonov lir. ZDA so že januarja 1949 Italiji izplačale 26 milijonov dolarjev, s katerim so poravnale svoj dolg za delo ujetnikov. Slednji pa denarja niso nikoli prejeli. Umek je zato povabil vse zainteresirane, da mu pišejo na poštni predal 303, na glavni tržaški pošti. Ameriška vlada je vsak mesec ujetnikom dajala tretjino plaCe, dve tretjini pa je vlagala v poseben sklad z obljubo, da bo dolg poravnala, ko se bodo ujetniki vrnili v domovino. ZDA so obljubo držale, denar so izročile ministru Pelli, trdi Umek, a za dolarji se je izgubila vsakršna sled. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV / PONEDELJKOV VEČER Slovenski narod pomni in obtožuje Knjigo so predstavili avtor Alojz Zidar, Jože Hočevar in publicist Milan Gregorič V ponedeljek, 4. maja, so na tradicionalnem večeru Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu predstavili knjigo Alojza Zidarja Slovenski narod pomni in obtožuje, ki je izšla pri založbi Lipa v Kopru. Knjiga govori o zločinih, ki jih je na Primorskem zagrešila italijanska država, tako savojska kot pozneje fašistična, v letih 1918-1943. Delo je nastalo na podlagi zapisov Alojza Zidarja in podatkov, ki so jih zbrali pripadniki nekdanje narodnoobrambne uporniške organizacije TIGR pod vodstvom Antona Rutarja, vse to pa je sestavil in uredil Jože HoCevar. Knjiga je bila že večkrat predstavljena tako v Sloveniji kot v zamejstvu. Na večeru v DSI so -po uvodnem pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja - knjigo predstavili ravno Alojz Zidar in Jože HoCevar ter istrski publicist Milan Gregorič, ki je napisal uvodni del. Delo je v bistvu nastalo kot reakcija na polemike in obtožbe z italijanske strani v zvezi s fojbami, pa tudi na druge pritiske, ki jih Slovenija doživlja z italijanske strani. Je pa tudi reakcija na dosedanjo držo slovenske politike oz. slovenske države, ki po mnenju avtorjev ni pravilno odreagirala na to. Cilj knjige je vzbuditi ponos in državniški Cut v slovenskem človeku. Kot rečeno, je knjiga nastala na podlagi Zidarjevih zapisov in podatkov, ki so jih v teku desetletij zbrali tigrovci. Drugi sklop podatkov, na katerem temelji knjiga, pa je seznam gospodarske škode, ukinjenih šol, društev, požigov itd. Poleg tega so opisani še zločini, ki so jih izvršile italijanske oblasti med drugo svetovno vojno na Primorskem, se pravi na ozemlju, ki je takrat pripadalo italijanski državi. Predstavitev knjige je vzbudila daljšo in poglobljeno razpravo, na kateri je bila med drugim poudarjena potreba, da se pride do Cim vec podatkov in dokumentov o teh zločinih. Predlagano je bilo tudi, naj se knjigo prevede v italijanščino in naj se jo predstavi italijanski javnosti, saj le-ta nima pojma o početju italijanskih oblasti na slovenskem ozemlju pred in med drugo svetovno vojno. Gradivo te knjige je tudi služilo za ovadbo, ki bo v kratkem vložena proti večjemu številu nekdanjih italijanskih vojakov in funkcionarjev, ki so obtoženi vojnih zločinov na Slovenskem, (iž) Pregled delovanja v prejšnjem letu, oris dela v letošnjem in odobritev finančnih dokumentov: to so bile glavne točke 21. rednega občnega zbora Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je bil prejšnji Četrtek v Gregorčičevi dvorani. Ravnatelj ustanove Emidij Susic je podal poročilo upravnega odbora, v katerem je bilo zaobjeto lanskoletno delovanje kot tudi oris okvirnega programa za letošnje leto, medtem ko je obračun in proračun ustanove zbranim predstavil Sergij Lipovec. Občni zbor je vodil podpredsednik Vladimir Vremec. V poročilu je Susic naj-' prej omenil splošno situacijo, ki se za slovensko manjšino v Italiji ni bistveno spremenila v Času od prejšnjega občnega zbora Slorija in zatrdil: »Nikakor ne moremo trditi, da je krizno ali prehodno obdobje že mimo in da smo našli kolikor toliko ustrezen in uravnovešen način prilagajanja nastajajočim spremembam v širšem in ožjem družbenem okolju.« Kot prvi, majhen pozitiven korak v okviru manjšine je ocenil nov naCin dogovarjanja med krovnima organizacijama, kot primer reorganizacije raziskovalne dejavnosti in funkcionalnega povezovanbja pa je navedel navezovanje tesnejših odnosov med Slonjem in NSK. V pregledu lanskoletne dejavnosti je ravnatelj izpostavil nadaljevanje večletnih raziskovalnih nalog in omenil dosežka sodelavk M. Kaučič Baša (del raziskave o javni rabi slovenskega jezika je vključila v doktorsko dizertacijo na ljubljanski univerzi) in M. Jurič Pahor (s primerjalno analizo etnične identitete tržaških in koroških Slovencev je doktorirala v Ljubljani). Navedel je publikacije, ki so izšle pri goriškem sedežu Slorija in podčrtal pomen dveh srečanj, katerih soorganizator oz. organizator je bil institut (o dnevnikih v manjšinskih jezikih EU s PD in v spomin na Darka Bratino). Povedal je tudi, da sta nagrajenki razpisa za diplomske naloge univerzitetnih študentov slovenske manjšine Erika Bu-zecan in Sandra Borghe-se. Kot je povedal Susic, se bodo tudi v letošnjem letu nadaljevala vrsta raziskav, nastavili pa bodo tudi nekaj novih, izdali bodo vec publikacij, v programu pa so tudi predstavitve publikacij in dva širša posveta, prvi bo namenjen šolski problematiki (predstavili bodo Studijo N. Bogateč in M-Bufona), drugi pa položaju jusarskih pravic in vaških srenj. Bolj funkcionalno vlogo bo prevzel Znanstveni svet, v predsedstvo katerega je bil izvoljen Milan Bufon. DOLINA / SPORAZUM ZA JUNIJSKE OBČINSKE VOLITVE NOVICE Boris Pangerc bo spet županski kandidat liste »Skupaj-lnsieme« Koalicijo bodo morda razširili še na zelene in na LS - Novi pogovori o odbornikih Boris Pangerc (na sliki) bo spet Županski kandidat koalicije »Skupaj-lnsieme« na junijskih upravnih volitvah v dolinski občini. Tako so se predsinoCnjim sporazumeli predstavniki Levih demokratov, SKP, Stranke italijanskih in slovenskih komunistov, SSk, in gibanja za Dolgo krono, ki sedaj preverjajo možnost, da bi to zavezništvo razširili Se na zelene in na Ljudsko stranko. Do tukaj uradno sporočilo koalicijskih zaveznikov, ki se sedaj pogajajo o programu in o razdelitvi odborniskih resorjev, s katero se bodo 13.junija predstavili volilcem. Občinski odbor sestavljajo, poleg Zupana, Se Štirje odborniki, od katerih je eden podžupan. •V mandatni dobi, ki se izteka, je bil župan politično neodvisni predstavnik Boris Pangerc, podžupan in odbornik za kulturo je bil Aldo Stefančič, odborniki pa Milan Lovriha (LD), Darij Brajnik (izvoljen je bil na listi SKP, po razkolu v stranki se je proglasil za neodvisnega) ter Damjan Ražem (SSk). Ce bo Pan-gerCeva lista zmagala 13.junija se bodo razmerja sil v dolinski upravi, kot kaže, precej spremenila. Neodvisni Brajnik skoraj gotovo ne bo veC kandidiral, za mandat v občinskem svetu pa se ne bo veC potegoval niti podžupan Stefančič. V dvomu je kandidatura .Ražma, ki je bil zaradi službenih obveznosti po-gostoma odsoten na sejah odbora, kar je ustvarilo nemalo slabe krvi med zavezniki, medtem ko bo Lovriha po vsej verjetnosti spet kandidiral. Po neuradnih vesteh bodo Levi demokrati v novi upravi dobili dva upravitelja, SKP in Slovenska skupnost pa po enega. To je vsekakor le eden od predlogov, s katerimi se v teh urah ukvarjajo dolinski pogajalci. Glede volilnega programa najbrž ne bo velikih problemov, saj imajo koalicijske stranke v glavnem kolikor toliko skupna staliSCa o vseh najbolj aktualnih vprašanjih občinske realnosti. Treba bo v glavnem strniti oziroma poenotiti programske dokumente, ki so jih v pr ejšnjih dneh izoblikovale občinske sekcije koalicijskih strank. Kot omenjeno obstaja možnost, da bi koalicijo »Skupaj-lnsieme« razširili Se na Ljudsko stranko in na Zeleno listo, ki je bila sicer že zastopana v sedanjem občinskem svetu, v katerem je bila formalno v opoziciji. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila svetovalka zelenih marsikdaj odsotna in da zato ni kdo-vekako sodelovala pri delovanju občinskega sveta. Opozicija (zeleni in Pol svoboščin) je bila na splošno šibka in tiha. V uradnem sporočilu o ponovni PangerCevi kandidaturi ni omenjeno Gibanje za Oljko, ki se je tudi z nekaterimi polemičnimi stališči skušalo vključiti v predvolilne priprave. Očitno brez velikega uspeha! ______ZGONIK / OBNOVITEV OBČINSKE SKUPŠČINE_____ SSk in napredna lista ločeno na volitve Liste bodo objavljene v prihodnjih dneh - Ločeno tudi v Občini Repentabor Na občinskih volitvah v Zgoniku se bosta dosedanja večinska napredna lista in stranka Slovenske skupnosti predstavili z ločenima simboloma. Koalicija županje Tamare Blažine namreč ni sprejela predloga SSk po skupni listi, ki je prišel s strani tajnika občinske sekcije Joška Grudna, užival pa je tudi podporo pokrajinskega tajnika stranke Petra MoCnika. Tudi v naši občini, nam je dejal Gruden, se Časi naglo spreminjajo in ne vidim razloga zakaj ljudje, ki skupno sodelujejo v marsikateri krajevni realnosti ne bi lahko skupno nastopili tudi na volitvah. Napredne stranke, dodaja MoCnik, v Zgoniku odklanjajo sodelovanje s SSk, po drugi strani pa iSCejo stike z Ljudsko stranko, kar je po svoje protislovno in tudi nesprejemljivo. V večinskem zavezništvu pa zadeve ocenjujejo nekoliko drugače. Predlog SSk, pravijo, je prišel prepozno, ko so bili v glavnem že oblikovani programi in izbrani kandidati, v zgoniski stvarnosti pa Se ni dovolj pogojev za skupno programsko osnovo. Problem pa je tudi politične in narodnostne narave. Blažinova in somišljeniki nočejo, da bi se v Zgoniku ustvaril neke vrste etnični volilni blok (Slovenci proti Italijanom), pred seboj pa je treba imeti tudi volilna pravila. V primeru združitve med SSk in napredno skupino in v primeru volilne zmage tega zavezništva bi vsi opozicijski mandati namreč pripadali desnosredinskemu Polu svoboščin. Dosedanja večina je vsekakor že izbrala svojega županskega kandidata (kandidature bodo objavili v prihodnjih dneh), o svojem volilnem zadržanju in kandidatih pa bo SSk odločala pred koncem tega tedna. V sosednji repentabrski občini ne bo velikih sprememb in novosti v primerjavi z volitvami leta 1995. Za županski stolček se bo spet potegoval Aleksij Križman, Slovenska skupnost pa Se ni izbrala svojega županskega kandidata. Lorenco Milic je v nedavni izjavi za naš dnevnik dal jasno razumeti, da ne misli veC kandidirati, dokončne odločitve pa še ni sprejel. Danes predvolilna skupščina Demokratov Na sedežu v Ul.Foscolo 7 bo danes ob 18.30 predvolilna skupščina Demokratov Romana Prodija in Antonia Di Pietra. Na srečanju, ki je odprto vsem, bo tekla beseda o politični situaciji v luči junijskih evropskih volitev. Govor bo najbrž tudi o kandidaturah. Nord Libero vložilo listo za evropske volitve Tudi krajevni indipendentisti gibanja Nord libero bodo sodelovali na evropskih volitvah. Nastopili bodo na široki IndipendenstiCni listi, ki so jo sestavili s številnimi avtonomističnimi gibanji sirom po državi, med katerimi sta tudi Liga Veneta in Union fiir Siidtirol. Tržaška kandidatka na tej listi bo občinska svetovalka Laura Tamburini. Tajnik LD Spadaro se je srečal z Radinom Pokrajinski tajnik LD Stelio Spadaro se je sreCal s poslancem italijanske manjšine v hrvaškem parlamentu Fulviom Radinom. Govorila sta o aktualnih problemih italijanske manjšine na Hrvaškem in o vlogi Italijanske unije. Beseda je tekla tudi o odnosih med manjšino in matično državo Italijo. Nova nesreča pri delu Včeraj se je pripetila nova nesreča pri delu, žrtev je bil 45-letni jugoslovanski državljan Omer Uskič, ki so ga zaradi zloma golenice in piščali sprejeli v ka-tinarsko bolnišnico, prognoza je dva meseca zdravljenja. Nezgoda se je pripetila nekaj pred 12, uro na Trajanskem nabrežju, ob trajektnem terminalu. Tedaj je 26-letni albanski državljan Naska Al-tin iz Trenta, ki je zaposlen pri podjetju »Edilbal-do«, pognal bager, da bi nadaljeval s kopanjem, vendar ni opazil, da je UskiC ravnokar preverjal, do kakšne globine so prish, in ga je udaril v nogo. Korupcija mladoletnika: osem mesecev ječe Tržaško prizivno sodišče je potrdilo kazen, ki jo je proti 49-letnemu A.C. iz pordenonske pokrajine leta 1995 izrekel pordenonski pretor, obsodilo ga je na 8 mesecev jeCe. MoSki je bil obtožen korupcije mladoletne osebe: prav zadnji dan januarja 1993 se je približal neki deklici, ji pokazal pornografsko revijo in ji dejal, naj se ga dotika po intimnih delih telesa. Deklica je dogodek razkrila staršem, moškega, ki se je že zdravil pri psihiatru, so kmalu odkrili. Prijeli tatiča Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prejšnjo-noC aretirali 28-letnega Gianfrahca Ton-chello, ki so ga opažih prav v trenutku, ko je s ponarejenim ključem skušal odpreti vrata avtomobila, parkiranega v Ul. Pondares. Mladeniča, ki ga sile javnega reda že poznajo zaradi podobnih prekrškov, so obtožili kraje v obtežilnih okoliščinah. V njegovem stanovanju v Ul. Toti, nedaleč od Ul. Pondares, so agenti našli veC predmetov, ki so jih zasegli, saj sumijo, da jih je ukradel v parkiranih avtomobilih. rfPEŽELA FJK / NOVO DOLOČILOh PADRIČE / NOV DOSEŽEK NABREŽINA / JUTRI V OBČINSKI KNJIŽNICI Manj možnosti za skladišče utekočinjenega plina Deželno določilo, s katerim so nameravali tudi proti volji miljske občine postaviti skladišče utekočinjenega plina na področju bivše rafinerije Aquila, so dokončno odpravili. Leta 1993 so namreč v deželni zakon o vplivu na okolje vključili določilo, na podlagi katerega je pozitivni ukrep (državni ali deželni) o ambientalni kompatibilnosti zagotavljal pravico do ustreznih dovoljenj in koncesij za izvedbo potrebnih del. Poleg tega je bilo predvideno, da gradbene koncesije lahko neposredno izdaja predsednik deželnega odbora, Ce tega ne bi storila občina. SvojCas so se zelo zavzemali za ta ukrep, ker bi odprl pot naCrtu za skladišče utekočinjenega plina, odobrili so ga kljub ostremu nasprotovanju naravovarstvenikbv in raznih odborov. Na določilo pa so se lahko sklicevali tudi v drugih podobnih primerih, posledica je bila krnitev suverenosti krajevnih uprav. Februarja letos je deželni svetovalec zelenih -SDI Mario Puiatti vložil popravek, ki ga je deželni svet odobril z veliko večino glasov, sedaj pa je bil tudi objavljen v deželnem uradnem listu. Ob tej priložnosti je svetovalec Puiatti dejal, da Zupan dejansko spet prevzema pristojnosti glede postavljanja raznih objektov na občinskem teritoriju. Po tolikih besedah o federalizmu in občinski avtonomiji, je nadaljeval Puiatti, odprava tega določila predstavlja konkreten korak na poti, na kateri krajevne uprave Prevzemajo odgovornost za odločitve, ki imajo dolgoročne posledice za varnost prebivalstva in strateške izbire pri uporabi teritorija. Raziskovalni laboratorij za saniranje azbesta »Iredentisti na ruski fronti« V knjigi Marine Rossi tudi pričevanje Adriana Olive, ki je živel v Nabrežini V okviru raziskovalnega območja pri Padricah so dokončno nastanili specializirani laboratorij tržaškega podjetja Adriatica Ecologie Industriali, ki se ukvarja s saniranjem materialov, ki vsebujejo zdravju škodljivi azbest, ter z bonificiranjem površin, ki so jih onesnažili s škodljivimi tekočinami. V operativnem centru bodo razvijali nove tehnologije za inženiring okolja, kot pravijo tej novi tehnološki specializaciji. Omenjeno tržaško podjetje je v zadnjem desetletju že patentiralo dve originalni tehnologiji za dokončno onesposabljanje rakotvornih materialov, predlanskim pa je prejelo nagrado Lionello Stock za inovativna in mlada podjetja. Novi laboratorij, ugotavljajo pri vodstvu raziskovalnega območja, potrjuje uveljavljanje dejavnosti v centru pri Padricah, kjer visoko tehnološko raziskavo združujejo s podjetniškimi prijemi. Zasedanje pediatrov V petek in soboto bo na Pomorski postaji drugi posvet posvečen odnosu zdravnika z otrokom, ki ga organizirajo v sodelovanju z istoimensko revijo (Medico e bambino). Namen srečanja je posredovanje pediatrom novega znanja glede vsakodnevne problematike, s katero se spoprijemajo: tako bodo na dvodnevnem srečanju poročali n.pr. o boleznih, ki jih povzročajo mačje praske ter o vrsti drugih bolj ali manj zaskrbljujočih vsakodnevnih zdravstvenih problematikah otrok. Zasedanje bo slonelo na neposrednem razgovoru udeležencev z izvedenci, posebno pozornost pa bodo posvetili socio-psihiCni problematiki in pedagogiki. Predstavili bodo tudi najsodobnejše znanstvene raziskave. »Iredentisti Julijske Benečije na ruski fronti. Zgodbe o običajnem dezerterstvu, dolgih ujet-ništvih in hrepenenju po vrnitvi v domovino,« je naslov knjige, ki jo bo v jutri, ob 20.15 predstavil v občinski knjižnici v Nabrežini Kulturni krožek 1991 s pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina. Knjiga avtorice Marine Rossi razkriva dojemanje vojne stvarnosti in ujetništva preko osebnih izkušenj borcev in ujetnikov avstro-ogrske vojske na ruski fronti pred in po revolucijah leta 1917. Predstavitev knjige v občini Devin-Nabrežina je posebno pomembna, ker je med pričevanji, ki jih je zbrala Rossijeva, tudi pričevanje Adriana Olive. Oliva se je rodil v Trstu leta 1893 in živel do smrti leta 1983 v Nabrežini Kamnolomih, kjer še danes živi njegova žena Antonietta. Oliva, sin Giovannija Olive, pionirja jadranskega socializma,- je pričel svoje politično delovanje v socialističnih mladinskih krožkih iz predvojnega obdobja. V prvih mesecih vojne je bil rekrutiran v 27. pehotni polk in krenil na vzhodno fronto, kjer so ga zajeli Rusi. Interniran je bil v Sackiju; udeležil se je sovjetske oktobrske revolucije in prvih spopadov agrarne revolucije. Ko se je leta 1919 vrnil v Trst, je postal eden od protagonistov spopadov rdeCega dveletnega obdobja. Bil je ustanovitelj Komunistične partije Italije, preganjali so ga fašisti, aretiral in mučil ga je zloglasni Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko Benečijo. Po drugi svetovni vojni se je intenzivno ukvarjal s sindikalno in politično dejavnostjo, tudi kot občinski svetovalec KPI v Devinu-N abrežini. Na večeru bosta, poleg avtorice knjige, prisotna tudi devinsko-na-brežinski župan Marino Vocci in publicist Ivan Vogrič. Jutrišnja predstavitev je prva v nizu kulturnih srečanj, ki jih ima v naCrtu občina Devin-Nabrežina v sklopu prireditve »Odprte meje -Spoznajmo se«. Pri odprti