PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 155 (13.386) Trst, sreda, 5. julija 1989 6 - PP 559 -600 J1) 5y 823- 85723 istori 28 (0432) 7f : 90 Vi Po včerajšnjem srečanju s socialističnim tajnikom Craxijem De Mita bo danes poročal Cossigi Kriza se premika z mrtve točke: Socialisti niso spremenili svojega zadvžanja - Po medstrankarskih spopadih sedaj spori tudi v strankah predvsem v KD - Occhetto pri Cossigi zahteval, da pogajanja potekajo ob sončni svetlobi DUŠAN KALC RIM - »Pooblaščenemu predsedniku sem potrdil socialistična stališča, ki so bila od samega začetka jasna in tvorna. Mislim, da zbira De Mita sedaj dodatne elemente, ki bi mu omogočili, da bi premaknil z mrtve točke še nerazrešeni- položaj.« To je vse, kar je socialistični tajnik Craxi izjavil sinoči, takoj po srečanju v Palači Chigi s pooblaščenim predsednikom. Kot vidimo, ni veliko, in ne vnaša nič bistveno novega na italijansko politično šahovnico, ki jo že toliko časa označuje pat pozicija oziroma pozicija, ob kateri je dejansko vedno težje razumeti, kdo je na potezi. Cra-xijeva kratka in jedrnata (po njegovem jasna, a po mnenju večine vse prej kot jasna) izjava z drugimi besedami pomeni, da je vladna kriza še vedno tam, kjer je bila pred poldrugim mesecem in da se nedostojna politična farsa nadaljuje. Koliko časa še? Nihče ne ve odgovora. Zna pa se zgoditi, da vladna kriza že z današnjim dnem doživi preokret. Na Kvirinalu so kot na trnju zaradi dosedanje upočasnjevalne politike; opozicijske stranke s komunisti na čelu vedno bolj močno trkajo na vrata in napovedujejo sklicanje parlamenta. Cossiga je zato že včeraj pred srečanjem s komunističnim tajnikom Occhettom pozval De Mito, naj se danes zglasi na Kvirinalu in pove, kaj pravzaprav namerava. Bo priznal svoj poraz, spet izročil mandat v predsednikove roke in se vrnil v rodni Nusco med knjige, ali pa še enkrat sprejel izziv vseh tistih (izven in znotraj 'svoje stranke), ki bi ga radi dokončno pokopali? Odgovor na to vprašanje bo verjetno dalo tudi vodstvo stranke, ki se je sinoči sestalo, da bi premlelo vse to, kar se je v teku včerajšnjega dne nabralo na političnem prizorišču. Včerajšnji dan je bil nedvomno zelo napet in razburljiv. Vsi so seveda najbolj pričakovali srečanje med Craxijem in De Mito ter med Cossigo in Occhettom. (Marsikdo je v resnici pričakoval tudi srečanje med Cossigo in De Mito, ki ga pa ni bilo.) Prvo srečanje, kot smo videli, ni prineslo bistvenih premikov. Craxi je ponovil svoje stare teze, vključno s tezo, da ne postavlja vetov na De Mitovo ime. De Mita torej lahko nadaljuje svoje poslanstvo, njegova stranka pa mora razčistiti odnose znotraj petstrankarske koalicije. Spričo takšnega zadržanja se je v dosedanji vladni večini že itak krepko dvignila temperatura. Včeraj pa je prav gotovo še narasla za kakšno stopinjo zlasti v demokristjanskih vrstah, kjer se zavedajo, da je pravzaprav njihova naloga, da gredo po kostanj v žerjavico. Poleg spopadov med strankami beleži kronika zadnjih dni tudi naraščanje spopadov znotraj strank. Ena od značilnosti sedanjega političnega položaja v Italiji je namreč ta, da je vedno težje razumeti, kdo pije NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zgodovinsko zasedanje poljskega parlamenta VARŠAVA — Včeraj se je v Varšavi začelo »zgodovinsko« zasedanje poljskega sejma (poslanske zbornice) in senata. Prvič po drugi svetovni vojni je ob poslancih Poljske združene delavske partije in njenih »zaveznikov« sedelo 161 poslancev opozicije, ljudi, ki so bili do včeraj sovražniki ljudstva in kontrarevolucionarji. Kljub lekarniškim predpisov »okrogle mize«, ki je točno določila koliko poslancev lahko ima vladajoča »koalicija« in koliko Predsednika sejma so izvolili brez večjih težav. Mikolaj Kozakie-wicz, ki je član zavezniške kmečke stranke, je namreč umirjen politik, ki se je med »okroglo mizo« zavzel za odpravo partijskega monopola. Prav tako so brez večjih težav spremenili besedilo prisege. V vseh dosedanjih zakonodajnih dobah so poslanci prisegli, da se bodo vsestransko zavzemali za graditev socializma in napredek ljudske republike, včeraj pa so prisegli, da se bodo vsestransko zavzeli za napredek domovine in za dobrobit njenih državljanov in da bodo spoštovali pravno ureditev ljudske republike. Še manj težav je bilo v senatu, za katerega ni bilo v naprej dolo-NADALJEVANJE NA 2. STRANI opozicija, pa je včerajšnje zasedanje jasno nakazalo, da bo partija V dvomu načrti za razvoj padriškega znanstvenega središča NA 4. STRANI D D Q Dežela nasprotuje obrtniški coni pri Nabrežini NA 5. STRANI Strogo »delovni« značaj obiska Mihaila Gorbačova pri Mitterrandu Prvi dan največ pozornosti Bližnjemu vzhodu Jutri bo Gorbačov govoril Evropskemu svetu PARIZ — »Cilj obiska v Franciji je poglobitev stikov med državama.« S to kratko izjavo ob prihodu na pariško letališče je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov začel obisk pri svojem francoskem kolegu Mitterrandu. To daje sklepati, da ob koncu pogovorov, ki so se na štiri oči začeli že včeraj popoldne, najbrž ne bo presenetljivih najav o doseženih rezultatih. Tudi samo vzdušje obiska je mnogo manj veličastno, kot je bilo tisto pred kratkim v Bonnu, tako da gre dejansko za resnično »delovni« obisk, s katerim bo Gorbačov skušal dobiti tisto podporo za svojo politiko, ki je v konservativnih sredinah v SZ deležna vedno večjega nasprotovanja. Zato vlada v bistvu največje zanimanje za četrtkov Gorbačovov govor pred Evropskim svetom, kjer bo prvič pred nekim evropskim telesom govoril o tako imenovanem skupnem evropskem domu, dotaknil pa naj bi se vseh pomembnih problemov, s katerimi se danes Evropa in svet srečujeta. Mitterrand in Gorbačov (na sliki AP med sprehodom v parku Elizejske palače) sta se včeraj pogovarjala dobri dve uri in pol. Med obravnavo splošnih problemov, naj bi našla mnogo stičnih točk glede reševanja libanonske in na splošno bližnjevzhodne krize. Glasnik obeh delegacij je s tem v zvezi sporočil, da pripravljajo skupno izjavo, ki naj bi ponudila »realistično« (ta izraz je uporabil Gorbačov) rešitev za krizo v Libanonu, državi pa zagotovila mir in neodvisnost. V zvezi z Bližnjim vzhodom sta se oba državnika tudi strinjala, da je treba sklicati mednarodno mirovno konferenco. Sovjetski voditelj se je včeraj podal tudi med ljudi na trg pred Bastijo, danes pa se bo srečal s študenti na Sor-boni. S francoskim predsednikom sta danes in jutri predvideni še dve srečanji, pogovori pa bodo trajali skupno približno deset ur. Ostali program obiska sovjetskega voditelja je bil omejen na minimum in med drugim je bil odpovedan tudi intervju za francosko televizijg. Kot je izjavil francoski zunanji minister Dumas, je bilo to treba storiti zato, da bi Mihailu Gorbačovu ostalo čim več čaša za stalen stik z Moskvo. Wed pomilostitvijo teroristov? Tpžnifl rlnlnrpnprra HpIa ita- Hnsmrtna ipr-A nrptvnri v 91 lpt 7Annra ljjg'“Y Težnja določenega dela ita-ki ke javnosti o pomilostitvi tistih, om ° s_e v tragičnih »svinčenih letih« ^deževali s političnimi zločini, se dili n° bolj uveljavlja. Včeraj so prire- ret, v Rimu neke vrste tiskovno konfe-vjp 0 " debato, med katero so predsta- ter ikonski predlog Za pomilostitev ti,Jlst°v. Gre namreč za široko poli- rajn° akcijo, pri kateri sodelujejo sko-sev Politične sile, če izvzamemo iatislp9 skra)no desnico. Predlog so de-barv ° Podpisali parlamentarci vseh - _v m prepričanj, od demoproletarke Bi, 1 •— (JI 1CU11J , UU 1VV deiT) v 9uidetti Serra do predsednika tija dknstjanske internacionale Flami-ttire-lcc°lija. Med podpisniki so na-lanriC Poleg navedenih še Vacca in Or-ctot^1 (KUI), Piro in Mancini (PSI), Ro-*6vir»i (?maglia in Tiezzi (neodvisna ban; )■ Boato, Lanzinger in Scalia (gi-kaiJe zelenih), Mellini in Vesce (radi-Marf stranka), Franco Russo (DP) in Fida Moro (KD). seg^jonski predlog je sestavljen iz nih členov in predvideva, da se dosmrtna ječa pretvori v 21 let zapora, začasne zaporne kazni naj se zmanjšajo za polovico, hkrati pa predvideva popolno oprostitev denarnih kazni. Pomilostitev ni predvidena za tista zločinska dejanja, ki so terjala smrtne žrtve. Hkrati pa naj bi po tem zakonskem predlogu preklicali pomilostitev za vse tiste, ki bi v roku petih let od pomilostitve zagrešili kaznivo dejanje, za katero bi jih sodišče obsodilo na več kot dve leti zapora. Med včerajšnjo predstavitvijo zakonskega predloga je bilo poudarjeno, da je treba premostiti zgodovinsko in zakonodajno fazo tako imenovanega »izjemnega stanja«, ki so ga narekovale razmere »svinčenih let«. Napočil je čas, ko je treba uravnovesiti strogost kazni; roka pravice se mora rešiti dihotomije maščevanje-odpuščanje. To še ne pomeni, da je treba pozabiti na vse tisto, kar je bilo, treba pa je premostiti zakonodajo, ki jo je narekovalo izjemno stanje. " Čemu umor v Alahovem imenu LONDON — Najbrž se bo malokdo spomnil Mimičeve-ga filma Banovič Strahinja, v katerem je naslovno vlogo igral Franco Nero, nekaterim pa je morda le ostala v spominu pretresljiva scene, v kateri priletna mati opazuje sina, ki umira na kolu. V smrt ga je v Alahovem imenu poslal brat, ker se je nesrečnež pač izneveril. Film je sicer postavljen v čas bitke na Kosovem polju, 600 let kasneje, to je na pragu 21. stoletja, pa so teleprinterji natipkali vest, ki se žal predobro prilega tistim daljnim časom, ko se je Banovič Strahinja sam spravil na Turke. V Birminghamu so včeraj namreč odprli neobičajen proces. Na zatožni klopi je'sedel oče, ki je novembra lani umoril svojo 16-letno hčerko, ker se je oddaljila od muslimanske vere in šla med jehovce. Abdul Malik je nekega večera prisilil hčerko Pharbin, da je pokleknila pred njim in z nožem v roki zahteval, naj zmoli molitev, ki običajno spremlja daritvene obrede. Dekle tega ni hotelo, zato jo je oče zaklal v prisotnosti matere in ostalih sestric in bratcev. Mati je sicer priskočila hčerki na pomoč, vendar zaman, saj je 56-letni družinski oče prerezal hčerki vrat in tako rešil sebe in družino neverjetne sramote, zaradi katere mu je molitev v mošeji postala že neznosna, saj so ga vsi sprašaveli, če je res, da je hčerka zapustila Alaha. Abdul Malik je sodnikom rekel, da je hotel hčerko samo prestrašiti, še zdaleč ni predvideval, da bi ji bil prerezal vrat. Po njegovem pa bi ga bili vsi muslimani zasovražili, če bi se razvedelo, da je hčerka pristopila k drugi veri. To je bilo zanj očitno dovolj, da se je nad dekletom spravil z nožem. Kronika birminghamskega zločina ni le morbozno obujanje umora nekega mladega dekleta. Je morda priložnost za razmislek o verskem fanatizmu, o povsem drugačnem pojmovanju življenja in smrti, pa tudi kazni. Mati, ki so ji v ljudski baladi in Mimičevem filmu zakoličili sina, se ne upira kazni, ampak kara umirajočega izdajalca. Orkansko neurje zajelo Slovenijo in Hrvatsko Ob življenje pet oseb NA 2. STRANI Janos Kadar hudo bolan BUDIMPEŠTA — Zdravstveno stanje bivšega madžarskega partijskega in državnega voditelja Janosa Kadarja, ki so ga v ponedeljek sprejeli v bolnišnico, se je v zadnjih urah poslabšalo, tako da je sedaj kritično. To je včeraj sporočila madžarska tiskovna agencija MTI. Kadarja, ki se je pred dvema mesecema odpovedal vsem partijskim funkcijam in je izstopil iz CK Madžarske socialistične delavske partije, sta v bolnišnici obiskala predsednik partije Rezso Nyers in generalni sekretar Karoly Grosz. Priletnega voditelja, ki ima 77 let, so v ponedeljek sprejeli v bolnišnico zaradi pljučnice. Zdravniki pa so še ugotovili težave v krvnem obtoku, tako da je sedaj njegovo zdravstveno stanje kritično. Kadarjevo ime je povezano z najbolj tragičnim obdobjem madžarske zgodovine, saj je prav Kadar 4. novembra 1956 v Szolnoku ustanovil protivlado in zaprosil za sovjetsko pomoč, s katero so v krvi zadušili madžarski upor proti Sovjetski zvezi. V orkanskem neurju v severovzhodni Sloveniji in v Hrvatskem Zagorju Pet smrtnih žrtev in velikanska škoda Tudi v Italiji hude težave z vremenom MARIBOR, ZAGREB, RIM Neurje z močnim dežjem je v noči na torek največ škode povzročilo v severozahodni Sloveniji, kjer ni povzročilo samo velikanske materialne škode v družbenem in zasebnem sektorju, ampak je odneslo tudi štiri človeška življenja. Udar strele je ubil 12-letnega Marjana Šauperla s Sladkega vrha, ki je v ponedeljek popoldne z očetom Adolfom na zahodni strani jezera v Gradišču lovil ribe. Včeraj so v strugi potoka Lobnica našli uničen osebni avtomobil, v katerem so umrli Alfonz Rožanc (35), Drago Raner (21) in Ludvik Gričnik (78), vsi iz Ruš. Ranjena sta bila še dva potnika. Rožanc je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti od Šumika proti Rušam, med vožnjo pa ni opazil, da je voda cesto praktično odnesla in zgrmel je v strugo potoka. Deževje je največ škode povzročilo na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Lenartu in Rušah. V Jurovcih je Dravinja prestopila bregove, zalila magistralno cesto in odnesla most. Cesta Maribor-Zagreb je zaprta, obvoz teče preko Ptuja in Varaždina. V Bregu pri Ptuju je voda vdrla v klet tozda Planike in uničila več blaga, v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku pa je zalila skladišče barv in kemikalij. Voda je zalila več lokalnih cest, ekipe so na kraju prizadetih območij, kjer se trudijo, da bi posledice čim prej sanirali. Neurje z dežjem je precej škode povzročilo tudi na območju Laškega, Šentjurja, Kozjanskega in Celja. Voda je vdirala v stanovanjske hiše, delovne organizacije, zalivala je ceste, sprožila pa je tudi več plazov, zaradi česar je ogroženo nekaj družin. Dež je precej škode povzročil tudi v Radljah ob Dravi, kjer je med drugim odneslo del lokalne ceste Kozji vrh -Velka. Hudo deževje pa je povzročilo smrt ene osebe tudi v Zagrebu, kjer je zaradi pravega orkanskega dežja voda poplavila 650 stanovanj, materialna škoda, ki je še niso ocenili, pa je ogromna. Včeraj se je zato na izredni seji sestal izvršni svet skupščine mesta Zagreba, ki je odredil, da morajo vse razpoložljive moči usmeriti v takojšnje odstranjevanje mulja in vej, s katerimi so bili zamašeni odtočni kanali. Najbolj ogroženim družinam so tudi zagotovili začasno prebivališče v Študentskem domu. Po nekaterih ocenah je tam našlo zasilno streho nad glavo več kot sto družin. Toda veliko škodo so v noči na torek utrpeli tudi mnogi proizvodni obrati, po nekaterih neuradnih ocenah pa je škoda tako velika, da bo za sanacijo razmer potrebna širša družbena pomoč. Močno prizadeti so bili tudi številni proizvodni obrati v Hrvatskem Zagorju, poškodovana pa je bila tudi glavna trafo postaja v Zaboku, tako da je bil večji del Hrvatskega Zagorja včeraj brez električnega toka. Nič boljše pa ni bilo v Italiji, kjer je val slabega vremena zajel širša področja v državi. V Toskani je bilo zaradi hudega dežja največ škode v Firencah in Arezzu, kjer je v zadnjih dneh skupaj padlo že 110 mm dežja. Hudo je bilo včeraj tudi v Umbriji in Emiliji-Romagni, v višjih predelih Južne Tirolske in na Tridentinskem pa je sneg pobelil vrhove. Čeprav dež po močnih ponedeljkovih padavinah počasi po-jenjuje pa je voda povzročila precej škode na cestah. Zaradi usada so morali zapreti cesto čez Grodenski prelaz, cesto pa naj bi odprli za promet šele čez dva tedna. Zaradi snega pa so zaprti prelazi Rombo, Stel-vio in Falzarego. Padavine sicer počasi pojenjujejo, vendar pa stabilnejšega vremena pred jutrišnjim dnem še ne moremo pričakovati. V Zagrebu osvednja proslava ob dnevu borca s pozivi za premostitev mednacionalnih trenj Colji, Crestiju in Slavcu plakete ZZB NOV Jugoslavije LJUBLJANA — Osrednja jugoslovanska proslava ob dnevu borca je bila včeraj v zagrebškem domu športov, kamor so jo prestavili iz Maksi-mirskega parka, ki ga je v hudem neurju zalila voda. Proslava dneva borca je potekala skupaj z zaključno slovesnostjo 19. srečanja zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Proslava se je začela s polaganjem vencev in cvetja na grobnici narodnih herojev na Mirogoju in v Dotrščini, v dvorani pa se je po jugoslovanski in hrvaški himni začela s spominom na Josipa Broza-Tita. Otvoritveni in pozdravni govor je imel predsednik Hrvaške socialistične zveze Marijan Ka-lanj, ki je osrednji del nastopa posvetil nacionalizmom in med drugim rekel, da je bila zgodovina hrvaškega in srbskega naroda vedno tragična, ko so o njej odločali nacionalisti. Rekel je še, da titovska Jugoslavija temelji na enakopravnosti jugoslovanskih narodov. V imenu vojske je zbrane pozdravil namestnik obrambnega ministra, vice-admiral Stane Brovet, ki je povedal, da Jugoslavija ni ogrožena od zunaj, temveč od znotraj. Poudaril je, da se bo vojska borila za ohranitev ozemeljske celovitosti SFRJ in njeno federativno ureditev na načelih Avnoja in proti »razbijalcem« Jugoslavije in njene obrambne moči, proti antikomunistom in dogmatikom in vsem tistim, »ki napadajo Tita in pridobitve revolucije«. Glavni govornik na proslavi pa je bil predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Milan Pančevski, ki je izrazil svoje prepričanje, da se bo Jugoslovanska revolucija nadaljevala. Jugoslavija je po vojni dosegla izvrstne razvojne rezultate, sedaj pa je začasno v krizi, iz katere bo prešla v novo fazo »samoupravnega in demokratskega socializma«, je še rekel Pančevski. Demokracija je temeljni državni princip, ki pa ima po Pančevskem »socialistični«, »samoupravni«" in »delavsko-raz-redni karakter«, kot tudi obče humanistično in civilizacijsko vsebino. D. V. LJUBLJANA — Dan borca so v ponedeljek in včeraj počastili s proslavami in svečanostmi v številnih krajih Slovenije. V ponedeljek dopoldne je bila proslava na ljubljanskem magistratu, kjer so slovesno podelili plakete Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije. Plakete je prejelo 29 posameznikov, oziroma organizacij in borčevskih enot iz raznih krajev republike. Med prejemniki je bilo tudi 7 bivših borcev s Tržaškega in iz avstrijske Koroške. Z našega področja so plakete prejeli: Drago Slavec iz Doline, Srečko Colja iz Sesljana in Giordano Cresti s Kolonkovca. Vsi trije se lahko ponašajo s svojo svetlo preteklostjo borcev proti nacifašizmu, za mir in svobodo v svetu. To je poudarjeno tudi v obrazložitvi priznanja, v kateri je rečeno, da prejemajo plakete za svojo aktivnost na področju ohranjanja in razvijanja tradicij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije; za svoj prispevek pri gradnji socialistične samoupravne družbe ter pri razvoju in uresničevanju ciljev Zveze združenj borcev NOV. Glavni govornik je bil Jože Kočevar, komisar III. prekomorske brigade; plakete pa je odlikovancem izročil predsednik ZZB NOV Bojan Polak-Stjenka. (N. L.) Rai in Fininvest: bitka za spot MILAN — Pred slabim mesecem je družba Auditel, ki sproti ocenjuje število gledalcev, ki sledi raznim televizijskim programom, uvedla posebno službo Audispot, s katero meri gledanost reklamnih televizijskih vložkov. Prvi podatki pa so bili že vzrok za oster spopad med družbama Sipra in Publitalia, ki skrbita za zbiranje ekonomske propagande za mreže Rai oziroma mreže Fininvesta in sta včeraj sklicali ločeni tiskovni konferenci, da bi vsaka s svoje strani poudarili svoje prvenstvo na tem področju. Sipra je dopoldne novinarjem in popoldne oglaševalcem razložila, da podatki nesporno kažejo, kako je na mrežah Rai gledanost reklamnih vložkov višja, ker so oddaje državne televizije manj prepredene z ekonomsko propagando. Na protitiskovni konferenci pa so predstavniki družbe Publitalia takoj odgovorili, da je na zasebnih mrežah res več reklame, je pa bolje porazdeljena in manj koncentrirana. Po trditvi Berlusconijevih sodelavcev sledi zasebnim postajam mlajša in bolj kvalificirana publika. Spopad odraža napor obeh tekmecev, da bi si zagotovila čimvečji del italijanskega reklamnega kolača. Polomija vrhovnega sodišča ZDA Dobršen del Američanov je tudi javno kritiziral sestavo »popravljenega« zakona o splavu (Telefoto AP) VVASHINGTON — Ameriško vrhovno sodišče se je ponovno izkazalo. Po razsodbi, ki predvideva smrtno kazen tudi za mladoletnike in umsko prizadete osebe, je tokrat sprejelo niz amandmajev zakonu o splavu, ki morda ni bil najboljši zakon o tako delikatnem vprašanju, je pa vsekakor vseboval, nekatere osnovne postavke družbene enakopravnosti, o katerih ne bo v novem zakonu ne duha ne sluha. Sodniki so z enim samim zamahom odpravili enakopravnost med sloji in dejansko predali paket splava zasebnim klinikam, ki bodo nosečnicam zaračunale nič koliko tisoč dolarjev za poseg, ki je bil do danes dostopen vsem. Reakcije na amandmaje, ki jih je sprejelo vrhovno sodišče, so bile v glavnem soglasne in izredno kritične. Ogorčeni so bili predvsem zdravniki, ki so dokazali, da so nekateri členi zakona popolnoma absurdni, saj je nemogoče jamčiti za življenje zarodka, ki ima 24 do 26 