11 h a j a ob ponedeljkih, srkdah in sobotah - telefon »: o r k u n istvo 24-75. Tajništvo in iipkava 21-90 - tlkocl racitn pri komunalni banki v kranju '7-70-1-135 - letna naročniCA 900 din. MESEČNA 75 din. posamezna stev. 10 din LETO XTV KRANJ, PONEDELJEK, 31. jHiftfa 19« ST. 85 A GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE BELOVNEG IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA OP -GORENJSKI TISK* v KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK LJUDSTVA ZA GORENJSKO Velika slovesnost ob 20-!elnici r^olucije In občinskem praznika v Kranja alžatev spominu revolucije SPOMENIK NAJ DOKAZUJE, KAJ LAHKO STORI BORBENO IN ENOTNO LJUDSTVO S POŠTENIM IN SPOSOBNIM VODSTVOM Tovariši in tovarišice! | Gradili so jih zato. da bi z naj- Danes smo sr zbrali na tem nesramnejšim izkoriščanjem cene-da bi odkrili s-pomenik . ne delovne sile ClmhJtrcjc oboja-IJudski revoluciji, dvajset let po teli. Tu nas je danes mnogo, ki ujeneui začetku m šestnajst let j se z nepotešenim srdom in gren-!>• njenem zmagoslavnem zaključ- : kobo spominjamo težkih pojojev, k«. Z njim proslavljamo njeno | pod kakršnim je tedaj delal in ži-VeUčino in se hkrati oddolžujemo | vel industrijski delavec, z itjemo številnim žrtvam, ki so padle za i majhnega števila strokovnjakov •i»no izbojevanje. Res je, da v i in kapitalističnih plačancev. Sra-Kranju nekoliko pozno izvršuje- motno izk&ri:?čanje Ln bedni soci-°*o to dolžnost: nikakor p» ne alfti položaj sta ob rastoči razred-Prepozno. Naše današnje slavje ni zavesti delavcev privedla do J« zdaj še pomembnejše, ker pa tc *a. ci;> „:« poleti 1926 izbruhnila »druznjemo z letoenjim splošnim velika stavka kranj&kega tekstil-Proslavljanjens dvajsetletnice obo- nega delavstva, ki se mu je prižene vstaje slovenskega naroda družilo skoro vse tekstilno delaven tudi našega mesta. 1 stvo Sfcvenije. Vodali so jo kcmn-Dvajset let je doba. v kateri se nisti v sodelovanju z drugimi ** nismo toliko oddaljili od veli- j naprednimi predstavniki strokovnih dogodkov, da bi zbiedela nji- ; nih organizacij. Rfavka je po bo v* veličina in dmmst^nost. svoji politični ostrini m borbeni Hkrati pa smo se od nji« že ••tiko enotnosti delavcev pomenila od -•dtnaknili, da Jih laflfko motimo ] krit razredni spopad delavcev s dovolj nepristransko in v vsej j kapitalisti. Sicer se je končal s •bseznosti njihovih zgodovinskih I surovo intervencijo žandarmerije, vendar jc prinesel znatno izboljšanje gmetnega peložaja delavcev in okrepil njihovo razredno zavest. Slavka je pokazala veliko solidarnost večine delovnih kmetov in mestnih srednjih slojev z borbo delavcev, solidarnost, ki je imela velik pomen tudi v kasnejši borbi delavskega razreda proti rastoči fašistični nevarnosti in končno v narodnoosvobodilni voj- Posledie. Sicer pa pojma »ljud-■ka revolucija-« niti nc moremo °*>ejm samo na štiri vojna leta, ka je, naravno, dobila svoj naj-n»očnejs.i in nojumljivejši izraz, Njene korenine segajo vse do zadetkov organiziranega delavskega gibanja, pri nas v Kranju in v na-H širši domovini, in nadaljuje se ▼ naši povojni socialistični graditvi, ko njene velike ideje revolucije dobivajo svojo praktično Potrditev. V razdobjih, kot jrh predočuje *• spomenik, se je odvijala borba delavskega raareda v vsej naši oomovini bi Se posebej v našem industrijskem kraju. Tuj! in domači kapitalisti, ki so pred skoro Iliri desetimi Ir*i graditi prve teke tovarne, tega gotovo niso na velike nevarnosti. Brž nato se je sprožila drufra svetovna vojna in Hitlerju se je posrečil©, da je v pičlem letu podjarmil večino Evrope in se pripravljal na neizbežen spopad s Sovjetsko zvezo. V ta namen mo je bilo potrebno tudi sodelovanje Jugoslavije Tada, ker je revolt ljudskih množic razveljavil sramotno zvezo nase države s Hitlerjem, nac jc v aprilu 1941 neategoma napadel. ORGANIZIRAN ODPOR SE JE ZAČEL TAKOJ OB OKUPACIJI Fašizem in vojna sta tedaj že pritiskala na naša vrata. Nepomirljiva notranja nasprotja so silila domačo vladajočo kliko klerikalne m nacionalistične baze, da je do kraja omejevala demokratične svoboščine, z najhujšim policijskim nasiljem dušila delavsko gibanje in utirala pot rastočim •slali iz rolega človekoljubja ali j fašističnim vplivom. Državljanska >HmHlilii> 41 T lepote Kranja, vojna v Španiji je bila plat zvo- V manj kot dveh tednih se je stara Je poslavlja razsula kot čr-viva stavba: njeni voditelji so panično pober^nill v inozemstvo ali pa so se zaradi svojih razrednih koristi vdinjali okupatorjem. Naši narodi so bili na milost ia neroHost prepuščeni fašističnim mrhovinarjem, ki so si brž razdelki lahko pridobljeni plen. Od slovenskega ozemlja je pripadla Ljubljana z Notranjsko in Dolenjsko Italijanom, Prekmurje Madžarom, Štajerska in Gorenjska pa Nemcem. Le-ti so obe zasedeni pokrajini takoj razglasili za sestavni del velikega reicha in napovedali njuno skorajšnjo uradno priključitev. Tolikanj slavljeni Hitlerjevi -novi red- je zdaj naglo stopal v veljavo. Številna okupatorska uprava je oh podpori nekaj domačih izdajalcev začela z vso na«rlico izkoriščati gospodarske in človeške zmogljivosti Gorenjske za svoje nadaljnje vojaške avanture. Bučno propagand -no m organizacijsko aktivnost je spremljajo stopnjevano policijsko nasilje. Začela so se preganjanja najzavednejših ljudi, zlasti komunistov; nastali so zloglasni preiskovalni zapori v Begunjah; se ▼ maju je bila izseljena prva skupina naprednih ljudi m vse bolj očitno se je javljala grožnja za popotno izselitev Slovencev iz tega območja. V teh usodnih dneh se je kljub splošni zbeganosti in nemoči vendarle našla sOa, ki se je odločno zavzela za organiziran odpor pen- S petkove seje ObLO Jesenice Potrjene spremembe Odborniki so zafetevaU številna poiasMta td okupatorju. Ta sita je bila Komunistična partija Jugoslavije, ki ae je zaradi svojega nepomirlji-vega nasprotja do fašizma Ln jame politične usmeritve, zaradi svojega ugleda pri delovnih množicah, zaradi članstva, pokazala edino sposobna, da -povede naše Ijadstvo v boj preti okupatorju in v pravo Ijausko revolucij«. Organiziran odper proti okupatorju je pravzaprav začel brž po okupaciji. Začel se je z zbiranjem orožja, z drobnima propagandnimi in sabota&iinai akcijami in nazadnje s pojavom prvih skupin ilegalnih borcev, ki so se pred nevarnostjo aretacije umikali v popolno ilegalnost. Z napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo jc naša borba dobila močno moralno oporo. Tako so v drugi polovici JuMja 1941 tudi na našem območju dozoreli pogoji za oboroženo vstajo. V dneh od 5. do 33. julija so nastale na Gorenjskem številne partizanske enote tu začele dejansko oboroženo borbo z okupa- I Zvezni ljudski poslanec ki prvoborec Vinko Hafner govori na slav-torjero. 1. avgusta je v borbi s j nostnem zborovanju v Kranju. Govor objavljamo skoraj v celoti kot (Nadaljevanje na 2. strani) uvodni članek na prvi in drugi • i rani Pomnili boin@v tovariši a Slavnostnega zborovanja se je udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko Na zadnji »rji Občinskega ljudskega odbora Jesenice, ki je bila pretekli petek, 28. julija, so odborniki zahtevali odgovore na vrsto vprašanj g področja komunalne dejavnosti. Tako je ljudski odbor obravnaval ne katewe pomanjkluvostl pogrebne oziroma pokopaJiščnc službe, nujnost popravila Tomšičeve ©e-atcy neki odbornik pa je opozoril tudi na nezadovoljiv potek del pri gradnji turističnih objektov v eornjesavski dolvni, zavali še restavracije na Vitrancu. Med preostalimi točkami dnevnega reda pa j«' ljudski odbor potrdil poročilo trzne Inšpekcije, predlog o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Jesenice za leto 1961, zaključni račun proračuna za preteklo leto ter razpravljal o dotoku proračunskih sredstev v letof,-njem prvem polletju in o gibanj« osebnih dohodkov v prvem četrtletju leta 1961. ločilo o tržni inšpekciji je ti tudi poslovanje vseh tistih za- *j*r*Kli odpornosti poročevalca po-WJ Stane Zornvan. ki jo v uvodu r*J»l, da tržna inšpekcija zaradi ^viln;h problemov in pomanjki-*ta strokovnega kadra ni mogla ^■tematično ,,i ' in kon- j^lrati gospodarskih organizacij, J?nv*^ da je ratovala le pom-"j£*^e pereče probleme. Ljudski ^"°r je porodilo potrdil po m |*avi- v kateri je sodelovalo več /^^rnikov. Tovariš Lazar je raz-?^_Ual o dviganju cen. pred-r**?1 v trgovinah s tei< nuno, ko so n<>kntcTi prodlaff«-• °* bi bilo pametno kontrolira- vodov in ustanov, ki jih finanni ra občin«. Delno je na njihove ■m--!loge odgovoril tov. SlmjBnV, ki je dejal, da 5e vedno ni nekih posebnih predpisov o firumčnem in materialnem poslovanju teh zavodov. Predsednik sveta za dražbeni plan in finnnce je odbornikom obmzložil zahteve zborov voKc-v v Kvoti 7. rebnlansom druftbenega pl^ina. To njegovih besedah in po splošni razpravi povzemamo, da r.o zbori volivcev, ki so uspeli 1« lx>lj po manj pa po pro- izvajalskih skupinah, v glavnem fikega centra v 2irovrvicL anglašaii 0 poi«Dsi<5tr»sni stjr?-rnsomljairri, vendar pn so wCtwc2 skoraj povsod zahtevali hitrejše in unpešnejfte Tesevastje komuiiar-nih prr/ble*raov. Ob upoštevan-jn zahtev zborov vorivoev m po razpravi na seji sami je Ijodski odbor pofcnrffl ro-balftn« družbenega ptana jeseniške občine za reto 1WS1. Poročevak*- je v poroeiha o izvršitvi zakljnčnega računa pro-rflruna občine Jesenicti med dru-*mi navedet tudi to. da je bil do-hJ-borruki so nato potrdili sklep, da n.ij ln primer tržna mšpekcfja še jxKTrobneje preišče. I»judski odbor je na pndoovi seji potrdil tmli nekatere esiganrza- eijske m zemljiSkje zadeve ter rrtzpravljfll o usftmoviivi kmetfj- vo množico je zajelo rtepopieno navdušenje. 