meji namreč ode-lujejo številne ustanove in kulturna združenja, ki delujejo na občinskem teritoriju, med katerimi Zavod Združenega Sveta, Glasbena akademija »Musiči Artis« in Krožek Istria. V bodoče bodo na sporedu predavanje »Dialog med narodi« in predstavitev knjige »La moto di Scanderberg« avtorja Abateja Carmineja. REPENSKI JUS / 3. REDNI OBČNI ZBOR Prizadevanja za pravno priznanje Predsednik Milič spomnil na opravljeno delo, a tudi na sedanja prizadevanja Glavni cilj lepenskega jusa, in verjetno ne samo lepenskega, je kontrola teritorija, ki naj bi jo imeli domačini. V to smer težijo vsa prizadevanja, kot je prišlo tudi do izraza na 3. rednem letnem obenem zboru (foto KROMA), ki je bil 29. aprila v kulturnem domu na Colu in kjer je uvodno poročilo podal predsednik VValter Milic. Potem ko je omenil, da j us trenutno šteje 71 elanov, je na kratko obnovil delovanje v zadnjem obdobju: spomnil je na delovne akcije in še zlasti na dopis, ki so ga že septembra lani naslovili na deželno upravo v zvezi s priznanjem pravne osebe. Dežela se je vprašanju doslej dejansko izognila, tako da so se obrnili do Agrarne skupnosti in jo zaprosili za posredovanje pri deželni upravi. Predsednik Milic je v svojem poročilu nadalje spomnil na sestanek, ki je bil novembra lani v Tržiču in na katerega jih je povabila Kraška gorska skupnost. Na sestanku so govorili o perimetraciji in programskih smernicah medobčinskega parka kot tudi o koristnosti ali nekoristnosti tega parka. Decembra pa so bili na srečanju z deželno vlado, ko je bil govor o naravnih rezervatih na Krasu. Tedaj je predsednik Kraške gorske skupnosti Lavrenčič predstavil smernice za večje upoštevanje interesov in stališč agrarnih skupnosti, jusarjev in srenj pri načrtovanju in upravljanju parka, o tudi same agrarne skupnosti, jusarji in srenje so predložili dokument, v katerem se zavzemajo za veCjo soudeležbo pri vodenju nastajajočih struktur. Doslej pa se v tej smeri ni nič premaknilo. Predsednik Milic je glede smernic, programiranja in izvajanja načrta o medobčinskem kraškem parku povabil člane, da iznesejo svoje stališče, spomnil pa je tudi na zadržanje repentabrske občinske uprave o jusarski imovini. Kot nam je povedal tajnik repenskega jusa Milko Križman, so se na občnem zboru strinjali s smernicami občinske uprave, nekoliko jih bodo dopolnili, nakar jih bodo posredovali Občini, ki je upravitelj jusarskih terenov in s katero imajo dobre odnose. Omenimo še, da je v svojem poročilu predsednik Milic povabil repentabrske-ga župana, da se pri pristojnih deželnih organih zavzame za rešitev vprašanja dejanskih pravic organizacij, kot so npr. jus, srenje in komunele. Na občnem zboru, katerega se je udeležil tudi repentabrski župan Križman, ki je tudi posegel v razpravo, so podali Se dve poročili, blagajniško Ivana Škabarja in nadzorniško Renza Tavčarja. Poročila so odobrili, v razpravo pa je poleg Križmana in nekaterih elanov v imenu agrarne skupnosti tržaške pokrajine posegel Klavdij Sterni. ZNANSTVENI SIMPOZIJ V VB Primer Slovencev v Italiji na srečanju o dvojezičnosti Primer naše manjšine je s svojo raziskavo orisala Martina Ozbič Pred približno dvema tednoma, natančneje od 14. do 17. aprila, se je v Veliki Britaniji odvijal drugi simpozij o dvojezičnosti. Gre za pobudo, ki se v Veliki Britaniji odvija vsaki dve leti in jo je tokrat priredil jezikoslovni oddelek univerze Newcastle Upon Tyne. Simpozija se udeležujejo znanstveniki iz vsega sveta, med katerimi tudi zelo ugledni raziskovalci. Na letošnji izvedbi je s svojim prispevkom sodelovala tudi tržaška Slovenka Martina OzbiC, diplomirana na ljubljanski Pedagoški fakluteti. Najrazličnejša predavanja so vsebinsko zaobjemala dovjezicnost v vseh vidikih, to se pravi od dvojezičnosti na mešanem in manjšinskem področju, dvojezičnosti kot učenja drugega tujega jezika, dvojezičnost pri priseljevanju in v zvezi z govorno jezikovno patologijo (uporaba kretalnega jezika pri gluhih, nenazadnje afa-zija, ipd.). Med najuglednejše svetovno priznane strokovnjake, ki so predavali v Nevvcastlu, sodijo Francois Gro-sjean, Monica Keller, Michael Clyne Carol Myerl Scotton. Simpozija se je udeležil še en Tržačan in sicer dr. Franco Fabbro, ki raziskuje na področju ne-vrolingivistike in je v Nevvcastlu predaval o afaziji. Obravnavane teme so na splošno zavzemale področja psiho-lingvistike, sociolingvistike, nevrolingvistike, modele govornega in jezikovnega procesiranja in fonetike in fonenolo-gije, oziroma sklopa, v katerem je predavala OzbiCeva. Predstavila je svojo raziskavo, ki jo je opravila za diplomsko nalogo z naslovom »Ali ima dvojezična oseba enoten samoglasniški sistem v obeh uporabljenih jezikih« z oziroip. na Slovence v Italijji. Avtorica pri tem ugotavlja in podčrtuje kompleksnost dvojezičnih situacij, ki navsezadnje prevzemajo ves psihološki proces. Studijo je med drugim finansiral Slovenski raziskovalni inštitut (v okviru štipendij za raziskovanje stvarnosti v Trstu) in tudi slovensko Ministrstvo za znanost in tehnologijo (v projektu Kvalitativna analiza govora posebnih skupin ljudi). Raziskava, ki je bila med drugim dvakrat predstvljena v Ljubljani, nato na Slovenističnih dnevih in v reviji Defectologica slove-nica, je nadvomno pomemben doprinos k razumevanju naših značilnosti tudi z znanstvenega vidika. Ne smemo paC pozabiti, da poglobljeno raziskovanje značilnosti ljudi, ki živijo na mešanem narodnostnem področju, je velik prispevek k razvoju znanosti in ne samo kulture. Svoj delež k znanstvenem napredku in razumevanju Človeka pa lahko damo le s tem, da se predstvljamo širši znanstveni skupnosti in strokovnjakom. Poseg Martine Ozbič na simpoziju v Veliki Britaniji je s tega vidika pomemben dogodek. JPC BOLJUNEC / JUBILEJ Plodnih 80 let Marije Mauri, najstarejše organistke pri nas Danes je v Boljuncu pri Mežnarjevih vse praznično: Marija Mauri praznuje namreč svojih častitljivih 80 let. Rodila se je v tej znameniti boljunski družini 5. maja 1919, leto dni po končani prvi svetovni vojni. Pri Mežnarjevih - vzdevek se nanaša paC na poklic, ki ga je opravljal Marijin oče - ni vladalo obilje: vsak dan je bilo treba poskrbeti za pet malih laCnih ust, saj je bila tudi ta družina številčna, kot v tistih Časih na vasi še kar običajno. Tudi obdobje ni bilo lahko, ko je bila Marija še dekletce, se je svetovno in zato tudi krajevno dogajanje že stopnjevalo v nove tragične vojne dogodke. Ko ji je bilo 13 let, je Marija od Mežnarja prvič stopila k orglam domače cerkve sv. Janeza Krstnika: učiti jo je začel tedanji orglar, domačin Josip Bolcič. Kasneje pa je obiskovala tudi glasbeno šolo S. Cecilia v Trstu. Vadila je v cerkvi, kar na orglah, ali pa na majhnem harmoniju na mehove s pedali na domu svojega učitelja Bolciča. Čeprav je bila Marija glasbeno nadarjena, doma paC niso imeli sredstev, da bi si lahko privoščili glasbilo. Marija Mauri je naj starejša organistka na Tržaškem: še danes se orgle boljunske cerkve ne oglasijo, Ce je ni zraven. Ne vojno obdobje, niti ne kasnejše družinske obveznosti ji v vseh teh letih niso preprečile, da ni bila na tem mestu prisotna ob vsaki službi božji, še posebno ob praznikih in posebnih obredih. Z vedrino in zadoščenjem goji svojo posebno ljubezen do glasbe, ki se ne ustavi pri orglanju, temveč gre vse do dolgoletnega udejstvovanja tudi na pevskem področju. Kot večina boljunskih cerkvenih pevk je tudi Marija namreč pristopila k društvenemu mešanemu zboru v letih, ko ga je vodil domačin Drago Žerjal. Se danes, čeprav ima cerkveni zbor nekaj prehodnih težav, ob orglanju tudi poje na kom. Za svoje dobro in zvesto opravljanje službe je Marija Mauri prejela tudi priznanje z medaljo papeža Janeza Pavla II., ki ji ga je osebno izročil pokojni škof msgr. Bellomi. Ob praznovanju življenjskega jubileja pa se iskreno pridružujemo čestitkam vseh njenih sopevk in" seveda družinskih elanov in prijateljev. (dam) NOVICE Seznam oseb, ki jih »ne prenašamo več« V knjigarni Minerva bodo v petek ob 18. uri predstavili ironično knjižico, ki vsebuje seznam 365 oseb, ki jih Luciano Comida in Enzo Ker-mol ne prenašata več. Naslov knjižice, ki je izšla pri založbi Battello Stampatore je »No posso piu de lori« s pripisom v ne povsem preverjenem neapeljskem žargonu »Nun te reggae pril«. Publikacijo bodo predstavili avtorja in Michele Co-lucci, ki je prispeval ilustracije. Kurdska glasba v gledališču Miela Zadruga Bonawentura v sodelovanju s krožkom ZooEst prireja koncert kurdske skupine The Third Planet - Kurdistani, ki bo v soboto ob 21.30 v gledališču Miela. Skupino vodi Nazar Said (glas - saad), iraški Kurd, ki se je zatekle v Italijo že pred veC leti. Z njim v skupini nastopajo še Smail Koudier Aissa (glas-klaviature), maurizio Dami (klaviatme), Rashmi V. Bhatt (tabla) in Paolo Času (bobni), skupina pa izvaja tradicionalne sklade v sodobni priredbi. Orkester »Tartinija« v portoroškem Avditoriju V ponedeljek, 10. maja bo v portoroškem Avditoriju nastopil orkester, ki ga sestavljajo najboljši gojenci tržaškega konservatorija »Tartini«, vodil pa ga bo dirigent Stojan Kuret. Koncert, ki se bo pričel ob 20.30, so omogočili tržaška Ljudska univerza, Italijanska unija z Reke in Italijanska skupnost iz Pirana. _________KRIŽ / OSNOVNA SOLA ALBERTA SIRKA________ Spomini priljubljenega šolskega sluge Gigi Švab je zelo priljubljena osebnost - Priprave na obletnico poimenovanja šole Slavko pri Act odložili na 18. maj licenci in učiteljice kriške osnovne šole Alberta Sirka se vneto pripravljajo na proslavo 30-letnice poimenovanja šole po velikem slikarju, ki je bil tudi aktiven prosvetni delavec in eden od ustanoviteljev PD Vesna. V okviru priprav na ta praznik je šolo pred kratkim obiskal dolgoletni Šolski sluga Alojz Svab-Gigi, ki je ob pomoči novinarja Sandorja Tenceta (foto KROMA) obujal spomine na nekdanje Čase ter natresel celo vrsto anekdot iz časov svojega službovanja. Gigi, ki je bil v Križu šolski sluga skoraj trideset let, je v bistvu pospremil šolsko življenje veC generacij Križanov in Križank, katerim je ostal v zelo lepem spominu. Delo na šoli je bilo zanj skoraj kot neke vrste poslanstvo, saj ni nikoli gledal na uro ter je za šolo in otroke marsikdaj žrtvoval tudi svoj prosti čas. Gigi je priljubljen tudi v kriški skupnosti, kjer vsi cenijo njegov odprt in šaljivi značaj. Ta odprtost je prišla do izraza tudi na srečanju s sedanjimi uCenci kriške šole, ki bodo vtise o tem obisku po- sredovali v notranjem Šolskem časopisu. Sola Alberta Sirka je od vedno zelo tesno povezana z vaško realnostjo. Na omenjeni prireditvi ob 30-letnici poimenovanja šole bo sodelovala cela vas, pred Gigi jem pa so obiskali učence in njihove učiteljice že številni vaščani, ki so na tak ali drugaCan način vezani na utrip vaškega življenja oziroma na zgodovino Križa. Stavka uslužbencev konzorcialnega podjetja za prevoze Act ne bo v petek, 7. maja, kot je bilo prvotno napovedano, temveč v torek, 18. maja: tako so sklenile sindikalne organizacije Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uil-trasporti, Faisa-Cisal, Ugl in Rdb, potem ko je posredovanje tržaške občinske uprave omogočilo ponovno odprtje pogajanj s podjetjem. Soočanje se bo nadaljevalo danes, v ospredju pa bodo bistvena odprta vprašanja, ki se po mnenju sindikatov nanašajo na kršitve pravice do informacije o usposobljenostnih procesih s strani podjetja, poskus podjetja, da zasleduje utrditev dvojnega načina plačevanja, pomanjkanje osnovnih podatkov, brez katerih je nemogoč sporazum o nagradnih premijah ter industrijskih odnosih. Sajm/EMStm RENE CLAIR SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA v režiji DUŠANA MLAKARJA PREDPREMIERA jutri, 6. maja, ob 20.30 RED E PREMIERA v petek. 7. maja, ob 20.30 RED A in F PONOVITVE v soboto, 8. maja, ob 20.30 RED B v nedeljo, 9. maja, ob 16.00 RED C v torek, 11. maja, ob 20.30 RED D V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU Za nedeljsko predstavo je SSG poskrbelo za avtobuse, katerih se lahko poslužijo naši abonenti. Avtobusa bosta odpeljala z OPČIN (trg ob tramvajski postaji) in s TRGA OBERDAN, ob 15. uri. Po predstavi bosta avtobusa pospremila abonente na Majenco, kjer se bodo lahko posladkali. Odhod iz DOLINE po dogovoru. Ob vsaki predstavi bo SSG delilo obiskovalcem kupone, s katerimi bodo lahko brezplačno pejeli sladico na Majenci v Dolini v dneh od 8. do 11. maja. K pobudi ob zaključku gledališke sezone je prispevala Zadružna kraska banka MATENCA ,99 Dolina, 5. -11. maja 1999 danes, 5. maja ob 20.30 v dvorani SKD Valentin Vodnik predstavitev knjige Vaški gozd - II bosco del paese Nastopa MoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Ignacija Ote V sodelovanju z Deželno agencijo za parke in gozdove VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 5. maja 1999 ANGEL Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. S_____________IZLETI Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide °b 24.35 in zatone ob 9.09 Jutri, ČETRTEK, 6. maja 1999 DOMINIK VREME VČERAJ OB 12. WRl: temperatura zraka ^3,1 stopinje, zračni tlak 1011 mb pada, veter vzhodnik severovzhodnik 25,2 stopinje, vlaga 52-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,4 stopinje. LEKARNE Od ponedeljeka, 3. do s°bote, 8. maja 1999 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od l6 00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od l3-00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 040 308248), Ul. Curiel 7 (tel. °40 281256). Bazovica - Ul. Gruden 2? (tel. 040 226210) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim re-Ceptom. , Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 - Trg Venezia 2, Ul. Curiel ’ Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s Predhodnim telefonskim ;;0zivom in z nujnim re-CePtom. nočna služba Lekarna odprta od °-* 2 30 do 8.30 77U1. Ginnastica 6 (tel. 040 , tl8: hitra pomoč in u *Urna zdravstvena služ-(od 20. do 8. ure, pred-jJ a*nicna od 14. do 20. ?ne 'n praznična od 8. do 2'L ure) Za dostavljanje nujnih 3wVil na dom tel. 040 505°5 - Televita. ^jJ^lefonska centrala bolniIStVeneSa P°dietia in ‘Ustne: 040 399-1111. 2drrad za informacije 04naVstvene8a podjetja: 39q 3995053 in 040 pe,i 3ll od ponedeljka do °b n8 °d 8. do 13. ure ter t^funedeljkih in četrtkih KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Vpisovanje do 15. maja v novi knjigarni For-tunato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah. KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ -STOJAN v sodelovanju s krožkom KRUT prireja v nedeljo, 16. maja 1999 enodnevni izlet v Dražgoše, Kropo in Bled. Informacije na tel. št. 040-220251. ŽUPNIJA REPENTA- BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Lisieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Prostih je še 6 mest. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. št. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940. H ČESTITKE SASA je sestrico dobil. Oti prihodu male MAJE se z njim in njegovo družino veselimo vsi pri zborčku Slomšek. Naša neutrudna in potrpežljiva MARIJA MAURI praznuje danes svoj visoki življenjski jubilej. Nasi dragi organistki se iz srca zahvaljujemo za ves dolgoletni trud; želimo ji vse najboljše in da bi nas Se dolgo spremljala na orgle pri cerkvenih obredih. Cerkvene pevke. V Boljuncu praznuje danes svoj rojstni dan cerkvena organistka MARIJA MAURI. Vse najboljše ter da bi Se dolgo tako neutrudno in vestno spremljala na orgle vse cerkvene slovesnosti, ji iskreno voščijo odborniki Mladinskega doma Boljunec. Ce so v Boljuncu vse nedelje in veliki prazniki Se posebno slovesni, je to tudi zasluga naše drage MARIJE MAURI. Za njen rojstni dan ji voščimo obilo zdravja in božjega blagoslova, zahvaljujemo se ji za vso njeno dolgoletno požrtvovalnost in preda- OBV€STILO IZL€TNIHOM V RIM IN FIR€NC€ Noše bralce, ki so se 1 prijovili zo izlet v Rim | in Firence prosimo, I do poravnajo tretji i obrok vpisnine jutri, v I četrtek, 6. mojo med 9. in 13. uro v upravi ( našega dnevnika v j Ul. Montecchi 6. 1 No mednarodnem tekmovanju v Parizu je naša pianistka Tatjana Jercog dosegla zavidljivo 4. mesto. Čestita ji njena Čebelje marljiva pevska skupina Liam Neeson, Geoffrey Ru-sh, Uma Thurman. NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taxxi«, r. Luc Besson, i. Sam Naceti, Marion Cotillard. NAZIONALE 2-17.45, 20.00, 22.10 »8 mm - delitto a luči rosse«, i. Nicolas Gage, Joaquin Phoenbc. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 17.45, 20.00, 22.15 »Le parole che non ti ho detto«, i. Kevin Costner, Paul Newman. NAZIONALE 4-16.25, 18.20 »La vita e bella« r. - i. Roberto Benigni; 20.30, 22.15 »Psycho«, r. Gus Van Sant, i. Vince Vaughan, An-ne Heche. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La reporter«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Patch Adams«, i. Robin VVilliams. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La polveriera« r. Goran Paskaljevic, i. Miki Ma-nojlovic, Mirjana Jokovic. nosi cerkvenemu petju ter da bi še dolgo vztrajala v svojem poslanstvu. Župnijska skupnost iz Boljunca. H PRIREDITVE MAJENCA ’99, Dolina, od 5. do 11. maja 1999. Danes, 5. maja ob 20.30 v dvorani SKD V. Vodnik predstavitev knjige Vaški gozd. Jutri, v četrtek, 6. maja od 20. do 22. ure ljudsko ocenjevanje domačih vin v Mladinskem krožku. V petek, 7. maja ob 20. uri odprtje razstav umetnostnih obrtnikov in domačih likovnikov ter predstavitev pesniške zbirke Danile Tul jak Zrjavka pod pepelon, v cerkvici sv. Martina, z nastopom MoPZ in dekliške skupine Valentin Vodnik. V soboto, 8. maja ob 18. uri odprtje kioskov, ob 18.30 otvoritev in nagrajevanje 43. občinske razstave domačih vin, od 21. ure dalje in vso noC postavljanje maja. V nedeljo, 9. maja ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri koncert Pihalnega orkestra iz Slovenskih Konjic, ob 18. uri nastop folklorne skupine iz Pazina, ob 19.30 prihod Parterjev in Parterc in otvoritev plesa, nato ples z ansamblom Zamejski kvintet. V ponedeljek, 10. maja ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. ari nagrajevanje natečaja Moj domači kraj v dvorani SKD Valentin Vodnik, od 21. ure dalje ples z ansamblom Tri bote. V torek, 11. maja ob 17. uri odprtje koškov, ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg, ob 19. uri slovesno podiranje maja. KD SKALA iz Gropade priredi v soboto, 8. maja 1999 ob 20.30 v Zadružnem domu v Gropadi KULTURNI VEČER MLADIH PEVCEV. Sodelujejo: Mladinski zbor Bazovica, Mladinski zbor France Bevk iz Šmarij pri Kopru in Mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Stan-dreža. Vabljeni! KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwy-neth Paltrow, Joseph Fien-nes. ENCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Scherzi del cuore« r. VVilliam Carroll, i. Sean Connery, Gena Row-lands, Gillian Anderson. EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Fino a prova contraria« r,- i. Clint Eastwood, i. Diane Venora, James Woods. AMBASCIATORI -17.45, 20.00, 22.15 »A prima vi-sta«, r. Irvvin VVinkler, i. Val Kilmer, Mira Sorvino. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 18.15, 20.05, 22.15 »Plunkett & Macleane«, i. Roberto Garale, Liv Tyler. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.45, 20.00, 22.15 »I mise-rabili«, r. Bille August, i. 3 OBVESTILA PRIMOTOR KLUB vabi elane na sejo, ki bo danes, 5. maja ob 21. uri v baru Peta-ros v Borštu (pri Lj’ni). Na dnevnem redu bo organizacija motoshoda. VSEM KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM - napovedana izobraževalna tečaja za prilagoditev zakonodajnemu odloku St. 155/97 (upoštevanje higienskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah) bosta potekala jutri, v Četrtek, 6. maja v dvorani KRD Dom Brisciki in v petek, 14. maja v mali dvorani SK centra v Zgoniku, od 18. do 22. ure. V najkrajšem Času naj se kulturna oz. Športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na enem izmed zgoraj navedenih tečajih: za prijave in morebitna dodatna pojasnila se obrnite na urade ZSKD (tel. 040-635626) in ZSSDI (tel. 040-635627). KROŽEK 91 v sodelovanju z Občino Devin-Na-brežina vabi na predstavitev knjige IREDENTISTI NA RUSKI FRONTI, ki bo jutri, v Četrtek, 6. maja v Občinski knjižnici v Nabrežini z začetkom ob 20.15. UCENCI IN UČITELJICE Didaktičnega ravnateljstva v Dolini vabijo na ogled razstave likovnih izdelkov, ki so jih pripravili ob priliki Majence. Razstava bo v Mladinskem krožku in v dvojra-ni SKD V. Vodnik od jutri, 6. do torka, 11. maja od 18. do 20. ure. KLUB PRIJATELJSTVA prireja jutri, v četrtek, 6. maja ob 16. uri v Ul. Doni-zetti 3, predvajanje diapozitivov. Prof. Sonja Gregori bo predvajala Vtise s potovanja po zahodni Canadi ali Kanata takkakavv. Vljudno vabljeni! RADIJSKI ODER vabi ob zaključku Tečaja lepe govorice na diskusijski večer o odnosu med narečjem, pogovornim jezikom in knjižnim govorom. Pri okrogli mizi bodo sodelovali Živa Gruden, Miroslav Košuta in Jože Faganel. VeCer bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Doni-zetti 3, v petek, 7. maja ob 18. uri. Vabljeni udeleženci tečaja in vsi, ki jih ti problemi zanimajo. KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, KROŽEK ISTRIA, SKUPINA TRST 85 in KROŽEK OB PECINI-LA RUPE - V petek, 7. maja, ob 20.30 bo nas gost prof. Giorgio De-pangher, avtor najnovejšega prevoda Prešernovih poezij. Večer bo uvedla prof. Patri-zia Vascotto. Pesmi bosta brala Ester Soccolich in Drago Gorup. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 8. maja, ob 19. uri, na ogled filma ŽIVLJENJE JE LEPO (La vita e bella), Roberta Benignija. Zgodovinsko ozadje filma (nacistična koncentracijska taborišča), bo osvetlil mladi zgodovinar Peter Radetič, sam film pa bo predstavila maturantka Erika Hrovatin. SK DEVIN vabi elane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Sempolaju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizacijskih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. St. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno, bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek. OBVESTILO REJCEM -Kmečka zveza vabi svoje člane rejce, ki prodajajo mleko neposredno na domu, da sporočijo njenim uradom točen podatek o količini prodanega mleka v obdobju od 1. aprila 1998 do 31. marca 1999. Omenjeni podatek izhaja iz razpredelnice v katero beležijo mesečne prodaje. Glede na to, da je treba omenjeni podatek sporočiti Ustanovi za Kmetijsko TržiSCe (nekdanja AIMA) najkasneje do 10. maja, so rejci zaprošeni, da zgoraj zapisano Cimprej storijo. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 10. maja na pogovor ob izidu knjige IZGUBLJENI SPOMIN NA ANTONA KOROŠ- CA avtorja Ivana Ahčina. Pogovor bosta vodila zgodovinarja Bojan GodeSa in Ervin Dolenc v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici St. 3, s pričetkom ob 20.30. Vljudno vabljeni! MO SP (Ul. Donizetti 3) vabi na ART SCHOOL - OD ZAČETNIKA DO UMETNIKA. Ce se želiš naučiti tehnik risanja in slikanja ali izpopolniti že poznane tehnike, pridi VSAK TOREK, ob 20. uri na Ul. Donizetti 3. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 17. maja na predavanje patra MAKSA KLAJNŠKA, rektorja samostana in božje poti na Ptujski gori. Govoril bo na temo »S Kristusom v tretje tisočletje «. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za Sagro. Dela potekajo vsak dan. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). SKLAD MITJA CUK ob- vešča, da organizira v okviru svetovalnice za vzgojo in razvoj pri logopedinji skupinsko korekcijo nepravilne izgovorjave glasu R. V poštev pridejo otroci osnovnih sol. Število mest je omejeno. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 040-212289 v dopoldanskem Času. MALI OGLASI tel. 040 7786333 SKOTSKA študentka isce majhno in suho stanovanje na Proseku za 6 mesecev. Tel. 040-251058. LANCIA DELTA 1300 LX, temno rdeCa, letnik junij 91, opravljena revizija, 95.000 km, motor, gume in notranjost v odličnem stanju, prodam za 4.300.000 lir. Tel. na St. 040-228779 v večernih mah. RESTAVRACIJA nujno iSCe natakarico ali natakarja. Tel. St. 040-226889. PODARIMO simpatične psičke majhne rasti. Tel. 040-200865. TURNIR BRISKOLE in treseta se zaCne danes, 5. maja od 16. ure dalje v Piz-zeriji Endelu v centru Križa. Toplo vabljeni! PRODAM rustiCno kuhinjo v dobrem stanju z belo tehniko, mizo in klopjo, dim. 300x230 cm. Tel. 040-575145. PRODAM po dobri ceni rabljen zmrzovalnik s šestimi predali, v dobrem stanju. Tel. 040-575145 ali 040-350150. PRODAM autobianchi A112, 170.000 prev. km, letnik ’84, cena 500.000,-lir. Tel. 040-299096 v večernih urah. . PRODAM opremo kuhinje iz svetlega hrastovega lesa s štedilnikom, hladilnikom in pomivalnim strojem ter mizo s stolom in klopjo. Cena 1.500.000. lir. Tel. 0335/6328351. PRODAM pohištvo za dnevno sobo, sestavljeno iz vec delov: omara, knjižna omara, miza, divan - vse iz hrastovega temnega lesa. Cena 2.000.000 lir. Tel. 0335/6328351. ICS - Italijanski konzorcij za solidarnost iSCe omare za sprejemni center za begunce. Klicati na tel. St. 040-635265 v večernih urah (Majda). MEDNARODNO PODJETJE nudi možnost zaposlitve v industrijskem sektorju. Delovno okolje: R. Slovenija, dežela Veneto in dežela Lombardija. Pogoji: višješolska izobrazba, znanje slovenščine in italijanščine (zaželjena je angleščina), pripravljenost na bivanje zunaj doma. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod Ši- fro INDUSTRIJA. PODARIM prijazne psičke, že cepljene. Tel. na St. 040-228781 ob uri obedov. NUJNO išCem izkušeno frizerko. Tel. St. 040-228351 v delovnih urah. DARUJEM dve uporabljeni spalnici potrebnim slovenskim družinam. Tel. na St. 040/422679. PRODAM opremo za potapljanje v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040-941065. PRODAM zemljišče, nezazidljivo, 4.000 kv. m, dostop z avtom, 200 m od ceste za Repen. Cena 48 milijonov lir. Tel. na St. 040-213267 ob urah kosila. OPENSKI VRTEC potrebuje železno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. ure na tel. St. 040-213339. OSMICA je odprta pri Skerku v Praprotu. OSMICO je odprl Pepi Rapotec, Prebeneg St. 18. ToCi belo in Crno vino. PRI PIŠČANCIH je odprl osmice Silvano Ferluga. ToCi sortirana vina in nudi domaC prigrizek. Vabljeni! OSMICO je odprl Zoran v Ricmanjih St. 84. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milic. LEGHISSA ARMANDO je odprl osmico v NabreZi-ni-Kamnolomi. OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. ToCi belo in Crno vino ter nudi domaC prigrizek. OSMICO je odprl Emil Puric, Repen St. 15. OSMICO je odprl Berto Skerk v Trnovci St. 4. OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot - Spjelni v Nabrežini, stara vas St. 10. GRUDEN MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci, st. 17. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253. OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforlja. ToCi belo in Crno vino in nudi domaC prigrizek. OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 193. ToCi belo in Crno vino. PRISPEVKI Ob obletnici smrti dragega sina Marina Milkoviča darujejo starši 50.000 lir za KD SKala iz Gropade. V spomin na botra Karla Mikolja daruje Aleksij Mikol 100.000 lir za GOS »Mara Samsa« pri Domju. V spomin na bratranca Karla Mikolja daruje Just Mikol 100.000 lir za GOS »Ivan Trinko - Zamejski« v Ricmanjih. V spomin na nepozabnega prijatelja Rajka darujejo Tonko, Mirela in Ketty 50.000 lir za KD RdeCa zvezda. Ob smrti Karla Mikolja darujeta Bojana Modrijan in Sonja Cebulec 100.000 lir za osnovno šolo Frana Šaleškega Finžgarja iz Barkovelj. V spomin na Ladija Širco darujejo družine Adamič, Sandri in Trampuž 150.000 lir za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Ladija Širco daruje družina Mislej 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Marijo Cibic darujejo družine Škabar, Sedmak in Zaccaria 150.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Ladija Širco darujeta Stanko in Sonja Budin 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ladislava Sirce darujeta DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. Vilko in Miloš Rebula 50.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Ladislava Sirce darujeta Boris in Lenčka Zidarič 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Ladija Širco daruje družina Sirca-TerCon iz Mavhinj 100.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Rajkota Pipana darujeta družini Rebula -Pahor 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na teto Li-liano Kobol darujejo družine Mikulus 150.000 za Sklad Mitja Čuk. V spomin na nepozabnega prijatelja Rajka darujeta Mirela in Tonko 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. t Zapustil nas je nas dragi mož in oče Nazario Slatich Pogreb bo jutri, v četrtek, 6. maja ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v kriško cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Argia, sin Roberto s Flavio, hči Laura, brata, sestri in drugo sorodstvo Sv. Križ, Trst, Koper, 5. maja 1999 Uslužbenci in odbor Društvene prodajalne na Opčinah izrekajo iskreno sožalje Andreju Pahorju ob težki izgubi dragega očeta GLEDALIŠČE LA CONTRADA / ZAKLJUČEK SEZONE PULJ / ZNANSTVENA UDRUGA MEDITERAN Izšel dvojezičen, prvi islriotski jezikovni atlas Gre za prvo fazo podprojekta Atlas Linguarum Histriae Abonmajsko sezono gledališča La Contrada v tržaški dvorani Cristallo sklepa ta teden priljubljena La Pre-miata Ditta s predstavo Buio in sala: Sottosopra (Tema v dvorani: Na glavo obrnjeno). Skupina, ki jo sestavljajo štirje komiki Renato Ciufoli, France-sca Draghetti, Tizian o Foschi in Pino Insegni, si je izredno popularnost prislužila zlasti s televizijskimi nastopi. Televizijske osebnosti imajo neustavljiv Car za občinstvo tržaškega gledališča La Contrada, kot se je izkazalo tudi tokrat: ob premieri v petek zveCer je bila polna do zadnjega kotička. Po pravici povedano je k temu gotovo botroval tudi uspeh predstave Soap, ki jo je skupina predstavila lani, prav tako v okviru sezone gledališča La Contrada, ki je prikazala lastno verzijo hollywoodskega filma o osladnih televizijskih nadaljevankah. Parodija kot žanr vsekakor leži štirim rimskim komikom: marsikdo se verjetno spominja posmehljivih prizorčkov na raCun slovite nanizanke Beautiful, s katerimi so zasloveli; poleg tega je treba priznati, da so na odru vCasih celo bolj duhoviti kot na ekranu, gotovo pa bolj drzni, zlasti pa zelo simpatični. Predstava, ki so jo pripravili letos, sloni na njihovi izvirni zamisli, pravzaprav gre za lepljenko skečev, ki jih veže enotni okvir, pri katerem se niso ustrašili namiga na lastno smrt: v iskanju mednarodnega uspeha se skupina odpravi v New York, a sredi oceana se letalo zruši. V raju bi jim bilo lepo, saj imajo na razpolago gledališče, kjer lahko nastopajo, vendar je občinstvo preveC dobrohotno in se smeje vsem njihovim šalam. Bog jim omogoči potovanje nazaj skozi čas, do trenutka pred usodnim potovanjem; Časovni stroj jih ponese najprej v zemeljski raj, kjer srečajo Ada- ma in Evo, nato v Egipt, kjer v piramidi spoznajo šarmantno Kleopatro, naslednja postaja je krčma Kristusove zadnje večerje in tako naprej do današnjih dni. Predstava res ni zelo globoka, je pa prijetno zabavna in izpolnjuje vse, kar obeta in tudi že videne domislice so še vedno učinkovite. Vse je popoprano z merico žgečkljivosti in črnega humorja ter s ščepcem avtoironije. Na predstavi v petek zvečer jo je občinstvo sprejelo s toplim navdušenjem, na katerega so se nastopajoči odzvali z enako toplino in ne samo z zahvalo ob koncu predstave: med obilico različnih narečij so vključili tudi tržaško, občutna pa je bila tudi nevidna vez, ki se je ustvarila med odrom in dvorano, (bov) Goran Filipi - Barbara Bursič Giudici: Istriotski lingvistički atlas - Atlante linguistico istrioto, Znanstvena udruga Mediteran, Knjižnica Atlas 1, Pula, 1998. Istrietski lingvistični atlas pomeni uspešno realizacijo prve faze podprojekta Atlas Linguarum Histriae (Lingvistični atlas Istre), ki ga puljska Znanstvena udruga Mediteran izvaja v sodelovanju z Visoko šolo za prevajalce in tolmače iz Trsta. Njihovo timsko delo je prvi korak ambiciozno zastavljenega projekta Atlas Linguarum Histriae et Liburniae (Lingvistički atlas Istre i Kvamera), ki naj bi bil v celoti uresničen v petnajstih letih. Izdelavo jezikovnega atlasa Istre je pred Četrt stoletja predlagal Pavao Tekavčič, hrvaški romanist svetovnega slovesa, nedvomno eden najveCjih poznavalcev jezikovnih značilnosti Istrskega polotoka. Tekavčič je že pred dvema desetletjema opozarjal na potrebo po analitični razčlembi številnih romansko-slovanskih in slovansko-romanskih, kot tudi znotrajslovanskih in znotrajromanskih jezikovnih zvez v istrskem prostoru. Poleg tega je prvi predlagal pripravo terenskega vprašalnika in seznam potencialnih anketirancev za predvideni jezikovni atlas. Tekav- čičevim prizadevanjem je vrsto let zagnano sledil ugledni tržaški profesor Franco Crevatin, ki je za izpeljavo omenjenega projekta vztrajno iskal ustrezno kompetentnega sodelavca med hrvaškimi jezikoslovci in dialektologi ter ga naposled našel v osebi prof. dr. Gorana Fi-lipija, zaposlenega na puljski Pedagoški fakulteti. Sodelovanje teh dveh znanstvenikov je po večletnih pripravah omogočilo izdelavo vprašalnika, ki temelji na dosedanjih raziskavah istrske jezikovne situacije in hkrati zajema optimalni izbor terenskih točk za analizo zapletenih jezikovnih razmerij in prepletanj. Tako so bili naposled ustvarjeni temelji za delovanje ustreznih strokovnih skupin. Izdelava istrskega dela atlasa je bila dodeljena dvema raziskovalnima ekipama: puljski, ki jo vodi prof. dr. Filipi s sodelavci (mr. Barbara Buršič-Giu-dici, mr. Srda OrbaniC in univ. asistent Roberto Blagom) in tržaški, ki jo usmerja prof. Crevatin s sodelavci (prof. Rada Cos-sutta, prof. Luciano Roc-chi in prof. Marcello Ma-rinucci). Že prvi rezultati terenskih raziskav so opozorili na dejstvo, da sta oba obravnavana romanska idioma na istrskih tleh podvržena izrazito močni asimilaciji. Ta ugotovitev je spodbudila pulj- sko skupino, da kar najhitreje objavi zbrano gradivo in ga tako ohrani pred dokončno pozabo vsaj v pisni obliki. Eden izmed teh dveh idiomov je pred-slovanska oziroma predhrvaška avtohtona različica arhaične latinščine, ki so jo v Istro vpeljali rimski koloni Avgustovega obdobja. Do današnjih dni se je ohranil pod imenom istriotski / istroro-manski (bumbarski, ladinski) le v šestih urbanih središčih. Njegovi govorci, ki se sicer opredeljujejo kot Italijani, pa so dejansko dvo- in trijezični, saj poleg svoje avtohtone istriotščine v govornih komunikacijah uporabljajo tudi veneto-istrski (eden izmed severnih dialektov itralijanšči-ne) in hrvaški jezik (standardni jezik in lokalne dialekte). Drugi romanski pred-slovanski idiom na tleh današnje Istre pa je posebna veja arhaične latinščine, s katero je komuniciralo kontinentalno pred-slovansko prebivalstvo, sestavljeno iz romaniziranih Ilirov in romanskih kolonov, pripeljanih iz različnih delov cesarstva. Ta idiom, v znanstvenih knjigah imenovan istroro-munski ali vlaški, v Istri ni avtohton, temveč sekundaren, saj je bil v Istro prenesen v 15. stoletju z otoka Krka. Maloštevilni istroromunski go- Pietro Nobile in njegov čas, tema simpozija Konec tedna bo v Trstu dvodnevno študijsko srečanje z naslovom Arhitekt Pietro Nobile (1776-1854) in njegov čas, ki ga prireja tržaški Lions Club San Giu-sto v sodelovanju z društvom Minerva. Simpozij, ki se bo zaCel v petek ob 8.30 v dvorani Visoke šole za prevajalce in tolmače, je pripravil strokovni odbor, udeležili pa se ga bodo strokovnjaki iz Švice, Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Češke ob italijanskih poročevalcih. Pietro Nobile se je rodil v Švici, vendar je izbral Trst za svoj dom, trideset let pa je vodil Akademijo za arhitekturo na Dunaju. Delal je po vsej tedanjem avstroogrskem cesarstvu, veliko dokumentov je shranjenih v Trstu, kjer je tudi več njegovih del, npr. cerkev sv. Antona Novega. V soboto si bodo udeleženci ogledali njegova dela in obiskali arhive. GORICA KINEMA / MAJSKI IN JUNIJSKI PROGRAM Kvalitetni filmi in aktualnost Predvajanja so na sporedu ob četrtkih v Kulturnem domu Filmska sezona Gorica Kinema se nadaljuje še maja in junija. Pomladni program namenja pozornost