tednov, po novem pa naj bi uvedli test, ki bi to dokazoval. Prav tako nesmiselno pa je bilo uvesti dodatne omejitve za splave po 20 tednu nosečnosti, saj gre le za en primer vsakih sto splavov, kar je res premalo, da bi zaradi tega postavili na glavo tako pomemben zakon. Bistvo omejevalnih amandmajev je vsekakor pretežno klientelarnega značaja, saj gre za privatizacijo osnovnega družbenega servisa, kot je ugotovil tudi Osser-vatore romano, ki se sicer bori proti splavu, vendar obsoja delitev ameriške družbe na ženske, ki si lahko privoščijo splav in tiste, ki bodo morale spet k mazačem. V Palermu je mafija znova umorila daljnega sorodnika skesanega botra nadaljevanji s L strani - nadaljevanji s 1. strani • De Mita in kdo plača. Posledica pa je, kot pravi jezuit De Rosa v nekem članku za katoliški mesečnik Je-sus, da smo dosegli stopnjo »bellum omnium contra omnes« (vojna vseh proti vsem), kar je najznačilnejši izraz degeneracije italijanskega strankarskega sistema. Iz demokristjanskega tabora je bilo včeraj razločno slišati odmeve »bratomornega« krešenja kopij. Tednik Sa-bato, ki ga navdihuje integralist For-migoni, sovražnik De Mite in prijatelj Craxija in Andreottija, zatrjuje, da mora De Mita čimprej vrniti mandat, ker njegova linija ni v skladu z zaključki kongresa, ki so bili naklonjeni sodelovanju s Craxijem. Vpitje tega glasila skuša preglasiti tednik Famig-lia Cristiana, ki nasprotno zatrjuje, da se še ni videlo vladne krize s tako nizkim profilom, kot je profil sedanje krize. Razlog pa je v pomanjkanju lojalnosti znotraj petstrankarske koalicije ter zamenjava tajnika v stranki relativne večine. Odgovorni urednik glavnega glas: KD II Popolo Sandro Fontana, ki je izstrelil nekaj puščic proti demokr tjanski levici v zvezi s polemikami državni radiotelevizijski službi, je vč raj spet namignil, da je treba po ver nekomu drugemu mandat za sesta vlade v primeru obnovitve petstra karske koalicije. Podtajnik stranke vidni predstavnik levice Bodrato pa včeraj javno razglasil, da bi more KD po njegovem mnenju jasno po\ dati Craxiju, da bi v sedanji politič fazi lahko gladko opravila brez nje; Levica v KD je torej pripravljena pi trgati odnose s PSI. Precej sit social tov je tudi urednik revije La Discus one Mastella, ki je včeraj izrecno ; hteval od Forlanija sklicanje vodst stranke za razčiščenje odnosov znot: KD. Sam Forlani pa skuša biti kot ol čajno (in kot običajno ne ravno najb uspešno) »super partes«. »Brez social tov si težko predstavljam vladno večino,« je včeraj med drugim izjavil. Prav tako pa si težko predstavlja večino brez laikov, proti katerim je zadnje čase usmerjena Craxijeva ost. Napeto in živahno je bilo včeraj na Trgu del Gesu, nič manj napeto pa ni bilo na Kvirinalu, kjer je vzbudila pravi preplah vest, da se opozicija pripravlja na protiudar. Predstavnik neodvisne levice Rodota je predlagal tisto, kar je sicer že najavil kot možnost sam komunistični tajnik Occhetto, in sicer, da bi se parlament na podlagi člena 29 svojega pravilnika ter na podlagi člena 62 ustave samosklical. Dovolj je ena tretjina poslanskih podpisov. S predlogom se strinjajo de-moproletarci, radikalci in zeleni, ne strinja pa se Cossiga, ki želi obdržati v svojih rokah kontrolo nad vladno krizo. To je povedal tudi Occhettu, ki ga je zvečer obiskal, da bi mu izrazil zaskrbljenost nad zavlačevanjem krize in sploh nad političnim položajem. Vse nadaljnje poteze morajo po Oc-chettovem mnenju potekati ob sončni svetlobi. Dovolj je tajnih pogajanj. Predsednik De Mita naj se čimprej odloči, kako in kaj. • Zgodovinsko čenih številčnih ključev in so torej vsi senatorji razen enega predstavniki opozicije in Solidarnosti. Težave pa bodo izbruhnile v prihodnjih dneh, ko bo treba na skupnem zasedanju parlamenta izvoliti predsednika republike. General Jaruzelski je na zadnjem plenumu partije umaknil svojo kandidaturo. Večina je to ocenila kot spreten manever, sedaj pa postaja jasno, da je Jaruzelski mislil resno. General Czeslaw Kiszczak je namreč včeraj izjavil, da bi se čutil počaščenega, če bi lahko kandidiral za predsednika republike. Njegovo kandidaturo pa mora potrditi partija in stranke vladne koalicije. Kiszczak bi bil za opozicijo sprejemljiv, sedaj pa se zastavlja novo vprašanje, kdo bo premier? Sposobnih in za vse sprejemljivih kandidatov je namreč bore malo. Včeraj ni nihče omenil provokativnega predloga poslanca Adama Mochnika, ki je mnenja, da bi moral biti premier iz vrst opozicije, če je predsednik republike komunist. Ob tem pa je zanimivo, da je glasnik sovjetske vlade izjavil, da Moskvo ne bi motila nobena varjata, ki bi bila sprejemljiva za Poljake in PZDP. PALERMO — Le nekaj ur po dvojnem umoru bratrancev Mandala je mafija ponovno udarila v Palermu in že spet kaznovala skesanega botra To-tuccia Contorna. Tokrat je pod streli mafijskih pušk padel 34-letni Simone Di Maria, ki je bil kdaj sicer priprt zaradi lažjih prekrškov, je pa bil predvsem brat Sante Di Marie. Santa je živela z Antoninom Gradom, ki je bratranec skesanca Contorna. Policija je botra aretirala 26. maja letos prav v Gradovi vili v kraju San Nicola 1'Arena pri Palermu, kjer se je Gaetano, Antoninov brat, skrival že celih devet let. Novi umor sredi Palerma je tako dvignil število umorjenih Contornovih sorodnikov na 21, kar dokazuje, da je dejansko izbruhnila nova mafijska vojna med Corleončani, ki branijo svoj ugled in zastarelo mafijsko politiko, ter novimi družinami, ki so si prilastile oblast predvsem s trgovino mamil; Načrt sedanjih »vladarjev« je na prvi pogled dokaj enostaven, saj načrtno izvajajo politiko kaznovanja vseh, ki so pomagali policiji. Na sliki (telefoto AP): truplo Sim°' na Di Marie, ki ga je mafija obsodil® na smrt zaradi daljnega sorodstva s Totucciom Contornom. k letnega poročila Svetovne banke o gibanju mednarodnega gospodarstva Razviti naj pomagajo nerazvitim Konkurenčnost? Italija na repu Japonska, Švica in ZDA so po vrsti gospodarsko najbolj konkurečne na svetu, Italija pa je med 22 industrializiranih državami šele na 18. mestu. To izhaja iz letnega poročila zavoda IM EDE (Lousanne) in World Economic Foruma, ki upošteva 32 držav - poleg omenjenih 22 še 10 iz tretjega sveta. Stopnjo konkurenčnosti so izračunali s pomočjo 292 sodil, razdeljenih na 10 dejavnikov: dinamika gospodarstva, učinkovitost industrije, tržna usmeritev, finančni dinamižem, človeške sposobnosti, vmešavanje državnega aparata v gospodarstvo, naravna bogastva, odpiranje nasproti tujini, inovacijske zmožnosti in družbeno-poli-tična stabilnost. Primat Japonske tiči v gospodarskem dinamizmu, učinkvi-tosti industrije in živahni inovativnosti, sicer pa je ta država v vseh pogledih (razen glede naravnih bogastev) plasirana med 2. in 5. mestom. Enake značilnosti imajo po vrsti Singapur, Hong Kong, Taivan, J. Koreja, Malezija, Tajska, Indija, Brazilija, Indonezija in Mehika. Pri industrializiranih je razdalja med Japonsko in Švico malenkostna, znatna pa med Japonsko in ZDA, ki zadnja leta zapirajo vrata sodelovanju s svetom. Sledijo Kanada, ki je prvič prehitela Z. 'Nemčijo, Finska, Nizozemska, Švedska, Norveška, Avstralija, V. Britanija, Danska, Francija, Belgija, Avstrija, Irska, Nova Zelandija, Španija in... Italija, ki ji točkovanje ni v ponos: med 22 razvitimi državami je na 13. mestu glede učinkovitosti industrije, na 16. glede družbeno-politične stabilnosti, na 17. glede sodelovanja s tujino in tržnega ter finančnega dinamizma, na 18. glede inovacij in človeških sposobnosti, a na 20. glede vmešavanja državnih oblasti v gospodarske izbire. Kljub uspešnemu trendu svetovnega gospodarstva so srednjeročni gospodarski izgledi v državah tretjega sveta dvomljivi. To piše v letnem poročilu Svetovne banke, ki navaja, da rast držav v razvoju ni odvisna le od njih samih, temveč tudi od konjunkture v industrijsko razvitem svetu. Leto 1988 je bilo zelo povolj-no za države z visokim narodnim dohodkom: ta je lani narasel za 4,2% proti porastu za 3,4% v 1. 1987, inflacija je bila zmerna, a obresti in menjalni tečaji razmeroma stabilni do konca leta. Kljub 9-odstotnemu povečanju mednarodne trgovine pa tretji svet ni imel skoraj nič od tega, a med samimi državami v razvoju so bila -globoka neskladja: če je azijskim državam še kar šlo od rok, je bila v Afriki in Latinski Ameriki stagnacija, a mestoma nazadovanje. Iz težav se bodo izvlekle le s strukturnimi spremembami, k čemur jim lahko razviti svet pomaga na tri načine: z nižanjem realnih obresti,- z uspehom "urugvajske runde" pogajanj v sklopu GATT, ki težijo k odpravi zaprek v mednarodni blagovni menjavi; s finančnim podpiranjem postopka za odstranitev notranjih neskladij v teh državah. Usoda najbolj zadolženih pa je odvisna tudi od Bradyjevega načrta o delnem brisanju dolgov, v katerega okviru bo tudi SB skupaj z Mednarodnim denarnim skladom prispevala poseben sklad tistim državam, ki bodo sprejele ustrezne gospodarske reforme. To pa ni dovolj. Potrebno je tudi omejiti makroekonomska neskladja med industrializiranimi državami, tako npr. zmanjšati zvezni deficit ZDA. Če bodo temu sledili drastičlni ukrepi tudi v državah v razvoju (upočasnitev naravnega prirastka itd.), bo osebni dohodek v državah s srednje-nizkim narodnim dohodkom narasel v letih 1989-1995 za 2,7%, v nasprotnem primeru pa le za 1,8%. Svetovna banka svetuje tretjemu svetu zlasti bančne reforme in odprtje vrat tujemu kapitalu, seveda pod primernim nadzorstvom oblasti. Zaposlenost v Italiji nazaduje Zaposlenost med moškimi pada in med ženskami raste, splošno pa je nazadovala skoraj za 300.000 moči, a niža se tudi število oseb, ki iščejo delo, pri čemer raste povpraševanje po polovičnem delovnem razmerju (part-time). To piše v anketi IS-TAT, ki zajema teden od 2. do 8. aprila in primerjavo z ustreznim obdobjem lanskega leta. V navedenem tednu je število delazmož-nih znašalo 23.642.000, od tega je bilo 20.820.000 zaposlenih, 2.822.000 pa v pričakovanju službe. Delež delovne sile na skupnem prebivalstvu je bil 41,6% proti 42,2% v lanskem aprilu, kar pomeni, da je upadel le moški delež (s 55,3% na 54%), vtem ko je ostal_ ženski nespremenjen (29,8%). Število zaposlenih je bilo aprila vsekakor za 41.000 večje kot v januarju. Confcommercio: Vsega so krive cene ob izvoru Študija Confcommercia kaže, da inflacija narašča zlasti zaradi navijanja cen ob izvoru, ki so v prvem trimesečju letos poskočile za 1% več kot cene na drobno. Aprila so bile za 6,9% višje kot leto prej, konec lanskega decembra pa samo za 4,7% nasproti decembru 1987. V letošnjem aprilu so bile cene na drobno "samo" za 6,3% višje kot aprila lani, a povprečni porast cen (proizvodne + prodajne) je bil 5,6%. Glavni "krivec" je po sodbi Confcommercia olivno olje, katerega cene na drobno so aprila narasle za 8,3%, cene pri proizvajalcu pa kar za 22% v primeri z lanskim aprilom. Sledijo po vrsti vino, ribe, meso in sadje. Višanje proizvodnih cen pripisuje Confcommercio dražitvi surovin, ameriškega dolarja in delovne sile ter učinkom navitja davka IVA. Cogolo - korak dalje v premeščanju krize Enzo Cainero, odpravnik poslov družbe Cogolo v Zuglianu, ki je zašla v krizo - bankam in dobaviteljem kož za strojenje dolguje kakšnih 400 milijard lir - je vložil včeraj na videmskem sodišču prošnjo o preventivnem sporazumu glede stanja v dveh podjetjih te grupe. Gre za Concerie Cogolo, ki trguje s Sovjetsko zvezo, in Cogolo Udine, ki je lastnik obratov v Zuglianu in San Giorgiu di Nogaro. Na ta način naj bi čimprej spet steklo delo v obeh podjetjih, s čimer bi Cogolo lahko bil kos že prejetim naročilom in Sovjetske zveze. Pri reševanju podjetja Cogolo En-gineering in tovarn v Turinu ter Pescari pa naj bi (danes, a vsekakor v prihodnjih dneh) ubrali druge poti. Videmski sodniki bodo morali zvedeti, kaj menijo upniki, ki so zahtevali, kot je znano, stečaj podjetja v Zuglianu, in na tej podlagi odločati. Gianni Cogolo se medtem mudi v Sovjetski zvezi, kamor je šel pojasnit vso zadevo in zagotovit pristojnim krogom, da bo kriza kmalu rešena. Enako menijo tudi sindikalisti in deželni upravitelji v Furlaniji-Julijski krajini. I ' S- / /f Z. 4 llllllSlllIfllillllllillillilflllSilllllli U Banca Agricola > Kmečka Danka Gorica V Beneški Sloveniji Namesto dveh ena gorska skupnost? Skupščina Gorske skupnosti za Nadiške doline s sedežem v Čedadu je z veliko večino glasov (25 za in 2 proti) odobrila proračun, ki se izenačuje pri 16,761 milijarde lir. Predsednik Giuseppe Chiabudini je dejal, da ima Skupnost premalo denarja za kritje rastočih izdatkov, povezanih z vse širšimi pristojnostmi in nalogami, in dal v razmislek predlog o združitvi te skupnosti z Gorsko skupnostjo za tersko dolino (sedež je v Čenti) in o razpustu konzorcijev za gorske zboljšave ter letoviš-čarskih ustanov, katerih osebje naj bi prešlo pod okrilje združene gorske skupnosti. Predsednik je obžaloval demografsko upadanje, sicer pa opozoril, da so vendarle opazni znaki oživitve proizvodnih dejavnosti. —HB11H Čedalje tesnejše vezi med Trstom in Madžari Pred kratkim smo poročali, da bodo Madžari ustanovili v Trstu kemijsko-farmacevtsko podjetje z mešanim kapitalom, še prej smo pisali, da je Assicurazioni generali odprla v Budimpešti mešano zavarovalsko podjetje, in še bi lahko nadaljevali z navajanjem madžarskih pobud za vključevanje v mednarodno tržno-gospodarsko stvarnost. Nov dokaz tega postopka je okoliščina, da bo rimski parlament kmalu odobril vladni zakon, s katerim bo Država ratificirala sporazum o blagovnem prometu skozi tržaško luko, ki so ga podpisali lani v Trstu. Po tem dogovoru bodo tranzitni tovori iz oziroma za Madžarsko uživali posebne olajšave pri carinjenju pa še nižje pretovorne tarife v pristanišču, kjer jim bo luška ustanova (EAPT) tudi namenila ločeno, stalno skladišče. Poleg tega bo madžarsko blago deležno znižanih železniških tarif za prevoz med tržaško luko in madžarsko mejo, a vse tovorne ladje z madžarsko zastavo se bodo zaradi popravil lahko redno ustavljale v Trstu. Z druge strani bo budimpeštanska vlada spodbujala odpiranje madžarskih (trgovskih ter industrijskih) podjetij v Trstu, kjer bodo uživala enake davčne olajšave kot krajevna. ,'iijli!...........- “ ' NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE liieiii _ TRŽAŠKA BORZA 30.6. 30.6. uradne kotacije Generali.................... 43090 L|oyd ...................... 18100 ^oyd risp..................... 9900 ^AS ........................ 28350 risp........-........ 13400 ,a' ...................... 18600 r’ai risp..................... 7800 Montedison ................... 2235 "lontedison risp.............. 1355 p'relli ...................... 3699 Pirelli risp................. 3770 P|relli risp. nc ............. 2380 snia ......................... 2987 ®n'a risp.................... 2970 *jnia risp. nc................ 1580 Rjnascente.................... 5980 Rinascente priv............... 3470 Rinascente risp............... 3450 premuda ...................... 1970 Premuda risp.................. 1425 SIP .......................... 3060 SIP risp...................... 2560 Bastogi....................... 433 c°mau ........................ 3500 42600 18000 9880 28000 13000 18350 7600 2278 1393 3650 3650 2380 2963 2955 1575 5980 3420 3400 1970 1425 3015 2540 415 3560 Fidis 7140 7120 Gerolimich 116 110 Gerolimich risp 102 101 SME 3870 3700 Štet 3780 4130 Štet W 10 — — Štet W 9 — — Štet risp 3350 3350 Tripcovich 9280 8950 Tripcovich risp. nc 3800 3870 Alt. Immobiliari 4280 4375 FIAT 10631 10900 FIAT priv 7167 7465 FIAT risp 7216 7550 Gilardini 18800 18830 Gilardini risp 14500 14600 Dalmine 407 395 Marzotto 8220 7990 Marzotto risp 8120 8050 Marzptto risp. nc 5945 5900 NEURADNO TRŽIŠČE 1. C. C. U 800 800 SO. PRO. ZOO. . . . 1000 1000 Carnica Ass 10200 10200 j MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 4.7 spr. % 4.7 VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI CCT december 1990 IND . . 100,10 CCT februar 1991 IND .... 99,35 BTP junij 1990 10,5% 98,55 —0,05 CCT februar 1997 IND • 92,90 BTP maj 1990 CCT junij 1993 CV IND 96,10 BTP januar 1990 CCT marec 1991 IND 99,30 CCT nov. 1993 CV IND 95,30 CCT sept. 1993 CV IND ... 94,95 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT avgust 1992 IND 97,70 CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,80 + 0,49 CCT avgust 1993 IND 95,30 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,80 —0,29 CCT 1983/93 TR 2,5% 89,40 CCT ECU 1984/91 11,25% . 102,50 — CCT avgust 1990 IND 99,85 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,00 —0,44 CCT avgust 1991 IND 99,80 CCT ECU 1985/93 9% 97,30 —0,92 CCT avgust 1995 IND 93,95 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,70 — CCT avgust 1996 92,90 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,00 + 0,52 CCT april 1991 IND 100,20 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,70 —0,05 CCT april 1995 IND 92,40 CCT april 1992 10% 95,25 —0,10 CCT april 1996 92,70 CCT julij 1992 IND 97,75 + 0,05 CCT december 1990 IND . . 101,50 CCT januar 1991 IND 99,70 —0,10 CCT december 1991 IND . . 100,05 CCT julij 1993 IND 95,85 + 0,10 CCT december 1995 IND . . 93,95 + 0,05 —0,15 + 0,05 + 0,05 —0,05 + 0,05 + 0,05 —0,05 + 0,22 + 0,05 + 0,05 + 0,32 + 0,05 + 0,11 + 0,05 + 0,11 $’ m ■ MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE V 4.7 spr. % 4.7 spr. % 4.7 spr. % 4.7 spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA- KMETIJSTVO ......... 8805 —0,78 ......... 6700 +1,43 ^Hvar ... °uitoni . . ^idania . Herugina . ^VAROVALSTVO - BANČNIŠTVO Italcementi 116700 —0,23 Unicem 23390 —0,63 Unicem risp 12300 — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI , !|eanza Ass . . . 37250 —1,40 ? ®anza Ass. risp. por. ^italia . ...... . . . 37510 . . . 14900 + 0,29 —2.16 I s°nia atina Ass. ord 2205 —2,21 . .. 17395 —1,10 ^beille , a ^ondiaria spa . f Previdente ....... J°yd Adriatico FU® ,raZ y s risp. port .,0r° ord gn'Pol priv anca Comm. Italiana . anco di Roma , redito Italiano . .. 42730 —0,60 . . . 10620 + 0,67 . . . 106650 . . 55700 . . . 23300 —1,25 —1,24 —1,06 . . . 18000 — . . . 28000 —1,06 . . . 13001 —1,87 . . . 20340 —0,04 . . . 17020 —0,64 4834 —0,02 1880 —1,57 2309 —1,32 ^'arbanca priv. ....... ' “"'Obanca. . . . 38010 + 0,82 . . . 23250 —1,69 -^PlRNA industrija - CEMENT L'g “urgo.ord................ 14550 l+jspresso................... 22900 \.°ndad°ri . . /............. 29950 p“ndad°ri priv............... 18730 'graf. Editoriale...... 5985 6rnentir ..................... 3485 —0,34 —2,55 —0,16 —0,89 —0,08 —1,41 Calp 3955 —2,61 Fidenza Vetrar 1000 8380 —0,23 Italgas 2421 + 0,08 Mira Lanza 50000 + 1,62 Montedison 1000 2290 + 1,41 Montefibre 1477 + 0,33 Pirelli 3650 —1,13 Pirelli risp 3650 —1,88 Recordati ord 13750 — Saffa 10020 —0,59 Siossigeno 38400 —0,77 Snia BPD 2992 —0,20 Snia Fibre 1610 —0,37 Snia Tecnopolimeri 7400 —0,40 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 5860 —2,17 Standa 26450 + 0,87 Standa risp. port 10050 — Alitalia cat. A 2195 —0,76 Alitalia priv. . . 1450 —1,42 Italcable 12951 + 0,39 SIP 3010 —1,63 SIP risp. port 2445 —4,11 Sirti 9549 —0,53 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5150 — 2515 +0,80 Bastogi........................ 416 Bonifiche Siele ............. 31800 Bonifiche Siele risp.......... 7801 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6180 CIR risp...................... 6120 Cofide........................ 5910 Comau Finanziaria ............ 3565 Editoriale SpA ............... 3660 Euromobiliare ................ 6051 Ferruzzi Agric................ 2475 Fidis........................ 7130 Fimpar ....................... 2550 Finarte ...................... 5505 Fiscambi Holding.............. 6500 Fiscambi risp................. 2330 Fornara ...................... 3120 Gaic ........................ 23250 Gemina........................ 1935 Gemina risp................... 1910 Gerolimich.................. 110,25 Gerolimich risp. po rt.... 101,00 IFI priv..................... 21100 IFIL fraz. . . . ,............ 6125 IFIL risp. port. fraz......... 3300 Italmobiliare............... 175000 Pirelli & C................... 8159 Riva Finanziaria ............. 9810 Sabaudia Finanziaria .... — Sabaudia risp. nc ............... — Saes.......................... 2930 SME .......................... 3710 SMI Metalli................... 1490 SMI Metalli risp.............. 1160 SOGEFI........................ 4970 Štet.......................... 4150 Štet risp. port............... 3380 —2,11 —0,46 —1,25 + 0,48 + 0,11 —1,50 + 0,42 —2,00 + 2,56 —1,24 —1,16 + 0,63 + 1,54 —2 05 Tripcovich 8950 Tripcovich risp. nc 3890 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO —1,21 + 1,03 Attiv. Immobiliari 4375 + 0,80 Calcestruzzi 16650 +0,30 Cogefar 5900 —1,17 Del Favero 5920 +0,50 Grassetto SpA 14830 —1,13 IMM Metanopoli 1465 + 0,54 Risanamento Napoli 30600 +0,29 Vianini 4380 —2,23 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3732 —0,50 —0,85 Danieli & C 8950 — —0,51 Data Consyst ... 