5c več: recitacije in borbene pesmi, ki so \Tsi\-kozi prepletale slovesnost, so dale temu velikemu trenutku še posebno slovesno in nepozabno vzdušje. — Tega dne res rte bo moč pozabiti. Kranj, 30. jufifa, — V počastitev občinskega praznika ! in 204etnice ljudske vstaj« je bito danes ne Trgu revolucije slavnostno zborovanje, katerega osrednji del je bil namenjen odkritjn spomenika revolucije. Uvod v to veUčastno manifestacijo je bila slavnostna seja v dvorani okrajnega ljudskega odbora, ki se je je ndeleiilo veKko število gostov m domačinov. Slavnostne seje oziroma zborovanja so se udeležili tudi predsednik Ljudske skupščine ljudske repub-Hke Slovenije Mfha Marinko, organizacijski sekretar CK KPS Ivan Maček, podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Klmovec-2iga, član Centralnega komiteja lovnega koloktiva Železarne Je-ZK Jugoslavije Boris Ziherl, dalje državni podsekretar za senice in nekaterih manjiih pod- NA JFSENICAH PODELJENO 85 ODLIKOVANJ Kakor vsako leto so tudi letos odlikovali nnjznishržnojSe člane dc- industrijo ZIS Vinko Hafner, predsednik OLO Kranj Jakob Zen, nekateri zvezni fn republiški ljudski poslanci ter drugi vkinejSi predstavniki političnega in javnega življenja v okraju in občini. Rasen teh so se slovesnosti udeležili tudi i mnogi prvoborci, svojci padlih v NOB in množica ljudi iz bližnje in dalje okoitce. Iz deževne sivine sobotine noči se je danes zjutraj prebudH Kranj laot v scBTonern svitu prenojen svat, ki želi ves srečen in jmbuhj jam aprojeti in pozdraviti svoje ljudstvo. Z« v zgodnjih dopoldanskih urah so se začele na Trgu revolucije zbirati skupine ljudi, ki »o prispeli od vsepovsod. Podoba, kd se je ponujala očem, ni bila \Ywtatan.ja: kamor koli so je ozrlo oko — povsod zastave. . . cvetje m nasmejani obrazi ljudi, ki so to pot sklenili Se posebno lepo proslavi« današnji vrtati dhn. Resnično — Kj-scrrjčariB pa gostje iz bližnje in daljne akoliee so «ta pripravili na slavje tako, kot so more in zna pri pas viti k* Pjndafvo, ki Je dolga leta -» in več let, z zanosom. san,k^atajevaniem m požrtoovatnoatjo a^proščaio vsa svoja hotenja jn sde v prid re-vofcieije. Kmalu potem, ko je bHa končana slavnostna seja, se jc začela od vseh strani zgrinjati na Trg vseh so bili uprti v detajJe spomenika revolucije. BlJi so še zastrti z rdečo tkanino. Natanko ob TO. uri, ko je bilo okrog pusamez-nm spomcniloov, obdani h z gozdom praporov, zbrano več kot deset tisoč ljudi, so vzklikanje jetij./Slovesnost je bila v okviru praznovanja občinskega praznika v soboto, 2°. julija, zvečer v klubskih prastarih Kazne. Na ukaz predsednika republike je bilo letos odlikovanih 85 oseb. od katerih je prejelo red dela 30 odi i kovancev, medaljo dela pa 55. Odlikovanja je podelil prevodnik ObLO Jesenice Franc Treven. Dv2 qUM - ena pot O&ttmc,*, Cc?;hucA, Velika pla-mlad-jicev — brigadirjev, smeh in i nina ... To so krau svetlih eproščono vzdušje množice, pre-. ;> na}m ■ ■ - ■MMSa zvoki fanfar. Znak za začetek zborovanja. Najprej Internacionala — peeern, ki je povsem utišala množico, nato pa je s slavnostne tribune začel z uvodnim govorom predsednik OOSZDL Kranj Martin Kosir. Le-ta je nato povabil k besedi državnega podsekretarja za industrik) Vinka Btefeierja. — Po končanem govoru — aplavz, in rnnofjra je vzvalovila. Oči vseh so se uprle v zastrte spomenike. Rdeča zastirala na spornenifcih so zaplapolala v vetru ter aSrtavila k vntoožju podstavkov. Vsi štirje detejSi srjomenflea revolucije so se razfjaBJi očem v vsej svoji mo- revotocije nmožlca ljudL Pogledi gočnosti m lepoti. DnsetCisoč pla- Več kal deset tisoč Dud« j* vocraj pri nih dni jescn:shb in kraniAik delavcev. — Obe dve gospodarsko najmočnejši občini praznujeta te dni svoja praznika, občini slavita 1. avgust kot osrednji dan vsakoletnega praznovanja. Na dcl^i toti rcvoluciomrvega delavskega Ribatna p"cJ*ijačiio Jesenice. Strokovno gibanje jc tam ze pred prvo svetovno vojno utrjevalo razredno samozavest. — Že 1902. leta so ustanovili slovenski Strehki klub, dve leti kasneje pa so ustanovili društvo Sokol itd. Spričo takega gibanja ie tudi Oktober zabele/'! t:a Jesenic.:1* močan odmev. O'b tokratnih prvih komunistih so se kalili novi borci rero-lucijc:^ Čttfar, Gregorčič, Vcrdnrk, Straiisar . .. Vsak obrat železarne, -•v Jesenice so bile en sam ne-U doiUJM vi!)arii!\ V Kranm so MU poboji drugačni, času Oktobra tu se sploh ni m* industrije. Toda veliku ttatkt .'.••> milnih delavcev K36. leta jc že pokazala, kakšno moč imajo Lihko organizirani dele/vri. Taka jc i-ncl tudi Kranj v usodnih dneh ohupa-cije močno partijsko in sindikalno vodstvo. Po vojni sta obe delavski Medici stopali po isti poti — nenehno 'ta gospod',trsko rr. eta življenjsko raven prebival-■ v j. Kohkthi povecit' t. avgusta so kranjski prvoborci na Veliki Poljani izstrelili prvi uifel na sovražnika. Spričo vseh teh revolucionarnih dogodkov, ki so se vrstili M4ft;e dni Julija in prve dni avgusta 1941. leta so v Kranj" izbrali I. avgust za vsakoletni občinski praznik. jpiiiiiiiiinininiiiiiiimnunn^^ iBtiimiTirmfim*!"**-*:.......r-iiinnnmrtii \Li""»<°°°'u DRUGO DEJANJE | |[ Drugo dejanje političnih razli govorov med francosko vlado in J začasno alžirsko vlado se je za-p čpIo z manj hrupa ln Optlmiz-^ ma. Vloge so ostale v stari zali sedbi, na eni strani sivolas I francoski minister za alžirska 3 vprašanja Jose, na drugi strani i=| pa zunanji minister zažasue al-H /irske vlade Krim Belkasem. g Scena so medtem preuredili, na f| mesto ielOVa*Čarskega ždravtH-i§ šča Eviana je prišel mirnejši g Ldgrin. 3 Francija je danes še vedno H obsedena k iiueljo, da je Al#l- 3 rija prrhorftorBhi del ffaheoske 3 metropole. Toda A!*/rel so se ^ temu političnemu stališču uprli p že pred sedmimi leti, ko je po-J čila prva puška. Z druge strani §§ dogodki kažejo, da Francija ni I »možna zaceliti ran razpadanja H niti na svoji lastni koši, kaj fe-š le, da bi si zastavljala nalc.e, g ki so prerasle zgodovinski razli VoJ v Afdkl, Desedanfl rebuli r.'. I 3 de gau]istične politike ka*e'o p znake teke resignarl*e: mlrov-1= na pegnianja v Evianu so poli kazala, da se alJ.ifskih državniki kov ne da zvijati, kakor igračk 5 iz gume, notranje razprtije v vojski in upori kmetov v posameznih francoskih pokrajinah so napravili de Gaullu precej sivih las. raren lega pa vsak dan eksplodira še kakšna mina v mestnih četriih francoskih mest, pa tudi vojaka Je pO dveh neuspelih udarih še bolj razklana, kot je bila. V 37 mesecih neomejene oblasti IA »plesnega parlamentarnega mrtv'Ja de OaitlUt hi uspe«-lo rešiti naloge, zaradi katere je viel v reke krmilo frp.ncorke politike. A i; Irski problem Jc danes še vcdnft najve/Ja iaguba v flrtavrtetn preračunu. S rrVbiim govorom ln do?edki, ki so sie- d*li v Alš.iriji 3, julija, Je general najbrž pokopal zadnje posmrtne ostanke francoske politične modrosti. Zadnje dni je namreč vedno bolj očitno, da je nova smer francoske politike še bolj kratkovidna, kot je bila. Francoska vlada preti Alžircem t 'odcepitvi J.-i dremlja na katerem fari evresko prcbivalnivo. S t?rh sKtt^ejo izvršiti zadnji pri-tijBk na začasno alžirsko vlado, da Dl popustila za k^nfeTejlčno ml*6. Po drugI strani pa nekateri poznavalci severnoafriških razmer šc računajo, da se bo francoska vlada poslu/ila le možnosti, da bi spravila alžirski problem z dnevnega reda. »Na naših zemljevidih so že zavrtana področja v Alžiriji na kafefih živi pretežno evropsko im(■; •■,•;!! rtvo, • je pred kratkim izjavil ministrski predsednik Michel Debrc v francoski skupščini. »Ce ne pride do združitve s Francijo .borno prisiljeni odcepiti francosko prebivalstvo od Alll.ri.ie. Z& Al&irce se po odcepitvi Francija več ne bo br i •vala,« Pariški dnevniki so pohiteli z ponatisom Debrejevega zemljevida. Ta zemljevid kaže Ozki obalni pas med mestom Alžir in Oran na k;!erem stattlljC Okoli 84 odstotkov evropskega pro- btvakdva v Alžiriji. Samo 170 stara iluzija o kolonialni moči ■ tisoč od skupaj I 05.1.0M prebi- še visi kot DemoklejeV meč nad W% valeev evropskega porekla bi Alžirijo in njeno usodo, bilo treba preselit'. Zanimivo je Kolikor ko realna računica i dalje, da to področje vključuje vplivala na razgovore v I.ugri- | *h ftlširske Industrije in 7« od- nu> je lP?ko predvideti. Dejstvo s stoikov kmetijske proizvodnje. jP> đR francoska stran ne kaže % S svofe strani je račasna al- pripravljenosti na popuščanje, g žirska flidt 6Mrb OlnMMMli fr: n- Od francoske pripravljenosti pa % MMkl načrt. »Delitev Alžirije praktično zavisi vse. pomeni odrekanje pravice samoodločbe ln bo vodila k vojni brc« konta,« V mestih, ki jih je Debre označil v svojem zemljevidu za Francoze je bilo v demonstracijah 5. julija 100 mrtvih. Težko si je spričo tega afc-m!