dogodkom, ki so danes posebno aktualni. Prvi film, ki bo na sporedu jutri, je Življenje, kot ga sanjajo angeli francoskega režiserja Erika Zanka. Film je prejel cezarja, francosko filmsko nagrado in je splošno priznan kot eden najboljših filmov letošnje filmske sezone. V četrtek, 13. maja bo ob 18. uri v dvorani pokrajinskih muzejev, v okviru ciklusa Bitka za mesto - filmske podobe vojne govorice v prvi vojni okrogla miza na temo Filmski snemalci in vojna. Sodelovali bodo Yer-vant Gianikian in Angela Ricci Lucchi, Sandro Scandolara, Mamo Man-zin in Saša Rudolf. Gre za razmišljanje o prvi svetovni vojni in o vojni sploh. Rdeča nit, ki povezuje preteklost (prvo svetovno vojno) in sedanjost (vojno na Balkanskem polotoku), je manipulacija vojne preko filmske slike. Okrogli mizi bo sledila predstavitev filma Na vseh vrhovih je mir Jer-vanta Gianikiana in An- gele Ricci Lucchi, kot običajno v Kulturnem domu ob 20.45. V četrtek, 20. maja bo na sporedu film danskega režiserja Larsa Von Trierja Idioti. Na aktualno temo bo v programu Gorica Kinema osnovan poseben dogodek Beograd/Kosovo, na katerem bo predstavljen film režiserja Gorana Pa-skaljeviča Bure Baruta (Sod smodnika, 1998, na sliki prizor iz filma). Večer se bo nadaljeval s kosovskim filmom Pomlad kasni režiserja Kr-zeyija Ekrema. Claude Lelouch bo na vrsti s svojim zadnjim filmom Sreča ali slučaj v Četrtek, 3. junija. V okviru programa pa bo četrtek, 10. junija tudi poseben dogodek, in sicer Večer Kusturica. Ki-noatelje bo predstavil dva najbolj značilna filma iz režiserjevega začetnega obdobja. Neveste prihajajo je film, ki je dospel na ekrane v zahodnih državah šele pred kratkim, medtem ko je Se spominjaš Dolly Bell? prva Kusturičeva uspešnica. Poetični iranski film Tišina Mohsena Makh-malbafa bo na sporedu v četrtek, 17. junija. Pomladna sezona Gorica Kinema pa se bo zaključila v Četrtek, 24. junija z večerom Film Video Monitor previevv, na katerem bosta predstavljena 14. izdaja festivala, ki bo oktobra 1999 in nova realizacija Kinoateljeja. SEŽANA / FESTIVAL KITARE Zoran Dukič spet dokazal, da je vrhunski interpret Vedeli smo, da je Zoran Dukič nekaj posebnega. Že samo njegov kurikulum je presenetljiv, kajti zmagal je na vseh tekmovanjih, ki jih lahko kitaristi na visokem nivoju lahko osvoji: A. Segovia v Palmi de Mallorca, Dakar v Senegalu, Guerrero v Madridu, Vina de Mar v Čilu, Tarrega v Benicasimu. A. Segovia v Granadi. M. M. Ponče v Tredrez-Locquemau... Poleg tega je koncertiral po Evropi, Severni in Južni Ameriki, Aziji in Afriki v pomembnejših dvoranah (Concertgebouw, Maison de Radio France, Cemal Rešit Rey). Nato ma-sterclasses, organiziranje koncertov za žrtve bivše Jugoslavije, koncertiranje z orkestri itd. Na četrtkovem nastopu na Festivalu kitare v Sežani pa je vse te dosežke potrdil s presenetljivim koncertom. Govoriti o čistoči ali preciznosti bi bilo reduktivno, kajti Dukič je umetnik in kot tak daje te elemente že v premiso; ko se kaj ponesreči, pa se napake ne vzame v poštev (govorimo o umetniku in ne o obrtniku). Tako se je torej zaCel koncert z Bachovo Ciac cono HMW 1004, perfektno speljano v glasovih, mislih in koncepciji, ki ni ničesar dopustila Čustvom (govorimo o nepotrebni čustvenosti), ampak vse prepustila razumu. V delo glasbenika pa spada tudi iskanje novih skladb, tudi Ce so bile napisane na začetku stoletja in so potem šle v pozabo, kot je primer Sonate A. Joseja v štirih stavkih, kar je za kitarsko literaturo precej neobičajno. Drugi del koncerta se je začel s skladbo Alda Kumarja Oljke v snegu, krstna izvedba dela, ki je prisotno v 1. zbirki skladb za kitaro, izdal jo je sežanski kulturni center v osebi Aleksandar Peršolje, nenadomestljiv organizator sezone ob pomoči pobudnika sezone Marka Ferija. Naj omenimo, da je to edina tovrstna zbirka v Sloveniji. Večer se je nato nadaljeval s petimi venezuelskimi pesmimi Vincenteja Soja ter s petimi katalonskimi pesmimi Miguela Llobeta. Za zaključek pa še sonata Lea Brouvverja. Dukič je odlično izvedel vse in brezpomembno bi bilo graditi hiperbole in dodajati pridevnike: takega glasbenika enostavno ne srečaš pogostoma, tehnika kot baza in glava, ki vodi srce, povrhu pa še humorizem v dveh dodatkih, ki so sprožili v publiki nasmeh. Marko Sancin vorci se danes opredeljujejo podobno kot istrski čakavci, sicer pa so vsi dvojezični, ker uporabljajo tudi hrvaški jezik -Čakavsko oz. lokalno t.i. čepičko različico. Podobno kot istriotskemu, tudi istroromunskemu idiomu grozi izumrtje, zlasti zato ker ni institucionalno zaščiten in ker je v uporabi le še v posamičnih mestnih četrtih oziroma v ozkih družinskih krogih. Pričujoča knjiga vsebuje kar 722 strani dvojezičnega (hrvaško - italijansko) besedila in deset praznih strani, namenjenih za pripombe in predloge bralcev, kar daje vedeti, da bi bilo zbrano gradivo kljub velikemu obsegu možno oziroma zaželeno še dopolniti. Predgovor je prispeval Akademik HAZU August Kovačič, kot nujno dopolnilo pa sledi topografski zemljevid Istre z nazorno označenim področjem in mesti, kjer so bile opravljene terenske jezikoslovne raziskave. Knjiga je sicer napisana jasno in pregledno, z namenom, da bi bila v enaki meri dostopna tako strokovnjakom kot ljubiteljem istiotšCine. Objavljeno leksikalno gradivo temelji na odgovorih na 2334 vprašanj, ki obravnavajo naslednja semantična polja: vremenske razmere, geomorfolo-gijo, običaje in inštitucije, telo in Čutila C as in koledar, življenje, zakon in družino, dom in lastnino, oblačilno kulturo, hrano in pijačo, živalski svet, kmetijstvo, samoniklo rastlinje, gobe in pomorstvo. Predstavljena je torej naravnost mavrično jezikovna paleta izrazoslovja jugozahodnega dela Istre. K temu so bistveno prispevali istrski govorci oziroma anketiranci v šestih mestih (Rovinj, Bale, Vodnjan, Galižana, Fazana, Sišan), kjer je ta govor deloma še danes ohranjen. Poleg tega velja omeniti, da so se na vprašalnik odzvali tudi nekateri istriotski govorci iz Pulja in avtohtoni Cakovski govorci v štirih mestih (SvetviCenta, Ca-bruniči, Valtura, Ližnjan), ki so v neposredni teritorialni in zgodovinski povezavi z istriotskim govorom v prej omenjenih krajih. V knjigi je s strokovno akribijo zbrano dragoceno komparativno gradivo, ki ga je možno raziskovati v veC smereh, in sicer v sferi romanistike, italijanistike, slavistike, kroatistike, itd. Istriotski lingvistični atlas je torej nadvse pomemben prispevek za romanistiko, kroatistiko in komparativno filologijo, nic manj pa tudi za istrsko kulturno zgodovino, saj je objavljeno gradivo hkrati dragocen prispevek k novejšemu preučevanju kulturne in splošne zgodovine Istre. Slavko Gaberc • ITALIJA / PREDSEDNIK REPUBLIKE EU / BODOČI PREDSEDNIK V EVROPSKEM PARLAMENTU Kvirinal: Jervolinova je v rahli prednosti Izvolitev morda že v prvem glasovanju Še velika previdnost Pola svoboščin Prodi hoče reformo evropske komisije Mirovna konferenca za Balkan kot test politične Evrope RIM - Rosa Russo Jer-volino (na sliki) je trenutno v rahli prednosti pred Carlom Azegliom Ciampijem, marsikatera igra pa je še povsem odprta. Tako bi lahko s športnim besediščem označili priprave na volitve predsednika republike, ki se bodo začele 13.maja v poslanski zbornici. Nekateri upajo, da bo predsednik (ali predsednica) izvoljen že v prvem glasovanju, drugi pa so prepričani, da bo glasovanj kar precej in da bo državni poglavar izvoljen šele konec meseca. Ministrski predsednik Massimo D’Alema je izrazil upanje, da bo novi predsednik čimbolj »super partes« in da bo izvoljen brez večjega taktiziranja, brez hujših polemik in po možnosti čim-prej. Vojna je nekaj kilometrov od nas, je dejal premier, zato morajo politiki biti za zgled državljanom pri čimprejšnji in čimboljši izbiri novega predsednika. Kot znano, državnega poglavarja izvolijo poslanci, senatorji in zastopniki deželnih svetov. V vladni večini igrata v tem trenutku najbolj aktivno vlogo voditelj LD VValter Veltroni in tajnik Ljudske stranke Franco Marini. To ni po godu zelenim in Cossi-govim pristašem, medtem ko Clemente Mastel-la previdno čaka na razvoj dogajanj. Bolj kot izvolitev predsednika republike ga v tem trenutku zanimajo pogajanja za upravne in evropske volitve, saj se boji, da bi njegova stranka ostala izven sporazumov levosredinske koalicije. Notranja ministrica Jervolinova je medtem v nekem intervjuju dejala, da sploh ne razmišlja o Kvirinalu. Trenutno se ukvarjam predvsem z dramatičnim problemom kosovskih beguncev, vse drugo so postranske zadeve, je dejala zastopnica Ljudske stranke. O Kvirinalu ne razmišlja niti gospodarski minister Ciampi. Večkrat je poudaril, da mu sploh ni za politično kariero in da je njegova glavna skrb sanacija državnih blagajn. Oglasil se je tudi Fau-sto Bertinotti. Dejal je, da se bo verjetno jutri srečal z Veltronijem in da bo šele potem ocenil »ponudbe« levosredinske koalicije, če bodo se- veda sploh prišle. Voditelj SKP vsekakor načelno ne nasprotuje kandidaturi Jervolinove in Ciampija, a pod pogojem, da se bosta oba odkrito in jasno zavzela za mir v Zvezni republiki Jugoslaviji. Bertinotti je, kot znano, sprva predlagal kandidaturo Tine Anselmijeve, potem pa se je premislil, ko je slednja javno podprla bombne napade na Srbijo. Odnos do vojne na Balkanu bo torej precej vplival na izvolitev predsednika države. Z Veltronijem se bo v kratkem srečal tudi Gianfranco Fini. Pol svoboščin o izvolitvi predsednika še ni zavzel nobenega stališča in očitno čaka na predloge večine. Tako najbrž razmišlja tudi skrajno previdni Silvio Berlusconi. STRASBOURG - Bodoči predsednik Evropske komisije Romano Prodi (na sliki AP) je včeraj pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu predstavil svoj program s predlogi za reformo komisije. O Prodijevem imenovanju naj bi namreč odločali evropski parlamentarci, kar doslej ni bilo v veljavi. Prodi je med drugim dejal, da bo večja stopnja učinkovitosti in odgovornosti v novi komisiji v veliki meri odvisna od sposobnosti za odpravo »sivih območij« znotraj komisije, ki zmanjšujejo transparentnost odgovornosti in delovanja članov komisije. Nova evropska vlada bo morala sprožiti »veliko politično iniciativo«, ki bo v večji meri usmerjena k nekaterim »močnim prioritetam«. Prodi se je zavzel tudi za reformo pristojnosti znotraj komisije: tako naj bi podpredsedniki usklajevali strateška področja delovanja komisije, oblikovali pa naj bi tudi nove oddelke, znotraj katerih bi razvrstili listnice, ki zahtevajo integracijo in sodelovanje. Prodi izrazil posebno zaskrbljenost zaradi trenutne upočasnitve gospodarske rasti v Evropi in za pospešitev rasti predlagal popolno liberalizacijo trga blaga in storitev znotraj EU in zmanjšanje bremena države v gospodarstvu. Zavzel se je tudi za uporabo vseh možnosti za spodbujanje povpraševanja na notranjih trgih članic EU in omenil zamisel o velikih evropskih delih. Novi Evropski parlament, ki bo izvoljen na volitvah 13. junija, bi mo- ral novo Evropsko komisijo pod vodstvom Romana Prodija predvidoma uradno potrditi sredi septembra. Predvideno je, da bo Prodi 21. julija, torej na dan umestitve novega parlamenta, predstavil svojo »ekipo« in pristojnosti posameznih komisarjev. Teh bo 19, predlagale pa jih bodo članice evropske petnajsterice. Komisarji se bodo nato komisiji in Evropskemu parlamentu predstavljali med 30. avgustom in 7. septembrom, tako da bi sedanja komisija pod vodstvom Jacque-sa Santerja opravljala naloge do 15. septembra. Ta potek bo sicer moral potrditi še novi parlament. Seveda bodoči predsednik Evropske komisije ni mogel mimo krize na Balkanu. Zavzel se je, da bi po končani vojni pripravili veliko mednarodno konferenco o Balkanu in dodal, da je treba za vse konflikte na območju nekdanje Jugoslavije najti rešitev v širšem enotnem okviru. Treba si je zamisliti tak proces, ki bi popeljal vso regijo do popolne in trajne stabilizacije in do vključitve v evropski krog. Vsekakor bo za novo evropsko vlado prav Balkan prvi test za politično močnejšo Evropo. Prodi si namreč zamišlja »močnejšo politično Evropo na svetovnem prizorišču«, katere vloga se mora začeti s povojno obnovo Kosova, medtem ko je mednarodni poseg v ZR Jugoslaviji označil kot »boleč, a neizogiben, ker je sistematična uporaba vojske proti lastnemu prebivalstvu nesprejemljiva in mora biti strogo kaznovana«. SARNO / LETO DNI PO KATASTROFI Ljudje od oblasti zahtevajo poseben zakon SARNO - Leto dni po katastrofi, ko je 5. maja pod Plazom blata umrlo 157 ljudi, so se na zidovih Sama Pojavili plakati, s katerimi tamkajšnje prebivalstvo izraža vso grenkobo in razočaranje zaradi neizpolnje-rrlb obljub v zvezi z obnovo porušnih domov. V ta rranien so ustanovili tudi posebno zdmženje »Rina-Scere«, ki od državnih oblasti zahteva poseben zakon Za obnovo. Prizadeti pričakujejo tudi pravično °dškodnino, vsi pa se počutijo opeharjene z dosednjo OSkodnino, ki,je za najbolj prizadete znašala največ milijonov lir. Minister za okolje Edo Ronchi pa je včeraj ob oblet-mci tragedije dejal, da področje Sama zdaj ne pred-staylja več rizičnega območja, da pa tega ni mogoče reci za vso Italijo, kjer je še precej področij, kjer ne-arnost katastrof še ni odpravljena. Ronchi je dejal, a so na področju Sama izdelali učinkovit alarmni si-em in opravili potrebna utrjevalna dela za prepreči-v katastrof ob izrednih vremenskih razmerah. Ka sanacijo »rizičnih področij« je vlada namenila k milijard lir (500 letos in 500 leta 2000), medtem )e lani s 110 milijardami rešila najbolj kritične pri-ere in zagotovili varnost za 130 tisoč ljudi. Kljub te-r)(iU Pa ostaja na jugu države še 471 občin, ki niso var-Pmd poplavami ali plazovi, vsekakor pa naj bi po j., mstrovih zagotovilih do konca prihodnjega leta sa-raii vsa rizična področja. ISE / KAZALEC EKONOMSKEGA POLOŽAJA Milijon lir za matere, preko dva za revnejše Ugodnosti bodo stopile v veljavo skupaj s kazalcem ekonomskega položaja julija letos RIM - Poletje bo italijanskim davkoplačevalcem prineslo novost, in sicer kazalec ekonomskega položaja (Indicatore situazione econo-mica, ISE), ki bo stopil v veljavo prihodnjega julija. Te dni sprejemajo pravilnik za praktično izvajanje novega pokazatelja, ki ima za cilj predvsem ugotavljanje ekonomske sposobnosti posameznikov in družin oz. določanje tistih, ki imajo pravico do raznih oblik socialne podpore. In prav glede podpor sta v pripravi dve določili v korist manj premožnih. Prvo predvideva, da bodo dodelili vsem materam prvih 5 mesecev po porodu podporo 200 tisoč lir na mesec (od prihodnjega leta bodo podporo povišali na 300 tisoč lir mesečno): milijon lir torej za tiste, ki imajo kot posameznice oz. v družini manj kot 50 milijonov letnega dohodka, kar pomeni okrog 100 tisoč žensk. Drugo določilo pa uvaja podporo družinam s tremi ali več otroki in z manj kot 36 milijoni lir letnega dohodka: gre za okrog 120-130 tisoč družin, ki bodo prejemale po 200 tisoč lir na mesec za obdobje 13 mesecev. Kdor se bo hotel poslužiti teh podpor ali drugih ugodnosti za manj premožne, bo moral izpolniti 3 ali 4 strani dolg formular (tudi s pomočjo centrov za davčno pomoč). Predvidena je možnost avtocertifikacije, priložiti pa bo treba vrsto podatkov. Glede ekonomskega stanja pa bo treba sešteti obdavčljivi dohodek s finančnimi prihodki, možno pa bo odbitje 50 milijonov lir od družinske premičnin-ske in nepremičninske posesti oz. 70 milijonov Ib za lastniško stanovanje, v katerem živi družina. Skupni ekonomski položaj bodo določili tako, da bodo dohodek in posesti pomnožili s količniki, ki upoštevajo število družinskih članov. Podatke kazalca ekonomskega položaja bodo lahko neposredno preverjale ustanove, pri katerih bodo izpolnili dokumentacijo, in seveda finančni stražniki. NOVICE Požig neke restavracije na Korziki zamajal vlado Uonela Jospina PARIZ - Požig neke restavracije na plaži v Ajacciu v noči med 19. in 20. aprilom je dodobra zamajal celo francosko vlado. To namreč ni bil navaden požig, temveč je šlo kot vse kaže, za naročilo prefekta Korzike Bernarda Bonneta, ukaz pa naj bi izvršilo nekaj pripadnikov specialne enote žandarmerije. Francoski premier Lionel Jospin je na včerajšnjem izredno burnem zasedanju francoskega parlamenta povedal, da bo prefekt Bonnet odstavljen, specialno enoto bodo razpustili, v zaporu pa so se znašli bije domnevni požigalci. Jospin je odločno zavrnil obtožbe, da bi bila njegova vlada seznanjena ah celo vmešana v celotno zadevo. Bonnet je bil postavljen za prefekta Korzike zato, da bi uvedel red, pri tem pa očitno ni izbiral metod, kako bi to dosegel. Restavracijo, v katero so zahajajh tudi višji korziški sloji, naj bi zažgali v okviru boja protinedovoljenim gradnjam, katere je Bonnet hotel porušiti. Svet Evrope zaskibljen zaradi Ocalanovega zdravja STARSBOURG - Svet Evrope je zaskrbljen zaradi psihološkega zdravja zaprtega kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana. Odbor sveta za preprečitev mučenja, ki je 2. marca obiskal otok, na katerem je zaprt Ocalan, je v pismu sporočil, da njegovo psihološko stanje ni dobro in da bi to lahko vodilo k trajnejšim negativnim posledicam. Odbor je še sporočil, da bi morah Ocalanu priskrbeti večji dostop do knjig, časopisov in radia, mu dovohti več obiskov in omogočiti več gibanja. Ugotovitve odbora so 22. marca poslali turškemu zunanjemu ministrstvu. Ugotovitve te vrste so ponavadi zaupne, odbor pa jih je danes po privolitvi turških oblasti poslal novinarjem. Ecevrt začel pogovore o sestavi nove vlade ANKARA - Turški minisbski predsednik Buelent Ecevit je včeraj začel predhodne pogovore o morebitni sestavi nove koalicijske vlade. V ponedeljek je predsednik države Sulejman Demirel Ecevitu, čigar stranka je zmagala na volitvah 18. aprila, podelil mandat za sestavo novo vlade. Opazovalci menijo, da ima največ možnosti za vstop v vlado skrajno desno usmerjena Stranka nacionalnega gibanja. Volitve v Indiji bodo septembra ali oktobra NEW DELHI - Indijci se bodo na volitve, že tretje od leta 1996, odpravili predvidoma septembra ah oktobra tega leta, je včeraj sporočila volilna komisija v New Delhiju. Vlada nacionalističnega premiera Atala Beharija Vajpayeeja, ki je padla 