13740 + 0,21 + 1,05 Fiar SpA . . . 23420 + 0,51 —3,28 Fiat . . . 10975 + 0,33 —0,73 Fiat priv 7550 + 1,47 + 0,18 Fiat risp 7583 —0,22 —0,48 Franco Toši . . . 29000 —1,49 + 0,06 Gilardini ... 18830 —0,63 —0,42 Magneti Marelli 3094 —2,08 —0,02 Merloni 3370 —0,73 —2,38 Necchi ord 3750 - — Olivetti ord 9508 + 0,24 — Olivetti priv 5970 + 0.77 + 0,34 Pininfarina ... 12480 —0.08 + 0,32 Rodripuez SpA ... 10500 —1.40 —0,53 Safilo 9490 + 0,42 —3,33 Safilo risp 8620 + 0.81 —0,79 Saipern 2830 + 1,07 —1,19 Saipem risp . . . 2750 + 1,36 — Teknecomp . . 1535,50 + 0,29 4.7. spr. % CCT december 1996 IND . . 93,00 + 0,16 CCT februar 1991 IND 101,15 + 0,05 CCT februar 1992 IND 97,85 — CCT februar 1992 9,8% . . . 101,40 — CCT februar 1995 IND 95,45 —0,21 CCT februar 1996 93,90 + 0,05 CCT februar 1997 IND .... 92,45 + 0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,10 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,95 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . 100,85 — CCT januar 1991 IND 101,30 + 0,05 CCT januar 1992 IND 98,70 — CCT januar 1992 11% 98,55 + 0,15 CCT januar 1993 IND 98,75 —0,10 CCT januar 1996 CV IND . . 94,10 — CCT januar 1997 IND 94,50 + 0,05 CCT januar 1995 IND 93,85 — CCT januar 1996 IND 93,85 + 0,05 CCT julij 1990 IND 100,00 — CCT julij 1991 IND . 100,35 —0,05 CCT julij 1995 IND 95,25 —0,05 CCT julij 1996 94,45 — CCT maj 1991 IND 100,50 + 0,05 CCT maj 1992 — — CCT maj 1995 IND 93,10 — CCT maj 1996 93,40 + 0,05 CCT maj 1997 IND 93,65 + 0,05 CCT marec 1991 IND 100,15 — CCT marec 1995 IND 92,45 + 0,11 CCT marec 1996 93,10 + 0,05 CCT marec 1997 IND 93,25 + 0,05 CCT nov. 1990 IND 99,80 —0,40 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,30 + 0,15 CCT nov. 1991 IND 100,05 + 0,10 CCT nov. 1992 IND 97,50 —0,05 CCT nov. 1995 IND 93,20 + 0,05 CCT nov. 1996 IND 92,70 — CCT oktober 1993 IND 97,45 + 0,05 CCT oktober 1990 IND 99,60 + 0,15 CCT oktober 1991 IND ... . 99,75 + 0,05 CCT oktober 1995 IND 93,20 + 0,16 CCT oktober 1996 IND ... . 92,55 — CCT sep. 1990 IND 99,45 —0,10 CCT sep. 1991 IND 99,75 + 0,15 CCT sep. 1995 IND 92,95 —0,11 CCT sep. 1996 IND 92,40 + 0,16 CTS marec 1994 IND 73,30 + 0,41 CTS april 1994 IND 73,20 + 0,27 ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 98,10 ED SCOL 1977/92 10% . . . 96,60 — REDIMIBILE 1980 12% ... 102,00 —0,05 RENDITA — 35 5% 71,00 — Različna tolmačenja nepričakovane poteze predstavnika PSI Podpredsednik Dežele Carbone ustavil načrt za razvoj Centra za raziskave pri Padričah Deželni tehnični odbor je za nedoločen čas prekinil obravnavo podrobnostnega regulacijskega načrta za urbanistično ureditev Centra za zanstve-ne in tehnološke raziskave pri Padričah in povabil tržaške krajevne uprave z Občino Trst na čelu, naj na novo premislijo svojo urbanistično politiko v luči naravovarstvenih vrednot. Tako je povedal podpredsednik deželnega odobra Gianfranco Carbone, ki je kot deželni odbornik za prostorsko načrtovanje hkrati tudi predsednik deželnega tehničnega odbora. Poudariti velja, da ukrep zadeva le zemljišča Centra za raziskave med Pad-ričami, Trebčami in Bani, ne pa ona pri Bazovici, na katerih naj bi zrasel sinhrotron. Nasprotno, Carbone je dejal, da je glede sinhrotrona z upravnega vidika zelena luč že povsem prižgana. Priznal je sicer, da bi se tudi tisti lokaciji dalo marsikaj oporekati z naravovarstvenega ozira, vendar je pristavil, da projekta za sinhrotron ni bilo mogoče ustaviti, ker je bil že na razpolago denar za njegovo realizacijo in ker je Rubbia vložil vanj ves svoj nobelovski prestiž ipd. Podrobnostni regulacijski načrt Centra za raziskave predvideva, naj bi na na območju pri Padričah zgradili približno 535 tisoč kubičnih metrov zgradb. V glavnem bi šlo za nove laboratorije in inštitute, približno petina pa bi odpadla na servisne strukture. Ta načrt je po hitrem postopku že odobrila tržaška občinska uprava, sicer pa je treba upoštevati, da je tudi v skladu z varianto splošnega regulacijskega načrta, ki jo je poleg tržaške občinske pred dvema letoma odobrila tudi deželna uprava. Center za raziskave bi ga nameraval uresničiti v štirih fazah. Že takoj bi zgradil več kot 200 tisoč kubičnih metrov velik kompleks in v ta namen se je tudi že obrnil na ministrski Sklad za investicije in zaposlovanje (FIO), da bi dobil ustrezna finančna sredstva. Carbone je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da osebno prevzema politično odgovornost za prekinitev obravnave podrobnostnega regulacijskega načrta Centra za raziskave v deželnem tehničnem odboru. Pristavil je, da bo v najkrajšem času stopil v stik s tržaško občinsko upravo, pa tudi z drugimi krajevnimi upra- vami na Tržaškem, da bi se začeli skupno dogovarjati o možnostih takšne urbanistične politike, ki bi v večji meri spoštovala naravno okolje. Pri tem je med drugim podčrtal nevarnost, ki jo predstavljajo posebne pristojnosti, ki jih Center za raziskave, pa tudi Tržaška pristaniška ustanova in druge ustanove uživajo na urbanističnem področju. Carbone je govoril tudi o možnosti, da bi za že načrtovane znanstveno-raziskovalne strukture poiskali drugačne lokacije, vendar pa se ni hotel spustiti v podrobnosti. Sploh se je podpredsednik Dežele kljub spraševanju časnikarjev in kljub temu, da gre za izredno pomembna vprašanja, na tiskovni konferenci ves čas zadrževal v mejah trditev splošnega značaja, sicer pa je tudi večkrat poudaril, da prekinitev obravnave nikakor ne pomeni zavrnitve predloženih urbanističnih načrtov. Carbonejeva poteza je presenetila skorajda vse politične kroge, začenši s političnimi zavezniki PSI v okviru deželne večine. Zanjo se vsekakor ni dogovoril v okviru deželnega odbora. Sicer pa ne gre pozabiti, da je deželno upravno zavezništvo že lep čas na robu krize in da tečejo uradna in neuradna pogajanja in obračunavanja med strankami, pa tudi med strujami znotraj strank. Po splošnem prepričanju se Carbone s svojo gesto skuša približati stališčem naravovarstvenikov in zelenih, ki pridobivajo vse več-olitično težo. arbonejevo potezo je že takoj včeraj komentiralo pokrajinsko vodstvo KPI. V tiskovnem poročilu pravi, da prekiniti obravnavo podrobnostnega regulacijskega načrta Centra za raziskave pri Padričah praktično pomeni izraziti negativno oceno o njem in o celotni urbanistični politiki tržaške občine. KPI je načrt svoj čas negativno ocenila zaradi škodljivih posledic, ki bi jih njegova realizacija imela na okolje, zaradi nizke funkcionalnosti načrtovanih zgradb in zaradi pretirane velikosti posegov, kljub vsemu temu pa jo je tržaška občinska uprava odobrila pod pritiskom Centra za raziskave. KPI svoje stališče potrjuje. Zavzema se za razvoj znanstvenih dejavnosti na Tržaškem, vendar v okviru korektnega načrtovanja in ob spoštovanju kulturnih, družbeno-ekonomskih in fizičnih značilnostih teritorija. KPI zaključuje svoj komunike s trditvijo, da je treba podrobnostni regulacijski načrt revidirati, a se pri tem izogniti tako negibnosti tržaške občinske uprave kot izkoriščanju urbanistične problematike za notranja obračunavanja v okviru sedanje deželne večine. Sporazum med AR in BIC Zametek prvega italijanskega tehnološkega parka Sodelovanje in izmenjava med področjema znanstvenega raziskovanja in proizvodnje bo v Trstu pripeljalo do ustanovitve neke vrste vsedržavnega »tehnološkega parka« po ameriškem zgledu, ki je v zadnjih dvajsetih letih najbolj pritegnil interes znanstvenih in podjetniških krogov. Tako organsko povezavo bo omogočil nedavni sporazum o sodelovanju med znanstvenim parkom padriškega Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje in med ustanovo Business Innovation Centre (BIC), med dvema stvarnostima znanstvene oziroma ekonomske narave, ki delujeta v tržaški pokrajini. Osnovni cilj sporazuma je olajševanje neposrednega in vertikalnega prenosa znanstvenih dognanj v industrijsko proizvodnjo, s čimer je moč odstraniti tiste posredniške mehanizme, ki pogosto zavlačujejo ali celo zadušijo uresničevanje novih projektov. Center za raziskave se s tem sporazumom zavezuje, da bo preko BIC opogumljal industrializacijo rezultatov, ki jih dosega v svoji raziskovalni dejavnosti. Končni namen tega multi-disciplinamega znanstvenega parka je omogočanje in pospeševanje znanstvenih odkritij (in torej primarno raziskovanje) in pospeševanje prenosa teh odkritij v fazo tehnološke uporabe. V njegovem okviru so v teku že mnoge dejavnosti, ki jim Center nudi gostoljubje in jih v številnih primerih tudi finansira. S konkretnim pogonom posebno eminentnih pobud, kot npr. centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo in sinhrotrona — je podčrtal predsednik Centra Romeo — kot tudi z razvojem drugih dejavnosti se je tržaška ustanova povzpela v sam evropski raziskovalni vrh, hkrati pa je utrdila svoj položaj italijanskega modela znanstvenega parka. Business Innovation Centre, ki se je v sporazumu obvezal, da bo v okviru Centra razvijal raziskovalne pobude, povezane z njegovimi podjetniškimi iniciativami, pa je po svoji strani »projekt pilot« zavoda IRI, ki namerava z njim spodbujati industrijski razvoj. Najbolj primerna področja za izmenjavo iniciativ med BIC in Centrom za raziskave pa gotovo zadevajo najnovejše tipe proizvodnje, kot proizvodnjo novih materialov, mikroelektroniko, biotehnologijo itd. Risba prikazuje dva izmed kompleksov, ki naj bi nastala ob sedanjih zgradbah Centra za raziskave (levo); spodaj Trbiška cesta Demonstracija bolničarjev na Goldonijevem trgu Opozorilo o težkem položaju v bolnišnicah Na Goldonijevem trgu so tržaški bolničarji včeraj organizirali prezidij, da bi seznanili občane s hudimi težavami, v katerih se bolničarji, v bistvu pa tudi občani, nahajajo. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki so skupno z bolničarji priredile protestno akcijo, so naglasile, da je položaj v tržaških bolnišnicah zelo hud in da bolnikom ni mogoče jamčiti niti najnujnejšo oskrbo. Naslovniki protesta so deželne in krajevne ustanove, ki niso storile dovolj, da bi popravile oziroma odpravile omenjeni položaj. Zahteve bolničarjev so razčlenjene in povsem razumne, dotikajo pa se osnovnih interesov vseh občanov, med katerimi je prav zdravje na prvem mestu. Bolničarji zahtevajo od odgovornih oblasti, naj nemudoma opravijo določene izbire in racionalizirajo za bolnike razpoložljiva mesta. To bi bilo mogoče z zaprtjem ali pa z združitvijo dvojnih oziroma manj produktivnih oddelkov. Tako bi združili moči, odvečne bolničarje pa premestili v oddelke, kjer je kriza najhujša. Dejstvo je namreč, da je danes najtežje stanje prav v tistih oddelkih, kjer bijejo bolniki, bolničarji in zdravniki naj hujše bitke. Nesprejemljivo je na primer, da je premalo osebja na oddelku za nuj-nostno kirurgijo, ali pa v oddelkih za oživljanje in urgentno medicino. Tu lahko tudi nekaj minutna odsotnost stane bolnika življenje. V letaku, ki so ga včeraj razdeljevali, je pod drugo točko zapisana zahteva po okrepitvi laboratorijev za analize in rentgenologijo. Na ta način bi zmanjšali število dni, ki jih pacienti prebijejo v bolnišnicah in tudi drugače bi prihranili marsikateri strošek. Zahteva je povsem upravičena, saj je splošno znano dejstvo, da mora marsikdo brez potrebe ležati v bolnišnici, ker čaka na dolgotrajne analize. Za bolnika je takšno čakanje dvakrat nadležno, saj so bolnišnice že same po sebi neprijetne, potem pa je treba plačati še ticket. Za zdravstveno osebje pa so bolniki, ki "čakajo" dodatno breme, saj je treba tudi zanje skrbeti. Sindikalni predstavniki bolničarjev nadalje zahtevajo, naj bi mlade bolje spodbujali k bolničarskem poklicu, bistvena pa je njihova zahteva po odprtju zdravstvenih okrajev. Okraj je bil jedro zdravstvene reforme, kot marsikaj bistvenega pa so oblasti prezrle prav to postavko. Naloga okrajev naj bi bila prevencija, zdravljenje bolnikov, ki ne potrebujejo bol- niške nege, rehabilitacija itd. Okraji bi morali biti tesno povezani z okoljem, bistveno pa bi razbremenili delo bolnišnic. Ogromno dela, ki naj bi ga opravili v zdravstvenih izpostavah, morajo danes narediti v bolnišnicah. Rezultat tega je, da so oddelki za hitro pomoč prepolni, ljudje morajo čakati v dolgih vrstah tudi na majhne zdravniške posege, ali pa preležati dneve in noči v boliških sobah, ko bi bilo dovolj, da bi jih zadržali v dnevnih am- bulantah, ki so bile predvidene. Bolničarji pozivajo javnost, naj s pozornostjo sledi dogajanju v bolnišnicah, hkrati pa obtožujejo odgovorne oblasti, da dopuščajo "igre", ki nimajo z zdravstvom nič skupnega. Prezidij na Goldonijevem trgu bo trajal še danes, občani se torej lahko na licu mesta seznanijo z zahtevami bolničarjev, ki pa so v korist vseh. Na sliki (foto Magajna) prezidij bolničarjev na Goldonijevem trgu. Včeraj so stavkale varuške občinskih otroških jasli , e ^ 'f Včeraj so stavkale tudi otroške negovalke oziroma varuške občinskih otroških jasli, stavka pa je bila naperjena proti tržaški občinski upravi m njenemu ravnanju na področju otroškega varstva. in UIL ... „_______ otrok pokazatelj civilizacijske stopnje nekega Trst »globoko necivilno mesto«. otroških je zelo ostra, varuške pa so želele opozoriti na položaj v otroških jaslih m na ti da se ne sme dovoliti, da bi neučinkoviti upravitelji zapravili tudi to, kar mestu, kljub vsem težavam še deluje. Na sliki (foto Magajna) varuške med včerajšnjim protestom na Trgu UnitA. Nagrade natečaja Društva slovenskih lovcev Doberdob Ob začetku šolskega leta, ki se je pravkar izteklo, je društvo Doberdob razpisalo nagradni natečaj za izdelovanje valilnic, krmilnic in literarnih ter likovnih izdelkov, da bi tudi mlajši ob pomoči svojih mentorjev začeli pravilno dojemati in spoznavati živalski svet, ki jih obdaja. Prihodnost naših ptic je namreč vprašljiva; če jim bomo še naprej uničevali in krčili naravni življenjski prostor, bodo naši potomci večino ptic lahko videli samo nagačene v naravoslovnih muzejih. Za varstvo in s tem ohranitev naših ptic se moramo zato po naših močeh zavzeti vsi, brez izjeme. Vendar to lahko naredimo le, če ptice poznamo, če vemo, kako živijo. In tako smo skušali na nevsiljiv način pridobiti otroke k skrbi za ptice, k bolj pozitivnemu odnosu do narave. Mnoge ptice ne potrebujejo naše pomoči le pozimi, pač pa tudi kadar si morajo poiskati primeren, odmaknjen in varen prostor za spletanje gnezd. Žal smo z zagrenjenostjo spoznali, da je tudi v naši sredi zakoreninjena miselnost, ki ne vidi v lovcu ljubitelja in čuvaja narave; samo tako si namreč lahko razlagamo dejstvo, da mnoge šole niso pristopile k pobudi. In prav upoštevajoč to dejstvo je toliko bolj hvalevredna pobuda vseh tistih šol, ravnateljev, profesorjev in seveda dijakov, ki so se sklenili udeležiti natečaja. Z veseljem pa moramo po drugi strani poudariti, da je kakovost izdelkov presegla vsa pričakovanja. Ledina, v katero je društvo Doberdob zaoralo, je tako odpravljena. Upati je, da bo tudi v prihodnosti prišlo do podobnih pobud, ki razvijajo v mladih čut odgovornosti in ljubezni do narave. Nagrajencem pa seveda iskrene čestitke! Nagrade so prejeli: Osnovna šola valilnice: David Šušteršič, 4. r. COŠ S. Gruden -Šempolaj-Slivno. krmilnice: skupinsko delo 5. r. COŠ F. Venturini -Boljunec. Literarni izdelki: Mojca Mihalič in Christian Cova (5. r.) za sestavek "Blisk in snežinka"; Andrea Škerlavaj (3. r.) za sestavek "Srečal sem srnjaka" in Patrick Gurman (4. r.) za sestavek "Martinček" - vsi COŠ F. Venturini - Boljunec. Likovni izdelki: skupinsko delo 4. r. COŠ S. Gruden - Šempolaj-Slivno. Posamezniki: D. Sancin, M. Pečar, M. Mihalič, C-Cova. A. Kermac, B. Mihalič. I. in M. Zobec (vsi iz 5. r. COŠ F. Venturini - Boljunec). Posebno nagrado za izvirno delo je prejel tudi Šušteršič (4. r. COŠ S. Gruden - Šempolaj-Slivno). Nižja srednja šola Valilnice: Matej Širca (1. B F. Levstik - Prosek): Erik Jori, Ivan Kuk in Roberto Vidoni (1. r. Igo Gruden - Nabrežina); Luka Družina (1. r. Ciril in Metod - Sv. Ivan). Krmilnice: Klement Širca in Igor Antonič (1- r’ Igo Gruden - Nabrežina). Nepričakovan sklep deželnega organa za krajinsko zaščito Deželna komisija nasprotuje obrtniški coni pri Nabrežini Končal se je seminar o naravnih katastrofah Mednarodno sodelovanje lahko prepreči in omili veliko gorja Deželna uprava ne soglaša z ustanovitvijo obrtniške cone v devinsko-na-brežinski občini. Rdečo luč za izvedbo tega pomembnega načrta je prižgala deželna komisija za krajinsko zaščito, ki je soglasno ocenila, da načrtovana obrtniška cona ne odgovarja zakonskim predpisom na področju zaščite okolja. Komisija je s to potezo v celoti demantirala mnenje deželne vlade, ki je ha predlog deželne tehnične komisije svojčas potrdila urbanistični plan devinsko-nabrežinske občine iz leta 1985, ki je polnopravno vključeval tudi obrtniško območje. Sklep strokovnega telesa, ki mu predseduje odbornik za prostorsko načrtovanje Car-bone, je prišel kot strela z jasnega, čeprav je imela obrtniška cona mnogo nasprotnikov, posebno med naravovarstveniki, v zadnjem času pa tudi v krajevni stvarnosti, čeprav je bil ustrezni urbanistični plan pred štirimi leti odobren s široko večino glasov. Nabrežinski upravitelji so obrtniško cono načrtovali na področju med železniško progo in Naseljem sv. Mavra, na občinskem zemljišču, ki so ga pred vojno izkoriščali bližnji kamnolomi, sedaj pa je zapuščeno ter prekrito z grmičevjem. Občinska uprava je za urbanizacijo tega področja že prejela Precej finančnih sredstev od javnih ustanov, ki bodo sedaj očitno ostala zamrznjena, domači obrtniki pa so dali pobudo za ustanovitev gospodarskega konzorcija, ki se je že lotil dela In oblikoval ustrezne projekte za ureditev tega produktivnega področja. Konzorcij je te načrte pripravil v sodelovanju z deželnimi strokovnjaki, kar jasno priča, da je Dežela do včeraj Podpirala izvedbo tega projekta, ki bi se moral razviti vzporedno z že načrtovano trgovsko-obrtniško cono med Vižovljami in Sesljanom. Devinsko-nabrežinski župan Brezigar je zelo ostro reagiral na sklep pristojne deželne komisije in brez dlak na jeziku povedal, da je odločitev nedvomno sad političnih iger na koži devinsko-nabrežinskih občanov. »Kar je veljalo za metanizacijo našega občinskega ozemlja velja tudi za obrtniš- ko cono,« je poudaril župan, »saj je v nasprotnem primeru povsem nerazumljivo dejstvo, da je veto prišel prav iz ustanove, ki je do pred kratkim podpirala to za nas zelo pomembno pobudo.