šliali, da bi imel francoski nacrt kakšen praktičen pomen. V takšnem razpoloženju postaja pogajanje v Lugrinu vedno težje in he obeta pozitivnega sporazuma. Vse to povečuje splošno zaskrbljenost, da se BO alžirska vojnA nadaljevala. Zlasti, ker se je francoska vlada vedno bolj začela opirati na politiko vojaške sile in na nove vojaške akoije v severni Afriki. Kolonijalna vojna na airiškem kopnu se bo najbrž nadaljevala, ker se Francozom vse žrtve te vojne še ne zdijo dovolj velike. ^!:'::;i:rcni!!;tniiii;iiim^ Oddolžitev spominu revoludle S slavnostne seje GUQ Kranj Slavnostna seja. s katero jc ob-čirski Ijuć'-ki or'bor Kranj počastil svoj praznik, je ♦abo1e*,ilr» mnogo udeležencev. f»T^d drugimi se je eeje uđele'H tUdI prf^Jsed-nik Ljudske skupščine ljudske re-rntbUko S"lcn-enije M'ha Marlhlto. ki po ga ostali udaležencl pri vstopu v se*no dvorano per^fl«-vili z vihamim aplavzom. Goste ™\a poidfavit podpfe^se^'k nvo Kfanj Ivo Srfie. kt je ob tej pTi-ložnosti orisal tudi pwn^ r^a^-novanja s porcebr.im pou^ark^m na odkritju »pornefiika revoluelje. Tcsehna točko dnevrena reda i o bila namenjena prrv'lioc;u ObO Zveze borcev Kranj, da naj bi sC dodanu naziv Park svobode — kjer stoji spomen;k revolucije — preimenoval v Trg revolucije. Predlo« je bil seveda sprejet s snontanim odobravanjem navzočih. V resnobno vzdušje slavnostne seje po je proti koncu vnesla štafeta mladine dobršen del živahne"! razpoloženja. — Posamezni udeleženci štafete so bili odšli iz krajev, ki so nesli v zgodovini NOB pomembno me.tto, hkrati pa so takšne kraje obiskttll tudi vzdolž svoje poli. Vse štaTete oo so strnile v Kranju pri Kpimeniku Milorada Stošića. Oi tod pa je p«» lotna štafeta pohitela proti poslopju OLO Kranj in vstopila v 6ejno dvorano. Nositelji štafetnih palic so, šo preden so le-te predali podpredsedniku ObLO Kranj Ivu Šeficu, pozdravili slavnostno eeio n krtrtktnl ^e"avr*ron1, (Nadaljevanje a 1. strani) partir.anl na Poljani pođ Storži-čem padel prvd Nemec, raradi Cesar slavimo ta dan kot praznik ljudske vstaje občine Kranj. Hkrati kot v naših krajih se .jc Sloveniji se Je naglo Osvobodilna fronta kot najširša množična organizacija slovenskega naroda za boj proti okupatorju. NJem odbori so bili že konec aV-jiisla ustanovljeni V vseh Vfcč-jih tovarnah in naseljih današnje razplamtela partizanska borba tu- kranjske občine. Povsod so se di na drugih območjih Gorenjske, j okrepile tudi partijske organira.-StaJfNkl in Zasavja. Po vsej I cije. PRVI PARTIZANSKI STRELI — ZNANILCI NEUNIČLJIVEGA UPORA Tolikšen rarmah oborožene vstaje jc Nemce izprva presenetil; ko pa so prav sr>re{rlcd".3i njeno nevarnost, so jo skušali zadušiti predvsem z obsežnimi vojaškimi opcrac'.iami proti partizanskim enotam. Prirade'ali so Jim nekaj težjih udarcev. /lasti to velja za komaj ustanovljeni kranjrke-tr-ŽjŠki bataljon, kj je bil prVe dni avgusta razbil v Debrčt ln Stor-Vlv in je za dali časa prenehal o!i'»!;i'. Obenem r. nttrrneli&mi proti partizanom so >iemc| silno Saofttrttl tercr nad civilnim prebl-v?i?vom. Začelo Je strelian.ic talcev, vse pofjo«:teirc aretacHe In mučenja pripadnikov osvobodil*-nega gibanja ;n množične inter-na > v žioglastta taborišča smrti. Vit fo ie nt ratno osvobodllnei-* l-'kratne stvarnosti oddvojenlh merilih, sA bili ti lačetki morda horni in malcpomembr.i. V resnici pa so bili prvi partizanski Irčll pravi iHH»r( neurttMJiv zara^ 'l svoje zastdranoit! v tlačenem ljudstvu in ftarttdi J««imsU svojih rd'1«"zenitih ciljev, upor z irincg* utrjevala skrajnem severorapadnem koncu Jugoslavije, na mn'-n eV,>iH-.nn,,, in stra«e--ko VaatMBl jv--'r-.-'«u. ki so ga Nemci krp.tkbmalo ra*vrla-Sili za integralni del svoje matične drJave. Toda nd prteg* za-C' 'ka partizanske borbe naša lepa Gorenjska tanjv^ nI bi'a več varno zaledje, komor bi lahko prihajali na oddih. Postala je bojišče, od koder so se uporniški ptreli čuli globoko v njihovo paleflje in po-rn-Tali rahljati nqpfhn,jrno samo-zave«t nepremagljivih ravo.ieval-ee Fivrope. Ti streli so brli iskra mreočnemu oo>^r;», ki ,ic n^adnje r'ir^l ek"0)(er.la || nat-ih lepih afft^ev »n u^nelill n-'e^OVe- Zle-f-m?ke n ••>•:• rt e o tz'.r^h'He !n nV-gn i:'*»h, od stvkrnMl. Ni d^ejfl smo lah-M Gorenjrl Trlo pMdMi( ne dk bi bili zato neskromni. Pnič nk to, da je dobila partizanska borba v uporniškem letu 1't'l na kem mnorvo večji razmah, kakor v knterl koli drugI slovenski pokrajini, in drugič na to. da Se ta borba od n.i'miii začetkov do csvohod it ve k1,«'Ub le^ftVttim pO-T>lem in nekaterim resoim vpadom nI nikdar niti za trenutek prekinila. Res, da so nas pri tem podpire.it neketerl čisto eb.m*tllvrtl Č'nitcMl in dn smo b»P vsepltoti fesno povezr.nl s rcntrnmlm vod-StVom osvobodilnega p'brnta v Ijtild.lani ln n/ivali njcffhVo stol no pomoč. Toda bistvo naših irvpchov je Mlo vendar v razredni Po tirih letih h-vave borbe so bili naši .nr por i kronani , popolna osvobcltivijo domovine ln irbo»- jevanjem osnovnih pridobitev Ijudsl.e revolucije. Njen ob>eg ln ostrino nam najbolje Izpričuje.io tele številke; Iz območja današnje <:';čno Kranj je b:10 v narodnoosvobodilni vojski ^w(l bor?evi v Inlemae'ji in zaporih Jih jc bilo 12M. Padlo j^ skupno M\ žrtev, od tega v part/anih KSl, kot talci 188, V *»f>nrih I« taboriščih pa 151. Števila tistih, ki so na trt ali oni način podpirali onvobon'lno borbo oz;roma simpatizirali r. njo. nikakor ni mogoče določilli vendar brez pretiravanja l.-thko trdimo, da je bila to velika večina pre-hlvalstvn na*e občine. Te oni po sueTu NAIM.loi.' V L .^»...,. — lun ii.c oblasti *o objavile, dn frMflOske padalske čete šc naprej potenjajo nasilja nad civilnim prebivalstvom ter ropajo državne in upravne lUtaflOVt v B«zrrtt. Talto so vdrli v ptilopjC prosvetnih delavcev v Blrcrti in irrepnii phornc tir stanovanja ptnsvetnlh delavcev, ki stanu le jo v poMupJu. Francoska letala *e nadalje kr«ijo ftaihi prOItdf Ttinui|e. Mornarica pn patndjlra V zalivu Bl/erte, v tunlriisklh tetitorlalnih vodah. P(-nnrr)skS arti-lr ia pa jc r alžirskega ozeml|a ohstre'jevala tuhinjsko o*emljc na območju DVC Rr.«Ot.lJClJI O BT7.P.RTI - Nn MdMU O/.N |e hlln dit.*B seja Var-nnstiu-jja sveta posvečena položaju v Blfertl. Trisolen j# bil ttldi francoski pi-edstavnlk. Varnostni svet je ra^nravl|nl o dveh fpsoluel|nh. Prvo resolucijo so predlagale 7.AR. fevlon in Liberija in ugmavlja, da je prisotnost tronto.skih ObMOkcttUl sil v Tuni/lji v nasprotju / VOljo vlade in Ihidstva Tuntuljc Ttlfška resolucija pa poriva Francijo naj izpolni resolucijo Varnostnega sveta, da M čete umaknejo na i/hodisčnč položaje. SF.NAT SPRFJF.I. KENNKDYJFVO XAItTRVO — Ameriški senat je Soglasno odobril nove l/datke ra nabavo novih oro*l| la raket. Senat je Izglasoval tudi zakon, ki poohlaa'a predstdnlkl kennedv|a, da vpokliče Ž50.000 rezervistov in poveča število pripadnikov redne vojske. SPORAZUM O KOAUCtfSKI VLADI? — Posebni odposlance generalnega «c-kretarja O/M v I eo;- Klvi'lu j- ohveslll novinarje, dri na Sejah kongolkega parlamenta v LovaPijtt rtadalje rarpr.ivM«!" o Izvolitvi predsedniki nove vlade. Izjavil jc, da sta dve največji skupini pa-lamcntarcev, kt »e udele-'u|eta tega 7i,ednnja, ?.e dosegli medsebojni sporaMHl o U«tartovltVl koalicijske vlade in sc sporaznriK-H o rn/delitvi ministrskih pololll za boj. f'e upoštevamo še dejstvo, da je moral okupator stalilo zadrževati na Goretiiskem od 2ft0tl do 4000 vojaštva in polh i je in da je zaradi sabotn* In diverzij utrpel tudi veliho materialno škodo, potem Jc jasno .da je Imela naša borba ne le v. Ml- mornlno-poliilčnl, ampak tudi upoštevanja vreden vojaški učinek. Med tistimi, ki so Iz območja ■ • i • oh('i>i" padli za svobodo, so bili številni prvoborci In *a*lupat organizatorji narodno-oss'olipdll-ne#a Ribanja, kot na primer: I ta.rtc Vodoplvec, Ivo SlaVtti Ione Narlnlk, Lticljan r.eljak, Frane Mrak, BoJo In Boris P.učignJ, Janko ln Nlankn IVliakar. Tugti Vidmar, Vida Šinkovce, .Milena Kotbar Perko .fnncz In Ne mni> llea drugih. Naj posebej omenim le 11 borcev Jelovlke lete. ki sv padli marca 1943 v Mnjlčrvju nad Cmgrobom, med njimi tudi Stan- ko /as ar. eden najzaslužnejših organizatorjev osvobodilnega gibanja na Gorenjskem; dalje 13 bo cev kranjske čete. ki so aprila 1942 junaško padli v skalni votlini pri Okroglem, 30 borcev kokrške-ga bataljona, ki so padli septem bra lf)42 v Udnem boršlu; loj/a Kebeta, »aslaftnega organizatorja NOIl In politkomlsarja Gor. grupe odredov, ki Je oktobra 1012 padrl na Jamniku in je tam pokopani partizanskega komandirja Milorada Stošlča. ki so ga Nemci zajeli in ga 2.1. avgusta 1041 v Kranju Javno obesi!!: Junaškega ml a dtnea Strupl.la. ki so ga *n.radl uspešne razstrelltve nemškega o-fleirskega kluba v kavarni topa., prav tako Javno obesili. Se in to bi moral naštevati, če hI hotel imensko na*tetl vse easln*ne h - ree, ki sn padli v nusl ol'člnl. Pravzaprav hi bilo treba na le'i vse padle, kajti vsak, ki Je *a cilje esvohodilne Ivuhe in ljudske revolucije na kakršen kuli na'ln daroval svoje življenje, je s leni dal največ, kar Je sploh mturo'o doti .Vsak od njih je postal lunak, pnv/tll'TnJe-n nad »lehernega od Jlvečlh. Na njihovih kosteh je »ftrajetiit naša svolroda In vse nate pridobitve. Vsem tem znanem In neznanim horo.iom nal bo po svečen spomenik, kt ga danes od krtvama. ' Delovno ljudstvo si Jc med osvobodilno borbo skovalo svojo cnlno t. ustvarilo rosnično ljudsko oblast. Potemtakem bi bilo smešno, če bi po končani vojni 1 zanemarilo te pridobitve ln se I rneva zaupalo korumpirani reak-ci narnl kliki, kl jc upropastila j staro Jugoslavijo, sodelovala z ' okupatorjem in pobegnila v Ino-1 zemstvo ter od ta-m zavirala in I blat'Ia našo borbo. Te*,ko prei/-; kt«"ene ljudstvo se ni več maralo ; vračati na staro ln ni vre potre-! bo Val a vsiljenih in IflSnih vodite-1 Ijpv. Svojo votlslvo si je samo ! našlo; ir^lo je iz njega samega, j To je bila Komunistična partija '■ Ju-o>:Hvlje in njen Centralni ko-niie: to je hil-> vodstvo narndno-o ve':cdilno borbe in tovariš Tito. Temu je ljudstvo znunalo vodstvo pri grr.eitvl soclelizms kot edino lo-i^nem nadel jevanju Ijudnke revolucije. t& V prvem povojnem letu jc bila Izvršena agrarna reforma in faolenieno premoženje sodelavcem okupatorja. Malo kasneje je bila nacionalizirana privatna industrija, trgovina, promet in banč-nisiVo. Sp!n-"ni družbeni sektor je tako postal Izrazito prevladujoč v nešem gospodarstvu, s čemer je h?l ustvarjen osnovni pogoj za plansko ln socialisti-no g—nedar- JenJ«. sledil Je prvi petletni pion industrializacije in elektrifikacije gospodarsko zaostale države, ki «mo ga kljub nastopu infuriribi-roja in težkemu pomanjkanju uspešno raki lučili. Tn je bila doba za naše delovne ljudi, ki pa se jI nismo mogli i?o*rniti, če srna hoteM ohraniti svojo nost In si zagotoviti uspc"-ci rar-VoJ v neposredni bodočnosti. 