17. aprila, bo delo opravljala do oblikovanja nove vlade po voht-vah oziroma največ šest mesecev. Neodvisna volilna komisija še ni sporočila točnega datuma vohtev, je pa zagotovila, da jih bodo izvedli pravočasno, tako da bo nejva vlada v skladu z ustavo oblikovana pravočasno, to je do 21. oktobra. BOLNIŠNICA / Z MNOŽIČNEGA SREČANJA ZDRUŽENJA »D. BRATINA« ŠTANDREŽ / KD O. ZUPANČIČA »Selitev bi bila prvi korak proti zaprtju bolnišnice« Edina perspektiva je v čezmejni integraciji - Kljub odkupu poslopja Janeza od Boga se bo boj za bolnišnico nadaljeval Javna razprava o bolečih dilemah vojne na Balkanu Jutri zvečer v domu A. Budala Ob Gorici, ki se je podredila diktatu dežele za selitev bolnišnice, obstaja tudi Gorica, ki noče kloniti glave. Predstavniki tega dela mesta so predsi-noči na povabilo združenja »Darko Bratina« do kraja napolnili pokrajinsko sejno dvorano (na sliki - foto Bumba-ca), da bi izpričali svoj »ne« rešitvi za probleme zdravstva, ki je iz vsakega zornega kota videti kot najslabša možna. Po uvodu Carmen Bratina, ki je dejala, da mora Gorica razmišljati v širši, v evropski dimenziji, če hoče preživeti, je predsednik združenja Livio Semolič utemeljil odločen ne selitvi: strošek je večji kot za prenovo bolnišnice v Ul. Veneto (78 milijard proti 64), poslopje Janeza od Boga je premajhno in neprimerno zaradi lokacije, nazadnje pa bi se odpovedali čezmejni integraciji, ki je edina možna pot, da se v Gorici ohrani dostojna raven zdravstvene oskrbe. Stranka Forza Italia sicer kontestira navedene podatke in navaja v sporočilu za tisk, da bo strošek za selitev znašal le 61 milijard. Razlog za razliko je preprost: »računovodje« pri FI so za odkup Janeza od Boga upoštevali le 15,3 milijarde lir in so povsem prezrli dodatnih 8 miliard prispevka za dom sv. Justa in 5 milijard za kritje izgub, ki jih bo dežela izplačala usmiljenim bratom na osnovi kupoprodajne pogodbe. Mimo stroška, ki gotovo ni postranskega pomena, pa je selitev zaskrbljujoča zaradi drugih razlogov, ki so jih iznesli govorniki na srečanju združenja Bratina. Poslopje Janeza od Boga iz tehničnega in urbanističnega pogleda ni primemo za bolnišnico za akutne bolnike, je dejal predstavnik Odbora za bolnišnico dr. Bruno Gregorig. Selitev naj bi tudi bila protizakonita, saj je treba bolnišnice zidati na »posebno zavarovanih območjih«, kar lokacija zraven železniške postaje in zelo prometnih cest očitno ni. Pomisleke je imel tudi predsednik zbornice arhitektov Massimo Roc-co, ki je obžaloval, da ni nihče vprašal za predhodno mnenje tehnikov. Predstavnik Razsodišča za pravice bolnikov Pino leusig je opozoril na nevarnost elektromagnetnih polj ob železnici in na neprimernost načrta. Zakaj torej dežela sili v tako neprimerno rešitev? »Zato da bi zaprla goriško bolnišnico«, je dejal dr. Gregorig, ki je spomnil, da je bil leta 1994 načrt za novo bolnišnico že financiran, pa ga je ligaški odbornik za zdravstvo Faso-la blokiral in sočasno dal zidati bolnišnico v Tržiču. Tržiška bolnišnica bo kmalu dovolj velika za majhno pokrajino, ki si ne more privoščiti dveh bolnišnic. V Gorici bodo postopoma zapirali še druge oddelke (»Kot prvo porodnišnico, češ da je premalo rojstev«, je opozoril inž. Nicolo Fomasir, »potem urologijo in kar je še kirurgije«), kar pomeni konec bolnišnice. Edina perspektiva je torej v čezmejni integraciji, ki ga je tako za zdravstvo kot za draga področja zagovarjal Darko Bratina, in v načrtu evropske bolnišnice z dovolj uporabniki za široko paleto specializacij, je podčrtal poslanec Mario Prestamburgo. Vprašal se je, kaj tiči za izbiro selitve, ki je v vsakem pogledu napačna in neekonomska, če upoštevamo, da so v prenovo sedanjega poslopja že in- vestirali 17 milijard lir (»zato sem ministrici Bindij e vi predlagal preiskovalno komisijo, ki naj razčisti ozadje«). Politično pa tiči za tem poskus desne sredine in Severne lige, da bi goriško pokrajino razdelili med Trstom in Vidmom: danes je na vrsti zdravstvo, jutri druge storitve. Občani lahko ustavijo te manevre: na volitvah naj kaznujejo sile, ki jih izvajajo. Ob posegih pokrajinske odbornice Rosarie Di Da-tove (»pokrajinska uprava ni pristojna za zdravstvo, vendar gre tudi za enotnost naše pokrajine in čezmejno evropsko vlogo Gorice, ki naš še kako zanima«), upokojenega primarija Giannina B us ata, ki je opozoril na pritiske na osebje in na dejstvo, da o zdravstvu odločajo birokrati Deželne agencije, ter raznih občinskih svetovalcev, ki so ožigosali ravnanje župana (»snel je masko in pokazal svoj pravi obraz« je dejala svetovalka Tasca), so mnogi postavili tudi vprašanje, kaj narediti sedaj. »Selitve ne smemo sprejeti, saj je to pot brez povratka: raje obdržimo bolnišnico kjer je in počakajmo na boljše čase«, je dejal dr. Gregorig in požel prepričljiv aplavz. Mnogi so pozvali k skupni fronti vseh sil in združenje Bratina je sprejelo povabilo. V prihodnjih dneh bodo skušali zbrati vse organizacije, združenja in občane v odbor za skupno nastopanje, v kratekm pa napovedujejo tudi srečanje za analizo sporazuma med deželo in usmiljenimi brati. Kulturno društvo Otona Zupančiča iz Stan-dreža prireja jutri, 6. maja, ob 20.30, javno razpravo o vojni. V prostorih Kulturnega doma Andreja Budala bodo odprli sod smodnika imenovan Balkan in poskusili s pomočjo povabljenih gostov osvetliti zastrašujoč razvoj dogodkov v nekdanji Jugoslaviji. Vsak od nas se vsak dan, vsaj enkrat vpraša, kje tičijo razlogi, kje se je zgodila napaka, zakaj moramo danes gledati bombardiranja in etnično čiščenje v krajih, ki so samo nekaj sto kilometrov oddaljeni od naših domov. Organizatorji upajo, da se bo nekaj odgovorov na ta vprašanja našlo skupaj s profesorjem zgodovine in članom uredništva dvoje- Zadnje Srečanje z glasbo, ki bo danes ob 19.30 v komorni dvorani KG Lojzeta Bratuža, je Center Emila Komela posvetil domači ustvarjalnosti. Luisa Antoni je pripravila kratek pregled glasbene dediščine na Primorskem v dobi, ki gre od druge polovice 19. do začetkov tega stoletja. Njen esej je že objavila koprska strokovna revija Annales, ki bo ob tej priložnosti tudi dočakala prvo goriško predstavitev. Za to bo poskrbel njen sodelavec, zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Na pestrem programu večera bo prikazan le iz- žične publikacije Isonzo-Soča Karlom Černičem, psihologom Pavlom Fon-do, ki pozna tanko črto, ki ločuje ljubezen do svoje domovine od nacionalizma, novinarjema - poročevalcema zasebne slovenske televizijske postaje POP TV Edijem Pu-cerjem in Valentinom Arehom, ki sta bila tako na kosovski fronti in v srbskem priporu, kot tudi na VVashingtonskem praznovanju petdesete obletnice Nata in v albanskih begunskih centrih. Vsi se tudi zavedamo, da smo prve in zadnje žrtve balkanskega klanja navadni ljudje. Zato bo sedel med strokovnjaki in novinarji tudi Goran Radovanovič, Srb, ki že tri leta živi in dela v zamejstvu. sek bogate glasbene zapuščine, ki je v veliki meri še nepoznana in se skriva po domovih in v ne vedno dostopnih arhivih. Slišali bomo skladbe A. Haj-driha, J. Jakončiča, M. Kogoja, V. Mirka, S. Santela, FI. Volariča. Izvajalci so člani Glasbenega ateljeja E. Komel Jerica Rudolf, Martin Srebrnič, Valentina Pavio, Peter Gus, Andreja Konjedic-Lenardič, pianistka Neva Merlak in Komorna skupina Zenskega zbora Glasbene matice iz Trsta z dirigentko Tamaro Stanese in s sodelovanjem flavtistke Martine OzbiC. GLASBA / V CENTRU E. KOMELA Srečanje s primorskimi glasbenimi ustvarjalci NOVICE Posvet FI o univeizi Univerza leta 2000 je naslov posveta, ki ga prireja Forza Italia danes ob 16.30 v dvorani UGG v Ul. Ri-smondo. Sodelovali bodo rektor tržaške univerze prof. Del Gara, prorektor videmske prof. Lerici, predsednik univerzitetnega konzorcija v Gorici prof. Cressati, deželni odbornik za kulturo Franzut-ti, predstavniki občine, pokrajine in stranke same. Govor bo o perspektivah goriškega univerzitetnega središča in novostih, ki jih obeta reforma univerze. Gladovna stavka za mir Pokrajinski svetovalec Renato Fiorelli in tržiški podžupan Corrado Altran sta predsinoči začela »štafetno« 5-dnevno gladovno stavko v okviru vsedržavne akcije Zelenih: Kosovo, vojna naj se preda mira. Zeleni, katerih izvoljeni predstavniki si sledijo v gladovanju, zahtevajo odločen nastop vlade za mir, omejitev bombardiranj in sprejem beguncev v opuščena vojaška oporišča v Italiji. Asfaltiranje ulic v Sovodnjah Sovodenjski župan je včeraj izdal dve odredbi o omejitvi prometa zaradi asfaltiranja ulic v Sovodnjah. Omejitve veljajo od danes do zaključka del in bodo zajele ulice Brenner, Zanetti in Prvomajsko, kjer bodo na posameznih odsekih dopuščali izmenični enosmerni promet. Smrt kolesarja v Ronkah Nenadna slabost je vzrok nesreče, v kateri je včeraj okrog 12.30 v Ronkah umrl 67-letni domačin Alfio Di Bert. Peljal se je s kolesom po Ul. Redipuglia, ko ga je obšla slabost. Skušal je stopiti na pločnik, vendar je padel in udaril z glavo v rob cementne posode za cvetje in obležal mrtev. EXPOMEGO / ZA RAZVOJ SKUPNIH NAČRTOV Umestitev čezmejnih komisij V soboto podpis listine o sodelovanju s Pomurskim sejmom Po pridobitvi podpore ministrov za evropske zadeve Italije in Slovenije Lette in Bavčarja na ponedeljkovem srečanju v Ljubljani, ki naj bi odprlo pot uradnemu priznanju obeh vlad in pridobitvi posebnega statusa pri Evropski uniji, je delovanje Čezmejnega pakta na Goriškem dobilo novega elana. Ob tem zunanjem »diplomatskem« delovanju so člani pakta pozorni tudi na pripravo konkretnih načrtov. V ta namen je bila včeraj v okviru sejma Expomego umestitvena seja prve od štirih delovnih komisij, ki bodo preučevale možnosti sodelovanja na specifičnih področjih (foto Bmnbaca). Komisija, ki jo vodi sam koordinator pakta Giorgio Brandolin, bo skrbela za infrastrukture skupnega interesa in storitve v omrežju (voda, energetika, greznice itd,), za katere naj bi ob poce-su združevanja na pok- rajinski ravni preverili tudi možnosti čezmejnega povezovanja. V prihodnjih dneh do sobote bodo na sejmu umestitvene seje še ostalih treh komisij: danes ob 16.30 bo zasedala kom-sija za okolje in turizem, ki jo vodi direktor novogoriške GZ Rino Velikonja. Sejem Expomego bo v soboto, 8. t.m., prizorišče še enega pomembnega dogodka v povezovanju med Slovenijo in Italijo. Ob 12. uri bosta predsednik in ravnatelj Sejemske ustanove De Rocco in Tripani podpisala sporazum o sodelovanju s Pomurskim sejmom v Gornji Radgoni, ki ga bosta zastopala ravnatelj Janez Erjavec in odgovorna za komercialo Mateja Jaklič. Protestna nota oinddenlu v Rožni dolini Svetovalec v slovenskem zunanjem ministrstvu Peter Kastelic je včeraj izročil italijanskemu veleposlaniku Massimu Spinettiju protestno noto v zvezi z incidentom na mejnem prehodu Rožna dolina. Slovensko zunanje ministrstvo v noti opozarja na kršitev ozemeljske celovitosti Slovenije s strani pripadnikov italijanske policije, ki so 26. aprila na slovenskem ozemlju protizakonito aretirali in odvedli v Italijo slovenskega državljana Luko Repovža. Repovž naj bi domnevno pomagal tujcem pri prehodu državne meje. Kastelic je izrazil pričakovanje, da bo Italija Repovža vrnila v Slovenijo in ta incident utrezno pojasnila. Veleposlanik Spinetti je v zvezi z incidentom izrazil obžalovanje. KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10 »Fino a prava contraria (Trne crime)«. I. Clint Ea-stvvood. VITTORIA 3 18.00-20.00-22.00 »Train de vie«. GORSO Rdeča dvorana: 18.00- 20.00-22.15 »Taxxi«. Rež. Luc Besson. Modra dvorana: 17.15-19.40-22.00 »A prima vista«. L Val Kilmer, Mira Sorvino. Rumena dvorana: 18.00- 20.00- 22.15»Virus«. I. Jamie Lee Curtis in VVilliam Baldvvin. TRŽIČ EKCELSIOR 17.50-20.00-22.10 »Scherzi del cuore«. I. Sean Conneiy. M PRIREDITVE DIJAŠKI DOM S. Gregorčiča vabi v petek, 7. maja, ob 15. uri na srečanje s pesnico Nežo Maurer, ki bo sočasno zaključno srečanje ludo-teke Pike Nogavičke. Vabljeni gojenci, obiskovalci ludo-teke in vsi drugi otroci, ki se bodo lahko zabavali z animatorjem Stenom Vilarjem. ^3 OBVESTILA DRUŽBA se dobi danes ob 19.30 na Plamti. ZSKD in ZSSDI sporočata, da bo izobraževalni tečaj za prilagoditev zak. odloku št. 155/97 - upoštevanje higijen-skih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah - v knjižnici D. Feigel danes od 18. do 22. ure. IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da 8. maja napovedani izlet v Gardaland odpade zaradi nezadostnega števila prijav. SPDG vabi v nedeljo, 9. maja, na Trstelj, kjer bo ob 11. uri slovesnost ob 50-letni-ci planinskega društva Nova Gorica. Ob tej priložnosti bo organiziran izlet z renške smeri. Hoje (lahke) slabi dve uri. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. n LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI DANES: 11.00, Teresa Cu-mari iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče; 13.15, Andrej Dominko iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Sovodnjah. V Tržiču: 9.40, Rosina Bia-sotto vd. Fedel iz splošne bolnišnice v cerkev v Staran-canu; 10.40, Antonio Di Chiara iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. OBV6STILO IZLETNIKOM V RIM IN FIRENCE Naše bralce, ki so se prijavili za izlet v Rim | in Firence prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine jutri, v četrtek, 6. maja 1 med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika, Drevored 24. maja, 1 Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 DAVKI / SINDIKATI UPOKOJENCEV Davek Irpef je lani zrasel za kar 9,4% V glavnem na odvisne plače in pokojnine Za finančno ministrstvo so sindikati v zmoti RIM - Ne samo izrazit gospodarski zastoj, zaradi katerega niso v skrbeh le industrijci, ampak tudi sindikati in vlada, ampak tudi davčni pritisk, ki namesto pojemanja raste. Tako so vsaj ugotovili sindikati upokojencev, ki so izračunali, da se je obdavčenje dohodka iz odvisnega dela ali pokoja, torej fiksnega dohodka, lani povečalo za kar 9, 37%. Alarmni zvonec, na katerega so včeraj pritisnili sindikati upokojencev, je še toliko bolj utemeljen, če upoštevamo, da se je davčni pritisk tako skokovito povečal kljub temu, da se je skupen davčni priliv v državno blagajno znižal za približno odstotek. In če se omejimo na odvisne delavce in upokojence, ne gre prezreti podatka, po katerem so se vzporedno z 9, 4-odstotnim zvišanjem davka Irpef ostali nepo- sredni davki znižali za več kot 28%, vendar se je istočasno zvišal priliv od davka IVA za 9, 5%, kar pomeni, da se je davčno breme na eni strani oljašalo, na drugi pa zaostrilo in da torej na koncu ni nobenega znižanja. Na podatke sindikatov upokojencev je nemudoma odgovorilo finančno ministrstvo s pojasnilom, da so njihove številke plod zmote: gibanje davka Irpef se namreč ne nanaša samo na fiksne dohodke, ampak na vse fizične osebe, in torej, na odvisne zaposlene, upokojence, samostojne delavce in podjetja, ki niso pravne osebe. Ministrstvo dodaja, da je zvišanje davčnega pritiska posledica razširjenja obdavčljive osnove, do katerega je prišlo tako zaradi vračanja zatajenih davkov kot zaradi ukinitve zdravstvenih prispevkov. rj DRUŽBE / OBRACUnT, lllycaffe tudi lani povečal promet TRST - Po nedavni skupščini družabnikov je družba Illycaffe objavila podatke o lanskem poslovanju, ki govorijo o 10-odstotnem porastu konsolidiranega prometa, ki je bil vreden 254 milijard lir. Operativni dobiček je znašal 30, 2 milijarde lir, čisti dobiček pa 8, 5 milijarde. Na lansko poslovanje v veliki meri vplivala raba zalog surove kave, ki je bila nabavljena še po cenah (veliko nižjih) iz leta 1997. Prodaja na tujih trgih (podjetje izvaža v 60 držav) je lani dosegla 37-odstotni delež konsolidiranega prometa, medtem ko znaša tržni delež Illycaffe na področju barov 6%, v gospodinjski porabi pa 27%. Povečala se je tudi prodaja pre-dozirane kave, v katere proizvodnjo je družba, ki zaposluje 380 oseb, investirala 3, 5 milijarde lir. Silvano Čok podpredsednik Zadružne kraške banke TRST - V ponedeljek se je na Opčinah sestal prenovljeni upravni odbor Zadružne kraške banke, ki je iz svoje srede izbral za podpredsednika Silvana Čoka. Sestanek je vodil novi predsednik banke Dragotin Danev, ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru članov. Kot smo že poročali, so bili v nadzorni odbor potrjeni dosedanji člani Ste-vo Kosmač (predsednik), Marijan Bajc in Vojko Lovriha. TRGI / AMERIŠKI BORZNI ČUDEŽ Krepka gospodarska rast napaja Wall Street Dow Jones potreboval za zadnjih tisoč točk le 24 dni, za prvo tisočico pa 76 let NEW YORK - Dow Jones, indeks najboljših delnic newyorške borze NYSE na Wall Streetu, je svojo večletno rast v ponedeljek kronal z novim rekordom: prvič v svoji zgodovini je prebil mejo 11.000 točk in se ob koncu borznega sestanka ustavil pri 11.014, 069 točke. Bikovskim trendom na najpomembnejšem borznem parketu Severne Amerike, na katerem je Dow Jones zadnjih tisoč točk dosegel v 24 dneh, so po mnenju borznih analitikov botrovali visoka domača poraba in rast proizvodnje. Največ so tako pridobile delnice velikih proizvajalcev, medtem ko delnice ponudnikov internet storitev padajo. V skromnih 24 dneh je Dow Jones zrasel za več kot 1000 točk ali za 10%. Hugh Johnson iz borzno posredniške hiše First Albany Corporation pravi, da je rast neverjetna in presega vsa pričakovanja, njegovemu mnenju pa se pridrizuje tudi Ralph Acampora iz hiše Prudential Securities. Ta ocenjuje, da se je trg v zadnjih petih tednih močno okrepil, kar pa je pri zadnji rekordni rasti spodbudno, je, da so rast zabeležile tudi delnice podjetij iz proizvodne in industrijske branže, in ne tako kot pred mesecem, ko so se dražile le telekomunikacijske, tehnološke in farmacevtske delnice. Vse to po njegovem mnenju dokazuje, da je ameriška ekonomija v razcvetu, hkrati pa ni inflatorna. K najnovejši rasti je prispevala tudi svetovna podražitev nafte, zaradi katere je zrasla vrednost delnic naftnih družb. Dow Jones je najstarejši in najbolj znan ameriški borzni in- deks. Sestavljajo ga delnice 30 vodilnih ameriških podjetij iz najrazličnejših industrijskih panog, med katerimi so General Motors, General Electric, AT&T, Coca Cola, Citigroup, American Express, IBM, Boeing, Disney, Exxon, Philip