« Sklep deželne komisije odpira resna upravna in politična vprašanja za devinsko-nabrežinsko upravo, po županovem mnenju pa postavlja na tehtnico tudi ves gospodarski razvoj občinskega ozemlja, ki ga bo treba sedaj hočeš nočeš revidirati, čeprav bo župan vztrajal, da se obrtniška cona vsekakor ohrani v splošnem občinskem regulacijskem načrtu. V Nabrežini pa mnogi tudi mislijo, da je treba razloge za zavrnitev obrtniške cone iskati tudi v dejstvu, da je konzorcij domačih obrtnikov marsikomu pravi trn v peti. Kot smo lahko izvedeli, je deželna komisija za krajinsko zaščito, ki še ni objavila svojega uradnega poročila, v celoti sprejela stališča naravovarstvenih organizacij, ki so od vsega začetka odločno nasprotovale obrtniški coni med železnico in Naseljem sv. Mavra. Zeleni so mnenja, da sodi to območje v zaščiteni obalni pas, ki naj bi bil urbanistično gledano zato precej strogo vinkuliran. Značilno pa je, da se tega ni, pravočasno zavedala deželna vlada, ki je pred štirimi leti bila mnenja, da je urbanistični plan devinsko-nabrežinske občine popolnoma v skladu z osrednjim deželnim regulacijskim načrtom PUR. Župan Brezigar je zato prepričan, da gre za politični manever proti občinskemu odboru in proti koaliciji, ki ga podpira in ki v tem trenutku resnici na ljubo ne preživlja najbolj rožnatih trenutkov. V Nabrežini se že govori o političnem preverjanju in celo o upravni krizi. „ _ Včeraj se je na Pomorski postaji nadaljeval in zaključil mednarodni seminar o omejevanju posledic naravnih katastrof, ki sta ga priredila urad Organizacije združenih narodov za pomoč v primerih hudih katastrof UN-DRO in goriški Mednarodni inštitut za sociologijo ISIG. Na včerajšnjem zasedanju je nastopil tudi deželni odbornik FJK za civilno zaščito Giovanni Di Benedetto. Deželni odbornik je naglasil, da je osnova za mednarodno zasnovano civilno zaščito dobra volja raznih držav in političnih sistemov. Odnosi med Vzhodom in Zahodom se odločno izboljšujejo in ubirajo pot miru. Prav v tem okviru — je dejal Di Benedetto — bi lahko uporabili ogromne industrijske zmogljivosti v korist prebivalstva. Skupno bi lahko izkoristili velikanska razpoložljiva sredstva in jih uporabili za večjo varnost prebivalstva. Odbornik FJK je opozoril tudi na velike razlike med razvitimi državami in tistimi v razvoju. Prav v teh državah se marsikje ljudje borijo za preprosto preživetje in so prav gotovo najbolj izpo- stavljeni naravnim katastrofam. Že daljša suša ima lahko uničujoče posledice in povzroči veliko število mrtvih. Svetovna industrija razpolaga s takšno tehnologijo, da bi lahko sodelovanje razvitih držav močno omililo posledice naravnih katastrov, in to predvsem tam, kjer so ljudje od narave najbolj odvisni. Vsega, kar nam narava "pripravlja", seveda ni mogoče napovedati ali predvidevati, dobro organizirana civilna zaščita pa lahko omeji posledice nepredvidenega obnašanja naravnih sil. Odbornik Di Benedetto je poudaril, da je prav naša dežela po hudem potresu pričela ustvarjati resne temelje za učinkovito civilno zaščito. Včeraj pa so na Pomorski postaji spregovorili tudi znanstveniki iz različnih držav. Osnovna tema predavanj in diskusije so bili socialni problemi, ki sledijo katastrofam, ter vprašanja informacije in komunikacije. Prav organizirana komunikacija je lahko temelj pravočasne in učinkovite pomoči. Spomnimo se na primer pomena, ki ga je imela glasnost za Armenijo... Tržaški župan se je vendarle spomnil na slovensko manjšino Tržaški občinski svet je na ponedeljkovi seji po nekajmesečni zamudi vendarle zaključil ocenjevanje proračunskih resolucij, ki sta jih v glavnem predložila zeleni Be-kar in svetovalec SSk Lokar. Razprava je žal potekala ob nezanimanju velike večine svetovalcev, za kar nosita v prvi osebi odgovornost odbor in večinska koalicija, ki sta skušala z zamudami in zavlačevanji za vsako ceno politično razvrednotiti resolucije, ki bi jih bila morala skupščina vzeti v pretres takoj po odobritvi finančnih dokumentov. Občinski svet je z glasovi koalicije, MSI in LpT in ob vzdržanju komunistov med drugim zavrnil Lokarjevo in Bekarjevo zahtevo po postavitvi večjezične table ob Ru-sem mostu v spomin na izkop tamkajšnjega kanala, za katerega je dala predlog Marija Terezija. Skupščina je podobno resolucijo na po- budo listarjev in radikalcev že odobrila pred osmimi leti, vse pa je ostalo le pri besedah. Bekar in Lokar sta predlagala spominski napis v italijanščini, slovenščini, nemščini, hebrejščini, grščini in srbo-hr-vaščini, župan pa je bil mnenja, da je resolucija provokativna, »tudi zato, ker manjka napis v latinščini«. Predstavnika zelenih in SSk sta podčrtala, da Trst ne more kar tako zanikati in celo omalovaževati svojih korenin in svojega zgodovinskega spomina. Richetti je odvrnil, da ne more sprejeti teorije o tržaškem večjezičnem prostoru, saj je Trst po njegovem italijansko mesto, kjer živi tudi slovenska manjšina. Škoda, da se župan tega ni pravočasno spomnil na zadnji občinski seji, ko je odločno nastopil in nasprotoval postavitvi dvojezičnih cestnih tabel na vzhodnem in zahodnem Krasu... Deželni odbor odobril finančna sredstva za stanovanjske bone Deželni odbor je sprejel sklep o razdelitvi finančnih sredstev, namenjenih dodeljevanju tako imenovanih »stanovanjskih bonov«. Gre za skupno vsoto 677 milijonov lir, ki so jo na osnovi veljavne državne in deželne zakonodaje namenjeni tej obliki prispevkov. Sicer dokaj skromna vsota bo razdeljena na štiri dele za vsako od pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini, upravljala pa jo bodo pokrajinska ravnateljstva za tehnične službe (bivša ravnateljstva za javna dela), ki bodo poskrbela za dodelitev bonov posameznim prosilcem. Lanskega 6. maja je bilo na Deželi 4.462 prošenj za stanovanjske bone, odgovorni pa zagotavljajo, da bo s tem najnovejšim finančnim prispevkom in s tistimi, ki so predvideni v prihodnjem letu, moč zadostiti vsem prošnjam, ki so bile vložene na Deželo do 31. januarja 1987. »Ko bomo zadostili vsem tem prošnjam,« je izjavil deželni odbornik za okolje Armando Angeli, »bo deželni odbor — glede na to, da v krajšem času niso predvideni dodatni državni prispevki za zadovoljitev preostalih prošenj — vzel v pretres možnost upoštevanja tudi tistih prošenj, ki so bile predstavljene po 31. januarju 1987, in sicer na osnovi deželne zakonodaje o stanovanjski politiki.« Hidrogliser bo začel z vožnjami jutri Družba »Aliscafi Alto Adriatico« sporoča, da bo hidrogliser Freccia di Trieste začel redno povezovati Trst z Miljami in Sesljanom jutri in ne danes, kot je bilo prvotno napovedano. Hidrogliser bo v kratkem povezal naše mesto tudi s Porečem. KZKV zalotilo in prijavilo tehnika ki sta brez dovoljenja merila na T8 Koordinacijsko združenje kraških vasi (KZKV) je prijavilo pristojnim oblasta*11 dva tehnika, ki sta včeraj brez potrebnih dovoljenj opravljala meritve na območju T8 pri Bazovici, kjer naj bi zgradili sinhrotron. Tehnika sta dr. Nicolo Liberio m geom. Sergio Maranzara, na območju T8 pa sta se s svojimi merilnimi napravami pojavila včeraj dopoldne. KZKV ima od lastnikov zemljišč na območju T8 pooblastilo, da ščiti njihove interese. Zato so njegovi predstavniki nastopili, kakor hitro so bili obveščeni o prihodu tehnikov, in od njih zahtevali, naj se predstavijo. Tehnika sta povedala, ua prihajata v imenu prof. Antonia Brambatija, ki je svoj čas vodil komisijo za oločitev lokacije sinhrotrona. In dejansko je prof. Brambati eden izmed dvanaj-tih ljudi, katerim je tržaški župan 7. novembra 1988 izdal šestmesečno dovoljena za meritve na ombočju T8. Toda sama tehnika v županovem dovoljenju nista ‘Hienovana, poleg tega pa je samo dovoljenje že zapadlo. Predstavniki KZKV so tehnika prijavili krajevnim gozdnim čuvajem in karabinjerjem, poleg tega pa so od njiju pisno zahtevali, naj v teku treh dni odstrani-J° količke, ki so jih zasadili v teren. Sinoči predstavili projekt o novem Inštitutu za inteligentne sisteme Na Tržaškem, in sicer na območju Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padri-tah, bo čez tri ali štiri leta zažigal Inštitut za inteligentne siste-jne. Gre za projekt, ti ga je pripravila miramarska Visoka šola *a višje študije (SISSA) v sodelo-,®nju s padriškim centrom za raziskave, po načelni odobritvi Pristojnega ministra Antonia Ru-bertija pa ga zdaj preučuje Sklad Za investicije in zaposlovanje (FIO), ki bi ga moral finančno omogočiti. Projekt sta sinoči v hotelu Eu-ropa v nabrežinskem bregu predstavila ravnatelj SISSA Daniele Amati in ravnatelj Oddelka za preučevanje možganov in spoznavne znanosti pri slovitem Massachussets Institut Of Techno-logy v ZDA Emilio Bizzi, ki bo inštitut tudi vodil. O projektu bomo izčrpneje poročali jutri. Bivši aktivisti in vojni invalidi priredili praznovanje dneva borca Na sedežu Zveze vojnih invalidov NOV in Združenja aktivistov NOB na Tržaškem je bila včeraj pod večer krajša slovesnost ob praznovanju dneva borca v Jugoslaviji in Sloveniji. Ob tej priložnosti sta tovarišici Soča Košuta-Hafner in Marija Korošec-Linda prejeli priznanje OF, ki jima je bilo namenjeno ob 40-letnici Osvobodilne fronte. Tajnica Združenja aktivistov NOB Anica Udovič in predsednik Srečko Colja sta ob podelitvi priznanja kratko spregovorila o pomenu teh priznanj tudi za današnji čas. V petek koncert Arne Oxa in ansambla Nev Trolls V petek, 7. julija, bo na stadionu Pino Grezar nastopila popularna pevka lahke glasbe Anna Oxa z ansamblom New Trolls. To bo v naši deželi edina etapa njene turneje po Italiji, nastop pa je organiziral Deželni center za turistično promocijo iz Trsta. Deželni svetovalci KPI 0 pojavu alg in škodi v dež*!*3^6 v tiskovnem sporočilu svetovalske skupine KPI Svetov l um svetUi Je le-ta zahtevala nujno sklicanje pete ■vd za u r -m-noijc, ,^1 naj bi zaslišala deželnega odborni-Ja(jr °kolje v zvezi z množičnim pojavom alg v Severnem °dstrani\ -in ,še posebej v zvezi z ukrepi, s katerimi naj bi Co Sn Ul pie9°ve vzroke in posledice. Svetovalec Lodovi-stalisi!e^° J® še posebej zahteval, da bi komisija slišala tudi našj (j -P.r. stavnikov turističnega in ribiškega sektorja v odbor eze\L Ivled drugim je tudi opozoril, da mora deželni Za fi7jni .v v.ec*nost dejstvo, da pri problemu alg ne gre diti 7aJ,° • 1 P°iav’ Pač pa nasprotno, da je nujno nadokna-lja ki h^U]em čas.,in.začeti s tako politiko teritorija in oko-c ,° preprečila iztekanje odplak v morje. Del skupina KPI (Sonego, Padovan, Budin in jo novzrn;., Precistavila tudi interpelacijo glede škode, ki bili snreiJtf poiav a*9' v kateri vprašuje, kateri ukrepi so rava [w>piH ^tsanfcli° Severnega Jadrana in katere name-Uezela sprejeti v zaščito turizma in ribištva. Verižno trčenje na Trgu Valmaura V Ulici Flavia na križišču s Trgom Valmaura je včeraj zgodaj zjutraj prišlo do. verižnega trčenja, v katerem so bile lažje ranjene tri osebe. V trčenje je bilo vpletenih šest avtomobilov in vespa. Po izvidih, ki so jih opravili mestni redarji, kaže da je nesrečo zakrivil šofer maseratija Castello de Fal-co, ki naj bi s precejšnjo hitrostjo privozil na križišče, ne da bi opazil rdečega semaforja. Maserati je od zadaj trčil v kolono petih avtomobilov, ki so bili ustavljeni. V katinarski bolnišnici so nudili prvo pomoč Oscarju Brendiju, Manue-li Frezzi in Severinu Pizzobonu. Vsi trije bodo okrevali v sedmih dneh. Včeraj dopoldne pri Kopru Tržačan hudo ranjen v prometni nesreči Včeraj dopoldne ob 9.40 se je na Šmarski cesti pred Koprom spet pripetila prometna nesreča, v kateri je bil hudo ranjen italijanski državljan. 24-letni Novomeščan, Ciril Može, je vozil rdečega juga iz Šmarij proti Kopru. V Stari Šalari je "v škarje" neprevidno prehiteval avtomobil pred njim in trčil v nasproti vozeči avtomobil fiat 131 tržaške registracije, ki ga je nasproti pripeljal 49-letni Egidio Craievich iz Trsta. Trčenje je bilo tako silovito, da so morali koprski poklicni gasilci razrezati prednji del fiata 131, da so rešili hudo ranjenega Craievicha in ga prepeljali v izolsko bolnišnico. V krajevno bolnišnico so odpeljali tudi Možeta in njegovo sopotnico, 22-letno Ireno Novak iz Novega mesta. Lažje je bil ranjen tudi Craievichev sin, enajstletni Davide. D. Gr. Glasbena matica počastila jubilej Dušana Košute V torek zvečer je bila v prostorih Glasbene matice v krogu članov upravnega odbora GM in profesorskega zbora šole GM prisrčna interna slo-vestnost ob 70-letnici predsednika nadzornega odbora GM Dušana Košute, ki je želel tudi na ta način pokazati svojo navezanost na našo glasbeno ustanovo vse od njene oživitve dalje. Ob tej priložnosti mu je predsednik upravnega odbora Adrijan Semen po priložnostnem nagovoru s čestitkami k življenjskemu jubileju in priznanjem za vzorno delo nadzornika, poklonil spominsko plaketo s posvetilom in izrekel željo, da bi še dolgo deloval v korist naše glasbene ustanove in vse manjšinske skupnosti. Jubilant Košuta je v svoji zahvali poudaril izjemno vlogo Glasbene matice na glasbeno-padagoškem in splošno kulturnem področju predvsem za mladino. Ko je govoril o današnji vlogi mladih v slovenski manjšinski skupnosti, se je - na predvečer praznovanja dneva borca v Sloveniji -spomnil na njene vzornike pred 45 leti, ko so svojo zvestobo narodu izpričali z bojem in žrtvami v NOB. (jk) Jutri okrogla miza o Sesljanskem zalivu Tržaška sekcije Svetovnega sklada za naravo WWF in Zveza za zaščito okolja prirejata jutri javno razpravo o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva v luči nedavnih stališč deželne uprave. Prireditelji so povabili tudi podpredsednika Dežele in odbornika za prostorsko načrtovanje Carboneja. Srečanje bo ob 18. uri v konferenčni dvorani zavarovalnice RAS na Trgu Repubblica 1. Pobudo naravovarstvenikov sta podprli tudi naturistični društvi Liburnia in ANITA. -L, Pogreb naše drage 1 Marije Petaros por. Kosmač bo danes, 5. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt. Žalujoči svojci Boršt, 5. julija 1989 Te dni v Križu poteka tečaj O zdravju in o conski refleksni masaži stopal Znan je pregovor, po katerem so se ravnali stari Grki: »Zdrav duh v zdravem telesu...« Vzemimo si nekaj časa in poiščimo spet svoje središče, trenutek enosti s samim seboj. Spregovorila bom nekaj več o naših stopalih, ki so najbolj zapostavljeni del telesa. Morda zato, ker so stopala tako oddaljena od glave. A primitivni človek ni mislil le z glavo, ampak tudi s stopali. Ta so pripovedovala glavi, kaj se dogaja na zemlji. Naše noge so namreč naši energetski poli. Kadarkoli stopamo bosi, se odvečni del energije pretoči v zemljo. Danes, ko skoraj ne hodimo več bosi, se zdi, da smo odtrgani od matere Zemlje, daleč tudi eden od drugega. Človek je neločljivo povezan z energijo kozmosa in z energijo Zemlje. Energetske poti v človekovem telesu imenujemo meridiani. Tudi Zemlja ima svoje energetske poti, svoje meridiane, ki jih po izrazju starih Kitajcev prevajamo z zmajevimi črtami. Zato lahko prav tako kot ljudje tudi Zemlja oboli, ko pade iz svojega energetskega ravnovesja. Posledice poznamo: zastrupljene vode in prst, izumiranje nekaterih živalskih vrst. In ni res, da materi Zemlji ni mogoče več pomagati. Vsakdo izmed nas je svoj mali univer-zum. Če se potrudimo in najdemo svoje lastno skladje, pomagamo okolju in - celoti. Začnimo pri stopalih. Najprej si jih z ljubeznijo umij mo (sami sebi ali drug drugemu). Nato primimo v roke eno ali drugo stopala ter ugotavljajmo, ali so topla ali hladna. Star pregovor pravi: Dobrega zdravja smo s toplimi nogami in s hladno glavo. Nato stopala zmasirajmo in povedala nam bodo marsikaj o našem zdravju. Kako stopala govorijo? Pošljimo jim znak in odgovorila bodo. Z blazinico palca jih srednje močno pritisnimo na posamezna mesta. Na stopalih so namreč področja ali cone, ki odgovarjajo (reflektirajo) posameznim delom telesa in organom. O tem govori znanost, ki jo imenujemo refleksologija. Sem spada tudi refleksna masaža stopal. Z vzburjanjem teh con poživljamo in masiramo celo telo. Podobne refleksne cone se nahajajo še na rokah, ušesih in očeh. Z njih lahko beremo, kako se počutimo in koliko zdravo je naše telo. Na teh obrobnih delih telesa se nahaja največ živčnih končičev, drobnih žilic in meridianskih zaključkov. Ti ob pritisku pošljejo impulz možganom, ki jih posredujejo organom ali delom telesa. Refleksologijo so poznali pred tisočletji že stari Kitajci, Indijci, Egipčani in Židje. Pri njih je gostoljubje zahtevalo, da gostu ob prihodu hišni gospodar umije noge. Tudi v Evropi smo v srednjem veku imeli to navado. Gotovo je, da je gostitelj utrujenemu popotniku pri tem noge tudi nekoliko zmasiral. Pri splošni masaži stopal si zapomnimo pritisk boleče cone. Pacient naj se udobno vsede ali sproščeno vleže. Kože stopal pred masažo ne mažemo, dovolj jo je pred tem umiti. Nato z blazinico palca ali z zaobljenim delom lesenega svinčnika izvajamo mikro-masažo v smeri urinega kazalca. Mesta, ki jih občutimo pod prstom kot trša, so tudi občutljivejša. Kadar pa naletimo na boleča mesta, ugotavljamo, da je tudi cona otekla. Takrat iz- razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na telefonsko št. 744426. Goriško pevsko društvo C. A. Seg-hizzi organizira od 10. do 12. julija evropski posvet na temo: "Pedagogika in didaktika telesnega gibanja v osnovni glasbeni vzgoji", namenjen glasbenim pedagogom, učiteljem in dirigentom. Interesenti lahko zaprosijo za informacije na ZSKD Trst, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744426. KUD Magnet organizira v soboto, 8. julija, teoretično-praktični seminar o kalčkih (lastnosti, gojenje in uporaba), ki ga bo vodil znanstvenik Pitagoras Gali-za. Pričetek seminarja bo točno ob 16. uri na društvenem sedežu in se bo zaključil z večerjo. Vse informacije dobite na tel. št. 214172 vsak dan od 19. do 21. ure. Število je omejeno! Kulturno gospodarska zadruga Ban vabi na prvo srečanje za šivanje in izdelavo tržaških narodnih noš, ki bo danes, 5. t. m„ ob 20.30 v zadružnih prostorih ob prisotnosti Adrijane Regent. Vabljeni vsi zainteresirani. izleti KD F. Venturini priredi izlet za člane v BELO KRAJINO. Informacije nudi Darko Žerjal, tel. 814890, v večernih urah. Vesela družba iz Križa sporoča, da ima za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 29. julija do 12. avgusta na razpolago še nekaj prostih mest. Interesenti naj se zglasijo na tel. št. 220624. vajamo mikromasažo v nasprotni smeri urinega kazalca in bolj rahlo. Zapomnimo si torej občutljivejše cone, kakršna je npr. sredi stopala in notranji del. Zdaj poglejmo na zemljevid stopal, čemu odgovarja. Najdemo npr. cono želodca ali jeter. Tako smo na preprost način naredili test zdravja. Ti dve coni potem energetsko usklajujemo z nekajminutno masažo. Začnimo le s pet- do šestminutno dnevno masažo, najbolje pred obrokom. Vsak nadaljnji teden jo lahko za kako minuto podaljšamo. Vendar je bolje, da ne presežemo petnajst minut dnevno za vsako stopalo. Oba palca odgovarjata glavi. Če nas boli glava, zmasirajmo torej palce in glavobol bo minil. To je dobro tudi proti nespečnosti. Toda refleks deluje tudi obratno: če nosimo pretesne čevlje, ki stiskajo palce, nas bo zabolela glava. Zato je pomembno nositi udobne čevlje. Mednje ne spadajo švedske lesene cokle, v katerih je noga kot v oklepu. Nezdravo je nositi tudi obuvala iz plastičnih snovi, prav tako kot superge. Vse cone delujejo enako. Levo stopalo reflektira levo stran telesa (razen glave), desno stopalo pa desno stran (razen glave). Masaža nekaterih con (npr. genitalnih organov) nas pomlajuje. Vendar je treba prej opraviti splošno masažo, s katero okrepimo krvni obtok, umirjamo živčni sistem in odpiramo pot energiji, da nemoteno teče. Moč same ozdravitve se poveča. Z refleksno masažo so se ponovno prvi začeli ukvarjati zdravniki v ZDA. Vidne rezultate so dosegli pri zdravljenju hrbteničnih težav otrok, pa tudi odraslih (npr. pri bolečinah v križu). Poznam primer moškega, ki si je pozdravil prostato z redno masažo stopal. Napovedana operacija je odpadla. Refleksna masaža je dobra tudi za starejše ljudi, ker vzpodbuja delo endokrinih žlez in linfnega obtoka, ki se z leti poleni. Zanimive so tudi izkušnje športnega terapevta, ki masira hokejiste. Odkar uporablja tudi conalno masažo stopal, ugotavlja, da je med igralci manj poškodb in da se je povečala vzdržljivost. Čeprav se refleksne masaže lahko naučimo po knjigi (v slovenskem jeziku je nedavno izšla knjiga H. Bizjak in V. Kodela Telo govori), je vendar priporočljivo udeležiti se tečaja. Na njem se predvsem praktično spoznamo z vzhodnimi načini preventive in zdravljenja. Vsi temeljijo na vzpostavljanju ravnovesja med jin in jang energijo v telesu. Tečaj osnov kitajske medicine, ki bo tokrat posvečen pomlajevanju telesa in sproščanju v dvoje, bo potekal te dni v večernih urah v Križu in se bo končal 7. julija. HELENA BIZJAK Redna vožnja vlakov med Trstom in Portogruarom Uprava Državnih železnic sporoča, da vlak št. 5970 (ki odpelje s tržaške železniške postaje ob 6.25 in pripelje v Portogruaro ob 7.45) in vlak št. 5973 (ki odpelje iz Portogruara ob 13.30 in pripelje v Trst ob 14.53), nadaljujeta z rednimi vožnjami vsak delavnik. Vozila bosta vse do 23. septembra, ko bo začel veljati zimski vozni red vlakov. razstave V pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE. V okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134. Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIAMA KLEINA. Razsta-vaje odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 21. t. m. razstavljala svoja dela slikarka LAURA UTMAR. Otvoritev razstave bo v soboto, 8. t. m., ob 18. uri in bo odprta po običajnem urniku. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo od 20. do 26. avgusta vršil v Mariboru seminar o slovenskem jeziku in kulturi za profesorje, učitelje in vzgojiteljice. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti vložiti na skrbništvo ali na ravnateljstva najkasneje do 8. julija. Sindikat slovenske šole obvešča, da so objavljene na skrbništvu začasne lestvice za suplente osnovnih šol in neuč-nega osebja. Rok za morebitne prizive traja pet dni. Dokončne lestvice bodo objavljene predvidoma čez mesec dni. Urad SSS, Ul. Carducci 8/II, posluje s sledečim urnikom: torek od 17. do 18. ure ter četrtek od 11. do 12. ure. Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da je v teku vpisovanje' za šolsko leto 1989/90 do vključno 7. julija. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstava na prostem Jutri, 6. julija, ob 21. uri — DOLINA— Park Male brce HUGO VON HOFMANNSTHAL SLEHERNIK Režija: MARIO URŠIČ Premiera na prostem v soboto, 8. julija, ob 21. uri Ponovitev na prostem v nedeljo, 9. julija, ob 21. uri na REPENTABRU Omogočili denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri S D G Z gledališča včeraj - danes Združenje aktivistov NOB na Tržaškem iskreno čestita svojemu predsedniku tov. SREČKU COLJI ob prejemu plakete Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Ob prejemu enake plakete čestita tudi tov. DRAGU SLAVCU Čestitkam se pridružuje Zveza vojnih invalidov NOV na Tržaškem čestitke VALTER LOVRIHA je v ponedeljek praznoval rojstni dan. Čestitajo mu vsi znanci, prijatelji in prijateljice. Da bi še dosegel tako lepe uspehe z motorjem, kot je bil ta v Rimu želijo ROBIJU BANDIJU vsi Ajevci, še posebno pa Prebenežani. razne prireditve ŠD Sokol in SKD Igo Gruden priredita v soboto, 8., in nedeljo, 9. julija, ob 20.30 KONCERTA s skupinama JANEZ BONČINA in JUNAKI NOČNE KRONIKE ter skupino ŠANK ROCK. Poskrbljenega jedačo in pijačo! ŠZ Gaja Gropada-Padriče vabi na ŠPORTNI TEDEN, ki bo trajal še jutri, 6. julija, na športnem objektu na Padričah. Oba večera ples z ansamblom Happy day in Zodiaco, Kioski bodo dobro založeni. Vabljeni! Sekcija KPI Prosek-Kontovel priredi v petek, 7., soboto, 8., in nedeljo, 9. t. m., FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA. Program: v petek, 7. t. m., ob 18. uri otvoritev kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Akordi iz Postojne, v soboto, 8. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan, v nedeljo, 9. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan. Med večerom bo pozdrav pokrajinske federacije. Delovali bodo dobro založeni kioski s točenim pivom in jedmi na žaru. mali oglasi VERDI Poletni festival operete 1989 - V petek, 7. julija 1989, ob 20.30 (red O) bo na sporedu premiera Kalmanove opere GROFICA MARICA. Dirigent Janos Ko-vacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi. V soboto ob 20.30 ponovitev. ROSSETTI Danes, 5. julija, (red R) ob 21. uri bo v okviru festivala operete nastopila skupina BALLETS DE MONTE-CARLO. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži PrOtti. Jutri, 6. julija, ob 21. uri bo na sporedu BERLINER KABARETT MARIE MALLE. LA CONTRADA - IL CRISTALLO Danes, 5. t. m., ob 20.30 bosta na sporedu dve enodejanki in sicer LA VEDOVA NERA Carla 'Terrona in GRISAGLIA BLU Sergia Velittija, v katerih igra glavno vlogo Ariella Reggio. Režiser Mario Licalsi. Vstopnice so v prodaji pri UTAT — Pasaža Protti - in pri blagajni gledališča Cristallo — Ul. Ghirlandaio. GRAD SV. JUSTA Pod pokroviteljstvom Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove bo danes, 5. t. m., ob 21.30 ponovitev glasbenega varieteja SALOTTO CARMEN s Simono Marchini. Jutri, 6. t. m., ob 21.30 premiera komedije Calderona de la Barce LA VITA E UN SOGNO, v kateri igra glavno vlogo Andrea Giordana. kino ARISTON - 21.30 Grasso e bello, r. John VValters, i. Ricky Lane, Divine. EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., O EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, i. J. L. Curtis. LJUDSKI VRT - 21.15 Oualcosa di tra-volgente. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Scarlatti, srh. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La lettrice, r. M. Deville, i. M. Miou, □ NAZIONALE III - 16.00, 22.15 L'animal sex, por., 'O □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Provoca-zione, □□ MIGNON - Danes zaprto. Jutri ob 16.30 II mio amico Mac. EDEN - 16.00, 22.00 Le delizie di Sodoma, porn., D □ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 16.00, 22.10 Un grido nella notte, i. Meryl Streep. LUMIERE FICE - 18.00, 22.15 Lo zoo di vetro. ALCIONE - 16.30, 22.10 Big, kom., ZDA, r. P. Marshall, i. T. Hanks, E. Perkins. RADIO - 15.30, 21.30 Sex Trophy, porn., □ O Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Naša Martina je pametno storila, daje pred turnejo sinčka povila. Tako lahko mi odpotujemo brez skrbi! Pozdravljen BORIS Martini in Guidu Gaggi čestitata MePZ Milan Pertot in SKD Barkovlje Danes, TOREK, 4. julija 1989 ELIZABETA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 6.16 in zatone ob 22.11. Jutri, SREDA, 5. julija 1989 BOGOMILA PLIMOVANJE DANES: ob 5.04 najnižja -69 cm, ob 11.57 najvišja 38 cm, ob 17.12 najnižja -7 cm, ob 22.37 najvišja 42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, v jutranjih urah je padlo 2,6 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Salateo, Mau-ro Cafagna, Filippo Ghizzoni, Eleonora Callipo, Federica Di Maio, Giacomo Filippo Gabassi, Davide Milocco, Martina Marino. UMRLI SO: 54-letni Antonio Stano-vich, 69-letni Stanislao Novak, 43-letni Renato Mazzaroli, 56-letna Bruna Zenna-ro, 78-letna Maria Riccobon, 71-letna Romana Quas por. Bernazza, 68-letni Livio Ruzzier, 68-letna Irene Cattunar, 94-letna Mercede Zivic, 91-letna Cecilia Recanzo-ne, 78-letna Lucia Fontanot vd. Sain. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severa 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), PROSEK (tel. 225141/225340) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Prispevajte za »Dijaško matico« PRODAM motor kawasaki 550 GPZ v odličnem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 228164. PRODAM vespo PX 125 E po ugodni ceni. Tel. 280778. PRODAM njivo z nasadom oljk v Dolini. Tel. 228419. PRODAM salumerijo v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. 731226. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. ob večernih urah na št. 753938. ELEKTROAVTO BAN nudi kakovostne usluge in popravila na vseh avtomobilih. Bani 27, tel. (040) 212144. SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 21. uri. MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121 po 20. uri. DAJEMO v najem od 17. avgusta ter ves september hišo na Braču v vasi Splitska, skupno pet ležišč. Hiša je pri morju v borovem gozdičku. Interesenti naj telefonirajo v jutranjih urah na št. (040) 774912. • OSMICO ima odprto do 8. julija Tavčar, Ivanji grad pri Komnu. Nudi domačo hrano in pijačo. OSMICO je odprl Mario Milič v Zgoniku. Toči belo vino in teran. OSMICO je odrl Lupine v Praprotu. Toči sortirano vino. VINSKE BRATCE na osmico vabi Stanko Gruden iz Samatorce. Nudi pristno kapljico in, domač pršut. ZDRAVNIK Danijel Žerjal sprejema nove paciente v ambulanti pri Sv. Ivanu, Ul. Brunelleschi 14, in v Bazovici 209. IŠČEMO v Gorici ali bližnji okolici opremljeno/neopremljeno stanovanje v najem. Tel. (0481) 30072. IŠČEM zazidljivo zemljiše na področju Cola oz. repentabrske občine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Repentabor". __________prispevki________________ Ob 2. obletnici smrti dragega Dušana Grilanca darujejo svojci 50.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Franca Guliča daruje žena Milijana 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na dragega Ljuba Grilanca daruje Vardka Puntar 20.000 lir za Skupnost družina Opčine, 10.000 lir za KD Prosek-Kontovel, 10.000 lir pevski zbor V. Mirk, 10.000 lir za FC Primorje in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. menjalnica 4. 7. 1989 FIXING : BANKOVCI FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST TUJE VALUTE MILAN TRST Ameriški dolar . 1393,600 1380. Japonski jen 9,832 9,50 Nemška marka . 724,100 722,— Švicarski frank 843,510 841,50 Francoski frank ...... 213,310 212. - Avstrijski šiling 102,844 102,30 Holandski florint ... 642,370 640. - Norveška krona . ...a 197,550 195,- Belgijski frank 34,584 34.-- Švedska krona 212,550 210 — Funt šterling .. 2208,350 2170. Portugalski eskudo . 8,651 8,20 Irski šterling .. 1928. 1910. Španska pese ta 11,455 10,80 Danska krona . 186,270 184. Avstralski dolar 1065,750 1030,— Grška drahma . 8,390 8.— Jugoslov. dinar — . 0,072 Kanadski dolar 1167,400 1130. ECU . 1497,650 RAI naj upošteva potrebe mladoletnikov Televizija in otroci RIM — V Italiji presedi vsak dan nekaj ur pred televizijo 830.000 otrok od 4. do 7. leta starosti in dva milijona otrok od 8. do 14. leta starosti. Znatno manjše pa je število otrok, ki gledajo na malem ekranu izključno otroške in mladinske oddaje. Od 15. do 17. ure sedi pred televizijo 340.000 otrok med 4. in 7. letom starosti in 739.000 med 8. in 14. letom starosti. Vsi ostali sledijo televizijskim sporedom do poznejših ur. Čez 23. uro sedi pred televizijo 105.000 otrok med 4. in 7. letom in 236.000 otrok od 8. do 14. leta. Vznemirljive podatke o tem, koliko in do katere ure otroci sedijo pred malim ekranom, so predstavili včeraj na srečanju »TV: kako skrbeti za otroke«, ki ga je priredila parlamentarna komisija za nadzorstvo nad RAI. Uvod v razpravo je bila raziskava, ki jo je pripravila ustanova Censis o programih za otroke od 2. do 6. leta starosti. Iz te raziskave sta izhajali dve temeljni smernici dela »za javno televizijo, ki naj upošteva tudi potrebe otrok«; prva smernica predvideva, naj RAI povsem osvoji svojo vlogo javne ustanove in naj pripravi specifično ponudbo za otroke, po drugi pa, da mora postati televizija v službi javgosti in nudi otroku ter njegovi družini vrsto možnosti in izbir od informacije o službah, ki skrbijo za otroke, do specifičnih programov, ki naj spodbudijo socializacijo. S tega vidika bi morala RAI spet obravnavati programe za otroke kot poseben televizijski žanr, ki naj teži k vzbujanju kreativnosti otrok in naj pomaga družinam, da si spet pridobijo vlogo temeljne socializacijske in vzgojne celice. Po oceni staršev TV vse več prevzema vzgojno vlogo, otroci verjamejo več televiziji kot staršem. Podatki o gledanosti televizijskih sporedov in vpliv, ki jo ima televizija na otroke, nalagajo zlasti državni televiziji nove naloge. O teh je Spregovoril namestnik glavnega ravnatelja RAI Emanuele Milano, ki je priznal, da so programerji nekoliko prezrli potrebe otrok, ker so bili angažirani v tekmi z zasebnimi televizijskimi postajami. Sedaj pa RAI načrtuje pobudo, ki naj pomaga vsem, da bodo zrasli. Še posebej se je Milanu ustavil pri problemu jezika, saj obstaja' nevarnost, da vse hitrejši tempo komunikacije odvaja otroke od branja. Predsednica poslanske zbornice Nil-de Jotti se je zavzela predvsem za oblikovanje posebnega nadzornega telesa, ki naj ščiti pravice otrok, minister za šolstvo Galloni pa za tesno povezavo med šolo in RAI. Shakespeare na Contejev način Nocoj, če seveda vreme ne bo preveč ponagajalo, se bo v Veroni začela poletna sezona gledališča Teatro Romano. Otvoritvena premiera gre angleškemu dramaturgu Shakespeareju in njegovi mladostniški komediji Dva gospoda iz Verone, ki jo je za to priložnost režiral Lorenzo Salvetti. Novost je 'predvsem v glasbeni podlagi priznanega italijanskega jazzista Paola Conteja, ki se je tako prvič preizkusil v vlogi gledališkega glasbenika. Kljub časovno odmaknjenemu dramskemu dejanju je Conte ostal zvest svojim umetniškim izbiram: ustvaril je glasbo, ki se navezuje na glavne motive Shakespearovega dela, obenem pa presega goli komentar odrskega dogajanja, tipično angleškemu priokusu dodaja sanjske prvine vzhodnjaške glasbe in tako pričara nekakšno avtorjevo pojmovanje Italije. Z režiserjem sta izpostavila motive ljubezni, popotovanja in spremenljivosti, v stvarnem in duševnem smislu, ki se od začetka do konca prepletajo in pojavljajo v likih Shakespearove komedije. Med interpreti so Stefano Santospago, Paola Ouattrini, Micaela Esdra, Franco Alpestre. Ženska in njena stvarnost breda pahor »Zenski čas« med škandali in recepti Poletje je tisti letni čas, ki je posebno naklonjen novim spoznanjem: zato so pri založbi Mondadori izbrali prav začetek poletja, da predstavijo nov ženski tednik Tempo don-na. Tako v uvodniku prve številke ugotavlja odgovorna urednica Edvige Bernasconi. Vzroki za uresničitev projekta o novi ženski reviji na pragu poletja, ko večina ljudi razmišlja o dopustu, pa so precej globji in so prvenstveno zasidrani v ekonomsko ra-čunico. Je že res, da imajo v poletnih mesecih ženske nekaj več časa za branje, predvsem za čtivo, ki ga lahko preletijo pod sončnikom na plaži. Predvsem pa je res, da se je založniškemu mogotcu mudilo, kajti kot kaže so tudi pri drugih založniških hišah razmišljali v isti smeri. In še vedno drži stara modrost, da kdor prvi pride, prvi melje. To še zlasti velja na področju ženskih revij v Italiji, kjer je ponudba zelo pestra in v določeni meri tudi kakovostna. Zlasti kar zadeva ženske revije, ki so namenjene novostim iz sveta' mode. V tem sektorju ima Mondadori več revij, ki krijejo posamezna interesna področja. Tako na primer tednik Grazia, ki je med najstarejšimi tovrstnimi revijami in ki nekako »pokriva« srednje-visoko plast italijanske ženske publike. Pred dvema letoma pa je isti založnik izbojeval pomembno zmago, ko si je z italijansko izdajo drugače francoskega mesečnika Marie Claire priboril tako imenovani krog inteligentnih žensk. Tudi takrat so pri Mondadoriju krenili v napad z veliko odločnostjo ter tako prehiteli ostale založniške hiše, ki so pripravile podobne projekte. Tokrat je mogotec iz lombardijskega Segrateja brez slepomišenja krenil, da osvoji manj zahtevno žensko' publiko. Ta del italijanskega ženskega prebivalstva, ki je večinoma bral fotoromane in cenen revialni tisk, je bil tako rekoč trenutno »odkrit«. Po mnenju strokovnjakov naj bi se namreč približno pet milijonov večinoma mlajših žensk naveličalo plehkosti in poceni senzacionalnosti prej omenjenega tiska in bilo zato pripravljeno na »preskok«. Najprimernejša oblika zaželenega tiska pa naj bi bila prav revija tipa Tempo donna, se pravi nekakšen ženski newsmagazine. Ker so podobno analizo naredili tudi pri drugih založniških hišah, ki izdajajo več ženskih revij v Italiji in drugod, so ugotovitve prav gotovo v glavnih obrisih precej osnovane. Vprašanje je seveda, če bo skorajda nedonošeni novorojenček Tempo donna zadostil novim željam ter okusom ženskega dela italijanskega prebivalstva, za katerega se je v teh poletnih dneh rodil. Zadnji v-precej pisani druščini italijanskih ženskih revij Tempo Donna se precej razlikuje od svojih starejših sester in sestričen. Na videz je revija sicer precej pestra, vendar pa manj bleščečega videza kot sta na primer Grazia in Marie Claire, če se omejimo na dve reviji istega založnika. Pravzaprav na videz še najbolj spominja na cenene revolver revije, katere bi moral izpodriniti. Srednje-velikega formata, 24 za 34 cm, se pravi velikosti, ki je neobičajna za ženske revije, tiskan na tanjšem papirju, do nadaljnjega bo Tempo donna izhajal na 48 straneh in v milijonski nakladi. Cena je res promocijska, saj izvod revije stane 700 lir, kar večinoma ne zadostuje več niti za kavico. In še z enega vidika je nova revija prava posebnost: na 48 straneh namreč ni niti ene reklame. Takšna je bila pač odločitev založnika, ki sicer preko odgovorne urednice poziva bralke, naj se glede tega vprašanja izjasnijo. Ko bi si bralke zaželele reklame, bi jim založnik v naslednjih mesecih ugodil ter istočasno povečal število strani. Založniška hiša Mondadori, ki je za oglaševanje svojega novega proizvoda porabila približno šest milijard lir, si je kot cilj zadala, da bi se prodaja revije ustalila pri 400 tisoč izvodih. Odgovorna urednica je kot rečeno Edvige Bernasconi, ki je že uspešno vpeljala revije kot je po eni strani gastronomski priročnik Šale e pepe, po drugi pa mesečnik z raznovrstnimi nasveti Donna pratica, oba seveda strogo Mondadori. In končno še na kratko o vsebini nove revije. Veliko je drobnih vesti iz vsakodnevnega življenja navadnih in znanih oseb; na modo gleda predvsem iz praktičnega vidika, precej pozornosti pa namenja vprašanjem zdravja, okolja in negi družine ter doma. Ilifeljlii HiiiiisliilipiiHilliniii! današnji televizijski in radijski sporedi r~(^ rai 1 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Politična tribuna 14.20 Buona fortuna Estate 14.35 Film: Gli spostati (dram., ZDA 1961, r. John Huston, i. Clark Gable, Marilyn Monroe) 16.35 Mladinska oddaja: Big 17.25 Risanke: Woody Wood Pecker 17.35 Danes v parlamentu 17.45 Film: II trapezio della vita (dram., ZDA 1958, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Doroty Malone, Robert Stack) 19.10 Nad.: Santa Barbara 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo - Delitto alVoa-si (i- Angela Lansbury) 21.20 Variete: Cera una vol- ta- io Renato Rascel 22.20 Dnevnik Fihnske novosti 22.35 Boks: za superlahko 0. nri ^gorijo 01iva-Stew 24.00 Dnevnik - zadnje v. 0.15 Mezzanotte e dintorn 4T RAI 2__________________ 12.00 Nanizanka: Sguadriglia Top Secret 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25' Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: Cucciolo 16.20 Odprti prostor 16.40 Film: L’uomo che vale-va miliardi (pust., Fr. 1968, r. Michel Bois-rond, i. Fredrick Staf-ford) 18.05 TV igra: II sicario 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, športne vesti 20.30 Dok. oddaja: Mixer -Pisma iz Vietnama 22.15 Dnevnik - nocoj 22.25 Aktualno: Potovanje skozi aids 23.00 Nova obzorja: Incredibi-le - Vraže verstvo 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Film: Culastrisce nobile veneziano (kom., It. 1976, r. F. Mogherini, i. M. Mastroianni) RAI 3_______________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Glas. oddaja: Video Box 14.45 Black and Blue 15.15 Film: La gran vita (kom., Fr. 1960, r. J. Du-vivier, i. G. Mašina) 16.50 Variete: Mimmo Loca-sciulli & C. 17.20 Film: Abbasso la mise-ria (kom., It. 1945, r. Gennaro Righelli, i. Anna Magnani) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok.: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: I ponti di Toko-Ri (vojni, ZDA 1945, r. M. Robson, i. Grace Kelly, VVilliam Holden) 22.10 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.40 Dnevnik - nocoj 22.45 Avtorska TV: L. Comen-cini - I bambini e noi 23.45 Dok. oddaja: Drobci 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Nočna glasba: violinist Salvatore Accardo in pianist Bruno Canino (Pa-ganinijeve variacije na Beneški karneval) 0.40 Dok.: Pred 20 leti | ^ RTV Ljubljana 1 16.35 Video strani 16.45 Poletna noč: nad. Schwarzwaldska klinika, 17.30 nan. Nenavadne zgodbe (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Izobraževalna oddaja: Dravska dolina 18.35 Spored za otroke in mlade: lutkovna serija Robin in Rozi - Besni je lačen, 18.45 Ciciban plava (1. del) 19.05 Risanka 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.24 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Poletje revolucije (zgod., Fr. 1989, r. Lazare Iglesis, i. Bri-gitte Fossey, Bruno De-voldere, Guy Trejan, 1. del) 21.30 Pozdrav iz Slovenije: Rogaška Slatina 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Schwarzwaldska klinika (33. del) in nan. Hooper-man (5. del) ~]1P) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 VVimbledon - posnetki 15.00 Tenis: turnir VVimble-don (neposredni prenos) 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Tiskovna konferenca podpredsednika deželne vlade Carboneja TRST — Maturitetni izpiti na slovenskih višjih šolah MILJE — Tudi letos gledališče za otroke TRST — Likovnica Natalia Zilli v galeriji Malcanton 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tenis: turnir VVimble-don 20.30 Sportime 20.45 VVimbledon - posnetki 22.30 TVD Novice 22.45 Nogomet: Argentina-Ekvador (posnetek) I Ir RTV Ljubljana 2 19.30 Dnevnik, *20.05 Žarišče 20.35 Film: Presej poželenje (splet igralsko izvedene pesmi in plesnih elementov, r. Jesna Hribernik) 21.05 Svet poroča RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Lov za ukradenimi milijoni (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.30 Pisani listi; 12.00 Moja šola radiestezije in bio-terapije; 12.40 Folklorna glasba; 13.20 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O umetnosti; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe: Spomini Staneta Kavčiča; 18.20 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek sporedov. LJUBLJANA .5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia ame-ricana, 11.15 II profumo delsuccesso 12.00 Mladinska oddaja: Dop-pio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giu-sto 15.30 Film: La cit (dram., ZDA Seaton, i, >, Clift, Paul D, 17.30 Nanizanka: 1 n Tuinto piane 18.00 Kviz:Cestic 18.30 Rubrika: A trimoniale 19.00 Kviza: Gioc- „ Pie, 19.45 Ca 20.30 Kviza: OK nove 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show Estate 0.45 Film: I 300 di Fort Canby (vestern, ZDA 1961, r. Joseph M. Newman, i. Richard Boone, George Hamilton) 8.30 Nan.: In časa Lawrence 9.20 Film: La schiava di Bagdad (pust., Fr. 1963, r. Pi-erre Gaspard-Huit, i. Anna Karina, Gerard Barray) 10.45 Nanizanki: Bonanza - La linea rossa, 11.45 Harry O - Al di la del buio 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspettando il do-mani 17.00 Nanizanka: California -Nessun pošto dove fug-gire 18.00 Nadaljevanka: Febbre d’amore 19.00 Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta - So-rplla Barbara 20.30 Film: Meteor (fant., ZDA 1979, r. Ronald Neame, i. Sean Connery, Natalie Wood) 22.35 Tenis: turnir v Wimble-donu (povzetki) 0.35 Nanizanki: Agente spe-ciale, 1.35 S W AT 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega p er amore, 13.00 Simon & Simon -Uno strano governatore 