7, ustanovitvijo delavskiii svetov, to je s prehodem upravljanja gospodarskih podjetij od držav nh organov na neposredne proizvajalec. Je b'lo pri nas prvič v zgodovini uresničeno revolucionarno geslo: »»Tovarne delavcem !•< / nadaljnjimi ukrepi je bila dana delovnim kolektivom še večja samostojnost v delitvi ustvarjeneva dohodka. Z izpolnjevanjem nagrajevanja so bili ustvarjeni nadaljnji pogoji *a postorno ukinitev merdulh odnosov in resnično osvoboditev deln. Vsako po tono delo Je pri nas postalo č-.--t M). Delavcu Je ustvarjen tisti dtUl benl položaj, ki ustreza njegovi vlogi v proizvodnji materialnih dobrin. Zagotovljena mu je največja mogoča socialna in prema zašOtt*. kakršno dtrvolju.'eio na"e sedanje materialne zmogljivo- ti. Ita'voi komun In družbenega uorHVlJsnjs Je bistveno r:zšlril vplav državljanov na vso javno udejstvovartje, obogatil njihovo ustvarjalno pobudo in ustvaril pogoje za hitrejšo rast ljudske blaginje. Gorenjska in Kranj *e posebej sta prav gotovo že nekaj let nazaj lep dokaz takšnega u-godnega razvoja. F> tem vas, tovariši in tovariši««, r.;! kor ne ml dim prepričevatit da Je zdaj pri nas že Vsega dovolj in dft je v-,e v rrilepšem reda; da nI nober.h. težav, krivic ln napo';. Vsi ie dobro CaVedanfO, da je današnja razvito?! rrci/vodnih sil kfjttb SBanltma povoj•iciou napredku še vrtino nerado«!na I" da se mera Sorazmerna velik del že tako nizkega narodnega dohodka Uporabiti /i obsežne potrebe in 7a vlaganje v pada!'n »i r-.zvoj gospodarskih zmogljive-!'. Zato J« današnja rea'na delavska plac*-kij-Jb pre-elr'emM perattu 1 morjem r---'obju. še venm njr.k»* potrebe Osebfieffl in W m"or.!n-ga atandorda po še vedn" pičlo BldOvnlJOhei KlJUb temu P3 nibč- ;:e more z;Mi'ka!i. da s m o v zadnjih letih tudi glede ž.ivljcnj-ske ravni delovnih ljudi mnoH' ■apredovali; naša sedanja gospodarska in družbena stabilnost P* nam isto zagotavljata tudi v n** posredni bodočnosti■ BUkginja delovnega človeka je vedno bila in bo osnovno vodilo naših skupnih prizadevanj. NI dvoma, da smo na poti bi' li-cj.cga In zanesljivega napred- •ka. Ta pa je seveda mogoč sam* pod pogojem, da bo ohranjen m*r ln da vsi naši pozitivni napori oe bOđO o gror en i ':■';> nOVO vojn*' morda še stra ti««j •> ed pretečeo6. Ta nevarnost sicer ni velika. K pa resnična in vedno prisotna. srsl, ki s'ato preživel] I njo vojn* in r.a la -'ni k" i obEtliltl n.icO« grozote, rftč tc»ko ra+umem*' kalto da v svrtu še mar-ikj« uspešno nastopajo ljudje, ki hoJ' skajo na vojno, se no odgovoru0 igrajo z usodo milijOnOV ljudi ifl s,» jih sVOjlb sebičnih i'1"" reiov pripravljeni pognati v nov* strahr.tno katastrofo. Celo pri se na,jde nekaj demoraliztranih J izkoreninjenih posnmeznt-kov. ™ bi bili iz golega sovraštva do s0' cial'zma ln želje po obnovi st3re' sa izkori'čcvals'icga reda prlpr*^1 Uonl priklicali nad nas °fJ* takšno grozoto. Na sre'o je ta*' nih ljudi le nihlo ln njihov »** je zadušen v srlošn ni odpd*" proti vojn!. NI dvoma, da flB" driavno odstvo ullva v .si'oje cj.livni-m prizadevanju /a mir . iKlvarialno soJHtJe med nafOf popolno podpOfO na'ih deloVfll ljurll, Sc pOtebOJ pa n-.s mtclcž*"' cev osvobodilne bor*)C. TRAJEN SPOMIN NA VOJNE GROZOTE ■oclallatltea doflir Tudi veličaslni spomenik, ki ga i SUvoJ i | mes odkrivamo, naj bo danas- j v'na Jugoslav! !■: Zlvel nnš voditelj in orRnnl'* danes njemu in botlo'im po'iolenjem trajen op«ilnln na gro/oi- večne. IVI naj Jih, s kolikimi žrtvini in napori smo si priborili svojo svobodo ln opozarja naj Jih na i nost .da to svohodo nčtlvnjo !n d| naprej rezviiajo velike piiiotii've ljudske reA'olue'je. Bokrsujo HOj ,Mm. kaj zmore borbeno In enotno ljudslvo s poliHllB h, sf-M-obnlm vod s Ivo nt. spomenik naj proslavlja r«Kl, ki Je litbojeval reroluelin, In šo posebej liste, kt so ranjo darovali svoja. zJvtJenJs. Krasi m»| d 1 mestu in Vspotthuta njegove občane k ustVet-i >i>m t".i delu Za našo si>elallstično skupnost. XIvel naš delavski Kranf! nušlh zmag, tovariš Tito! s tem predajam spomenik '*J, nesli ln trosim tovariše, da r krllrjo njegove posamerne ture. rlo nadalje Je pričakovali .* vrem» s krajevnimi pl,,b*\/ rempeialura ponoči okrog dnevi do 22 stopinj Cttftfcjti o » 74 PONEDELJEK, 31. julija 1961 KRANJ IN JESENICE PRAZNUJETA STRAN Ob prazniku občine Kranj preteklost prihodno Mesto Kranj z okolico je v težkih dneh ljudske revolucije častno izpolnjevalo nalogo komunistične partije. Prvi kranjski komunisti so morali oditi v ilegalo že sredi junija leta 1941. Tt3aj je nemški okupator pričel silovito preganjati komuniste in španske borce — skratka vse napredne ljudi, ki niso hoteli upogniti hrbta pod škornjem nacizma. Štiri leta je pruski korak neusmiljeno gazil po ulicah Kranja, in Prešernovi domoljubni stihi niso nikdar v svoji stoletni zgodovini delili tako žalostne usode s svojim narodom. Toda razen žalosti nad usodo slovenstva so kranjski rodoljubi pili iz Prešernovih stihov tudi vero v svetlejšo prihodnost — upanje in narodno zavest. Se nikoli poprej jih ni Prešernov duh tako zvesto spremljal in jih preko Okroglega in nešteto grobov pripeljal do majskega dneva leta 1945, ko je bil Kranj osvobojen in ko je iz vseh grl zadonela pesem: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan . . Kranjska občina spet 6lavi svoj praznik. Občani se prav zato še bolj živo spominjajo tistih dni v juliju in avgustu leta 1941, ko je bila pri Cegelnici ustanovljena prva partizanska četa, imenovana kranjska in ko so na Veliki Poljani na Storžiču počile prve partizanske puške. Pod streli partizanskih pušk sta tedaj omahnila dva nemška vohuna; prvi je bil le ranjen, medtem ko je drugi za Vedno obležal na Poljani. Za kranjsko komuno je značilno predvsem dvoje — to je njena gospodarska moč in njen razvoj krajevne samouprave, ki se tako hitro, kakor le malokje, prilagaja družbeni m in ekonomskim potrebam. Prve mestne pravice so Kranju podelili leta. 1225 Ande-ški grofje, in vse od tedaj naprej, tako priča zgodovina, je naselje na skalnatem pomolu med Savo in Kokro težilo po čirnvečji samo-upravi in osamosvojitvi. Vsa ta zgodovinska dejstva so bila ponovno potrjena te v času nemške okupacije in v povojni izgradnji ljudske oblasti. Prve zasnove neposrednega družbenega samoupravljanja na področju današnje kranjske komune predstavljajo že narodnoosvobodilni odbori, ki so bili ustanovljeni poleti leta 1941. Odločilen korak v nadaljnji krepitvi ljudske oblasti pa so bile splošne volitve v narodnoosvobodilne odbore leta 1945. Tedaj so prvič oddale svoj glas za novo Jugoslavijo tudi žene in mladina. Po zakonu o upravno teritorialni razdelitvi iz leta 1B52 je bilo na območju sedanje občine ustanovljeno razen Mestne občine Kranj s posebnimi pravicami še 11 navadnih občin; z uveljavitvijo komunalnega sistema pa so se vse te občine združile v eno. In ravno na občinski praznik, 1. avgust leta 1955, so zastopniki združenih občin izvolili nov občinski ljudski odbor. Kranj nosi že od nekdaj pečat mesta z visoko razvitim gospodarstvom, ki se je zlasti v povojnem času dvignilo do zavidljive višine. Medtem, ko je bil Kranj v obdobju med obema vojnama samo pomembno tekstilno sredi-ščey Slovenije in Jugoslavije, postaja predvsem zadnja leta tudi eno izmed najmočnejših centrov elektrotehnične industrije. Iskra, ki je za kranjsko gospodarstvo izredno velikega pomena, se je namreč pričela razvijati šele po osvoboditvi v prostorih nekdanje tekstilne tovarne. Razen Iskre pa je kranjska občina po vojni ustanovila še več industrijskih, obrtnih, gradbenih, komunalnih in trgovskih podjetij. Industrijska proizvodnja na področju kranjske občine je začela izredno hitro naraščati predvsem po letu 1953. Takrat so se namreč pokazali že prvi uspelii ni proces pa je bil znatno moderniziran. Slednje velja za vse industrijske panoge, izjema je le tekstilna industrija. V to industrijsko vejo so do tega časa zelo malo investirali, ker je bilo nujno potrebno graditi bazično industrijo in ker je bila tekstilna industrija po vojni vsaj delno sposobna, da je lahko nadaljevala z delom. Danes je industrija v kranjski komuni zastopana s številnimi panogami, med katerimi so prav gotovo najvažnejše elektro, gumarska in tekstilna industrija. Tudi kmetijstvo zavzema v gospodarstvu občine vidno mesto, vendar pa ima zaradi ostalih panog gospodarstva poseben položaj in posebne pogoje razvoja. Čeprav je v kranjski občini zelo malo kmečkega prebivalstva in je večina kmečke posesti razdrobljena, je kmetijska proizvodnja po vojni stalno naraščala. Vzporedno z razvojem industn-pa so se nehote razvijale tu'"i ostale gospodarske dejavnosti. Med njimi je prav gotovo treba omeniti gradbeništvo, promet, trgovino, gostinstvo in turizem. Vse to terja široko obravnavo, kar pa ni namen tega sestavka. Ce bi hoteli prikazati kranjsko komuno tako, kakršna je, bi ne smeli mimo številnih zmag na vseh -ostalih področjih, ne smeli bi pozabiti šolstva, ' napredka zdravstvene službe, stanovanjske gradnje, urejanja komunalnih problemov in podobno. Vse to je bilo storjeno v skrbi zadelovnega človeka, v skrbi za občana, ki se lahko ob letošnjem občinskem prazniku s ponosom ozre