Morris, McDonaldi, Chevron, Goodyear, Hewlett-Packard, Wal Mart, Merck in J.P. Morgan. Dow Jones so prvič izračunali 26. maja 1896, sestavil pa ga je ameriški ekonomski dnevnik VVall Street Journal. Njegov predhodnik pa je bil borzni indeks, ki ga je izračunavala založba Dow Jones in je debutiral 3. julija 1884. Dow Jones se je prvič povzpel čez sto točk 12. januarja 1906. Ob velikem borznem zlomu 28. oktobra 1929 je izgubil skoraj 13% in zdrsnil na 260, 64 točke. Med gospodarsko krizo naslednja tri leta je utrpel dodatne vehke izgube. Mejo 1000 točk je Dow presegel 14. novembra 1972, nato pa je zavladalo obdobje medveda. Slabih deset let pozneje, 17. avgusta 1982, je njegova vrednost znašala 831, 24 točke, nato pa se je začelo obdobje nagle rasti, ki kljub občasnim padcem še traja. V tem obdobju je prišlo tudi do največjega padca v zgodovini Dow Jonesa: 19. oktobra 1987, na čmi ponedeljek, se je njegova vrednost znižala za 22, 6% na 1738, 74 točke. Do 21. novembra 1995 je indeks presegel 5000 točk, 29. marca letos pa se je zavihtel čez zgodovinskih 10.000 točk. Dow Jones je zadnjih 1000 točk pridobil manj kot v mesecu, medtem ko je za prvega »tisočaka« potreboval kar 76 let. (STA) GORIVA / CENE V NAŠI DEŽELI SE RAVNAJO PO GIBANJU CEN V SLOVENIJI Zaradi cenenega bencina v FJK trpi slovenski turizem V obmejnem pasu Slovenije zapirajo črpalke, brez italijanskih gostov pa samevajo tudi trgovine in gostilne TRST - V zadnjem času smo na bencinskih črpalkah pri nas Ugotovili, da so se cene bencina sPremenile, na prvi pogled zelo Uelogicno. Se nekaj tednov, pre-uen so ameriška in druga letala zveze Nato pričela bombardirati f^vezno republiko Jugoslavijo, se 1® za 50 in še več lir zvišala cena ^seh vrst goriva v prosti prodaji, 'a svetovnem trgu je namreč narasla cena nafte, prav tako se je uvignila tudi vrednost ameriškega dolarja, kar pomeni, da v tej vojni zaslužijo predvsem Ame-riCani, medtem ko jo bodo Uajhuje občutili Evropejci. Cena 'ha bencina super je spet krepko Presegla 1.900 lir, na nekaterih j.rPalkah se približuje dva tisoč !r'lrn in marsikdo meni, da bo Diska vlada kmalu morala najti enar za kritje stroškov vojne na ^ alkanu. Najlažje in najhitreje ga 0 dobila prav z zvišanjem davka na bencin Po drugi strani pa se je od pr-®ga maja znižala cena bencina, 1 , ga v Furlaniji - Julijski krajini irn ° kupujemo s kartico, ki jo v TUio vsi zasebni avtomobilisti ; e?eb- Deželna uprava v Trstu Pri tej odločitvi upoštevala dve dejstvi: lanski dobiček 20 milijard lir in sporočilo italijanske ambasade iz Ljubljane. S prodajo bencina po znižani ceni so imeli lani na Deželi izredni dobiček, ki je presegel 20 milijard lir. Februarja letos so ceno bencina že znižali v Pordenonu, ki je od slovenske meje najbolj oddaljeno območje. Iz Ljubljane prejemajo vsake tri mesece poročilo o gibanju cene bencina v Sloveniji. V tolarjih so cene sicer ostale nespremenjene, ker pa je vrednost slovenske valute nekoliko padla v primerjavi z vsemi evropskimi valutami, torej tudi z italijansko liro, je za italijanskega kupca cena bencina v Sloveniji dejansko manjša kot prej. V deželni upravi so tako sklenili poceniti bencin v vsej Furlaniji - Julijski krajini. Najbolj to pocenitev čutimo v prvem pasu ob meji, torej na Tržaškem, na Goriškem in v obmejnih občinah videmske pokrajine. Znižanje cene znaša kar 45 lir. Za liter zelenega bencina sedaj odštejemo 1.215 lir, za liter osvinčenega su-pra pa 1.375 lir. Vse to pomeni, da bo še manj avtomobilistov iz naše dežele odhajalo čez mejo. Dodati moramo, da imamo na Tržaškem, na Goriškem in v 25 obmejnih občinah Furlanije še določeno količino bencina proste cone, katerega cena je danes okrog 800 lir za liter goriva. Količine tega bencina so sicer omejene na okrog 850 litrov letno, količine prej omenjenega deželnega bencina pa so neomejene. Cene tega bencina se gibljejo med 750 in 850 lirami. Po dveh letih od uvedbe znižane cene bencina v Furlaniji - Julijski krajini (prodaja je stekla 1. aprila 1997) se je občutno zmanjšala prodaja bencina na slovenskih črpalkah. V pasu, ki meji z Italijo, so prej prodajali več kot četrtino vsega bencina, prodanega v Sloveniji. S tem uspehom so se postavljali upravitelji obeh slovenskih naftnih družb, ljubljanskega Petrola in koprskega Istrabenza-OMV. Pred črpalkami v Sloveniji so bile v vseh teh letih dolge vrste italijanskih avtomobilistov, sedaj pa tega ni več. Zaradi pomanjkanja strank so zaprli že nekaj črpalk. Najprej tisto v Brestovici, na go-riškem Krasu, na kateri so tanka-li predvsem avtomobilisti iz Tržiča. Potem so zaprli črpalko v Plavjah, katere klienti so bili Tržačani. V zgornjem Posočju je prodaja padla za 80 odstotkov. Posledično je manj obiskovalcev v gostilnah, v prostocarinskih trgovinah, sploh je manj izletnikov. V Tolminu, Kobaridu in Bovcu predlagajo, da bi ljubljanska vlada pri njih pocenila bencin. Nižja cena naj bi spet privabila Italijane. Lanska promocija turizma v Posočju med Italijani ni imela uspeha. Na Dobrovem v Brdih so pred tremi leti zgradili veliko bencinsko postajo, ob kateri je več trgovskih lokalov. Ti so zdaj prazni. Prav tako so prazne črpalke na območju Nove Gorice. Zaradi tega je manj obiskovalcev tudi v igralnicah, v gostilnah in v prostocarinskih trgovinah. Gospodarstvo slovenskih obmejnih krajev je prej slonelo predvsem na teh cenovnih razlikah. Se huje bo, ko bodo junija v Sloveniji uvedli davek na dodano vrednost. Marsikaj se bo podražilo, najbrž tudi bencin, pa čeprav v Ljubljani sedaj zagotavljajo, da se to ne bo zgodilo. Marko VValtritsch TEČAJNICE I F\/Dn- I OHA ? EVRO= 1.936,27 LIRE 4. MAJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 4.05. 3.05. ameriški dolar 1,0564 1,0589 japonski jen 126,04 126,93 grška drahma 325,17 325,35 danska krona 7,4320 7,4320 švedska krona 8,9485 8,9185 britanski funt 0,6553 0,6571 norveška krona 8,2385 8,2445 češka krona 37,543 37,507 ciprska lira 0,5785 0,5786 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,50 250,02 poljski zlot 4,1708 4,1763 slovenski tolar 193,5000 193,5050 švicarski frank 1,6098 1,6111 kanadski dolar 1,5343 1,5415 avstralski dolar 1,5996 1,5987 novozelandski dolar 1,8933 1,8916 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 4. MAJ 1999 VALUTA_________ NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira_____________ 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 OSTALE VALUTE NAKUP EVRO PRODAJA ameriški dolar 1,0663 1,0497 britanski funt 0,6623 0,6493 švicarski frank 1,6260 1,5927 danska krona 7,5686 7,2830 norveška krona 8,4277 8,0499 švedska krona 9,1635 8,7269 kanadski dolar 1,5606 1,5032 grška drahma 342,43 298,07 japonski jen 131,63 123,67 avstralski dolar 1,6805 1,5699 slovenski tolar 197,58 191,7 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA («-§7 zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 4. MAJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0675 1,0468 1814 1850 britanski funt 0,6666 0,6519 2905 2970 kanadski dolar 1,5496 1,5131 1249 1280 japonski jen 129,5658 126,4899 14,94 15,31 švicarski frank 1,6300 1,5997 1188 1210 norveška krona 8,3767 8,1807 231 237 švedska krona ■9,0953 8,8817 213 218 grška drahma 325,5605 319,3690 5,95 6,06 danska krona 7,5549 7,3757 256 263 avstralski dolar 1,6249 1,5901 1192 1218 slovenski tolar 196,5756 191,7099 9,85 10,10 hrvaška kuna 8,239 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG delnica 4. MAJ 1999 cena € var. % INDEKS MIB 30: -C,02% delnica cena € var. % AEM 2,080 +0,04 INA 2,435 -1,14 ALITALIA 2,964 +0,88 ITALGAS 4,227 +0,96 ALLEANZA 11,360 +0,92 MEDIASET 8,2880+2,32 AUTOSTRADE 6,926 +0,28 MEDIOBANCA 12,066 +2,31 BNL 3,222 -0,24 MEDIOLANUM 6,318 +1,01 COMU 7,562 -2,65 MONTEDISON 0,910 +0,82 BCA Dl ROMA 1,509 +2,53 OLIVETTI 3,295 +0,73 FIDEURAM 5,200 +1,40 PIRELLISPA 2,886 +1,23 INTESA 5,128 - RAS 9,902 -0,51 BCA POP BS 35,350 +5,65 ROLO BCA 1473 23,610 - EDISON 8,487 -0,09 SAN PAOLO IMI 14,035 -1,04 ENI 6,311 +1,53 TIM 5,692 -0,32 FIAT 3,229 +0,72 TELECOM ITA 10,069 +0,11 FINMECCANICA 0,940 +1,35 UNICREDIT 4,801 -0,54 GENERALI 37,660 +1,89 UNIM 0,544 -0,87 ■ ■ ljubljanska banka ■ ^ ^ Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana NOVICE KOROŠKA / DEŽELNA VLADA SLOVENIJA - HRVAŠKA / GOSPODARSKA ZBORNICA Materni jezik ni obvezen niti za manjšinca RIM - Kasacijsko sodiSCe je razsodilo, da ima pripadnik nemške manjšine na Južnem Tirolskem pravico, da posreduje sodnikom svoje izjave v - italijanščini! Bocensko prizivno sodišče je namreč zavrnilo zagovor obtoženca tatvine v obtežilnih okoliščinah, ker je bil napisan v italijanščini. Za bocen-ske soidnike bi se namreč kot pripadnik nemške skupnosti moral poslužiti svojega jezika, medtem ko je rimsko vrhovno razsodišče mnenja, da ima obtoženec pravico, da si izbere zagovornika neglede na etnično ali jezikovno pripadnost. Vsekakor je ka-sacija tudi potrdila, da je uradni jezik italijanski, razsodbo bocenskih kolegov pa označila kot »čudno«. Scalfarovo priznanje Deželi FJK in Občinam potresnega območja TRST - Dežeh Furlaniji-Juhjski krajini in 45 občinskim upravam območja, ki ga je prizadel potres 6. maja 1976, bodo dodelili zlato medaljo za civilne zasluge. Vest je potrdil vladni komisar Michele De Feis na srečanju s predsednikom deželnega sveta Antoniom Martinijem in ostalimi prefekti dežele: na tak način bodo izpolnili obljubo predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, ki se je obvezal, da bo pred zapadlostjo svojega mandata podelil najvišje priznanje za civilne zasluge predstavnikm prebivalstva prizadetega območja, M se je po potresu izkazalo pri hitri in učinkovih obnovitvi. Sestanek predstavnikov Slovenije in Hrvaške z VVilliamom Perryjem NEW YORK - V VVashingtonu se je sinoči začelo srečanje predstavnikov Slovenije in Hrvaške z nekdanjim ameriškim obrambnim ministrom v administraciji predsednika Billa Clintona VVillia-mom Perryjem, ki je privolil, da bo brezplačno posredoval med državama pri iskanju rešitve za določitev meje v Piranskem zalivu. Uvodni sestanek v VVashingtonu bo namenjen seznanjanju Perryja s problematiko, tako da konkretnejših dogovorov verjetno še ni moč pričakovati. Seznanjanje Perryja s problematiko poteka v prostorih hrvaškega veleposlaništva v VVashingtonu. O posredovanju nekdanjega ameriškega politika sta se dogovorili tako slovenska kot hrvaška vlada, dokončen dogovor pa je bil dosežen med Vrhunskim zasedanjem zveze NATO v VVashingtonu, ko se je slovenski premier srečal z VVilliamom Perryjem, kasneje pa Se s podpredsednikom hrvaške vlade in zunanjim ministrom Matejem Graničem. VVilliam Perry naj bi obema stranema na koncu podal le »strokovno« mnenje, ki naj ne bi bilo obvezujoče. (STA) V Celovcu se je začel Avstrijski kongres zgodovinarjev CELOVEC - V koroški prestolnici se je včeraj začel 22. Avstrijski kongres zgodovinarjev, ki bo trajal do vključno 7. maja. Kongresa se udeležuje nad 500 zgodovinarjev iz enajstih evropskih držav, glavna tema letošnje prireditve pa je nekakšna bilanca uspehov, deficitov in perspektiv raziskovanj avstrijske zgodovine v iztekajočemse 20. stoletju. Kongres je organiziral koroški deželni arhiv na čelu z direktorjem Alfredom Ogrisem v sodelovanju s Koroškim zgodovinskim društvom ter deželnim muzejem. Vzporedno s kongresom poteka v poslopju novega koroškega deželnega arhiva razstava »Koroška - Avstrija - Evropa - Kulturne vrednote iz 12 stoletij«. (I.L.) Slovesnost v spomin na osvoboditev zapornikov iz begunjskih zaporov BEGUNJE - Na včerajšnjem spominskem srečanju borcev Kokrškega odreda, ki so pred 54 leti iz zaporov v Begunjah osvobodili 632 jetnikov, je predsednik območnega odbora Zveze združenja borcev in udeležencev NOB Radovljica Pavel Žerovnik med drugim povedal, da je potrebno ohranjanju in ustvarjalnemu razvijanju vrednot NOB in OF posvetiti kar največ pozornosti tudi zato, da se prepreči nevarnost, ki preti s strani poglablanja delitve slovenstva. Po besedah Serovnika je Slovenija danes v svetu upoštevana in spoštovana, ker prispeva k miru in stabilnosti, ker je demokratično urejena, ker se obnaša odgovorno do sosedov in je zagotovo lahko vzgled za tiste države, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. Bila pa bi zagotovo še bolj spoštovana, če bi najprej vzpostavila bolj spoštijiv odnos do svoje zgodovine in preteklosti ter do svojih uspehov in napak. (STA) Usoda preprostih ljudi med 1. svetovno vojno KOPER - Drevi ob 21.25 bodo na Koprski televiziji program posvečen usodi nabornikov iz naših krajev med prvo svetovno vojno. Predstavili bodo knjigo o tukajšnjih nabornikoh na ruski fronti, ki jo je izdal videmski založnik Del Bianco. Oddajo bo vodil Maurizio Bekar, v studiu pa bo zgodovinarka Marina Rossi. Jorg Haider bo sam oblikoval politiko do slovenske manjšine CELOVEC - »Manjšinsko ah bolje rečeno narodnostno politiko v dežeh bom v glavnem oblikoval jaz. Prav tako politiko Koroške do sosedov.« To je po včerajšnji seji koroške deželne vlade poudaril novi koroški deželni glavar Jorg Haider. Ob tem je menil, da izhaja iz tega, da ga tako glede politike do Slovenije in Furlanije-Julijske krajine kot tudi do koroških Slovencev »ne bodo ovirah predstavniki obeh ostalih strank v vladi«, torej socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP). Vsekakor bosta oba omenjena področja zajeta tudi v izjavi nove koroške deželne vlade, ki je bila sprva napovedana za konec tega tedna, toda očitno zaradi nesoglasij med strankami preložena na drugo polovico meseca maja. Glede sodelovanja s Furlanijo-Julijsko krajino je Haider napovedal, da bo predsednik Roberto Antonione še meseca maja obiskal Koroško. Glavni točki uradnega srečanja na sedežu deželne vlade v Celovcu naj bi bih poživitev leta 1991 sklenjene pogodbe o prijateljstvu med obema deželama ter kandidatura treh dežel za ZOI leta 2006 na tromeji Avstrija-Italija-Slovenija. V zvezi z »igrami brez meja« je Haider še napovedal, da bo na tisoče koroških dijakov bo v podporo kandidaturi treh dežel pisalo razglednice z mirovnim motivom, ki ga bodo predstavniki olimpijske družbe »Celovec 2006« začetek junija v Lausannu izročili predstavnikom Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Ivan Lukan Premalo volje za ureditev razmer še vedno negativni trend v izmenjavi LJUBLJANA - Upravni odbor sloven-sko-hrvaške gospodarske zbornice je pri pregledu doslej sprejetih sklepov ugotovil, da nekateri sporazumi še niso podpisani, da se negativni trend v blagovni menjavi ne zmanjšuje ter da sporazum o prosti trgovini v celoti ne prinaša želenih učinkov, so povedali na današnji novinarski konferenci Gospodarske zbornice Slovenije. Delegaciji sta pri analizi izvajanja sklepov prejšnje seje upravnega odbora mešane gospodarske zbornice ugotovih, da še vedno niso podpisani sprorazumi med državama o ureditvi premoženjsko-prav-nih odnosov, izogibanju dvojnega obdavčevanja ter priznavanju rezultatov testiranja in preizkušanja proizvodov, ki so v menjavi med državama. Sporazum o prosti trgovini je državni zbor ratificiral 23. marca letos, v postopku pa sta še vedno sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju ter sporazum o zaščiti ter spodbujanju investicij. Člani upravnega odbora slovensko-hrvaške gospodarske zbornice, gre za 11 slovenskih in 10 hrvaških predstav- nikov obeh gospodarskih zbornic in pomembnejših izvoznih podjetij, pa so tudi znova opozorili, da je med državama premalo politične volje, ki bi omogočila podpis in sprejem teh sporazumov, prav tako pa to velja za problematiko v zvezi z Ljubljansko banko in Nuklearno elektrarno Krško. Delegaciji sta glede blagovne menjave med državama ugotovih, da se negativni trend ne zmanjšuje, zato bosta predlagali ukrepe za njegovo zaustavitev in za povečanje obsega trgovinske menjave med državama. Na podlagi analize, ki so jo pripravila pristojna ministrstva, sta se delegaciji strinjali, da je realizacija uvoznih kvot za industrijske izdelke prispevala k boljšemu rezultatu v medsebojni menjavi, realizacija uvoznih kvoz za kmetijske izdelke pa je bila v lanskem letu pod pričakovanji. Hrvaški uvozniki kmetijskih izdelkov so iz Slovenije na osnovi kvot uvozih 55 odstotkov blaga, slovenski pa le 21 odstotkov. Po mnenju komisije so vzroki za slabo izkoriščenost kvot prevelika zaščita domačih proizvajalcev in močen vpliv kmetijskega lobija. (STA) KOROŠKA / HAIDERJEV INTERVJU V GORENJSKEM GLASU Ljubljana ima v Celovcu poštenega sogovornika« Slovenija v EU, ko bo imela dovolj visok standard - Staroavstrijcem v Sloveniji manjšinske pravice KRANJ - Mislim, da se je po moji zaprisegi v deželnem zboru slovenska vlada odzvala pravilno z ugotovitvijo, da je to opogumljajoč znak za uspeSno sodelovanje. Mislim, da se moramo partnerji in sosedje odkrito pogovarjati. Ce so težave, je treba o njih govoriti in ne hoditi okoli njih kot mačka okoli vrele kaSe, je v pogovoru za Gorenjski glas povedal koroški deželni glavar Joerg Haider. Poudaril je, da je bila to, ko je pred desetimi leti postal deželni glavar, dokazano najboljša doba za narodnostne manjšine, ker smo, kot je dejal, z njimi vodili konkreten dialog. V deželni vladi so uredili Urad za narodnostne manjšine in jim dali vedeti, da so za njih pomembne in da spoš- tujejo ter podpirajo njihova hotenja in potrebe, njihovo identiteto tako v kulturnem kot v jezikovnem smislu. Danes nam to naSo strategijo priznajo, to pomeni, da v resnici tudi ni več nobenega konflikta, je dejal koroški deželni vladar. Glede vključitve Slovenije v EU je sogovornik dejal, da si to želijo, saj si zamdi trenutnih dogajanj na Balkanu morajo prizadevati, da bi mirovna skupnost Evrope vključevala tudi države, ki so se Sele pred nekaj leti osvobodile komumizma. Je pa opozoril tudi na pogoje, ki jih morajo te države izpolnjevati (tako je bilo tudi pri Španiji, Portugalski in Grčiji]. Pomemben pogoj je stopnja gospodarske razvitosti, kar pomeni, da morajo pred polnopravnim članstvom Slove- nije osebni dohodki njenih državljanov dosegati vsaj 50 ali 60 koroškem trgu delovne sile. Zaradi nizkih plač v Sloveniji bi namreč na Koroško prihajala poceni delovna sila in tamkajšnji ljudje bi