14.00 Variete: Megasalvi shovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph super-maxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar -KITT contro Michael, 19.00 Riptide - Uno sbir-ro da eliminare 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nanizanki: Scuola di fo-otball, 22.30 Starsky & Hutch - Lo strangolatore di LasVegas 23.30 Nogometni pokal Amerike 24.00 Rubrika o ribolovu 0.30 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 1.05 Nanizanka: Kung-fu - La via perduta 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo 19.30 Sugar (2. del) 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Qui Montecarlo... attenti a quei due (pust., ZDA 1975, r. Basil Dear-den, i. Roger Moore, Tony Curtis) 22.30 Variete: Telemeno 22.45 Nanizanki: Misfits, 0.30 I classici delVerotismo TMC____________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nad.: Vento del Sud 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne.vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Innamorati in blue jeans (dram., ZDA 1959, r. P. Dunne, i. Carol Lyn-ley, Brandon De VVilde) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Ilgusto del peccato (dram., ZDA 1971, r. John Llewellyn Moxey, i. Barbara Stanwyck, Roddy McDowall) 22.00 Tednik: Galileo 23.00 Vesti nocoj 23.15 Šport nocoj TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Film: Aspettando la pi-oggia (kom., ČSSR 1979, i.Dita Kaplanova) 22.00 Nanizanka: Angoscia 22.30 Morski športi 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Neposredno: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Kompasovi napotki; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Sola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 17.33 Shovv business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. Nujna in začasna rešitev, ki pa ne zadovoljuje nikogar Na šoli Trinko imajo pomisleke glede selitve Odprtje fakultetnega tečaja v diplomatskih vedah v poslopju bivšega semenišča v Ul. Alviano in posledično verižno preseljevanje šol sta bili pred-sinoči v ospredju pozornosti na seji občinskega sveta. Tokrat je šlo za bolj umirjeno razpravo, v kateri se je večina svetovalcev izognila misovskim poskusom, da bi problem izkoristili za netenje narodnostne mržnje in ustvarjanje umetnih kontrapozicij med slovensko in italijansko šolo. Kot smo v našem dnevniku že poročali, namerava občinska uprava v prihodnjem šolskem letu slovensko nižjo srednjo šolo Ivan Trinko preseliti iz sedanjih prostorov (ki jih bo zasedla univerza) v poslopje osnovne šole v Kapucinski ulici. To poslopje komaj zadošča potrebam slovenske šole, ki bo v njem razpolagala celo z manj prostori, kot jih ima sedaj. Zaradi tega namerava občinska uprava tamkajšnjo italijansko osnovno šolo Pitteri preseliti v malo oddaljeno Ul. Svevo v Podturnu, kjer že deluje druga osnovna šola. Obe štejeta danes neprimerno manj učencev kot pred nekaj leti, zato je njuna združitev možna. Obe selitvi, je v odgovor na vprašanja in pomisleke nekaterih svetovalcev povedal župan, sta začasni za dobo enega šolskega leta. Ko bo dokončano slovensko šolsko središče v Ul. Puccini, se bo šola Trinko preselila tja. V naši srednji šoli, kjer so za napovedano selitev izvedeli iz časopisov, sledijo zadevi z dokajšnjo zaskrbljenostjo. »Z Občine nismo dobili nobenega uradnega obvestila, niti nas ni nihče vprašal za mnenje,« nam je včeraj povedala ravnateljica Rozalija Sim-čič-Lojk. »Ko sem iz časopisa izvedela za možnost selitve, sem šolskega skrbnika vprašala za pojasnila. Tudi sam ni bil obveščen o zadevi. Po desetih dneh še vedno čakam na kak uradni odgovor.« Gotovo je, da s selitvijo v šoli Trinko niso zadovoljni. Šola potrebuje in danes tudi razpolaga s približno dvajset prostori: ob učilnicah za 12 razredov je potrebna še risalnica, učilnici za prizadete dijake, tajništvo, ravnateljstvo, zbornica in drugi pomožni prostori. V Kapucinski ulici je menda razpoložljivih 14 učilnic' ter tri tajniške sobe. Po mnenju ravnateljice je ser litev v Kapucinsko ulico sprejemljiva samo kot začasna rešitev, saj bo tam šola precej utesnjena. Postavlja pa se tudi vprašanje za naprej. Župan Scarano je v občinskem svetu povedal, da nameravajo tudi šolo Trinko namestiti v šolskem centru v Ul. Puccini. Ravnateljica ima s tem v zvezi pomislek: bo tam dovolj prostora za šolo, ki bo tudi v naslednjih šolskih letih po predvidevanjih ohranila sedanjih 12 razredov? Mnogi občinski svetovalci so na predsinočnji seji postavili še drug problem. Letošnji selitvi sta začasni, toda mnogi vidijo v tem prvi korak na poti zapiranja osnovnih šol. Upoštevati je namreč treba, da bo zaprtje nekaterih osnovnih šol v mestu prej ali slej nujno zaradi upadanja števila rojstev. Občinski upravitelji se o tem še niso jasno izrekli. Župan Scarano je dejal, da se bo osnovna šola vrnila v Kapucinsko ulico in naj bi kvečjemu zaprli šolo v Ul. Svevo. Predsednik komisije za šolstvo Lutman pa je povedal, da so v komisiji že pred časom razpravljali o tem problemu in v dogovoru s pristojno šolsko oblastjo predlagali zaprtje dveh od štirih šol v mestnem središču. Zaprli naj bi šoli v Ul. Leopardi in Kapucinski ulici, ostali pa bi šoli v Ul. Codelli in Ul. Svevo. Gre za predlog, o katerem zaenkrat občinska uprava še ni odločala, vendar ga bo v dogovoru s šolsko oblastjo morala kmalu resno vzeti v poštev, saj upadanje števila učencev narekuje zaprtje nekaterih šol kot edino rešitev. Pet milijard lir iz Goriškega sklada za obnovo semenišča Razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice je sklenil, da bo s petimi milijardami lir finansiral obnovo bivšega semenišča v Ul. Alviano, kjer bo že v prihodnjem akademskem letu Tržaška univerza odprla prvi letnik fakultete za mednarodne in diplomatske vede. Poseg bodo finansirali s sredstvi iz Goriškega sklada. Iz letošnjega proračuna bodo črpali milijardo lir, v prihodnjih dveh letih pa po dve milijardi. Predsednik Trgovinske zbornice Be-vilacgua je s tem v zvezi dejal, da je ta odločitev najprimernejša za hiter razvoj programov Konzorcija za univerzitetne študije v Gorici, saj bodo potrebna dela lahko začeli izvajati že kmalu in brez velikih birokratskih ovir. Goriški sklad finansirajo občani s prelevmanom na ceni bencina proste cone, ki znaša 150 lir na liter. Na tak način, ugotavlja Bevilacgua, bodo ta sredstva goriškega prebivalstva uporabljena v korist celotne skupnosti, saj ni dvoma, da bo razvoj univerzitetnih tečajev imel pozitivne učinke za go-riško stvarnost. Investicije v raziskovalne in študijske dejavnosti bodo po pričakovanjih pomagale tudi gospodarskemu razvoju, čeravno te pozitivne posledice ne bodo še opazne v kratkem obdobju, meni predsednik Trgovinske zbornice. Iz Goriškega sklada so doslej že črpali 200 milijonov za tri posebne univerzitetne šole, ki delujejo v Gorici, poleg tega pa so finansirali tudi posamezne dejavnosti drugih znanstvenih in raziskovalnih inštitucij. Delegacija SSk obiskala kvestorja dr. Torricellija Delegacija pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti je te dni obiskala novega goriškega kvestorja dr. Angela Torricellija. Izrekla mu je dobrodošlico in ga seznanila s položajem na Goriškem, ki ga označuje prisotnost različnih narodov. Člani delegacije, ki jo je vodil pokrajinski tajnik dr. Mirko Spazzapan, so predstavnika ministrstva za notranje zadeve opozorili zlasti na potrebo in koristnost, čimprejšnjega sprejetja zaščitnih norm za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti. Dr. Torricelli, ki je z vprašanji sožitja med pripadniki različnih jezikovnih in narodnostnih skupin že seznanjen, saj je doslej služboval že na Sardiniji, v Dolini Aosti in na Južnem Tirolskem, je zagotovil svoje sodelovanje in pripravljenost po razreševanju omenjene problematike. ■ Združenje industrijcev v Gorici bo odslej imelo dva ravnatelja. Armandu Zandomeniju, ki se bo odslej posvetil • predvsem sindikalnim odnosom, se je pridružil 37-letni dr. Flavio Flamio, dosedanji ravnatelj malih industrijcev. Z njegovim imenovanjem nameravajo okrepiti organizacijsko strukturo združenja. Župan Ljubljane in konzul ZDA pri goriških upraviteljih Pogovori o sožitju in sodelovanju Župan mesta Ljubljana Nuša Kerše-van je bila včeraj dopoldne na obisku v Gorici. V spremstvu predsednika Pokrajine Criscija in odbornika za kulturo Panzere si je ogledala razstavi zlatnine in antične kartografije v palači Dornberg-Tasso. Nato je obiskala še grad, kjer sta jo sprejela župan Scarano in občinski odbornik za kulturo Agati ter jo spremljala med ogledom razstave slikarja Marieschija. Srečanji z goriškimi upravitelji sta bili tudi priložnost za razgovor o sodelovanju med mestoma, ki je bilo doslej uspešno prav na kulturnem področju, in o utrjevanju politike sožitja. Te dni je bil na obisku na Pokrajini tudi generalni konzul ZDA v Milanu Alan W. Barr. S predsednikom Crisci-jem se je pogovarjal o gospodarskem sodelovanju in možnosti tesnejših komercialnih stikov z ZDA, še posebej pa se je zanimal za način reševanja problemov manjšin. Crisci je dejal, da je sožitje s Slovenci odlično in ob tej priložnosti poudaril potrebo po odobritvi zakonskega osnutka za zaščito tu živeče manjšine. Župan mesta Ljubljana Nuša Kerševan s predstavniki goriške Pokrajine Učinkovit poseg gasilcev preprečil hujše posledice Na Majnicah se je prevrnil težak betonski mešalnik Pred dnevi je na konservatoriju G. Tartini v Trstu diplomiral iz flavte FABIO DEVETAK Iz srca mu čestitajo vsi njegovi. Na konservatoriju v Trstu je prejšnji teden diplomiral iz flavte FABIO DEVETAK Iskreno mu čestitajo prijatelji KD Oton Župančič iz Štandreža. razna obvestila Kmečka zveza obvešča, da 10. t. m. poteče rok za vplačilo prvega obroka kmečkih zavarovalnih prispevkov IVS. Uradi ZSKD v Gorici poslujejo v poletnem času ob delavnikih od 8. do 14. ure. _______________kino__________________ Gorica CORSO Zaprto do 20. julija. VERDI 18.00-22.00 »II serpente e 1'arco-baleno«. VITTORIA 17.30-22.00 »La moglie e la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Zaljubljeni Lukas«, 20.30 »Ljubezenske sanje«. SVOBODA (Šempeter) Ni predstave. Šele sredi noči so gasilci včeraj zapustili hišo v Raštelu 61, potem ko so pogasili požar, ki je zajel stanovanje 44-letne Micheline Picardo. Kot smo poročali že včeraj, na srečo ženske ni bilo takrat v hiši, ker se zdravi v nevrološkem oddelku bolnišnice. Ogenj je uničil vso opremo v stanovanju, pravočasni poseg gasilcev pa je preprečil, da bi zajel gornje nadstropje ali celo bližnje hiše. Nevarnost je bila precejšnja, saj so tam hiše druga ob drugi, povrhu pa gre za stare hiše z lesenim tramovjem in drugo vnetljivo opremo. Včeraj dopoldne so na kraju požara delavci mestnega podjetja za elektriko, vodo in plin popravili poškodovane napeljave. Na sliki (foto Marinčič): gasilci na delu predsinoči v Raštelu. Na Majnicah se je včeraj popoldne pripetila slikovita prometna nesreča. Težak tovornjak z betonskim mešalnikom, ki je vozil iz Gradišča proti Gorici, je v bližini transformatorske centrale ENEL zavozil s ceste. Nesreči je najbrž botrovalo spolzko cestišče, saj je takrat deževalo. Tovornjak, ki je last podjetja "SIMEK calcestruzzi" iz Gradišča, je razbil nekaj metrov železne ograje in obtičal delno nagnjen na bok v obcestnem jarku. Voznika, 42-letnega Borisa Rejo iz Kozane so z rešilcem Zelenega križa prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Tam so mu zdravniki ugotovili pretres možganov in ga pridržali na zdravljenju v kirurškem oddelku. Okreval bo v 15 dneh. Precej preglavic so reševalci imeli s tovornjakom. Mešalnik je miroval in je zato bilo nevarno, da še beton strdi, toda vozilo s tovorom vred je tehtalo okrog 30 ton, tako da ga ni bilo prav enostavno potegniti iz jarka spet na cesto. Nikjer na Goriškem niso dobili primernega žerjava, niti pri podjetju Kusterle, ki je že večkrat pomagalo v takih primerih. Šele zvečer so lahko poskusili z večjim žerjavom nekega podjetja iz Manzana. Pri Štarancanu Elektrika ubila 4-letnega otroka Elektrika je pri Štarancanu ubila komaj 4-letnega otroka. Žrtev tragične nezgode je mali Eugenio Maniassi iz kraja Dobbia pri Štarancanu, Ul. Vit-torio Venelo 8. V nedeljo popoldne (vest o nezgodi se je razširila šele včeraj) se je otrok igral pred kmečko hišo, v kateri je stanoval s staršema 39-letnim Luciom Maniassijem in 41-letno Angelo Collovati, 14-letnim bratom Luigijem in babico Lucio. Starši so bili v hiši, mali Eugenio pa se je igral na dvorišču, ki je razkopano zaradi del. Med zidarskim orodjem in stroji je visela tudi žica, po kateri teče elektrika, ki se je je otrok dotaknil. Ko ga je oče nekaj po 14. uri poklical v hišo, mu otrok ni odgovoril. Lucio Maniassi je zaskrbljen stekel na dvorišče in našel Eugenia v nezavesti. Otroka so zaman skušali oživeti v rešilnem avtomobilu in nato v tržaški bolnišnici na Katinari. Vse prizadevanje zdravnikov je bilo zaman, saj je mali Eugenio umrl v ponedeljek zjutraj. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela — tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52 — tel. 410701. _________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 12.30 Lionella Luciani por. Gabrijelčič iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Predstave na prostem Danes, 5. julija PODGORA — KD A. Paglavec ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI Omogočili so denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri S D G Z Ob zaključku letošnjega baletnega bienala v Ljubljani Stare organizacijske težave in lepe izvedbe Leta herojev Mimo samih baletnih predstav terja zaključek 12. jugoslovanskega baletnega bienala vsaj nekaj kritičnih besed. Letošnja izvedba (pred dvema letoma bienala ni bilo, ker se je večina najboljših jugoslovanskih plesalcev pripravljala na Univerziado v Zagrebu) je namreč kljub trudu organizatorjev pokazala vse svoje pomanjkljivosti in šibkosti. Selektorji so opravili svoje delo pošteno in temeljito: izkristaliziralo se je šest predstav, za tekmovalni del so bile izbrane štiri, nastopila pa sta samo dva ansambla, ker sta Baleta NP iz Beograda in Novega Sada zadnji trenutek odpovedala svoje sodelovanje. Iz »tehničnih« razlogov je odpadel tudi nastop Baleta SNG Ljubljana v netekmovalnem delu. Uradni razlogi odpovedi so sicer med utemeljitvami navajali poškodbe nekaterih plesalcev in druge običajne izgovore, vzroki pa tičijo globlje v včasih težko razumljivih medrepubliških odnosih in se nato izgubijo v labirintu financiranja. Človek, ki so mu ti postopki tuji, lahko le skuša razumeti, sluti pa pomankljivosti v temeljih. Organizatorji seveda že razmišljajo o prenuj-nih spremembah, takoj pa se ponuja tudi problem občinstva. Na odru v Križankah so po vseh odpovedih bile le tri odlične predstave -ena netekmovalna in dve tekmovalni. Na otvoritvenem večeru se je predstavil ansambel NP Sarajevo z baletom Carmina Burana (koreografija in režija Dragotina Boldina na glasbo Karla Orffa), ki je na na 11. bienalu prejel priznanje za predstavo v celoti in zlato plaketo. Po pravilih predstava, ki prejme najvišje priznanje, poskrbi za začetek naslednje izvedbe te največje baletne manifestacije v Jugoslaviji. In res, občinstvo ni zamudilo priložnosti, da si je ogledalo predstavo, ki je ob skoraj 90 izvedbah ostala živa in nadvse privlačna za dobo štirih let, ker pred dvema letoma - kot omenjeno -bienala ni bilo. V tekmovalnem delu je sarajevski ansambel prikazal klasični baletni program s koreografijama Barbare Ju- denič na Bachov Koncert v E-duru in Alekseja Judeniča na Brahmsov Madžarski ples ter Ravelov Bolero v koreografiji Dragutina Boldina. Zaključni večer je pripadal Baletu NHK Zagreb s predstavo Carmina Krležiana v koreografiji Milka Šparembleka na glasbo Frana Parača. Nastop Sarajevčanov je zaradi neurja utrpel več kot polurno zamudo, dež pa je očitno tudi preplašil občinstvo. Le najpogumnejši so se podali pod platneno streho v Križanke, zdi pa se, da jih nista opogumila niti lepo vreme v četrtek in odlična predstava Zagrebčanov. Petčlanska žirija je podelila zlato plaketo za uspelo izvedbo Bolera baletnemu ansamblu NP Sarajevo, kar nikakor ni le »tolažilna« nagrada, temveč nadvse zasluženo priznanje. Vse ostale zlate plakete je odnesla zagrebška predstava: Milko Šparem-blek za koreografijo, Lidija Mila-Milo-vac kot nosilka glavne ženske vloge, Ostoja Janjanin kot nosilec glavne moške vloge, Nataša Sedmakov in Dubravko Kolšek za solistični vlogi, Ika Škomrlj za kreacijo kostumov in celotni ansambel za celovito umetniško stvaritev predstave Carmina Krležiana. Predstava, koreograf in nastopajoči so si tako zbirko plaket tudi zaslužili. Carmina Krležiana učinkujejo namreč kot dosledno izpeljana, celovita in umetniško privlačna postavitev. Milko Šparemblek je ta trenutek prav gotovo vodilni jugoslovanski koreograf, ki se mu poznajo izkušnje z najuglednejšimi evropskimi baletnimi skupinami. Kot tak je uspel vtisniti tudi zagrebški predstavi pečat »svetskosti«, nastopajoči pa so njegovo zamisel znali izpeljati in ohraniti (premiera baleta je bila namreč decembra 1985) v nadvse dosledni obliki. Predstava bi res morala obiskati odre po vsem svetu, kar bi terjalo le droben poseg - prevod Krleževega teksta. Sicer je predstava nadvse sprejemljiva tudi s tekstom v hrvaščini, ni ga namreč gledalca, ki ne bi mogel razumeti njene v štirinajstih slikah podane »obče«, pa čeprav »panonsko« obarvane vsebine: Introit, Pan simfonija, Sacrum panonicum, Pi-eta, De natura feminae, Pan simfonija, Jesenska pesem 1. in 2. del, Epistola, Misterij, Pan simfonija št. 3, Baroničin ples, Agnus dei, Pan simfonija št. 4 in finale. Prav tako kot pred štirimi leti nagrajena predstava so tudi Carmina Krležiana dokazala, da se dobra predstava ne postara in se verjetno ne bo razkrojila tudi v nslednjih dveh letih, kar bomo imeli možnost preveriti na prihodnjem bienalu. Ali vsaj tako upamo... V nedeljo je na zaključni slovesnosti bilo na vrsti podeljevanje priznanj, ob obveznih odlomkih baletov pa se je občinstvu predstavil tudi ljubljanski Studio za tolkala (umetniški vodja Boris Šurbek) s Crumbovo Glasbo poletnega večera. Če je bil baletni začetek ljubljanskega festivalskega sporeda. nekoliko težaven, nam letošnji program v Križankah od julija do začetka septembra ponuja bogat in raznolik izbor glasbenih, gledaliških in tudi še plesnih trenutkov z nastopi uglednih domačih in tujih umetnikov, ansamblov in skupin, skratka spored, ki bo lahko potešil tudi najizbirčnej-še. NADJA KRIŠČAK Drevi v kinodvorani Cristallo Gledališče La Contrada uprizarja enodejanke Vsa cerkvena arhitektura Istre v sliki in knjigi V avli koprske Osrednje knjižnice je že nekaj časa na ogled knjižna in fotografska razstava z naslovom »Cerkvena arhitektura Istre v knjigi in sliki«. Knjižni del razstave prikazuje literaturo o arhitekturi istrskih cerkva in samostanov, ki jo hrani Domoznanski oddelek koprske knjižnice, vključena pa je tudi literatura o cerkveni umetnosti. Knjižno gradivo je razporejeno v enajstih vitrinah. Najstarejša razstavljena knjiga je »Corografia ec-clesiastica«, ki jo je napisal nekdanji koprski škof Paolo Naldini leta 1700 in predstavlja še danes enega od osnovnih virov podatkov za študij cerkvene in posvetne zgodovine koprske škofije. Novejše podatke o cerkveni arhitekturi Kopra pa najdemo v knjigi Francesca Semija »Capris, Iustino-polis, Capodistria«; o arhitekturi vseh treh obalnih mest govori Stane Bernik v svoji študiji »Izola, Koper, Piran Organizem slovenskih obmorskih mest«. V zadnji vitrini so razstavljene stare razglednice Kopra iz bogate zbirke Frana Juriševiča. Iz njih je razvidno, kako so nekoč izgledale nekatere koprske cerkvene znamenitosti. Fotografski del razstave je posvečen izključno Kopru oziroma njegovim cerkvenim zgradbam, kakršne so se ohranile do današnjih dni. Poslikanih je vseh 17 primerkov ne glede na to, da nekatere že dolgo ne služijo več svojemu prvotnemu namenu. Fotografije je posnel v barvah Vladimir Bernetič iz Izole. Izhodišče fotografskega dela razstave je mestni plan Kopra z vrisanimi cerkvami in samostani ter s pregledno legendo ulic, v katerih se omenjeni cerkveni objekti nahajajo. Razstavljena pa sta tudi dva stara mestna plana. VILMA KRAPEŽ Roman, ki naj bralca pritegne, mora biti vznemirljiv. Bralca lahko pritegne družbena problematika, ki jo pisatelj v svojem delu načenja, ali pa izjemno zanimiva zgodba. Če tega ni in je pripoved romana povrh vsega bolj kronika neke duržine, opis življenja nekega človeka, opisovanje razmer v določenem obdobju, če torej manjka notranje zgradbe, zapletov in razpletov, potem je še toliko težje govoriti o dobrem romanu. In prav to bi si skoraj upali trditi za roman Ivana Zormana Leta herojev, ki je izšel pri Državni založbi Slovenije, se