na prehojeno, s krvjo in znojem prepojeno pot. In prav ti uspehi so porok za lep-io in srečnejšo prihodnost vsem, predvsem pa še potomcem nekdanjih kranjskih revolucionarjev, ki so se kalili v neštetih predvojnih stavkah in 6vojo napredno Nekateri deli mesta Kranja so po vojni docela spremenili svojo podobo vloženih investicij, sam proizvod-misel ponesli tudi v gozdove. Občinski ljudski odbor Kranj In Tse množične 1 ! I II občinskem prazniku Jesenic pošiljajo vsem delovnim kolektivom, delovnim ljudem in vsem občanom iskrene čestitke • o organizacije pošiljajo ob 1. avgustu - občinskem prazniku Kranja vsem občanom in vsem delovnim ljudem iskrene čestitke z željo, da bi imeli v prihodnje še več delovnih uspehov LJUDSKI ODBOR JESENICE in vse množične organizacije r-www^W STRAN GOSPODARSTVO PONEDELJEK, 3L julija 1961 Ped Mežaklio in Stolom Zažarelo jc. Pravkar so bili prebili peč, kot tem pravijo in belo-rdcče železo jc teklo po žlebovih v podstavljena korita, a posamezni delci žlindre so v žarečih bliskih švigali po zraku. železarno. Toda domačini, ki so hodili tam mimo tega menda sploh niso opazili. Zanje ni to nič novega, nič posebnega. Ze zdavnaj so se temu privadili. Morda so jim o teh plavžih ,o jeklu in je »prišlo v meso in kri«, zato jc postalo vse vsakdanje, nezanimivo ... DELEGACIJA IZ HRUSlCE Na cesti, ki vodi iz Železarne proti železniški postajo, bi človek Uspehi na področju stanovanjske gradnje to so najlepše čestitke k Jesenice letošnjemu prazniku občine Čudovit prizor, ki sem ga on-dan opazoval kar s ceste ob železniškem prehodu za jeseniško Srečala sva sc z nekom iz Hm šice. Tam, kot je pravil, so imeli pred kratkim zelo razgiban zbor volivcev. Na občino so poslali celo delegacijo. »-Zakaj pa je šlo?« sem ga pobaral. Takole je pripovedoval. Šola je tam potrebna, da nikjer tako. In zdaj so na občini kar na lepem povedali, da ni denarja. »In kaj je dosegla delegacija?« »Ne vem natanko. Kot sem slišal, stvar ni tako pereča. Samo če bi imeli izdelane načrte, bi lahko začeli,« je pravil le-ta in potem začel pripovedovati o novem vodovodu, o nekakšnih predstavah in podobno. OB DVEH POPOLDNE Da bi se z nekom pogovirl, sem ob dveh popoldne počakal pred tovarno. Res — zanimiva slika. V železarni toliko bolj zanimiva že zaradi velikega števila delavcev — okrog 4.000 se jih po končanem delu vsuje na ee=to. Brž za tem je gneča v naenzah, v gostiščih, na avtobusni in železniški postaji.. . Cez uro, dve so ti železarji že pri svojih družinah tem nekje pri Gorjah, Mojstrani, Žirovnici . . . Toda ob izhodu! Cela reka se je zlila skozi izhodna vrata. 2e prej so bili pripravljeni in čakali v dolgi vrsti za vrati. Ko je zatulilo, in ko je vratar odprl vrta, je oživelo. Pozneje, ko je avto drvel mimo Radovljice proti Kranju, se mi je vsiljevala misel na Jeseni- PRVI VTISI z XI. Gorenjskega seima so ugodni Kranj je v teh dneh, ko praznuje svoj občinski praznik in 20-letnico vstaje, na te dogodke še posebej pripravljen. Kranj bo od 8. avgusta že enajstič prizorišče Gorenjskega sejma. Poseben značaj daje temu sejmu predvsem udeležba proizvajalcev blaga za široko potrošnjo iz vseh krajev Baše države. Tudi trgovska podjetja z Gorenjske so pokazale veMko razumevanje, saj so se na poseben način vključila v organizacijo te prireditve, kar znatno pomaga pri čimboljši izvedoiana-loprodajnega programa na sedmu. žlindri, pa o vročini ob pečeh in J skorajda ne spoznal več nekdanjih . ce. Tako lep in svojstven kraj. z nevarnosti pripovedovali že nji- Jesenic. Široka in lepa cesta daje vonjem po žlindri, po življenju hovi očetje. -Ze kot otrokom jim | okolju pravo podobno mesta, ' in ljudeh. * K. Makuc Perspektiva kmetijske proizvodnje v jeseniški občmi nosti Stroški za gradnjo kmetijskih obratov bi znašali 429 milijonov dinarjev i Kmetijstvo na področju jeseniške občine ima sorazmerno težko nalogo. Kmetijei gospodarijo v neugodnih ekoloških pogojih, po drugi strani pa morajo preskrbovati s kmetij?kimi pridelki mnogo nekmečkega, predvsem mestnega prebivalstva. Slednje je zaradi razdrobljene in privatne kmetijske posesti le težko izvedljivo. V občini je kmetijska zadruga Dolinka v Dovjem edini predstavnik socialističnega sektorja. Za nameček pa moram,') ugotoviti še ta, da je tukaj zelo malo kmetijskih površin in še te slabo rodijo. Rodovitnih ajiv in dobrih travnikov skoraj ni, najboljše površine pa so prav v bližini naselij. S širjenjem sta-Re . ■ in drttge gradnje je teh površin vsak dan manj, novih ne osvajajo ali pa vsaj počasneje kakor izgubljajo že urejene. kmetijstvo je v jeseniški občini stranska gosvvodarska dejavnost. Družbena posestva še niso razvita, pretežni večini privatnih proizvajalcev pa kmetijstvo ni poklic, temveč le vir postranskega zaslužka. Po popisu prebivalstva v letošnjem letu je v jeseniški občini 25.778 ljudi, od teh 13.992 aktivnih. Izključno v kmetijstvu pa je zaposlenih le 486 ljudi, to je 3,5 odstotkov vseh zaposlenih. Od celotnega narodnega dohodka, ustvarjenega v tej občini, odpad« na kmetijstvo le 2,1 odstotka. Kmetijstvo daje v jeseniški občini značaj dodatnega zaslužka tudi to, da večina gospodarstev redi le po eno ali dve kravi. Prebivalstvo v jeseniški občini je velik potrošnik kmetijskih pridelkov. Podrulabljanje zemlje in razvijanje industrije bo še povečalo povpraševanje po kmetijskih proizvodih. Pri analizi tržišča in preskrbe prebivalstva s kmetijskimi pridelki za prihodnjih 15 let bo treba upoštevati tudi to, da bodo delavci z naraščanjem življenjskega standarda opuščali kmetovanje v popoldanskem času in da bo prebivalstvo naraslo za približno en odstotek. Vse navedeno torej narekuje, da je treba resno pričeti razmišljati o perspektivah kmetijske proizvodnje v tej občini. Predvsem pa se postavlja vprašanje preskrbe Jesenic z ni' r>m, povrtnino in mesom. Trenutno oskrbuje Jesenice z mlekom Mlekarna Ljhblja-na, vendar je prevoz iz Ljubljane drag, na dolgi poti pa predvsem v poletnem času trpi kvaliteta mleka. Tudi potrošnja mesa je" na Jesenicah v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji izredno velika. Kje je trebil sedaj iskati izhod iz teh ne preveč rožnatih razmer? Predvsem bo treba poskrbeti, da organizira Kmetijska zadruga Dolinka v Dovjem večjo kmetijsko proizvodnjo na lastnih površinah in v manjšem delu tudi v sodelovanju s privatnimi kmetijskimi proizvajalci. Le na ta način bo mogoče zadovoljivo urejati tržne razmere in tudi delno vsklajevati cene na tržišču. Kljub vsem geografskim in ekonomskim prilikam, ki ovirajo intenzivno kmetijsko proizvodnjo v jeseniški občini, pa je možno po mnenju kmetijskih strokovnjakov, preskrbovati potrošne centre s kmetijskimi pridelki v glavnem iz lastne domače proizvodnje. Za perspektivno uresničitev teh trditev bodo morali v jeseniški občini organizirati več novih kmetijskih obratov. Predvidevajo, da bi sčasoma ustanovili živinorejski obrat, na katerem bi sprva gojili približno sto glav goveje živine. Vrtnarski obrat bi imel približno 15 hektarov površine, kurja farma, katero prav tako nameravajo organizirati, pa deset tisoč nesnic. Potrebe pa iz dneva v dan bolj narekujejo tudi gradnjo mlekarne z dnevno kapaciteto sedem tisoč litrov in klavnice za predelavo mesa. V okviru pospeševanja kmetijsko proizvodnjo pa bodo morali *a * "o-1 v jeseniški občmi čimprej usposobiti za proizvodnjo kmetijskih pridelkov številne zanemarjene in zapuščene površine, vsa sedanja zemljišča splošnega ljudskega premoženja pa združiti v enoten kompleks pod Vrbo, južno od Brega in zapadno od železnice. Priporočljivo bi bilo, da bi združili tudi zemljišča med železnico ki cesto prvega reda. Usposabljanje opuščenih kmetijskih površin za kmetijsko proizvodnjo je brez hlevskega gnoja skoraj nemogoče. Zato strokovnjaki predvidevajo, da bi ta zemljišča zagnojevali s hlevskim gnojem, ki bi ga dobivali na živinorejskem obratu. Odvečne količine gnoja bi lahko porabila tudi vrtnarija. V zameno za gnoj bi se živinorejski obrat lahko oskrboval s steljo s teh neurejenih zemljišč. Po predvidevanjih bi v prvi fazi imeli na tem obratu 100 krav molznic, glede na družbeno ekonotaaski razvoj pa strokovnjaki računajo ,da se lahko ta živinorejski obrat poveča še za na-daljnih 150 glav. Predvidena klavnica bi oskrbovala z mesom in mesnimi izdelki predvsem domače tržišče, saj bo še tako uvoz živine za zakol i 7. drugih krajev neizogiben. S primernimi hladilnimi napravami in predelovalnimi stroji bi lahko klavnica krila vse potrebe domačega trga. Odpadki klavnice pa bi se lahko porabili za krmo na kurji farmi. Organizirano proizvodnjo jajc oziroma ustanovitev kokošje farme med drugimi zahteva tudi dejstvo, da ljudje v strnjenih naseljih, ne bodo smeli rediti drobnice. Letna proizvodnja te farme bi znašala 1,8 Imflrjona jajc. Po letošnjih cenah in pogojih bi znašali stroški predvidenih gradenj 42© milijonov dinarjev; od tega mlekarna 110 milijonov, klavnica 120 milijonov, kmetijski obrat 100 milijonov, kokošja farma 35 milijonov, vrtnarski obrat 25 milijonov ter razni ostali' stroški 39 milijonov. Gradnja proizvesfoah in predelovalnih obratov ^ fs&otu med Savo, Žirovnico £» glavno cesto je umestna in glede taa lokacijske prilike jeseniške občine še edino možna. Stroški za posredna dela so enkratni, predvidene kapacitete obratov pa ne presegajo perspektivnih potreb potrošnih centrov. Sejem široke potrošnje — to j» besede, ki jih zadnje dni pogosto zasledimo v naših časopisih, in ki privabljajo obiskovale*? iz vseh krajev naše ožje in širše domovine. Obeti ,da se bo potrošniški sejem v Kranju predstavil obiskovalcem