izgubljali delo. Razvoj mora torej potekati tako, da bo v tem smislu čim podobnejSa raven. Drugo vpmSanje so Staroavstrij-ci, ki živijo na območju Maribora in jih ni veliko. Glede tega so si na Koroškem enotni: ti ljudje morajo dobiti manjšinske pravice, je opozoril Haider. In dodal, da se zavedajo, da so v Sloveniji pravice manjšin določene z ustavo in da je njeno spreminjanje dolgotrajen proces, zato bi ta problem morda lahko, kot je dejal Haider, rešili s korakom dobre volje - s prijateljsko pogodbo med Avstrijo in Slovenijo ali med Koroško in Slovenijo. Tretji problem pa je jedrska elektrarna Krško. Pri tem je kot alternativno rešitev omenil projekt hidroelektrarn na Savi. Olimpijske igre treh dežel se mu zdijo enkratna zamisel, tudi zaradi mirovnopolitičnih razlogov. Sicer pa bi bile zanimive tako v gospodarskem kot v finančnem smislu. Prišli bi v središče svetovnega zanimanja, olajšale pa bi tudi pogajanja z Evropsko unijo. Joerg Haider je na koncu izrazil željo, da bi do srečanja s predstavniki Slovenije prišlo čimprej, saj bi bil to znak interesa za dobro nadaljnje sodelovanje. (STA) KOROŠKA / SEST MESECEV RADIA AGORA FJK / AKTUALNE ZADEVE Spodbudna bilanca dvojezičnega radia Uresničuje se komunikativni koncept CELOVEC - Prvi dvojezični nekomercialni privatni na Koroškem, Radio AGORA, ki si od 26. oktobra lani deli skupno oddajno frekvenco s pretečno slovenskim privatnim radiom Korotan, je te dni objavil prvo, dokaj spodbudno bilanco po pol letu oddajanja. Poleg štirih stalnih urednikov, ki v prvi vrsti skrbijo za aktualnost radia, 14 različnih skupin sodelavcev redno oblikuje oddaje. Vsi skupaj postopoma uresničujejo cilje odprtega radia oz. doprinašajo svoje k raznolikemu programu. Težišče oddaj iz uredništva tvorijo vsebine s področij eno- in dvojezičnega kulturnega dela, socialne tematike, manjšinske pedagogike in manjšinske politike ter tudi vprašanjih, povezanih z Evropsko unijo. V pogovorih in magazinih strokovnjaki in sodelavci raznih inštitucij in tudi manjšinskih organizacij izčrpno predstavljajo svoje delo. Prav tako se krepi sodelovanje z drugimi odprtimi radii v Sloveniji in Italiji, predvsem pri literarnih in glasbenih oddajah. Uspelo je prevzeti preko interneta celo poročila beograjskega radia B92 o vojni proti Jugoslaviji, dokler ga niso zaprli, stalnica v programu radia pa so opoldanska in večerna poročila BBC iz Londona. Nadaljnja težišča radia AGORA je gradnja novih povezav med nemško in slovensko govorečimi Korošci. To se izraža ne le v dvojezičnih oddajah v etru, temveč tudi pri vsakdanjem delu z eno- in dvojezičnimi sodelavci v studiu. Predvsem mladi koriščajo možnost ustvarjanja radia oz. radijskih oddaj. Moderirajo — pretežno v živo — skoraj 30 odstotkov oddajnega časa radia AGORA. Vsebine njihovih oddaj so pestre, predvajajo pa ne samo glasbo od VVoodstocka do lokalnih skupin in jazza, temveč nudijo tudi informacije o ozadju glasbene scene. Na sporedu pa so tudi prispevki v živo s koncertov in prireditev na Koroškem, v Sloveniji in iz ostale Avstrije. Radio AGORA je sklenil tudi dolgoročno sodelovanje s celovško univerzo (»Cam-pus Radio«) in s strešno organizacijo raz-vojno-političnih organizacij na Koroškem. »Campus Radio« oddaja vsako drugo soboto, v oddaji pa poročajo o raziskovalnih projektih in izsledkih iz vseh znanstvenih ved. V prvi vrsti pa se predstavi delovanje univerze širši javnosti. Ivan Lukan Družbene komponente podpirajo usmeritev deželne uprave FJK za »glavne stanove« TRST - Družbene komponente iz Furlanije-Julijske krajine v glavnem podpirajo usmeritev deželne uprave pri izvajanju sklepov z nedavnih »glavnih stanov FJK«. Ta razpoložljivost je prišla do izraza na včerajšnji seji, ki so se je poleg zastopnikov Dežele udeležili tudi predstavniki socialnih komponent, od sindikatov do industrij-cev ter raznih stanovskih organizacij in združenj. Navzoči so bili tudi strokovnjaki ustanove CNEL, kateri je Antonio-nejeva deželna vlada poverila organizacijo »glavnih stanov«. Antonione je pozdravil željo po dialogu in po sodelovanju, ki jo izkazujejo družbene komponente, kar daje upati, da bo mogoče skupaj premostiti vsaj nekatere kočljive probleme in težave deželne realnosti. Dogovor zadeva sedaj metodo usklajevanja raznih stališč, v doglednem času - je podčrtal Antonione - pa bo treba to skupno voljo udejaniti tudi na področju konkretnih sklepov in vsakdanjega dela. Zlasti zastopniki CGIL, CISL in UIL so od Dežele zahtevali večjo pozornost za ekonomska vprašanja, vsi po vrsti pa so izpostavili problem prometnic in infrastruktur, ki so pomanjkljive, če hoče naša dežala do konca izpolnjevati svojo vlogo tudi na mednarodnem prizorišču. Antonione in zastopniki družbenih komponent se bodo spet sestali v prihodnjih dneh. J NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL ’ JADRANJE / »OPTIMIST« NOVICE Florentinci drevi v vlogi favorita V povratnem finalu proti Parmi Čupin jadralec Jaro Furlani drugi v Salernu Državne selekcije za EP in SP FIRENCE - Letošnji italijanski pokal se bo končal s povratno finalno tekmo med favorizirano Fiorentino in Parmo. Na prvem srečanju v Parmi sta se moštvi razšli pri neodločenem izidu 1:1 V Firencah vlada veliko pričakovanje za drevi šn j e srečanje, saj je to za ekipo v letošnji sezoni tudi polsednja možnost, da osvoji en pokal, kajti tako v prvensetvu kot v evropskem pokalu je že odrezana od boja za naslov. Trener Trapatto-ni, ki je kar besen zaradi zadeve Edmundo, je pred vCeraj jasno dejal: »Hočem ta pokal za Firence, ne smemo se zadovoljiti le z mestom v ligi prvakov. Spet smo okusili slast zmage in zato moramo tokrat absolutno zmagati.« V Parminem taboru upajo, da jim bo uspelo osvojiti tako italijanski Pokal kot pokal UEFA. DREVISNJI POSTAVI FIORENTINA (1-3-4-2): 1 Toldo, 5 Padalino, 19 Falcone, 2 Repka, 17 Heinrich, 3 Torricelli, 14 Cois, 10 Rui Costa, 24 Amoroso, 11 Edmundo, 9 Batistuta. (22 Mareggi-ni, 6 Firicano, 8 Bigica, 7 Amor, 36 Ficini, 25 Oliveira, 16 Esposito), trener: Trapattoni. PARMA (3-4-l-2j: 1 Buffon, 21 Thuram, 6 Sensini, 17 Cannavaro, 13 Stanič, 7 Fuser, 15 Boghossian, 24 Vanoli, H Veron, 9 Crespo, 20 Chiesa. (22 Nista, 5 Apolloni, 14 Mussi, 19 Orlandini, 23 Fiore, 18 Balbo), trener: Malesani. SODNIK: Braschi di Prato. Tekma se bo začela ob 20.30 in jo bo neposred-no prenašal Rail. Zabavna scena na ponedeljkovi tekmi Roma - Inter Ze v petek so se v organizaciji kluba Irno iz Salerna zaCele prve državne selekcijske regate za nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu v kategoriji optimist. Nastopilo je 123 tekmovalcev, in sicer tisti, ki so se bolje uvrstili na medconskih regatah. Med temi so bili tudi Jaro Furlani, Daniel Piculin (oba Cupa) in Lara Prašelj (Sirena). Od predvidenih devet so tekmovalci lahko izpeljali samo pet regat in Črtali le eno slabšo uvrstitev. V skoraj poletnem vremenu so bile razmere za jadranje povprečne zaradi šibkega vetra. ZaCetek je bil za naše spodbuden, saj je bil po prvem dnevu regat Jaro Furlani drugi na začasni lestvici, Daniel Piculin pa trinajsti. V soboto so zaradi šibkega vetra izpeljali samo dve regati, medtem ko so v nedeljo kar nekaj ur Čakali na veter, a zaman. Začasna lestvica je tako postala dokončna: 1. Mattia Pressich (Pietas Juha), 2. Jaro Furlani (v posameznih regatah 1., 3., 2., 11., 9.), 3. Francesco Bertone (Genova Sestri), 15. Daniel Piculin (7., 25., 9., 2., 23.), 104. Lara Prašelj (41., 42., 55., 40., 44.). Naše tekmovalce Čaka še ena selekcijska regata in sicer konec meseca v Alassiu. Barbara in Nika ____________KOŠARKA / V AMERIŠKI NBA LIGI__________ Hud poraz Chicaga, New York v končnici Newyorčani so si zagotovili uvrstitev v »play-off« z zmago proti Bostonu Celtics CHICAGO - Preblisk letos oslabljenih Bikov iz Chicaga, ki so pred dvema dnevoma v severnoameriški košarkarski ligi NBA visoko premagali Miami, je bil zelo kratek. Sinoči so na domačem igrišču doživeli drugi najhujši poraz v letošnji sezoni, Detroit jih je premagal s 115:71. Chicago se je le za tri točke izognil najhujšemu porazu v zgodovini. Pred mesecem dni jih je premagal Orlando s 115:68. Pri sinočnjih zmagovalcih je bil najboljši Grant Hill z 22 točkami, od tega 14 v tretji četrtini, čeprav v zadnji sploh ni več igral. Jerry Stackhouse je dosegel 18, Bison Dele pa 13 točk. Pri Chicagu je dobro igral le Ron Harper s 17 točkami. New York si je z zmago proti bostonskim Keltom zagotovil uvrstitev v končnico. Za zmago s sedmimi točkami pa so se morali Kratkohlačniki zelo' potruditi, saj je trdoživi Boston večkrat nadoknadil tudi deset točk zaostanka. Sele Alan Houston je z devetimi zapo- rednimi točkami pred koncem tekme zagotovil domačim zmago in 12. zaporedno uvrstitev v končnico tekmovanja. Poleg Houstona se je odlikoval še vedno lažje poškodovani Patrick Evving, ki je dosegel 27 točk in 19 skokov. V VVashingtonu so Čarovniki premagali goste iz New Jerseya. Najslabši moštvi v Vzhodni konferenci sta igrali kot na tekmi Ali star: zabijanja, atraktivne podaje, kopica preobratov in skoraj brez obramb. Rod Strickland je ob 24 točkah zbral še 13 podaj, Mitch Richmond pa prav tako 24 točk. New Jer-sey je za zadnji dve tekmi v letošnji sezoni podpisal pogodbo z dolgo poškodovanim romunskim velikanom Gheorghejem Muresanom (2, 31 m), ki je pred poškodbo gležnja in operacije hrbta, zaradi katerih v lanski in letošnji sezoni ni igral, nazadnje nastopal prav pri VVashingtonu. Z zmago v Denverju so si košarkarji Sacramenta zagotovili šele drugo konč- nico v zadnjih 13 sezonah. Blestel je Vlade Divac, ki je ob sedmih skokih in petih podajah dosegel še 25 točk. Pri Zlatih zrnih, ki so izgubili že šesto tekmo zapored, je bil najučinkovitejši Chauncey Billups s 26 točkami. Jezerniki se ne borijo za uvrstitev v končnico, pač pa za čimboljši izhodiščni položaj in morebitno prednost domačega igrišča. Z uspehom proti ekipi Dallas Mavericks so se temu cilju že približali, za njegovo zanesljivo uresničitev pa bi morali premagati še Portland. Na tekmi proti Dallasu je Sha-quille 0‘Neal dosegel 26 točk, Člen Ri-ce pa 22. Izidi: VVashington VVizzards - New Jersey Nets 113:102; New York Knicks -Boston Celtics 95:88; Chicago Bulls -Detroit Pistons 71:115; Denver Nuggets - Sacramento Kings 104:112; Vancouver Grizzlies - Golden State VVarriors 83:91; Los Angeles Lakers - Dallas Mavericks 115:102. ŠPORT NA KOROŠKEM / NOGOMET KOŠARKA / MLADINCI CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega klu-Da (SAK) so v sedmem kro-gu vigrecinega dela prvenst-v regionalni ligi-sredina B^oroska, Štajerska, Zgornja ^vstrija) slavili pomembno 2l»ago. Pred približno 200 *jajdusenimi navijači so na 0l»ačem igrišču v Trnji vasi premagali tretjeuvršče-moštvo na lestvici mtkom iz Štajerske z 1:0 'dl- Zlati gol je v 27. mi-dal slovenski igralec in kjmer moštva Dinko Vra-c' Zmaga je bila povsem sch'Užena’ sai ie Pa)ant" tisch v prvem polčasu Zad«l Se prečko. Pel ^ 56 i.e z zmaS° povz-sto na odl!Cno sedmo me-s@ na -^-mestni lestvici in ^ zaenkrat otresel nevamo-* 12pada iz 3. avstrijske ^8°metne lige. Slovenski J^ataSi so v 20 tekmah spLI zbrali 25 točk, na au Pa je še šest tekem. SK Dob si je zagotovil obstanek v 1. ligi CELOVEC - Odbojkarji SK Zadruga Dob so si predčasno zagotovili obstanek v najvišji avstrijski odbojkarski ligi. V predzad-nem krogu kvalifikacijskega tekmovanja za obstanek v 1. avstrijski zvezni ligi so varovanci slovaškega trenerja-igralca Pridala ob močni podpori nad 200 navijačev v novi športni dvorani v Pliberku prepričljivo premagali ekipo iz Gleisdorfa s 3:0, hkrati je najnevarnejši sotekmec za vstop v 1. ligo Steyr izgubil tekmo proti Fiirstenfeldu z 0:3. Pred zadnjim krogom vodi Fiir-stenfeld s 16 točkami pred Dobom (14 točk) in Stey-rom (10 točk). Nov predsednik Društva športnih novinarjev CELOVEC - Vodja športnega uredništva dnevnika »Kleine Zeitung« Michael Sabath je novi predsednik Društva koroških športnih novinarjev. Nasledil je Wil-lyja Haslitzerja, ki je društvo vodil od leta 1992 dalje. Sabath je po soglasni izvolitvi napovedal, da se bo zavzel za sodelovanje športnih novinarjev v prostoru Alpe-Jadran in že v kratkem navezal stike s športnimi novinarji v Sloveniji in Fur-laniji-Julijski krajini. Izvrstna uvrstitev Petra VVrolicha na okrog Henningerjevega stolpa FRANKFURT/CELOVEC - Peter »Paco« VVrolich, koroški Slovenec iz Loč ob Baškem jezera, je na enodnevni klasični kolesarski dirki okrog Henningerjevega stolpa v Frankfurtu dosegel svoj doslej največji uspeh kot profesionalec. Dirko tretje najvišje kategorije je po 206 kilometrih končal na odličnem 15. mestu z istim časom kot zmagovalec dirke Nemec Peter Zabel. Ivan Lukan Borovci brez težav Visoko so premagali moštvo iz Ronk Bor Friulexport - Ron-chi 93:59 (50:27) BOR: Hrovatin 23, Smilovich 12, Mura 11, Paoletic 10, Lovriha 9, Krčalič 11, Valente 8, Stokelj 9, trener: Martini. PM: 16:30; SON: 18; 3T: Hrovatin 1, Smilovich 3. Po nerodnem spodrsljaju v prejšnjem kolu, so tokrat Martinijev! varovanci dosegli visoko zmago proti ekipi iz Ronk, in s prikazano igro so povsem zadovoljili. Med tekmo je bila premoč domačinov očitna, saj so dobro igrali bodisi v napadu kot v obrambi. Nasprotniki pa jim niso bili kos. V prvem polčasu so si z lahkoto priigrali prednost, ki so jo v drugem polčasu še dodatno povečali. Pohvalo zaslužijo vsi borovci, saj so se borbeno in zagrizeno borili do konca tekme, pa čeprav ni bilo dvoma o končnem zmagovalcu. V napadu ni manjkalo lepo izvedenih protinapadov, ki so jih Hrovatin in soigralci spretno zaključevali. V predzadnjem kolu se bo Bor pomeril z goriškim Domom. Tudi tokrat morajo borovci ciljati na zmago, da lahko potrdijo trejte mesto na lestvici. (M.S.) Na sliki: Riccardo Valente med prodorom na koš Dirka po Sloveniji: Balducciju prva etapa NOVA GORICA - Italijan Gabriele Balducci je zmagal na včerajšnji prvi etapi (Nova Gorica - Nova Gorica, 185 km) mednarodne kolesarske dirke po Sloveniji. V sprintu je ugnal Slovenca Boštjana Mervarja, ki je po ponedlejkovi zmagi v prologu ohranil rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. Vrstni red etape: 1. Balducci (Ita) 4.29:36, 2. Mervar (Slo), 3. Lontscharitsch (Av), 4. Di Biase (Ita), 5. Gugganig (Av) i.č.; skupni vrstni red: 1. Mervar (Slo) 4:32:07, 2. Battistel (Ita) +9 sekund, 3. Lotn-scharitsch (Av) +9, 4. Papež (Slo) +11, 5. Kranjec (Slo) +12. 50-letnica »Velikega Torina« TURIN - Včeraj so se z ganljivo svečanostjo in sveto mašo spomnili velike tragedije, ki je doletela italijanski nogomet. V letalski nesreči pri Supergi je umrla vsa nogometna odprava »vehkega Torina«, ki je bila gotovo ena najmočnejših italijanskih ekip vseh časov. Svečanosti so se, kljub slabemeu vremenu, udeležili najvidnejši predstavniki italijanskega nogometa in seveda predstavniki nogometnega kluba Torino. Venus VVilliams s težavo RIM - Nosilka št. 3 na mednarodnem teniškem turnirju Italije, Američanka Venus VVilliams se je'morala včeraj v 2. krogu pošteno potruditi, da je strla odpor trdožive Španke Leon Garcie. Premagala jo je namreč le po treh setih in po več kot dveh urah igranja s 7:5, 4:6, 6:4. Tenis: Ivaniševič izločen HAMBURG - Hrvaški teniški as Goran Ivaniševič je bil izločen že v prvem krogu mednaonega tneiške-ga turnirja v Hamurgu. Izidi, 1. krog: Nicolas La-pentti (Ekv) - Lars Buergsmueller (Nem) 6:4, 6:3; Mariano Zabaleta (Arg) - Bohdan Ulihrach (Ceš) 6:3, 6:2; Slava Dosedel (Ceš) - Markuš Hantschk (Nem) 6:1, 6:3; Rainer Schuettler (Nem) - Goran Ivaniševič (Hrv) 6:1, 6:3; Femando Meligeni (Bra) -Thomas Šport (Sve) 7:5, 6:1. Tkalec v dragem krogu DOMŽALE - Marko Tkalec je uspešno začel slovenske nastope na 10. teniškem turnirju Renault Slovenian open 99 v Domžalah. V prvem torkovem dvoboju na osrednjem igrišču teniškega centra Ten Ten je premagal Nizozemca Dennisa Van Schep-pingena. Izida, 1. krog: Markos Ondruska (JAR) -Moše Navarra (Ita) 5:7, 6:0, 6:4; Marko Tkalec (Slo) - Dermis Van Scheppingen (Niz) 6:4, 5:7, 7:5 Hokej: poraz Italije OSLO - V norveški prestolini se odvija turhnir hokejsega svetovnega prvenstva A skupine. Italija je v 2. kolu visoko izgubila proti Slovaški. Izidi 2 kola in lestvice: skupina C: ZDA - Avstrija 5:2 (1:0, 3:0,1:2); Češka - Japonska 12:2 (4:2, 7:0,1:0); lestvica: Češka in ZDA 4, Avstrija in Japonska 0; skupina A: Kanada - Norveška 4:2 (1:1, 2:0,1:1), Italija - Slovaška 4:7 (0:1, 2:5, 2:1), lestvica: Kanada 4, Norveška in Slovaška 2, Italija 0. Arbitražna komisija primer plavalke Smithove LAUSANNE - Mednarodna arbitražna komisija za šport je v Lausanni začela preiskovati primer irske plavalke Michelle Smith-De Bruin. Plavalko je Mednarodna plavalna zveza (FINA) lani avgusta kaznovala s štiriletno prepovedjo nastopanja, ker naj bi uničila lasten urinski vzorec, odvzet med pripravami. Smith-De Bruinova pa takšno ravnanje zanika in trdi, da je vzorec uničil nekdo drag. Odločitev arbitražne komisije bo znana v naslednjih dneh. Obvestila ŠPORTNI KROŽEK KRAS sklicuje v ponedeljek, 10. tim., 35. redni občni zbor, ki bo v Sport-no-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dragem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2.) izvolitev predsedstva in komisij, 3. upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, 4. razprava o poročilu, 5. odobritev poročila, obračuna 1998 in proračuna 1999, 8.) razno. Upravni odbor se priporoča vsem. članom za prisotnost. PRIMOTOR KLUB vabi člane na sejo, ki bo danes, 5. t.m. ob 21. uri v baru Petaros v Borštu (pri Lj’ni). Na dnevnem redu bo organizacija motoshoda. SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Sem-polaju v soboto, 8. t.m. s pričetkom ob 19.30. Iz or-ganizativnih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek. JK CUPA vabi člane in prijatelje na delovno akcijo za ureditev društvenega sedeža v sesljanskem zalivu v soboto, 8. t.m., s pričetkom ob 9. uri. Komedija Pigmalion, zadnja predstava letošnje sezone MGL Vodstvo Mestnega gledališča ljubljanskega je po nenadni odpovedi enega od nosilcev glavnih vlog v Histeriji, za tekočo sezono načrtovani predstavi Terryja Johnsona, za "nadomestno" predstavo izbralo Pigma-liona irskega dramatika Bernarda