brez vznemirjenja bralcev pojavil v knjigarnah in tam ostal, ne da bi vzbudil posebno zanimanje. Za kaj gre? Pisatelj nadaljuje kroniko članov Baumanove družine, ki jih je že prikazoval v nekaterih svojih delih. Zdaj je v ospredju pripovedi Maks Bauman, ki po kratkem pobegu iz umobolnice podoživlja svoje življenje. Njegovemu očetu so po osvoboditvi nacionalizirali njegovo sodavičarsko delavnico, potem ko je s trdim delom takoj po osvoboditvi plačal taki vojni dobiček, češ da je med vojno obogatel. Oče je ostal navaden delavec, sin pa je končal gimnazijo, sodoživel usodo sošolca, ki je javno izpričal svojo versko prepričanje in končal v zaporu, čeprav mu je kasneje le uspelo dokončati bogoslovje. K tej njegovi usodi sošolca in prijatelja je pripomogel tudi Bauman sam, ki so ga izkoristili za ovajanje, ki postane potem zaupnik pri policiji in doživlja sicer delen življenjski uspeh v skromni trgovski karieri. Dejansko pa je notranje le prizadet zaradi občutka svoje moralne krivde in se zateka v alkohol, tako da sledjič končna v umobolnivi. Iz nje pobegne v hribovsko bajto in tam obnavlja v mislih svoje življenje, obenem pa dela neke megalomske načrte o ovčjereji v hribih. Dokler ne pridejo ponj in ga odpeljejo nazaj v bolnišnico. Čeprav gre za okvirno zgodbo, za delno moderen pristop k pripovedi s časovnimi in vsebinskimi preskoki, ostaja pripoved le neizrazit prikaz stanja in slovenskih družbenih razmer. Pisatelj pri tem ni oster kritik, ni drastičen, je le bolj rahel slikar zabrisanih, medlih barv, zato njegov tekst ne učinkuje na bralca tako, da bi o tem času in razmerah razmišljal. Končno pisatelj pove le to, kar več ali manj vsakdo ve. Ne revoltira ga, sploh pa ga nad razmerami v minulem času ne vznemirja. In tako ostaja roman kronika; sicer gladko pripovedovana, a brez zapletov in razpletov, ki bi vsaj vzbudili bralčevo radovednost, če ne izzivali ogorčenje. Seveda ne smemo odrekati pisatelju priznanja, da se je sploh lotil povojne slovenske družbene tematike, da je le kritičen do močno moralno pokvarjenih razmer, ki jih obravnava in do raznih "herojev" časa, ki so vsak po svoje izživljali in okoriščali, vse v nekem navideznem prizadevanju za napredek družbe, še bolj pa svoj. Dovolj jasni značaji glavnih junakov, ki so v sovji osebnosti prepričljivi, pa dober jezik, to so vendarle tudi dobre strani tega teksta. V opusu Zormanovih del pa ostaja naš roman med manj uspelimi teksti. Pa čeprav le pomeni določen prispevek k sodobni slovenski prozi, ki se loteva doslej zamolčanih in nezaželenih tem povojnega slovenskega življenja. Škoda, da to tematiko pisatelj ni bolj izkoristil in jo prikazal v umetniško močnejši izpovedi. Sl. Ru. . Julij in gledališče ali gledališče •gralca. Tako nekako bi lahko poimenovali pobudo ljudskega gleda-*>šča La Contrada, ki v tem polet-nem mesecu prireja kar štiri predstave. Prva je bila na sporedu že 1. Julija, ko je igralec Camillo Milli Predstavil »Lo scavalcamontagne«, drevi pa bo že druga. Igralka Ariella Keggio, ki je ni treba posebej predstavljati, se bo preizkusila v dveh monodramah: La vedova nera (Črna vdova j Carla Terrona in Grisaglia biu (Modro blago) Sergia Velittija. Rezija je v rokah Maria Licalsija, scena pa delo Piera Pierija. cul6 ?a Pr*Poved o usodi dveh žen-s , veh osamljenih in različnih pla-dXeh neverjetno verjetnih di- ma^anH^rikaz dveh popolnoma antitetičmh govoric in drž, ki pronicajo do univerzalnih proble-matik in se dotikajo vsakodnevnih vprašanj. Obe enodejanki (v drugi bo ob Reggiovi nastopil še Marceilo Rampazzo) bosta zahtevna preveritev sposobnosti igralke Arielle Reo-gio. a Po drevišnji premieri bosta v tem ciklusu gledališča La Contrada še dve. Prihodnjo sredo (12. julija) bo ua sporedu »Flic in FIoc nista umrla« Alessandra Bergonzonija, v sboto, 15. julija, pa »Mi dekleta šestdesetih let« Grazie Scuccimarre. Gre torej Za pobudo, ki skuša tudi v Trstu vzpostaviti kontinuiteto gledališke se- I ^a sliki: Ariella Reggio v enode-Ln*l' katere premiera bo drevi v Sledališču Cristallo V SSG od »Zupanove Micke« do »Slehernika« Mogoče bo ta napoved vendarle pregnala dež, ki vseskozi grozi poletni sezoni Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Namreč, vloženo delo si to zasluži, predvsem pa bi si vedre dneve zaslužili gledalci, ki jih mika spoznavati in preverjati čarobnost gledališke besede. »Županova Micka«, izpod peresa Antona Tomaža Linharta in v režiji Borisa Kobala, kroži po naših vaseh, da bi vaščane seznanila s hudomušno zastavljeno zgodbo, ki ji igralci pridajajo še sproščen komedijantski duh. Med drugim - na Tržaškem bo ena izmed predstav jutri ob 21. uri v Dolini. »Slehernik« Huga von Hofmann-sthala v režiji Marjota Uršiča je brez dvoma zahtevnejša inscenacija, ki jo je težje uprizarjati. Zato z radovednostjo čakamo na soboto in nedeljo, ko bo ob 21. uri zaživela na Repentabru. Verjetno bo prav tako sugestivna, če ne še bolj, kot uprizoritev v Kulturnem domu, če ne zaradi drugega pa zaradi tega, ker bo Sleherniku pot v nebo dostopnejša... Na sliki (foto Križmančič): prizor iz Županove Micke. V 4. etapi kolesarske dirke po Franciji Nijdam v sprintu, Da Silva še vodi WASQUEHAL — Tour je včeraj prvič prišel na francosko ozemlje, potem ko so kolesarji prejšnje dni vozili po Luksemburgu in Belgiji. Odločitev o etapnem zmagovalcu pa je padla v zadnjih dveh kilometrih, ko je Nizozemec Nijdam silovito potegnil in si zagotovil zmago. Vendar ni niti prej manjkalo razburljivih dogodkov. Protagonisti najbolj zanimivega pobega so bili Francoz Gayant, Španec Echa-ve in Danec Riis, ki so vodili okrog 30 km, vendar njihova prednost ni nikoli znašala več kot minuto. Ko pa so se pri Panasonicu odločili, da pripravijo sprint Van Poppelu (ki pa ni imel uspeha), se je tudi poskus treh ubežnikov končal. Zadnji je 5 km pred ciljem popustil Gayant. Marsikdo se sprašuje, koliko moči so potrosili člani Carrere, da so ubranili skupno vodstvo Da Silve, še zlasti v pričakovanju jutrišnje 73 km dolge etape na kronometer, ko naj bi prišlo do precejšnjih premikov na skupni lestvici. Težko je namreč pričakovati, da bo Da Silva ubranil rumeno majico. VRSTNI RED 4. ETAPE: 1. Nijdam (Niz.), ki je 255 km (Liege - VVasgue-hal) prevozil v 6.13’58 s poprečno hitrostjo 40,912 km na uro; 2. Skibby (Dan.) po 3"; 3. Museeuw; 4. Simon (Fr.); 5. Lilholt (Dan.), vsi isti čas; 6. Indurain (Šp.) po 5"; 7. Lieckens (Bel.); 8. Fidanza (It.); 9. Pieters (Niz.); 10. Kel-ly (Ir.), vsi isti čas. SKUPNA LESTVICA: 1. Da Silva (Por., Carrera) 17.16’37; 2. Lilholt (Dan.) po 14”; 3. Marie (Fr.) 1'57"; 4. Fignon (Fr.) 2'37”; 5. Simon (Fr.) 2'48”; 6. Alcala (Meh.) 2'52”; 7. Rua (Fr.) 3J00'; 8. Breukink (Niz.) 303"; 9. Lavainne (Fr.) 3'08"; 10. Skibby (Dan.) 3T6”; 11. Barteau (Fre.) 3'20"; 12. Garde (Fr.) 3 26"; 13. Kelly (Ir.) 3'27"; 14. Lemond (ZDA) 3'28"; 15. Vanderaerden (Bel.) 3'31"; 16. Tolhoek (Bel.) 3'31”; 17. Mul-ler (Švi.) 3 31"; 18. Maassen (Niz.) 3'36"; 19. Theunisse (Niz.) 3'39"; 20. Yates (VB) 3'40"; 77. Bugno (It.) 5'29”; 81. Chi-appucci (It.) 5'38"; 92. Volpi (It.) 5'59"; 98. Fidanza (It.) 6'17”; 145. Pavlič (Jug.) 1043"; 147. Bontempi (It.) 10'51"; 179. Čerin (Jug.) 15'49". V konkurenci je še skupno 195 kolesarjev. Villalta k Benettonu Cook pri Scavoliniju TREVISO - Renato Villalta, ki je zadnjo sezono odigral pri bolonjskem Virtusu, je prestopil k Benettonu iz Trevisa. Villalta (letnik 1955, krilo-pi-vot, 204 cm) je za italijansko državno košarkarsko reprezentanco opravil 208 nastopov, za sabo pa ima 15 let igranja v A ligi. Včeraj so tudi sporočili, da se k Scavoliniju, za katerega je že igral v sezoni 1987/88, vrača Američan Darwin Luis Cook, ki je v minuli sezoni nastopal za ameriške profesionalce Denver Nuggets. McDonalcTs open v Rimu RIM — Tretja izvedba košarkarskega turnirja McDonald's open bo od 20. do 22. oktobra v Rimu. Nastopili bodo Danver Nuggets, milanski Philips, splitska Jugoplastika in Barcelona. Bandi »zlat« na MI v Rimu Mladi član Primotor kluba Robi Bandi je v ponedeljek dosegel izjemen uspeh. Na finalnem tekmovanju Mladinskih iger v Rimu je namreč v motociklističnem slalomu v B kategoriji (Bandi ima le 14 let) osvojil zlato kolajno in seveda državni naslov. Bandi je nastopal za srednjo šolo Gregorčič iz Doline, dežela F-JK pa je dosegla skupno četrto mesto. Na sliki: Bandi med svojim nastopom na pokrajinskih kvalifikacijah na Trgu Unita v Trstu. Mednarodni teniški turnir v Wimbledonu Golarsa skoraj opravila čudež LONDON — Včeraj so bila na sporedu četrtfinalna srečanja za posameznice, danes pa bodo nastopili še moški. Presenečenj ni bilo, mlada Italijanka Laura Golarsa pa bi kmalu opravila pravi športni čudež. Proti nosilki skupine štev. 4, mitični Chris Evert, je namreč v tretjem odločilnem setu vodila s 5:2, nato pa je doživela pravi psihološki padec, ki je botroval njenemu neverjetnemu porazu. Zbala se je zmage, kar je njena izkušena 34-letna nasprotnica lepo izkoristila. Do pričakovanega revanšo dvoboja med Stef-fi Graf in Arantxo Sanchez, ki je v finalu nedavnega mednarodnega prvenstva Francije presenetljivo odpravila "nepremagljivo" Zahodno Nemko, v bistvu ni prišlo. Grafova je namreč brez težav spravila na kolena demotivirano nasprotnico. Iz polfinalnih parov (Navratilova -Lingvist in Graf - Evert) je razvidno, da bo po vsej verjetnosti prišlo do pričakovanega in napovedanega finala Graf - Navratilova. V moški konkurenci pa bodo današnja četrtfinalna srečanja zelo zanimiva, nekatera so kar brez favoritov. Becker naj bi brez težav odpravil mladega Američana Chamberlina, Lendl pa Gol-diea. Dvoboj med "Supermacom” in VVilandrom naj bi bila prava teniška poslastica, saj lahko "stari" McEnroe še preseneti. Šved Edberg se bo srečal z vedno neugodnim nasprotnikom Mayot-tom, ki je v osmini finala "zrušil" Američana kitajskega porekla Changa. VČERAJŠNJI IZIDI ŽENSKE - ČETRFINALE: Navratilova (ZDA) - Magers (ZDA) 6:1, 6:2; Lindgvist (Šve.) - Fair-bank (J. Afrika) 7:5, 7:5; Graf (ZRN) - Sanchez (Šp.) 7:5, 6:1; Evert (ZDA) - Golarsa (It.) 6:3, 2:6, 7:5. DANAŠNJI SPORED MOŠKI - ČETRTFINALE: Becker (ZRN) -Chamberlin (ZDA); Lendl (ČSSR) - Goldie (ZDA); McEnroe (ZDA) - Wilander (Šve.); Edberg (Šve.) -Mayotte (ZDA). Posilippo državni prvak v vaterpolu NAPOLI - Ekipa Posilippo-Socofimm je s sinočnjo zmago z 10:8 proti Šisleyu iz Pescare na četrtem srečanju finala play-offa osvojila letošnji državni naslov v vaterpolu. Tekmo si je ogledalo kar pet tisoč gledalcev, ki so glasno navijali za Posilippo, katerega pa ni vodil trener Trumbič, ki so ga že odslovili. Domačini so takoj povedli s štirimi goli razlike in tekme je že bilo konec. Izidi posameznih četrtin: 2:0, 2:0, 3:4, 3:4. Kupoprodajna borza je nekoliko zastala Urugvajec Perdomo pri Genoi MILAN — Na italijanski kupoprodajni borzi je bilo včeraj nekakšno zastala. O prodaji in nakupu vrhunskih igralcev se dosti piše in govori, a ob koncu dneva, ko je treba delati obračun, je vsega skupaj bore malo. Z včerajšnjega dne bi omenili le dve novici: novopečeni prvoligaš Genoa je kupil Urugvajca Ferdoma, Napoli pa je pripravljen razveljaviti svojo pogodbo z Bianchijem (kar je slednji tudi želel). Perdomo je trenutno najboljši urugvajski nogometaš, saj je med drugim tudi kapetan državne reprezentance. Star je le 24 let, je pa zelo zanesljiv vezni igralec. Vsekakor je Genoa opravila dober nakup. Počasi se tudi zaključuje "afera Bianchi-Napoli", ki po splošnem mnenju traja daleč preko vseh meja razsodnosti in dobrega okusa. Včeraj je vodstvo neapeljskega prvoligaša izdalo tiskovno sporočilo, v katerem je rečeno, da se pogodba med Napolijem in trenerjem Bianchijem lahko razreši. To v drugih besedah pomeni, da bo Bianchi zagotovo odšel, saj je le čakal na to potezo s strani svojega vodstva. Ni pa izključeno, da bo eno leto ostal "brezposeln". Bledo izenačenje Brazilije SAO PAULO — Sinoči je v okviru ameriškega nogometnega pokala Brazilija izenačila (0:0) s šibkim Perujem. Brazilci so vsekakor razočarali, saj so igrali medlo in neučinkovito. Na drugi tekmi večera pa je Kolumbija zasluženo premagala Venezuelo s 4:2 (1:0). obvestila ZSŠDI obvešča, da bo danes, 5. t. m., ob 21. uri v Koči pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije. Dnevni red: zaključek zamejskega balinarskega prvenstva. ZSŠDI obvešča, da odgovarja na tel. št. 744426. JK ČUPA vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Sesljan-skem zalivu ter na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 9. t. m., s startom ob 11. uri. ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na izpopolnjevalni tečaj za odboj-karje-začetnike. Tečaj bo v športnem centru v Zgoniku, in sicer od ponedeljka, 4., do torka, 12. septembra; Tečajniki bodo prispeli v Zgonik vsak dan ob 8.45, trenirali bodo dvakrat dnevno, veliko bodo igrali, postreženo jim bo z izdatnim kosilom. Tečajniki si morejo prevoz v Zgonik zagotoviti sami, ali preko svojega društva. Cena tečaja: 50.000 lir. Prijave sprejemajo predstavniki posameznih društev, lahko pa se prijavite na tečaj tudi v uradih ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. 744426) od 8.00 do 14.00. Ob otvoritvi nove tribune Pri tržaškem pomorskem klubu Sirena Partizan gostoval v Izoli IZOLA — Potem ko so v počastitev občinskega praznika in 65-letnice organiziranega igranja nogometa v Izoli predali namenu novo tribuno, na kateri je prostora za okrog 4000 gledalcev, sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerila domača Izola in jugoslovanski pokalni zmagovalec Partizan iz Beograda. Pred okrog 3000 gledalci je po obojestransko dopadljivi igri, ki je imela bolj revialni značaj, zmagal Partizan z rezul- Zamejsko balinarsko prvenstvo Kras prvak S predsinočnjo trojno zmago v gosteh proti padriško-gropajski Gaji je Kras premočno osvojil letošnje že 9. zamejsko balinarsko prvenstvo in se tako že drugič vpisal v seznam zmagovalcev. S 35 osvojenimi točkami je na končni lestvici gladko izboljšal tudi lanski rekord Sokola. Ob dre višnji zaključni družabnosti (21.00 v Repnu) bo tudi sestanek načelnikov vseh nastopajočih društev, (Z. S.) tatom 3:0 (2:0). Zadetke so dosegli Stevanovič, Djordjevič in Jevtič. (Kreft) Novosti pri Kopru KOPER Koprski medrepubliški ligaš je pravkar sklenjeni prestopni rok nogometašev sklenil po pričakovanjih. Dosedanjega trenerja Rosiča bo zamenjal Sivko, mladi ambiciozni trener iz Trbovelj. Tudi v igralskem kadru je prišlo do sprememb. Koper bo startal pomlajen, saj je klub zapustilo pet igralcev, njihova mesta pa so zapolnili predvsem mladi, ki so izšli iz koprske nogometne šole, povsem novi imeni pa sta Šafar iz Varaždina ter Glavonjič iz Čačka. Jermeniš je okrepil ljubljansko Olimpijo, Zulič odhaja ob novem letu v Avstrijo, Radovanovič je novi član prvoligaša Slobode iz Tuzle, Pjanič se je vrnil v matični Casin, Germek pa bo verjetno prešel v sosednje Dekane, od koder sta se vrnila obetavna Trejber in Krstič. Iz JLA se je vrnil Marsič, obetavni mladinci Sabadin, Starc, Koradin in Ribarič pa bodo priključeni k prvi ekipi. Končan prvi tečaj jadranja Udeleženci nedavnega tečaja optimistov, ki ga je priredil tržaški pomorski klub Sirena, s trenerjema Mosettijem in Gregorijem. Pred kratkim se je pri tržaškem po- končalo 21, dva se nista predstavila, morskem klubu Sirena zaključil prvi eden pa je zbolel. Pred vrati pa je že tečaj optimistov za najmlajše. Prijav- drugi tečaj: pričel se bo namreč začel ljenih je bilo 23 otrok. Tečaj jih je do- 24. t. m. in bo trajal do 4. avgusta. Otroke sta vadila Robert Mosetti in Andrej Gregori, oba iz Trsta. Najprej sta jih pripravila teoretično: naučiti so se morali vse o vetrovih, morskih tokovih, pa tudi tri glavne vozle. Šele ko so vse to obvladali, so jih peljali na morje, kjer so začeli z jadranjem. Enajstdnevni tečaj je kljub slabemu vremenu zelo uspel. Otroci so jadrali vsak dan, če pa je bilo deževno, so ostali v dvorani in se učili teorijo, včasih pa so se ukvarjali z družabnimi igrami. Vsi otroci so imeli radi trenerja, saj sta se jim znala prilagoditi, tako da jima je uspelo predelati ves program. Za dobro voljo in dobro kosilo pa sta poskrbeli Silvana in Pavla iz društvenega bara. Zadnji dan tečaja so priredili za-, ključno regato. Udeležili so se je vsi otroci, zato so sestavili tri skupine. Predsednik TPK Sirena, Edi Filipčič, je vsem udeležencem podelil diplomo za uspešno opravljeni tečaj. (Roža Peric) Davor Zupančič 2. Meje nemogočega Kratek pregled svetovnega alpinizma Kje in kako se začenja zgodovina gorništva? Nastanek te discipline, filozofije, športne panoge, ali kot jo hočemo imenovati, je tesno povezan z interpretacijo besede gorništvo. Če je alpinist že vsakdo, ki se je iz kateregakoli razloga enkrat ali večkrat povzpel na kak vrh, no, potem so bili že Aleksander Veliki, Hanibal in Rimljani Messnerjevi predhodniki. Podvigi takratnih vojskovodij, ki so seveda iskali najlažje prehode, so bili izključno vojaškega pomena. Alpinizem pa pojmujemo kot vzpenjanje brez kakega posebnega razloga, predvsem pa se alpinist ne izogiba težav. Tudi tu bi mogli oporekati s trditvijo, da mnogim vzponom botruje želja po slavi in pohlep po denarju, in ne samo danes. No, saj je prav želja po denarju silila francoskega vojaka po imenu Antoine de Ville, ki ga označujejo kot začetnika gorništva, da se je povzpel na težko dostopen vrh v jugovzhodni Franciji. Pisalo se je leto 1492. Letnica bo gotovo marsikomu zvenela znano, saj je istega leta genovski pomorščak Krištof Kolumb odplul proti Indiji. Podvig bi mu tudi uspel, ko bi ne naletel nekje sredi oceana na Ameriko. Toda to je, kot piše francoski alpinist Livanos, stranski dogodek. Povrnimo se raje v Francijo, kjer je takratni kralj Karel VIII., ko se je sprehajal v pokrajini Dauphine, zagledal vrh, na katerega še ni stopila človeška noga. Kot se za slehernega kralja spodobi, ga je izredno motilo, da obstaja v njegovem kraljestvu kvadratni meter zemlje, kjer še ni plapolala njegova zastava. Poklical je služabnika in mu naročil, naj se povzpne na tisti vrh, ki ga danes imenujemo Mont Aiguille. Ta služabnik je bil Antoine de Ville. S skupino spremljevalcev si je večkrat ogledal goro, nazadnje le našel prehodno smer, se končno povzpel na vrh in tam zasadil kraljev emblem. Za storjeno uslugo ga je kralj pošteno poplačal. Človek bi lahko rekel, da se s časom ni nič spremenilo. Še danes namreč gredo velike državne odprave v Himalajo z žepi polnimi denarja, ki ga prispeva državna blagajna, in imajo kot edino nalogo to, da postavijo ha ta ali oni vrh zastavo svoje domovine. Domoljubje, herojstvo - bi komentirali nekateri. Častihlepje, želja po slavi in denarju - bi odvrnili »Ledenik Wilderwurm« umetnika VVillinka, ki nazorno dokazuje, kako so si ljudje pred stoletji v svoji fantaziji predstavljali gore in njihove nevarnosti drugi. Nič takega. Iz osebnih izkušenj morem zagotoviti, da ko je človek z golimi rokami priklenjen k steni, ali ko se previdno premika po ledenih mostičkih nad ledeniškimi razpokami, mu še na misel ne pride -denar. Doma, ko bo udobno zleknjen v naslanjaču, bo mogoče tudi pomislil na možnost, da bi svoj uspeh finančno izkoristil. Človek mora pač živeti. Častihlepje obstaja pri alpinistu kot pri kateremkoli zemljanu, to pa samo pred vzponom in po njem. Med plezanjem, v trajni smrtni nevarnosti, ga ni denarja, ki bi plezalca spravil naprej. Tam obstaja samo še volja, čista človeška volja. Alpinist ni heroj. Ostalih živih bitij ne presega po svoji kvaliteti, zato pa ni niti nič slabši. Navaden človek, ki si je izbral kot teren udejstvovanja naravo - to je lik alpinista. V našem pisanju bomo obravnavali tisti že omenjeni vmesni trenutek, ki se imenuje akcija in ki je tudi edini važen v zgodovini gorništva. Kraško društvo praznuje svojo dvajsetletnico MLADOST V ZNAMENJU NOGOMETA Športno društvo Mladost iz Doberdoba se organizirano in nepretrgoma bavi z nogometom že dvajset let, občasno pa se posveča tudi drugačnim pobudam in panogam. Okoli društva se zbira torej že dve desetletji, kar je organiziranih oblik telesne kulture oziroma tekmovalnega športa na do-berdobskem Krasu. Obletnico ustanovitve so slavili ob koncu junija z vrsto pobud, ki so zadovoljile ne le članstvo in ožji krog navijačev, temveč tudi širše okolje, ki ga društvo predstavlja. Umestno lahko rečemo, da je bilo proslavljanje zastavljeno na pokrajinski ravni bodisi po udeležbi nastopajočih (v tem oziru je bila raven mednarodna) kot po obiskovalcih in gledalcih, ki so se jih nadejali, da ob tisti priliki obiščejo Doberdob. Zamisel o športnem društvu se je porodila v zanosu Slovenskih športnih iger. Seveda je bilo športno življenje tudi prej prisotno v Doberdobu in deloma tudi v ostalih zaselkih. Najdejavnejše obdobje v tem smislu gre od leta 1960 do leta 1964, ko enajsterica Do-berdobcev