kot sejem izdelkov za široko potrošnjo, ki jih proizvajajo tekstilna pohištvena, prehrambena, elektrotehnična ter ostala industrija in obrt ter da bo sejem namenjen neposredno potrošnikom, ki bodo letos lahko kupovali na njem v mnogo večjem obsegu kot doslej, so se uresničili. Ze v prvih dneh si je razstavne prostore ogledalo veliko število ljudi. Na dan otvoritve je samo v popoldanskem času obiskalo razstavne prostore 4000 ljudi. Številni domači in tuji ^"itje, ki so prisostvovali otvori t \f _n si nato ogledali razstavne prostore, so posebno pohvalili lično urejene paviljone ter veliko izbiro prodajnih artiklov. Ljudje, ki jih ne moti niti grdo vreme — saj je že takoj drugi dan sejma pričelo neusmiljeno deževati — se z velikim zanimanjem ustavljajo pri paviljonih, ogleduje jo, izbirajo, kupujejo . . . Največje zanimanje pa kažejo povsod tam, kjer nudijo raznovrstno tekstilno blago, pohištvo in električne predmete. V soboto je že v zgodnjih jtrtranjih urah prispelo 5 polnih avtobusov iz Ljoforjarie in Gorice. Ljudje so zadovoljni s sejemskimi cenami. To velja tudi za samopostrežni prostor v dvorani razstavišča I., kjer razstavlja in prodaja 16 proizvajalcev, in sicer: »Šumi«, »Alko«, »Slovenija -vino«. »Kolinska«. »Žito«, »Emona«, »Narta«, vsi iz Ljubljane, nadalje »Oljarica« Britof, »Zveeda« Zagreb. »Delamaris« Izola, »Go-renjka - tovarna čokolade« Lesce, »Fruktal« Ajdovščina. »Frank« Zagreb, »Mlin-testenine« Maribor in »Zlatorog« «Maribor. Vsi prodajni predmeti imajo 10% popust na že znižane cene. Prijetno razpoloženje je tudi na zabaviščnem puostoru. kjer skrbi za zabavo in ples kranjski iasa ansambel. V soboto zveč^- jrt Kranjčane in okoličane zabaval Zabavni jazz ansambel iz Ljubljane s pevkama Marjano Dfeežaj, Majdo Sepe in pevcem Niaorn Robičem. Nov odtok i zunanjem vitez naselij v občini Ze dalj časa se je 11 občini čutilo pomanjkanje ustreženega odloka- o urejanju zunanjega videza mesta in ostalih našega To še posebno veija za. toristkinBr področje občine in za same Jas?" , niče. Predpisov, ki bi upe|aE" ta j komunalna vprašanja, sedan^od-lofc o javnem redrt- in rrvsm, ni vsebovad. Zato je bfl Tjrtđski «d-bor pristCjen, da je sprejel poseben ocBdk s tega področja. Namen tega odloka je, da sn latdm-v rakrarntem posto$!teuM*B©- ča o zunanjem videzu mesta in naselij v občini Jesenice, saj mat- I di prav zunanji videz naselij tujcem prvi vtis kaRare prebivalcev nekega kraja. Odlok nadalje ureja številna vprašanja^ oddelek za gospodarstvo to> konro-n«*Ane zadeve ObLO Jesenice pa je pooblaščen, da lahko zahteva od lastnikov oziroma upravljavcev stanovanjskih zgradb *n ostalih objektov čiščenja in urejevanje dvorišč ter vrtov, popravilo in beljenje stavb ter podobno. Prav tako pa lahko pristojni občinski organ prepove sušenje perila na oknih, balkonih in ložah ob cestah, če to kvari zunanji videz kraja Navodilo za okrasi&ev naselij oziroma posameznih zgradb v večjem obsegu pa izda oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve. Prvi obiskovalci letošnjega Gorenjskega aejma MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA - MALA ANKETA — MALA ANKETA j Gospodarske vesti P Gibanje turističnega pro- 3 j| meta. V prvih petih mesecih g H letos se je povečalo število 3 1 turistov za 8%, število noči- h §} tov pa za 14% v primerjavi || 3 z istim časovnim obdobjem |j 'M lani. Domači turistični pro- |j |j met je porastel po številu g % gostov za 5"o, po nočitvah pa f:_ 31 za 12%, medtem ko je šte- y i=jj vilo tujih turistov večje za 3 H 22%. Vzporedno s tem pove- p —' čanjem se jo povečal tudi :: M devizni dotok za 5,6%. =3 O dopustih Smo v času dopustov. Vsakdo ■e tega veseli. Vendar pa ljudje zelo različno koristijo ta čas: nekateri 6i že vnaprej zagotovijo prostor nekje ob morju, drugi <;rodo v domove svojih kolektivov, nekateri gredo k sorodnikom na deželo. .. Skladno s tem so tudi izdatki za dopust zelo različni: nekateri varčujejo dalj časa in obrnejo vse žepe, da vzdržijo vse stroške, nekateri pa so celo ekonomsko na boljšem; delajo honorarno, si ob tem času zagotovijo ozimnico, drva itd. Pri anketi smo hoteli zvedeti dve stvari: prvo — koliko naših ljudi koristi dopust v pravem pomenu besede (/. oddihom v nekem drugem okolju) in drugo — kakšno politiko vodijo kolektivi z re- gresi, ali s Um spodbujajo ljudi I delavci v te domove, so uvedli k stvarnemu dopustu, ali jim sa- j tudi tako imenovani »dopust po mo povečajo osebne dohodke. V želji«. Član njihovega kolektiva, n.katerih podjetjih so na primer I ki se vrne z računom oziroma po- zo izplačali kar vnaprej vsem članom kolektiva določeno vsoto za dopust, ne glede na to ali ga bodo uživali ali ne, drugod dajejo regres samo svojim domovom*rtd. In kaj smo zvedeli: Občinski sindikalni svet Jesenice: Letos so ustanovili Počitniško skupi m us t. Ta bo skušala skrbeti zlasti za malo kolektive in racionalno koristiti vse počitniške .lomove. Njihov največji kolektiv — Železarna, daje stalno regres za dom v Crikvenici in v Kaštel LukllčU. Posamezniki plačajo samo 300 dinarjev za dnevno oskrbo. Ker ne morejo vsi njihovi trdilom, iz katerega koli gostišča ali doma, /lobi za določeno število dni povrnjene stroške oskrbe, ki presegajo 300 dinarjev dnevno. — Tudi gradbeni podjetji Gradiš in Sava sta letos poskrbeli za domove ob morju. V večini dajejo kolektivi regrese za domove, Bo pravi samo korisrnikom tamkajšnjih mfcug. Za letni oddih svojih delavcev imajo v kranjski tovarni »Sava« zelo dobro urejeno. Skoda jo le, da ne gre na letovanje ob morju ali v gore, kjer ima tovarna svoje počitniške domove, še vec njenih •delavcev. Kot nam jo povedal predsednik sindikalne podružnice v »Savi«, letuje trenutno v počitniškem domu v Crikvenici 35 delavcev, na Otoku Braču 10 in v počitniškem domu na Pokljuki 14 delavcev i/ Save. Doslej je bilo v teh letoviščih že 150 delavcev iz Save. računajo pa, da se jih ho v prihodnjih izmenah zvrstilo .še kakih 200. V Savi smo sc šo pozanimali, kako delavcem regresirajo dopuste, '/vedeli smo, dn vsak delavec, ki letuje v predsezoni v počitni-. kun domu v Crikvenici, na Hra-ču, ali na Pokljuki, plača na dan 250 dinarjev, v sezoni pa 350 din. Za svoje otroke pod 10 let starosti morajo delavci plačati na letovanju polovično dnevno oskrbo, nad 10 let starosti pa celo OakrbO, Sorodniki zaposlenih v Savi. pa morajo plačati za letovanje v predsezoni 500 dinarjev, v sezoni pa 700 dinarjev. Tisti delavci, ki letujejo nekje :> dinarjev ln delavci plačajo od te vsoto po .100 dinarjev na dan. Ostalo prispeva podjetje Za otroke delavcev, ki letujejo V Ankaranu, Je dnevna oskrba pO' lovična. . Ostali delavci, ki letujejo kje drugje, na dobijo OTUSQJil) Obelili so jo na drog, vriskaje sije nackrog. Najljubša nam je v domovini -z rdečo zvezdo na sredim. (PA^3bz) preveč približala nevarnim čerem in prepadom. 7.aio pa je bila kmetova živina najlepša deleč naokrog in krave so mu dajale mleka, da ni vedel kam z njim. Po paši je prihajal velikan k planšaricatn pogledat, koliko so namolzlc. Pogledal je v vsako kanglo in iz vsake posrkal nekoliko mleka. To je jezilo planšarice, še bolj pa kmeta. »Zagodel mu jo bom, da bo pomnil! < je nekega večera dejal kmet in pri lil vsaki kar.gli močnega žganja. Velikan je prišel, srka! h kangel in šele pri zadnji spoznal, kakšno mu je kmet zagodel. Namršil je obrvi ln jezno vzkliknil: »Mleko je mati, žganje pa norce sveta! Kmet, ne ti in ne tvoj stan me ne bosta nikoli več videla!* In fes ga ni nihče več videl. Koroška narodna Sredstva proti muham Najuspešnejše ereftetvO proti muham je pro.-ek DDT. Z h jim napravimo stene, strop, pod in pchirtVo. Sele naslednji dati vso opremo obrišemo, muhe pa pobrišemo in 2ažgcmo, ker so nekatere samo omamljene. Namesto prahu v^memo lahko tudi emulzijo ih jo z. razpršilcem ražpraši-mo po prostoru. Jasno pa, da so j uspešno sredstvo tudi razni mu-| holovci, ki se jih naše gospodinje največ poslužujejo. železniška nesreča, ki se jc pripetila pred kratkim v mestecu VVeclon blizu Bleckpoola v An-liji, je sprožila živahne komentarje v angleškem t«»ku. Razen smrtnih /rtev in velikega števila poShodovanih je nesreča prinesla veliko očitkov na račun angleške železnice. - nrzovlak, ki je peljal potnike v znana letovišča na zahodni angleške obali, se je zaletel v tovorni vlak. Prva dva vagona »ta odletela v Mak, kakor da sta iz lepenke. Posebna komisija angleških železnic, ki raziskuje nesrečo, jc Ugotovila, da je nesrečo zakrivila nepazljivost železničarjev Dnevnik taboriščnega zdravnika Ta geto so leta 1939/40 ustanovili Nemci. Njegovi stanovalci so delah v oboroževalni industriji in so zaradi nezadostne prehrane in zaradi hudih epidemij umirali v množicah. Jeseni leta 1944 je ostalo pri življenju še 70.000 ljudi. Zdaj se je tudi za te približal konec. Vsak dan ob Judovski rampi ustavita dva tovorna vlaka, nabito polna ljudi, ki jih spode iz vagonov, takoj selektirajo tako, da krene 95 °/o teh nesrečnežev na levo, torej v smrt in le 5 °/o na desno — v življenje. Pri enem teh transportov odkrije dr. Mengele grbavca, starega kakih 60 let, zraven njega pa visoko rašt-le^a mladeniča — toda šepavega. Oče in sin ... Za dr. Mengele j a prav šolski primer degeneracije židovske rase. Brž napiše nekaj na listek in pošlje oba človeka z esesovcem, ki ima Mengelejev listek, v krematorij I. Bliža se poldne, ko me pokličejo k vratom, kjer Stojita oče in sin v spremstvu esesovca. FreberCm listek dr. Mengeleja, ki je namenjen meni: »Obdukcij ska dvorana — krematorij I. Vodeči zdravnik naj preišče oba človeka. Očetu in sinu je treba