Shawa. Predstavo, ki je po krstni uprizoritvi pred 85 leti v Londonu Cez noč postala uspešnica, je tokrat na oder rezijsko postavil Boris Kobal, tri ključne vloge pa razdelil Tanji Ribic, ki bo upodobila Elizo Doolitle, Slavku Cerjaku kot prof. Higginsu in Milanu Stefe-tu kot polkovniku Pickeringu. Premiera bo jutri zvečer na velikem odru. Shaw je napisal štiri romane in več kot 50 dram. Vse svoje življenje se je bojeval za reformo angleškega jezika in spremembo pisave, ki se tako zelo razlikuje od govorjene besede. Tako je v Pigmalionu glavnega junaka, Henryja Higginsa, upodobil kot profesorja fonetike. Osrednji zaplet je okrog stave, ali lahko učitelj fonetike v pol leta nauCi prodajalko cvetja take izreke, da se bo lahko predstavila za vojvodinjo. Pri oblikovanju predstave so se sprožila še razmišljanja o bogastvu slovenskih organskih govorov in odsotnost govora aristokratskega sloja. Pri novi odrski postavitvi Shawovega besedila, ki ga je pred Časom v slovenski jezik prelil Janko Moder, so se režiserju Kobalu, dramaturginji Alji Predan, lektorju ter redaktorju prevoda Jožetu Faganelu in igralcem zastavile zlasti dileme, kako v slovenski različici interpretirati razlike v jeziku, ki so v angleškem originalu vezane na zelo razvejane družbene sloje. Kot so ustvarjalci povedali na včerajšnji novinarski konferenci, so se odločili za več slovenskih dialektov - tistih, ki jih igralci pravzaprav že "nosijo" v sebi in se jim jih ni bilo treba šele "priučiti" -ter za standardni odrski govor. Ribičeva kot Eliza se je tako naslonila na govor z območja Laškega, Car v vlogi njenega očeta Alfreda pa na prekmurščino. S tem se potrjuje teza, je pojasnil Kobal, da starši in otroci ne govorijo istega "jezika". Dramaturginja Predanova je opravila tudi uspešno skrajšavo obsežnega besedila. Scenografijo za Pigma-liona je ustvarila Barbara Matul Kalamar, kostume Alan Hranitelj. (STA) RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče La Contrada Gledališče Cristallo Do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«. Trg zedinjenja Italije Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«. Gledališče Miela Danes, 5. maja ob 21.00, bo v okviru gledališkega prepletanja na sporedu delo »II cervello nu-do«, ki ga bo izvajalo gledališče La Contrada. Režija L. Crismani. OPČINE Prosvetni dom V četrtek, 13. maja ob 20.30 bo dobrodelna predstava SSG, ki bo nastopilo z Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«. BOUUNEC Občinsko gledališče »F. Prešeren« Jutri, 6. maja, ob 20.30 (red E) predpremiera komedije R. Claira »Sladke šibkosti žena« v režiji Dušana Mlakarja. Premiera v petek, 7. maja, ob 20.30 (red A in F). Ponovitve: v soboto, 8. maja, ob 20.30 (red B), v nedljo, 9. maja, ob 16. uri (red C) in v torek, 11. maja, ob 20.30 (red D). LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično gledališče - danes« bo 18. maja ob 21.00 predstava »Le muc-che hanno tanta pazienza« skupine Papu. ______________SLOVENIJA________________ SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« V ponedeljek, 10. maja ob 20. uri bo gostovalo Slovensko stalno gledališče s predstavo Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky« (alko komedija). Predstavo si lahko ogledajo tudi tržaški abonenti SSG, ki »alko komedijo« še niso videli. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 5., jutri, 6., 7. in 8. maja ob 20.00, 11. maja ob 15.30 in 20.00, 12. in 15. maja ob 20.00 Bernard Shaw »Pigmalion«. 10. maja ob 15.30 Eugene Ionesco, »Zavratne igre. V četrtek, 13. in v petek, 14. maja ob 20.00 Da-rio Fo, »Burkaški misterij«. Ljubljanska Drama V soboto, 15. maja ob 19.30 bo Slovensko stalno gledališče prikazalo »alko komedijo« Dušana Jovanoviča »Klinika Kozarcky«. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 5. maja ob 20.30 B. Brecht »Gospod Pun-tila in njegov hlapec Matti«. _______________KOROŠKA____________________ CELOVEC Mestno gledališče Danes, 5., jutri, 6. in 7. maja ob 19.30 - Gola po-blaznelost - Farsa, Michael Frayn. mmšmmtmm FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. »Turandot«, Giacomo Puccini. Ponovitve: jutri, 6. maja ob 20.30, v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00. V petek, 14. maja ob 20.30 nastopa »Tokyo bab let«. Ponovitve: v soboto, 15. maja ob 17.00, v nedeljo, 16. maja ob 16.00, 18., 19., 20. in 21. maja ob 20.30, v soboto, 22. maja ob 16.00. Gledališče Miela V soboto, 8. maja ob 21.30 koncert skupine The Third Planet Kurdistani. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, 5. maja ob 19.30 bo v okviru »srečanje z glasbo 1998/99«, glasbeni večer posvečen primorskim slovenskim skladateljem ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. i. GLASBA V petek, 7. maja ob 21. uri koncert ansambla Čuki. Velika dvorana Študijskega centra Jutri, 6. maja bo ob 21.00 projekcija filma Sardinija na ekranu. Nemi film z glasbeno podlago Maura Palmasa. PORDENON Avditorij Concordia V okviru, glasba na ekranu bo v četrtek, 2 7. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truf-fauta. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 12. maja nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma. Kitarist Gerardo Nunez, dirigent Anton Nanut. 28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior Shabadal. ______________SLOVENIJA________________ DOBROVO Grad Dobrovo V petek, 14. maja nastop Komornega orkestra slovenske filharmonije. Umetniški vodja Andrej Pefrač. SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« 2. Mednarodni festival kitare. V četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih šol. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 7. in v soboto, 8. maja ob 20. uri bo v okviru rojstnega dne Ivana Cankarja plesna predstava; Mateja Bučar »Telborg«. (Dvorana Duše Počkaj). V petek, 7. maja ob 19.30 nastop orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Milan Horvat, solist Miran Kolbl. (Gallusova dvorana). Ljubljanska stolnica V petek, 14. maja ob 20.00 bo krščanska kulturna zveza s Koroške gostovala s psalmsko kantato Jožeta Ropitza »Zena - mati«. - RAZSTAVE - RAZ AZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto 1: do 8. maja razstava arhitektonskih ornamentov za notranjost in zunanjost stavb. Palača Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote od 9. do 18. ure. Ob praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): Več kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Galerija Borsatti (Ul. Ponchielli 3, vogal Ul. sv. Katerine): razstava, ki sta jo pripravila Claudio Cosmini in Graziella Felician. Ogled bo možen še danes, 5. maja. Galerija Rettori Tribbio 2: razstavlja Vito Me-lotti. Razstava bo odprta do 7. maja in sicer od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Gledališče Miela: do 15. maja razstavlja Angela Pietribiasi. Ogled možen ob urah predstav. Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Kulturni center Lojze Bratuž: razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, podaljšana do 15. maja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00. Ob nedeljah in praznikih od 10.30 do 12.30. CASARSA Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23. maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do 24.00. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure. Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _____________SLOVENIJA________________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razsta- va Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA GORICA V Primorskem dramskem gledališču je do 15. maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. Galerija Commerce: do 7. maja razstavlja mariborska slikarka Taya Burmicky. Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki j° je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskern narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. A RAI 3 mik slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Zadnja postaja kozmo-politizma: Pomorska tradicija TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.55 11.30 11.35 12.25 13.30 14.05 15.00 15.45 17.35 17.45 18.35 19.30 20.00 20.35 23.00 23.05 0.05 0.35 1.05 1.45 Euronews Dnevnik Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita An-tonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo TV film: Queen (dram., i. Danny Glover, Halle Berry, Martin Sheen, 1. del) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nam: II tocco di un angelc (i. Rosa Downey) Dok.: Kvarkov svet -Zgodbe gepardov Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Irene Ferri), vmes nan. Lassie, 17.00 mladinski dnevnik GT, nato nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Nogomet: Fiorentina -Parma (pokal Italije) Dnevnik Dokumenti: Nekoč je bila Rusija (vodi Arrigo Levi) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: II grillo, 1.00 Media/Mente Sottovoce - Potihoma Nan.: Samotna golobica RAI 2 7.00 9.45 11.35 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.35 23.40 23.45 0.30 1.40 2.20 Varjete za najmlajse Nan.: L’ arca del dr. Bayer Aktualno: Un mondo a co-lori Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vase zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, dnevnik, Šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart) Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Un prete tra noi (i. M. Dapporto, G. Ralli) Aktualna odd.: Pinoc-chio Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu Tenis Aktualno: Periferie Sanremo Compilation Jlk RAI 3 6.00 8.30 10.10 11.10 12.00 13.00 14.00 14.50 15.50 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.30 22.55 0.00 0.30 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma Tenis Nan.: Schvvarzvaldska klinika Dnevnik, šport Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Pravljice in risanke Športno popoldne: tenis, 16.45 T3 Neapolis Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Susan, 20.30 Friends Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: BIu notte Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario RETE 4 < [> ITALIA1 {r Slovenija 1 Nad.: Un volto, due don- Nan.: Ocean Girl, nato Vremenska panorama ne, 7.25 Sei forte papa otroški variete, vmes TV prodaja Nan.: Pregled tiska Ciao ciao mattina Tedenski izbor: Sprehodi Nad.: Aroma de cafe, Nan.: Chips v naravo: Iglavci, 9.40 9.45 Huracan, 10.45 Feb- Film: Stella di fuoco (ve- nad. Najlepše počitnice bre d’ amore stem, ZDA '60, r. Don Sie- (4. del) Dnevnik gel, i. Elvis Presley) Poročila Aktualno: Forum IHwil Šport, 12.25 Odprti stu- Tedenski izbor: Dogo- RIS Dnevnik M dio divščine iz živalskega vr- Kviz: Kolo sreče IETuI Nan.: V osmih pod eno ta Nad.: Sentieri - Steze Kr streho Pro et contra Film: 11 monte di Venere IKKffl Risanke Nan.: Župnik za deset (kom., ZDA ’63, i. E. pre- Risanke: Simpsonovi tednov sley, G. Farrell) Varieteja: Colpo di fulmi- Poročila, vreme, šport Kviz: OK, il prezzo e gin- ne, 15.00 Fuego! (vodi Vremenska panorama sto Tamara Dona) Tedenski izbor : Obzorja Dnevnik in vreme Nan.: Gli amici del cuore duha, 14.15 Ljudje in Nan.: Un giustiziere a (i. Helene Rolles) zemlja, 15.05 dok. feljton New York Variete za najmlajše in ri- Abesinija, 15.20 dok. Zija- Film: Verdetto finale - sanke lo, 15.35 Pomp Ricochet (thriller, ZDA Nan.: Baywatch Mozaik ’93, i. D. VVashington) Odprti studio Kviz: Male sive celice Film: Come mi vuoi Šport Obzornik, vreme, šport (dram., It.-Fr. ’96, i. E. Lo Nan.: Družina tretjega ti- Humoristična oddaja: verso, M. Bellucci) pa, 19.30 Tata Kdo je na vrsti? Pregled tiska Glasb, oddaja: Sarabanda Nad.: Sara (r. Robin Cri- Film: Gli anni dei ricordi chton, zadnji del) - How to Make an Ameri- Dobrodošli doma § CANALE 5 can Quilt (kom., ZDA '96, i. W. Ryder, D. Mul- Risanka Dnevnik, vreme, šport roney, A. Bancroft) Film: Sedmi pečat - Sde- TV film: Il cuoco e la crets and Lies - Skrivnosti Na prvi strani, vremen- bionda (pust., ZDA '95, in laži (VB 1996, r. Mike ska napoved r.-i. Thomas C. Hovvell) Leigh, i. Timothy Spali, Jutranji dnevnik Tg5 Odprti studio, šport Phyllis Logan) Aktualna oddaja: Vivere Odmevi, vreme, kultura bene benessere (vodi Ma- RJm Spori, marketing ria Teresa Ruta) S TELE 4 Osmi dan Nan.: Jaz in mama, 10.30 iofrii Koncert orkestra Sloven- Hiša v preriji ske filharmonmije: re- Nan.: Komisar Scali (i. M. quiem (Schnitke) Chiklis), 12.30 Hiša Via- 16.45, 19.30, 23.00 Do- Poročila nello godki in odmevi Dnevnik TG 5 Film: L’ ultimo ricatto Sgarbi quotidiani Vendetta di una donna Nad.: Beautiful, 14.20 Vi- Aktualna oddaja vere (i. Fabio Mazzari, Nan.: Get Smart Fiorenza Marchegiani) Osebnosti in mnenja Aktualna odd.: Uomini e Zoom Gorica donne - Moški in ženske Il supplemento (vodi M. De Filippi) Nan.: Ciao dottore Aktualna oddaaja Tržaške popevke TV PRIMORKA Aktualna odd.: Verissimo Film: Dritti ali’ inferno (vodi C. Parodij Variete: Passaparola (vo- 16.00 Videostrani di Claudio Lippi) Dnevnik ($) MONTECARLO m Videospot dneva Na valovih znanja Variete: Striscia la noti- ni j Delo policijskih psov zia (vodita Gerry Scotti ra; Pop rock svet in Gene Gnocchi) 19.45, 22.50, 0.45 Dnev- Oddaja za zamejce v Ita- Aktualna odd.: Coppie - nik, 12.30, 20.10 Šport liji: Med Sočo in Nadižo Pari (vodi Maria De Filip- Nan.: Il Santo rjo Program za otroke pi) lEIdi] Film: Furto su misura Videostrani Dnevnik (kom., ZDA ’62) Dnevnik, vreme, iz tiska Variete: Maurizio Costan- Variete: Tappeto volante FfflB Kuhajmo skupaj zo Show Aktualno: Giocamondo Rnft! Večer z bio-hironom Nočni dnevnik Film: Due assi nella mani- RjB Resnica o vinu ■Jkffl Striscia la notizia ca (kom., ZDA ’66) Mre Glasb, odd.: Video top Kilti Nan.: Hill Street Film: Stepfather E® Dnevnik TV Primorka fr* Slovenija 2 9.00 10.00 10.05 11.20 12.10 12.40 14.55 15.25 15.55 18.20 19.00 19.30 20.00 21.30 22.00 Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor: Video-ring - Oldies, 10.30 Nadaljevanka: Saint Trapez (Fr., 6. del) Dokumentarna oddaja: Tehnološki vohuni Športni film: Naj, naj v športu: Živali in otroci Euronevvs TV prodaja Po Sloveniji SP v hokeju: Skupina CeSka - ZDA Nanizanka: Dr. Schvvartz in dr. Martinova (Nem., i. Senta Berger, Fridrich von Tuhn, 5. ep.) TV igralca: Kolo sreče Videoring s Tino DP v košarki: Uion Olimpija - Pivovarna Laško (finale končnice, moški) Kolesarska dirka po Sloveniji Film: Batman - Prikazen z masko (r. Erič Radom-ski - Bruce W. Timm) K Koper 15.00 15.15 15.45 16.15 16.45 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 Euronevvs Gugalnica Dok.: Marco Polo Slovenski magazin Globus Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Potovanje v zeleno Primorska kronika Tv dnevnik, šport Otroška odd.: Gugalnica Sredozemlje Dok.: Formula 1 Aktualna odd.: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik KošSarka (DP, 3. tekma finala končnice) Vsedanes - TV dnevnik, vreme r "\ Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik: Jezik ob meji; 9.15 Odprta knjiga: Ana Korenina (r. M. Prepeluh, 2. del); 9.40 Potpuri; 10.00 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 Primorska poje 99: MPZ Bazovica; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Theste Prima; 18.00 Literarne podobe: V srce sezajoče besede (M. Nadlišek); 18.30 Soul mušic; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. srečanje z risom; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Ob robu igrišča, slov. mnogometno prvenstvo; 19.30-22.00 Športna sreda, izjave z nogometnih tekem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Dobro jutro; 8,05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Kulturna srečanjar; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 14.45 Taki smo bili; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Dance classics; 18.45 Igra; 19.25 Sigla single; 20.00 RK. Radio Opčine H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranj 6'45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.4: reSetu, odgovori na vprašanja posl c©v; 11.00 Aktualno; 12.30 Opoldne \^3.00-15.00 Daj, povej.... Živalski b Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia; 21.25 Zbori; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.: 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno: Mavrični ščit (A. Rebula); 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8,10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra, vmes (23.00) Poročila. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Svtovna reportaža; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna odd.; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primmki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST. Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Sreda, 5. maja 1999 VREME IN ZANIMIVOSTI A, _ SREDISCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA e |X} 6 O o IS ISiS ji # /S J X \ C A VREMENSKA SLIKA Ciklon z vremensko fronto se pomika nad osrednji Balkan. Za njim bo nad naše kraje dotekal s severovzhodnimi vetrovi hladnejši zrak. PLIMOVANJE Danes: ob 6.43 najnižje -44 cm, ob 13.30 najvišje 16 cm, ob 18.11 najnižje -3 cm, ob 24.00 najvišje 30 cm. Jutri: ob 7.25 najnižje -38 cm, ob 14.46 najvišje 13 cm, ob 19.02 najnižje 4 cm, ob 0.29 najvišje 21 cm. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo postopno slabela z njo pa tudi vremensko pogojene tažave. Le-te se bodo pri občutljivih kazale kot nerazpoloženost. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............10 1000 m.............6 1500 m.............3 °C 2000 m.............2 2500 m ............0 2864 m:...........-1 DANES GRADEC 8/13 TRBIŽ ri ČEDAD—C> 14/18 O & CELOVEC O 6/12 M. SOBOTA Q 8/12 5/10 O KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 8/12 O S. GRADEC 6/11 MARIBOR 0 8/12 O PTUJ o KRANJ OVIOEM '4/18 —».N. GORICA 14/17 GORICA^ q 14/17 UMAG ) LJUBUANA 10/14 CELJE o 9/13 „ ^ , POSTOJNA o 10/13 KOČEVJE O N. MESTO 8/13 O ZAGREB 9/14 A d Sprva bo še oblačno s padavinami, ki bodo čez dan postopno ponehale. SOSEDNJE POKRAJINE: Padavine bodo ponehale in čez dan se bo zjasnilo. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Hladneje bo. JUTRI S GRADEC 4/14 TRBIŽ 0/11 CELOVEC O 3/13