vzeti vse potrebne mere. Izvidi o preiskavi z natančnimi podatki, posebno pa z vzroki najdenih pomanjkljivosti je treba natančno spisati. Drug listek je namenjen Oberscharfuhrerju Muss-$ feldu. Kaj pomeni, mi ni treba ugibati! Oče in sin sta zaradi stradanja v getu Lodža popolnoma izčrpana. Tre-petaje me pogledujeta. Rečem jima nekaj tolažilnih ) besed, stopam pred njima prek sončnega dvorišča inju odvedem v secirno dvorano. Na vso srečo trenutno ni na mizi nobenega trupla. Ne preiskujem ju v mračnem secirnem prostora, temveč v svoji prijazni, svetli delovni sobi. SOče mi pripoveduje, da je bil upoštevan grosist v manufakturi v Lodžu in da se je dostikrat peljal na I Dunaj, da bi tam konzultiral razne ortopede zaradi sina. 5Najprej temeljito preiščem očeta. Ukrivljenje hrbtenice je nastalo zaradi rahitisa. Kljub najbolj natančni preiskavi ne morem najti nobenih drugih bolezenskih i simptomov. \ Stari mož se mi tako smili, da se mu zlažem In a rečem, da ga bodo od tu skOro gotovo spravili v delovno f taborišče. Tudi s sinom se pred preiskavo nekoliko porazgo-\ vorim. Popolnoma je strt in mi s trepetajočim glasom i pripoveduje O strahotnih doživljajih v štirih letih in pol, } odkar je živel v getu. Kot 10-letni deček je prišel v tako rekoč hermetično zaprti geto. —■ Njegova mehkočutna nežna mati je zapadla V melanholijo. Cele tedne je komaj kaj jedla, samo da bi ostalo več za moža in otroka. Ta izrazito judovska žena in mati je umrla že prvo leto bivanja v getu. Zdaj sta oče in sin prispela v krematorij I taborišča Auschwitz. In jaz, židovski zdravnik, ju moram natanko preiskati, preden gresta v smrt. In kasneje ju bom moral še secirati! Ob misli na to, da sem izročen na milost in nemilost, bi skoto zblaznel, čigava volja je, da se je nad naš narod zgrnila taka neskončna veriga grozot in trpljenja? Zberem vso svojo energijo in preiščem mladeniča. Kopitasta noga je po nekaj izredno veščih operacijah povsem gibljiva, tako da more pacient normalno hoditi, seveda le s pomočjo bandaž in ortopedičnih čevljev. Sicer pri fantu ne najdem nobenih znakov kakega obolenja. Svoja pacienta vprašam, če bi kaj jedla. Povesta mi, da sta zelo lačna. Prineso jima golaž z makaroni, kar sta pospravila z velikim tekom. Njuna zadnja večerja ... Čez pol ure ju odpelje Oberscharfiihrer Mussfeld v krematorij. Tam se morata sleči in nato slišim strele. Oberscharfiihrer Mussfeld je izpolnil povelje »zdravnika* £ dr. Mengeleja. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI •*r.'iuu.wm.«li iMHmi—m i\m ...i Hans VVcrncr Richlcr Ouchlcr je pod noč stal in gledal prek Jezera. drugi strani Jezera »o se prižigale in znova ugašale luči. ti VlnOffada, na koncu oddaljenega polja. prihajal vonj jeseni. Guehler je snel čelade, ki Ka je težila, ln pre iavil jermenerk. Na cesti, za ■Viini. j,, pričela trobiti trobenta. Njeni IVOM so bili rar.vh .--eni in joka vi. poleni pa HO M POfOJfubJli, Ouehler j- d\ rO, POttOfltti je zrl na dr«to Rtran, proti blftkim .šolorUm, ki so stali razkropljeni 0» Polju. Nekdo Je pritekel mimo rtJcRa in naklieal: »Preplah!« Tudi onstran, na drugI strani Jezera, Je aatro-ni!a trobenta. Zvok Je visok In rc*rk priplaval prek ifetera ln zafflrl. Zalem so se ponovili jnkavl zvoki brve trobente, »Preplah,.. Je pomislil Guehler. »že s|»"t lar.cn Prem«i, „ '•rl je na drugo nlran preti šotorom. Zvoke tro-bcniR jc bilo slKali I« r. vseh koncev Jefera. »Ouehler, ouehler!« Je 'aštlsal kUft li šotora. Nekdo je naglo stopil k njemu. *KaJ Je, Beijerke?« Je vprašal. »Mar ne sUSK. hudič, tr 3\n'l fgnnja svoje.« »Kdo aganjaf« »Hudič!.. ..«• vzkliknil Bel Jarke In stekel nazaj ▼ mrak, Guehler jc stopil prod šotorom. »Vselej ena ko, ■• Ki*J,m je dejal Guehler, »Italijani so končali.' TO BOtnanii dl bomo tudi mi nehali.« »Ne verjamem,« je defr.l Kim/. Porinil je strojnico na avtomobil. »»Torej, poprimi!« jc dejal. » '.ko. lepa stvar... je dejal Guehler in pomi.lil: , Mir. Miru vzklikajo, kapitulirali so. Končano je, IjUbl boe. končano Je.« »Pobiti, čns je!« jo dejal Konz. Guehler je polobli svojo puško rta avtemobll in vrgel za njo ll čelado. Konz Je vzkliknil: »Je vse zgoraj?.. > Ihi,« se je zaslišal neki glas Iz teme. » mtšll meje slvari?« Je dejal Guehler. »Da, vse je na avlotmobllU.« »Pa strojnica? < »Spredaj, levo v kotu. Vse je v redu,« je dejal Konz. Prišli so še ostali ter poskakali drug za drugim v avtomobil. Vsi so kosmato preklinjali. Motor je zahropcl in pričel enakomerno brneti. Sedeli so ktianjenj drug ob drugem in se poekusali oim udobneje namestiti. »Pripni mi plinsko masko, Holzgrebe!« »Utihni ž« s tO tvojo plinsko masko; čemu ti bo zdaj maska?« »Zapri gobec!« je dejal Holzgrebe. Avtomobil se je premaknil in zatem obstal. Preko polja je pritekel Hahnemann. »Vsi dol, porivajte!« Poskakali »O z avtomobila in priCell porivali kolesa. »Kakšno osranc je ta vozač,« je dejal Kohz. Avtomobil jc počasi vozil preko polja. Guehler Je bil s hrbtom naslonjen na voznikovo kabino. Premišljeval je: »Končano je. Zdaj ne bodo mogrli več vzdržati.« Na cesti so stali avtomobili, dru? za drugim v vrsti. Njihovi motorji so bili obrni« ni proti jugu. »Vidiš lesene križe?« jc dejal Beijerke. Guehler se je obrnil. »Kje?« je vprašal. »Tam, na tovornjaku.« Na tovornjaku so bili naloženi leseni krizi. »Simi so jih morali tesati več tednov. »Staremu ne bođo flapravil! veselja,« Je dejal Guehler. Zrl je proti križem, ki so sc s svojo temno barvo razločno odražali med drevjem. Beijerke se je zazrl v Guehlerjev obraz in se nasmehnil. »Mar jih bOmrt tudi mi potrebovali?« je dejal. »Premalo,jih jc. Dvajset jih he bo zadostovalo.« Stala sta na avtMttOBlifl Ih zrla t noč. »Tudi brez lega bo kinaiu vse končano,« je dejal Guehler. Malce ga Je zeblo. Pot z njegovega čela se je počasi sušil. Avtomobil je peljal tttttno leaeirtih krt-zev. Za trenutek se mu je zdelo, da se premikajo in grozeče bližajo. Toda zatem so izginili za nJim v temi. »Ste slišali, ostro nabijte puške in zakočite!« Je dejal Konz. Guehler je vzel strojnico in jo postavil predse na kabino. »Končno ste prispeli,« je vzkliknil nekdo, ki Je stal na cesti. Nobeden ni odgovoril. Avtomobil je zapeljal na prazen prostor, ki je zijal med sicer tesno strnjeno koleno. Sopo.tan.le in žvenketanje Je polagoma zamrlo. Nad koleno je vladala tišina. Beijerke Je šepnil: »Cisto epredaj smo.« »Da,« je dejal Guehler, »tretji avtomobil.« Zatem sla znova umolknila. Avtomobil se jc premaknil. Skozi noč je bilo slišati uspavajoče brnenje motorjev. Vedno močnejši nočni veter je prinašal z vrtov vonj zorečega vina. Vozili so vso noč. Zaspani in zaviti v odeje so sedeli po klopeh. 7A>'-lilo se ješ S polj so se Vždigovali lahni megleni oblaki. Peljali so se skozi neko mesto. Na cesti so stali raztrgani otroci in klicali: »Tedesoo caputt! Tedesco caputt!« »Kaj pravijo?« je šepnil Beijerke. »Da sifto na koncu, caputt, razumeš,« je dejal Guehler. »-kdo če na koncu?« »Mi, ali pa oni zgoraj, kakor pač vzameŠ.« >Nr jmtos«,« je dejal Beijerke, »kmalu bomO uredili to zadevo z Lah'.« »Ppajrno, da je ne bodo oni t nami,« je dejal Guehler. Pripeljali so do neke vzpetine za mestom. Cesta se jc vzpenjala V vijttfftfctih ovinkih. Avtomobili so sc drug za drugim vzpenjali na hrib. Vozili s'.li ne zmoremo, potrebna pa bi bila tudi večja prizadevnost vseh naših članov.« »Kot dolgoletni ribič, mi prav gotovo lahko poveste tudi nekaj besed o vaših ribiških uspehih.« »Z lovljenjem rib se ukarjam že z mladih let. V svoji več kot 35-lctni ribiški karieri sem ulovil do danes tri sulce, težke po 7 kg, in enega, težkega 6 kg, pred dnevi prav na tem mestu, to je ob sotočju Sor. Pred leti pa sem videl nekaj, kar se pri ribah le poredkoma vidi. V vodi sem zagledal plavajočega fcPna, ki se je udušil zaradi prevelike požrešnoati. PogoHnil je r-o-mreč velikega goša - kaco. — * p.imivo je bilo gledati veliko ribo, ki ji je pri ustih in pri repu visela črna kača. Se danes mi je žal, da tega tako redkega slučaja nisem slikal.« Tako sva končala najino kramljanje in poslovil sem se od najstarejšega aktivnega člana škofjeloške ribiške družine, ki žrtvuje ogromno prostega časa za razvoj ribištva v tem delu Gorenjske. — Samo letos je opravil več kot 350 prostovoljnih delovnih rrr pri vzreji postrvi in nekaterih drugih ribiških delih. V. R. Udovčeva ter Marko in Miha Hafner zmagovalci UIIIIIMIUIIII^^ Kranj, 30. julija Včeraj pozno popoldne so gorenjski atleti s tradicionalnim tekom po mestnih ulicah počastili letošnji jubilejni praznik občine Kranj. Blizu 30 iz vse Gor en i tke se jih je zbralo na startu, v svoji sredi pa so pozdravili rudi predstavnike velikega športnega društva ASKO iz Celovca. Start vseh tekov je bil pred kranjsko Delikateso, proge pa so se končale pred Gorenjskim sejmom. V teku žensk na 600 metrov dolgi progi je zmaeala atletinja domačega Triglava Mira Udovčeva. ki je kar za deset sekund prehitela ostale. Tudi v d:sciplini mladincev in članov sta bila najuspešnejša domačina — pri mladih kandidat za evropsko atletsko prvenstvo Marko Hafner, pri starejših pa Miha Hafner. Pokal Občinskega ljudskega odbora Kranj je kot najboljša ekipa osvojil atletski klub Triglav pred avstrijskim ASKO. REZULTATI ženske (608 metrov) — 1. Udovč (Triglav) 1:57,0; 2. Majer (Kamna gorica) 2:07,6 itd.; mladinci (1800 metrov): 1. Hafner (Triglav) 2:34,1; 2. Maurer (ASKO) 2:36,3 itd.; člani (1490 metrov) - 1. Hafner (Triglav) 4:02,4; 2. Cvirn (Triglav) 4:03,7 itd.; ekipe - 1. Triglav (Kranj) 15:18,3; 2. ASKO (Celovec) 15:35,2 itd. jž ODBOJKARSKI TURNIR Jesenice, 29. julija D?nes je bil na Jesenicah odbojkarski turnir za pokal mesta Jesenice. Udeležili so se ga odbojkarski klubi iz Novega mesta, Kanala, Žirovnice in Jesenic. Največ točk. in sicer šest je dobil OK Novo mesto, po tri Kanal in Jesenice in dve Žirovnica. Pokal, za katerega tekmujejo na Jesenicah že od leta 1954, je tokrat osvojilo Novo mesto. BRZOPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR Kranj, 30. julija. V počastitev 20-letnice ljudske revolucije in občinskega praznika je bil danes v prostorih Šahovskega društva Kranj individualni brzopotezni šahovski turnir. Prvo mesto je zasedel Daso Bukovac, sledijo pa mu Franc Skrab, Vlasto Bertoncelj, Franc Stagar, Boris Simić in drugi. -a* a l p n n l n s s PRODAM Prodam 940 m- stavbne parcele v Gorenjah. Zazidljivost že potrjena z odločbo. Poizve se Visoko 71 2990 Prodam takoj hišo ali zamenjam. Povh Ivan, Zasavska 22, Kranj 2992 Motorno kolo Puch SVS 175 cem, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Na-slov: Slapar Damijan, Proletarska 27, Tržič 2993 Zelo ugodno prodam avto Ford — limuzino zaradi graditve nove hiše. Naslov v oglasnem oddelku Prodam pomivalno mizo, samsko opravo in otroško posteljico. C. na Klane 24, Kranj 3030 Prodam hrastove vereje za ograjo in hrasto*ve hlede. Naslov v oglasnem oddelku 3031 KUPIM Kupim vseljivo stanovanje ah' enodružinsko hišo. Pismene ponudbe pod »Gotovina«« oddati v oglasni oddelek 2959 Stiskalnico ekscentrično 30 tonsko kupimo. Zavod za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb Ptuj 3032 OSTALO Sprejmem delavca vajenega dela v cementninarski stroki. Plača po dogovoru. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 3005 Starejši koroški Slovenec bi se rad dopisoval z osebo, ki mu je poznana slovenska literatura. Dopise poslati na naslov: Anton Serajnik, St. Jakob im Rosental, Postfach 7, Koroška, Avstrija 3033 25. julija sem izgubil od Škofje Loke — Sv. Duh — Trata aktovko, zračnico za motorno kolo in moške čevlje »Borovo« št. 42. Pošten najditelj naj javi svoj naslov na LM Sk. Loka 3034 Izjava: Podpisana Kocjan Marija iz Zg. Jezerskega 114 izjavljam, da sem lastnik vsega premičnega in nepremičnega premoženja. Opozarjam vse stranke katere bi kaj kupile od mojega moža, da so vsi predmeti moja last. Ravno tako tudi nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravil moj mož 3035 V četrtek 27. julija sem izgubila od Tekstilne šole mimo osnovne šole do avtobusne postaje svetlo drap brezrokavno jopico, ki ima spredaj norveški vzorec v rjavem in zelenem. Prosim proti nagradi vrniti v oglasni oddelek 303G Preklicu jem besede, ki sem jih izrekel o Mašič Dragotu in njegovi ženi kot neresnične. Hudi-ček Ludvik 3037 Odprli slmo javno kopališče. Kopalnica je odprta vsak dan. Se priporoča PrivakO frizerski salon, Staneta Žagarja 40, Primskovo, Kranj 3038 Kamnik »DOM«: 31. julija francoski film CRNI ORFEJ ob 20. uri Jesenice »RADIO«: 31. julija italijanski film VELIKA VOJNA, 1. avgusta francoski film SESTANEK S HUDIČEM Jesenice »PLAVZ«: 31. julija in 1. avgusta italijanski film VELIKA VOJNA Kor^ Bela: 31. julija ruski film ŠOFER PO SILI Radovljica: 1. avgusta sovjetski film BALADA O VOJAKU ob 20. uri Bled: 31. julija francoski film NESREČNIKI II. DEL Storžič: 31. julija italijanski film JEZ NA PACIFIKU ob 10. in 16. uri premiera poljskega filma KANAL ob 18. in 20. uri, 1. avgusta ameriški film ZLATA TROBENTA ob 10. in 16. uri, poljski film KANAL ob 18. in 20. uri zadnjič Letni kino »PARTIZAN«: 31. julija amer. film ZLATA TROBENTA ob 20. uri 1. avgusta premiera amer. filma COWBOY ob 20. uri Mamiznoteniški turnir za »Pokal Kranja« um ni praznični lan Pri moških — Zagreb ali Triglav, pri ženskah — Triglav Kranj, 30. julija Gorenjsko metropolo Je danes, ob njenem prazniku in jubileju velikega začetka ljudske revolucije, obiskalo na tisoče ljudi. Vendar to niso bili navadni ljiidje — bili so prvoborci, udeleženci narodnoosvobodilne borbe, aktivisti, okratka revolucionarji — kovači j boljšega življenja. Vsi so želeli čimdostojneje proslaviti kranjski praznik ob 20-letnici veTikega tre- Svoboda: amer. film TROBENTA ob 20. uri ZLATA Tovarna obutve »ržič je na zahtevo kupcev potrojila svojo proizvodnjo, posebno lahke damske obutve in modernih natikačev. Znatno je povečala tudi proizvodnjo svojih znanih in povsod cenjenih goodvear moških čevljev ter sodobne otroške obutve v lahki šivani in lepljeni izdelavi. Tovarniški žig »Peko« vam je vedno porok za prvovrstni izdelek in za solidnost cen. i I POSVETOVANJE O LOKALNEM TISKU Kranj, 29. julija Danes je bilo v prostorih uredništva »Glasa« posvetovanje o problemih lokalnega tiska, ki so se ga udeležila nekatera uredništva pokrajinskih listov. V uvodni besedi je Slavko Beznik obrazložil nekaj bistvenih problemov, ki so vplivali na razvoj pokrajinskega tiska. V splošni razpravi so pozneje načeli vprašanje nagrajevanja v pokrajinskem tisku, vprašanje strokovnega izobraževanja novinarjev preko občasne prakse pri večjih listih in dnevnikih ter končno še o razširitvi dopisništev za posamezne občine. Razprava je potekala v izmenjavi zapažanj. Obžalovati pa je. da na posvetovanju ni sodelovalo več slovenskih pokrajinskih listov. V nedeljo so gostje iz pokrajinskih listov prisostvovali otvoritvi prenovljenih prostorov uredništva »Glasa«. objav« OBVESTILO Kmetijska zadruga v Naklem obvešča interesente, da morajo zaradi sigurnosti dobave zaklanih kokoši in piščancev — pohancev iste naročiti en dan prej do 12. ure, lahko tudi na telefon 2658. Žive kokoši ln piščance vseh starosti, različnih pasem za pleme, in kvalitetne pohance pa lahko dobite vsak dan na zadružnem obratu Pivka 10. nutka, ko je pod Storži čem par-tizanstea paška pokosila nemškega bankirja in izkoriščevalca. — Vsako leto se ob tem času v Kranju srečajo tudi igralci namiznega tenisa in se v dvodnevnem prijateljskem tekmovanju pomerijo za Pokal Kranja. Ni slučaj, da so se vrii organiEatorji tradicionalnega turnirja — člani, posebno pa funkcionarji kranjskega namiznoteni-škega kluba — letos še posebno potrudili, da tekmovanje kar najlepše uspe ter da gledalcem oskr-bijo prijeten užitek ob gledanju dvobojev z belo žogico. Njihovemu vabihi so se tokrat odzvali igralci Pdteei Sport Veren'na iz Stuttgarta, Bundes Bahn Spori Vereina in Semperita z Dunaja, državnega prvaka Zagreba, Fuži-narja iz Raven m Ljubljane: seveda pa so se v tekmovanje vključili tudi člani domačega Triglava. Tekmovanje se je pričelo že včeraj, nadaljevalo pa danes ves dan. Medtem ko to poročamo, še traja. Moški tekmujejo po sistemu Swaithiing, ženske pa po sistemu Corbillion za prehodni »Pokal Kranja«, ki ga je doslej dvakrat osvojila moška ekipa Ljubljane (1957 in 1959), dvakrat moška ekipa Triglava (1958 in 1960), medtem ko je imela ženska trofeja le enega lastnika — lani dunajski Sem-perit. Tudi letos bosta najboljši moški in, ženski ekipi prejeli pokal Kranja, drugoplasirana moška ekipa bo osvojila pokal Glasa, druga najboljša ženska ekipa pokal Športnega društva Triglav, ki so ga doslej osvojile igralke Lom-I bika, dvakrat Semperita in lani domačinke. Tretji moški ekipi bo letos prvič pripadal pokal Okrajnega ljudskega odbora. REZULTATI moški: Triglav : Ljubljana 5 : 2, Triglav : PSV 5:1, Triglav : BBSV 5 : 2, Zagreb : Ljubljana 5 : 3. Zagreb ! PSV 5 : 0. Zagreb : BBSV 5 : 2, Ljubljana : PSV 5 : 1, Ljubljana : nnsv 2 : 5: ženske: Triglav I : Fužinar 3 :1, Triglav I : PSV 3 : 0, Triglav I : Triglav II 3:0, Triglav II : PSV 0 : 3, Triglav II : Semperit 3 : 0, Triglav II : Fužinar 2 : 3, Fužinar PSV : Semperit 3 : 2, Fužinar 0 : 3, PSV : Semperit 3 : 0. Pri moških trenutno vodi*a, 9 tremi dobljenimi dvoboji, domači Triglav v postavi Teran, Tome in Frelih II ter Zagreb v postavi Hr-bud, Uzorinac in Kos (Zupančič). Obe moštvi imata tudi enak količnik — 15 : 5. O prvem mestu bo torej odločil medsebojni dvoboj, ki bo na sporedu zvečer in o katerem bomo poročali v sredini številki našega lista. — Pri ženshfcb je prvo mesto praktično že osvojila ekipa domačega Triglava, ki jo zastopata Plutova in Knapova — kajti srečati se morata še a Sem-peritom, ki doslej še ni zabeležil zmage, medtem ko sta Kranjčanki vse dvoboje odločili v svojo korist. TAQ V SPOMIN NA ORGANIZATORJE OF Britof, 30. julija Sinoči zvečer je bila v Britofu pri Kranju velika proslava posvečena 20. obletnici vstaje in priče-tek praznovanja 8 krajevnega praznika prebivalcev bivše občine Predoslje, ki jo je pripravila Krajevna organizacija ZB Britof v sodelovanju z ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami tega kraja. Na malem gričku ob glavni cesti se je do 19. ure zbralo veliko število domačinov, okoličanov in borcev NOB iz različnih krajev občine in Gorenjske. Slovesnost je otvoril predsednik Krajevne organizacije SZDL Britof Slavko Vesel, za njim pa je imel zastopnik občinskega odbora ZB Kranj Stane Toplak govor, v katerem je opisal boj in organizacijo tamkn jšniih domačinov med NOB. Odkril je tudi lepo spominsko obeležje iz pohorskega kamenin, na katerem je napisano: »29. julija 1941 je bil na tem mestu prvi posvet organizatorjev O F tega področja«. Potem ko so predstavniki organizacij položili k obeležju Se ItevRno cvetje, so izvedli kratek kulturni program, pri katerem j« med drugim sodelovala tudi godba na pihala DPD Svobode iz Kranja. Ha Gorenjskem sejmu od 28. julija do 8. avgusta razstavljamo razne velikosti žog in higienskih igrač iz plastičnih mas. Oglejte si naš paviljon na I. razstavišču Gorenjskega sejma. Letos razstavljamo prvič. Se pripocoča UZOR -ZAGREB X včerajšnjega odkritja spomenika revolucije v Kraajfc«