nastopa na uradnih prvenstvih, vendar zaradi pomanjkanja lastnega igrišča delo zamre. Leta 1969 je PD Jezero nastopilo na 11. SŠI in na Memorialu M. Filej v odbojki, namiznem tenisu in nogometu ter priredilo finalni del tekmovanja v streljanju z zračno puško na SŠI. 5. novembra je sledil ustanovni, občni zbor novega društva z imenom Mladost in je bil sprejet pravilnik prej obstoječega društva, kar je bila ravno zaradi kontinuitete umestna poteza. Panoge, ki jih je društvo gojilo prva leta, so bile moška in ženska odbojka ter nogomet, rekreacijsko pa tudi namizni tenis in na vsakoletnih društvenih veselicah balinanje. V rekreacijski obliki so leta 1978 vadili in nastopali v ženskem nogometu in prav tako še naslednjo sezono. Nekaj malega so poskušali tudi v zimskih panogah, leta 1974 so sodelovali na Mladinskih igrah v veleslalomu in teku. Zahteve po strokovnejših pristopih, Pfedvsem pa po dolgoročnem vztrajanju, so počasi pokopale nalet navdušenja v takratni generaciji. Šlo je tudi za Pomanjkanje pokritih prostorov za vadbo. Težko je nastopati na pokrajinskih prvenstvih v odbojki proti moštvom, ki razpolagajo dvakrat ali tri-krat na teden z ogretimi telovadnica- tni, medtem ko se moraš ti za iste po-9°je prevažati do Gorice in to teden za tednom in mesec za mesecem. V nogometu so pogoji vadbe vsaj Približno izenačeni: vsi vadijo enako v 5?ncu in v dežju, v pripeki in v mrazu, tako je nogomet ostal, vse ostalo je životarilo ali umrlo, pa čeprav smo ostali Doberdobcem (upravičeno) oči- tmt, da bi morali poskrbeti tudi za pa-uogo, ki bi pritegnila dekleta. V tem mrslu so se stvari premaknile pred °yuma sezonama, ko so začela dekleta pet vaditi odbojko, vendar ne v domačem kraju, temveč si pomagajo s prevozi v Sovodnje ali v Gorico, kjer delujejo v okviru Doma-Agorest. V doberdobskem športnem društvu se je v tem desetletju spremenilo delovno vzdušje in pristop. Še vedno so sicer težave tudi pri samih odbornikih, ker se kar pogosto dogaja, da morajo skrbeti za društveni odbor in za vse delo običajni štirje navdušenci. Vendar se je polagoma le razvila drugačna miselnost. Gre za nujen razvoj, do katerega je prišlo zaradi dozorevanja ljudi in zaradi pogojev dela. Vadba na nogometnem igrišču je resnejša, če jo primerjamo z obdobjem izpred desetih ali še manj leti z rednejšo prisotnostjo in zavzetostjo tudi starši ne gledajo več na popoldanske treninge kot na povsem dopadljivo parkiranje svojih Društvena izkaznica Letnica rojstva: 1969 Športne panoge, ki jih je društvo doslej gojilo: nogomet, moška odbojka, ženska odbojka, namizni tenis, ženski nogomet, tenis. Društveni sedež: Doberdob, Rimska ulica 26/A. Igrišča: občinsko nogometno igrišče, plošči v občinskem parku. Dosedanji predsedniki: M. Lavrenčič, G. Uljan, D. Gergolet, N. Gergolet. Število športnikov leta 1988: 68. Tekmovalne lige: 3. nogometna amaterska liga, začetniki, cicibani. otrok, temveč se začenjajo zavedati, da od redne in strokovne vadbe lahko otroci tudi kaj odnesejo ne glede na nedeljsko prvenstveno zmago ali poraz. Člansko moštvo je že nekaj let med boljšo polovico nastopajočih v 3. amaterski ligi, poleg tega pa vadijo še s cicibani, z naraščajniki in mladinci, če ne upoštevamo samo zadnje sezone, temveč nekoliko daljši časovni _ razmah. Nogometno so povezani s Štan-drežci in Sovodenjci v smislu, da si izmenjujejo igralce, ki so se poredčili bodisi zaradi upadanja zanimanja za eno samo športno panogo, še več pa zaradi padanja demografske krivulje. Društveni nogometaši so že nekaj časa po pravilu doma iz občine, kar pomeni miselni premik pri društvenem vodstvu v primerjavi s preteklostjo. Osnovni pogoji dela zadevajo poleg vaditeljskega kadra in kroničnega pomanjkanja sredstev še potrebno igrišče. Ta pogoj je v Doberdobu zadovoljivo rešen, če ne upoštevamo najnovejših strogih varnostnih zahtev. Igrišče so obnovili leta 1982. Šlo je za popravilo slačilnic in tribun, za izboljšanje samih tal in za postavitev potrebne mejne mreže. Doberšen del popravil so opravili s prostovoljnim delom, kar je člane še bolj povezalo, pa tudi gledalci so se v tem desetletju še bolj navezali na prvo moštvo. Novost predstavljajo tudi podporni člani, ki so v glavnem domači obrtniki ali podjetniki. Stiki in povezava preko meje so postali običajnost, ki ne predstavlja več izrednega dogodka. Sicer pa je znano, da so prebivalci doberdobskega Krasa v različnih oblikah povezani zlasti z Opajci, s Kostanjevico, z Vojščico in s Selami. Glede na potrebe in na dolgoročne posledice se moramo pravzaprav vprašati, kaj je s povezavo med Doberdobom in ostalimi deli goriške pokrajine, kjer prebiva naša narodnostna skupnost. Iz razlogov, ki so bili navedeni že zgoraj, je nekaj povezav z Laškim, dosti manjše pa so z Gorico, so-vodenjskim območjem in z Brdi. Stalni stiki obstajajo pravzaprav samo v nogometu. Kar hočem povedati je to, da so preredke prilike, ko Goričani, Brici, Štandrežci, Pevmenci, Podgorci, Sovodenjci in še kateri zaidejo v Doberdob na prireditev, na proslavo. Res je tudi, da Doberdobci ne zahajajo več tako masovno in organizirano na prvomajske praznike v Števerjan, če dam samo primer izmed tistih prilik, ko bi se lahko srečali. Mlajše generacije ne pomnijo manifestacije pokrajinskega značaja, ki bi se odvijala v Doberdobu. Vse to vsekakor povzroča, da se vezi rahljajo in da se Doberdobci čutijo odmaknjene od dogajanja na kulturnem, športnem in morda tudi političnem področju. Dvajsetletnica Mladosti je bila ena izmed prilik, ko smo temu skušali odpomoči. Za celotno doberdobsko območje je že dalj časa čutiti pomanjkanje pokritih prostorov za telesnokulturno dejavnost. Prostori, ki so na razpolago, lahko zadoščajo samo za vadbo ali za rekreacijo v namiznem tenisu, in še ti niso namenski. Izjema je občinska mala telovadnica v Doberdobu, ki služi šolski telesni vzgoji za osnovno šolo in za nižjo srednjo šolo. Z orodjem je sorazmerno zadovoljivo opremljena, vendar so njene razsežnosti daleč preskromne. Za nogometna in odbojkarska moštva lahko služi le za kondicijsko pripravo v začetku sezone. Če se na eni strani obstoj primerne telovadnice pojavlja kot nujnost za dolgoročni kakovostni premik v do-berdobski občini v gibalnih dejavnostih - občinska uprava se je v tem smislu že začela zanimati in tudi ukrepati - se na drugi strani pojavljajo razmis- Ena prvih članskih postav doberdobske Mladosti leki in pomisleki glede upravičenosti take naložbe, takega finančnega bremena, če upoštevamo uporabnike. Nima namreč dosti smisla graditi objekte zato, da jih bodo zasedali interesenti od drugod, in to ne zaradi neke samovšečne zaprtosti, temveč zaradi tega, ker za podpore našim pobudam ni dovolj razumevanja, ko pa s težavo nekaj uresničimo, bi tisto marsikdo zlahka hotel uporabiti in izkoristiti. Skrb za dolgove ostane pa naša. Torej uporabniki. Res je sicer, da z objektom in že med njegovo gradnjo pride do raznih domiselnih pobud in želja po zbiranju, vendar v sedanjem obdobju so možni realni uporabniki le dve šoli, ženska odbojka, tri nogometne skupine omejeno na kondicijsko vadbo, morda kakšen odsek društva Soča. Premalo, da napolniš povprečno po enajst ur dnevno za deset mesecev letno prdstor, ki naj bi ga gradili zaradi potreb prebivalstva po gibanju. Ho- čem povedati, da je kljub vsemu na doberdobskem Krasu premalo pritiska od spodaj, iz baze. Ni namiznoteniških odsekov, ki bi si želeli boljših pogojev dela, ni skupin splošne telesne vzgoje za otroke, ni nobenih želja po rekreaciji za odrasle, ni tečajev aerobike za dekleta, ni plesnih tečajev, ni pobud za karate, lokostrelstvo. Vsekakor velja poskusiti, kajti notranjih rezerv ne manjka; morda bi športnim delavcem uspelo s primernim pokritim objektom preusmeriti zatekanje v "Valentinis" za potrebe gibanja dekliško-ženskega sveta in masovno zatekanje h kvartanju fantov-sko-moške komponente. Pri društvu Mladost čakajo že sedaj pridnih rok, ki bi bile voljne poprijeti. Pripravil ALDO RUPEL Uredil RUDI PAVŠIČ Sedanji predsednik Nordio Gergolet nagrajuje prvega predsednika Mladosti Marija Lavrenčiča Športno društvo Mladost in kraško okolje Območje, ki ga ozemeljsko krije društvo Mladost, obsega doberdobsko občino, čeprav je znano, da prihajajo igralci tudi od drugod. Občina Doberdob meri 26,35 kv. km in zajema domala polovico doberdobske planote. Po ljudskem štetju iz leta 1981 živi na tem območju 1413 prebivalcev, od katerih stanuje v samem Doberdobu 817, ostali pa v desetih drugih naseljih po Dolu, na Poljanah in v Jamljah. Občina je medregionalno povezana zlasti z občino Tržič, s katero je združena v enotno gospodarsko cono. Ta se odraža tudi v gravitacijski usmerjenosti, saj je Tržič osrednje zaposlitveno in oskrbno središče spodnje Goriške pokrajine. Zaradi svojega kraškega značaja pa je občina Doberdob tudi del Kraške gorske skupnosti, ki povezuje vse kraške občine Tržaške in Goriške pokrajine v javnopravno enoto. Leta 1981 je bilo le 20% aktivnih zaposlenih v domači občini, skoraj 50% v Tržiču, 25% v Gorici in 5% v Trstu. Ženska delovna sila je povečini (78%) zaposlena v terciarnih, moška pretežno (66%) v sekundarnih dejavnostih, kar razpetost občine med gospodarsko različno usmerjenima središčina, kot sta Tržič in Gorica, še povečuje. Osnovni šoli sta v Doberdobu in v Jamljah, oddelek srednje šole je v osrednjem naselju. Višje srednje šole obiskujejo Doberdobci v Gorici. Na območju deluje vrsta društev in organizacij, ki so jih ustanovili oziroma obnovili po drugi svetovni vojni in gredo od prosvetno kulturnih društev do krvodajalcev, od tabornikov in skavtov do lovcev in bivših borcev, od sekcij strank do rekracijskih in mladinskih odsekov. Javne stavbe v občini so: šole v Doberdobu (dve), v Jamljah in v Dolu, cerkvi v Doberdobu in Jamljah, občinska hiša, knjižnica, majhna telovadnica. To je v nekaj obrisih okolje, v katerem deluje Športno društvo Mladost. V zadnjih letih v Doberdobu posvečajo veliko skrb mladinskim ekipam Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760, lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 5. julija 1989 Tuji vojaški izvedenci demantirali izjave premiera Li Penga Kitajski parlament bi lahko v kratkem sprejel zakon o javnih manifestacijah PEKING — Mesec dni po pokolu na Tienan-menu je kitajska vlada potrdila svoj restavracijski trend, saj je zahtevala, naj se parlament končno izreče o zakonu o demonstracijah in javnih shodih. Premier Li Peng je tako izrabil prvo priložnost, da je predstavil parlamentu zakonski predlog, ki bo de facto onemogočil sleherno ponovitev »pekinške pomladi«. Li Pengov tekst je že predmet razprave, vendar kaže, da tokrat ne bo zavlačevanj, saj je večina skupščine podprla kitajskega premiera in predsednika republike Shangkuna. Po dolgih letih so na razpravi o novem zakonu ponovno odjeknila gesla, ki so spremljala rojstvo ljudske republike. Med temi izstopa misel, da je »Kitajska še v embrionalni fazi socialističnega razvoja, zato je razredni boj še vedno aktualen«. Ista stališča je zagovarjalo tudi uradno glasilo KPK, ki piše, da je »država tista organizacija, ki mora svojo moč izrabiti tako, da omogoči nekemu družbenemu sloju premoč nad drugimi.« Prav zaradi tega je v zakonskem osnutku, ki ga je predložil Li Peng, zaobjeta tudi prepoved demonstriranja proti štirim osnovnim postavkam kitajskega socializma, med katerimi je priznavanje vodilne vloge komunistične partije in brezpogojno spoštovanje predpisov socialistične družbene ureditve. Če bodo sprejeli novi zakon, bodo Kitajci izgubili sleherno pravico, da se združijo in mirno demonstrirajo, kot se je to dogajalo pred 4. junijem. Zbiranje na Tienanmenu bo le spomin, saj bodo morali biti vsi shodi najavljeni in predhod- no odobreni. Prosto premikanje prebivalstva ne bo dovoljeno, saj se bodo morali udeleženci morebitnih mitingov javiti krajevnim policijskim oblastem, na trg pa bodo smele le »homogene« skupine ljudi (skratka samo zastopniki nekaterih univerz, nekaterih delavnih kolektivov in drugih nespornih združenj). Normalizacija se torej nadaljuje, mesec dni po pokolu na Tienanmenu pa so nekatere izjave premiera Li Penga izzvale reakcije tujih vojaških izvedencev, ki so bili na Kitajskem, ko je vojska jih uporabili na Tienamenu. Po balističnih izsledkih naj bi na terenu našli predvsem krogle kalibra 7,62 standarda za avtomatsko puško AK-47, ki imajo »mehki« plašč in sposobnost, da uničijo vse vitalne organe kot dumdumke. Njihova karakteristika je tudi ta, da lahko zaradi visoke hitrosti in izredno visoke prebojne moči, povzročijo tudi dve do tri zaporedne žrtve. »Zanimive« naj bi bile tudi krogle 14,5 mili-mietra, ki so uporabne izključno s težkimi mitraljezi. Njihova prebojna moč je taka, da lahko brez težav preluknjajo oklepno vozilo, če se z njimi strelja po množici pa učinkujejo, kot bi kdo s srpom žel žito. Najbrž je res težko verjeti, da so to naključne izbire, ki jih je narekoval Kitajski vojak straži vhod v ameriško veleposlaništvo v tragični trenutek. Pekingu (Telefoto AP) streljala na množico. Li Peng je namreč rekel, da so v noči na nedeljo, 4. junija, streljali s puškami, ker niso imeli dovolj solzilcev in vodnih topov. Vojaški izvedenci pa so ugotovili, da je bilo streljanje na množico vse prej kot improvizirana obramba, kot menda potrjujejo celo krogle, ki so Včeraj v Belgiji strmoglavil mig brez pilota BRUSELJ — V bližini meje s Francijo je včeraj ob 10.37 po srednjeevropskem času na belgijskem ozemlju strmoglavil sovjetski lovski bombarder mig-23. Vest o tem je sporočil glasnik belgijskega obrambnega ministrstva. Letalo je treščilo na neko hišo v vasici Čourtrai, pri tem pa je umrl 19-Ietni Wim Delaare. Za zdaj še niso ugotovili, kateri državi je mig pripadal, ve pa se, da imajo to letalo v svoji oborožitvi vse države varšavskega pakta. Po vsej verjetnosti je letalo priletelo iz Nemške demokratične republike ali Poljske. Kot so povedali predstavniki 2. letalske taktične eskadre NATO v Moen-chengladbachu, je mig v zahod-nonemški zračni prostor priletel ob 9.42 po srednjeevropskem času. Takoj nato sta se iz nizozemskega oporišča Soestenberg dvignili dve ameriški letali F - 15, ki sta sovjetsko letalo prestregli na višini 12 tisoč metrov. Po trditvah ameriških pilotov je bila kabina vojaškega letala prazna. Ker je bilo letalo brez pilota, so najprej sklepali, da je šlo za spektakularen poskus pobega na Zahod, toda iz ZRN so zagotovili, da je bilo letalo ob vstopu v zahod-nonemški zračni prostor že brez pilota, zato je najbrž pilot iz neznanega razloga izkočil že nad ozemljem NDR ali Poljske. Joj, kaj pa sedaj? Novi ameriški ambasador na Nizozemskem Howard VVilkins se je prišel predstavit kraljici z nekajminutno zamudo, ker je pač ostal zaprt v limuzini (Telefoto AP) Bivšemu boksarskemu prvaku Monzonu enajst let zapora zaradi umora žene BUENOS AIRES — Nekdanji svetovni boksarski prvak Carlos Monzon je v ponedeljek ponoči doživel k. o. v sodni dvorani sodišča v Mar del Plati, ki ga je spoznalo za krivega umora žene Alicie Muniz in obsodilo na 11 let zapora. Argentinski boksar ni našel prave obrambe pred »napadi« obtožbe v šestih dneh, kolikor je trajal proces. Trije sodniki so nato soglasno odločili, da je Monzon kriv namernega umora, da je 14. februarja lani najprej pretepel, nato pa skušal zadaviti svojo nekdanjo 34-letno ženo Alicio in jo končno nezavestno vrgel z balkona svoje poletne rezidence v Mar del Plati. Sodišče je pri izreku obsodbe delno upoštevalo trditev obrambe, da naj bi bil v trenutku zločina neprišteven in mu odmerilo sedem leta zapora manj od 18 let, kolikor je zahteval javni tožilec. Precej skromna pa je tudi odškodnina, ki jo bo moral nekdanji boksarski šampion plačati sorodnikom Alicie Muniz. To so odmerili v višini 1.500.000 australov, kar znaša komaj nekaj čez 4 milijone lir, ki pa jih bodo sorodniki namenili za dobrodelne namene. Bivši argentinski boksar je z dokajšnjim presenečenjem sprejel obsodbo, saj je bil najbrž prav do konca prepričan, da jo bo odnesel s precej lažjimi posledicami. Prav ta pre- pričanost boksarskega prvaka, da ne bo kaznovan, pa je prispevala k temu, da se je javno mnenje obrnilo proti njemu in se je samo sojenje spremenilo v proces proti nasilju nad ženskami. Zato so obsodbo Carlosa Monzona, čeprav ne najstrožjo, feministične organizacije v Argentini pozdravile, drugače pa je v športnih krogih, kjer kot kaže, še niso v celoti izgubili zaupanja v Monzona in so upali, če že ne v njegovo popolno oprostitev, pa vsaj v precej milejšo obsodbo. Monzonovi zagovorniki, ki so napovedovali zahtevo po razveljavitvi procesa, v kolikor bi bil boksarski prvak obsojen, pa za zdaj molčijo, toda v argentinskih sodnih krogih prevladuje prepričanje, da bo tudi v primeru pritožbe na razsodbo težko prišlo do kakršnih koli sprememb v korist boksarja. Carlosu Monzonu pa se odpira še ena možnost, ki pa bi morala biti v normalnih okoliščinah povsem neverjetna. O tem sodnem primeru naj bi se izjemoma izrekel novi argentinski predsednik Carlos Menem, ki v svojih javnih izjavah pred zaključkom sodnega processa v Mar del Plati ni izključil možnosti, da v primeru obsodbe nekdanjega svetovnega boksarskega prvaka pomilosti!? Dramatične napovedi o zvišanju gladine morij v prihodnjih letih NAIROBI — Že čez kako desetletje bo zvišanje gladine svetovnih morij zaradi postopne otoplitve našega planeta povzročilo dramatične posledice v vseh priobalnih krajih. Zginili ne bodo samo posamezni otoki, z zemljevida bo narava zbrisala tudi številne otoške države, je navedel direktor programa OZN za oceane in za zaščito priobalnih območij (UNEP) Stjepan Keckes. O tem vprašanju bodo pod pokroviteljstvom OZN od 16. do 20. julija razpravljali znanstveniki in odgovorni iz številnih držav sveta v Majoru, glavnem mestu Maršalovega otočja. Majoro so izbrali namenoma, saj so na tem otočju najvišje »vzpetine« le dober poldrugi meter nad morsko gladino, tako da bi že metrsko zvišanje gladine oceana to otočje, kot večino drugih koralnih otočij voda zbrisala z zemljevidov. Keckes je navedel, da se bo zaradi stopnjevanja pojava tako imenovane tople grede v prihodnjih štiridesetih letih temperatura zvišala od poldruge do štirih stopinj Celzija. Študija, ki sta jo izdelala UNEP in nizozemska^ vlada, ki ima največ izkušenj z vprašanjem priobalne zaščite ozemlja, je ugotovila, da bo pojav najhuje prizadel Bangladeš, Egipt, Indonezijo, Maldive, Mozambik, Pakistan, Senegal, Suriname, Tajsko in Gambijo. Kot je razvidno, so na seznamu izključno države v razvoju, kar pomeni, da bodo gospodarsko razvitejše in industrijsko močnejše države precej omilile dramatične posledice naraščanja gladine svetovnih morij. Samo zaščita vzhodne obale ZDA z nasipi in drugimi pregradami bi ob zvišanju morske gladine za en meter stala več kot 100 milijard dolarjev (približnos 140 tisoč milijard lir). Po besedah Stjepana Keckesa si takih stroškov države v razvoju ne morejo privoščiti. V Bangladešu bi metrsko zvišanje gladine prizadelo kakih 28 milijonov ljudi, ki pa bodo vsaj 50 milijonov, ko se bo to zgodilo. Skoraj gotovo bo prišlo do apokaliptičnega preseljevanja ljudstev, človeštvo se bo soočilo z dramatičnim pojavom novih milijonskih »boat-people«, ki bodo iskali rešitev na nepoplavljenih območjih Avstralije in Nove Zelandije z nepredvidljivimi družbenimi in političnimi posledicami. Ob vsem je popolnoma jasno, da se večina držav sveta ne bo uspela obraniti pred naraščajočimi oceani. Države v razvoju nimajo ne tehnologije in ne denarja, da bi lahko z orjaškimi sistemi obranile svoja priobalna območja. Ro Kec-kesovih besedah bo torej le malo zaleglo, če bo človeštvo razpravljalo o obrambnih sistemih pred naraščajočim morjem, bolj smotrno bi bilo odpraviti vzroke, ki povzročajo pojav tople grede na našem planetu. V bistvu bi bilo treba zmanjšati dotok ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračje in se vsestransko zavzeti, da ne bi zmanjšali sposobnosti rastlinstva in klorofilnih alg za fotosintezo. Kot je pred dnevi poudaril francoski oceanolog Costeau, je treba največjo skrb posvetiti predvsem oceanom in morjem, saj so tu prava pljuča našega planeta. Morja pa so bila do sedaj ceneni smetnjaki, kamor je človeštvo odlagalo vso svojo nesnago. Povsem razumljivo se človek boji trenutne nevarnosti, dolgoročne podcenjuje in išče najrazličnejše izgovore, da bi se izognil takojšnjim ukrepom. Ekološki sporazum med NDR Češkoslovaško in Poljsko VARŠAVA — Predsedniki vlad Poljske, Nemške demokratične republike in Češkoslovaške so podpisali sporazum o sodelovanju in zaščiti naravnega okolja ter o racionalnem izkoriščanju naravnega bogastva. Pobudo za ta sporazum je dala Poljska, kjer je položaj najbolj dramatičen, saj kar eni tretjini poljskega ozemlja preti ekološka katastrofa. V sporazumu je med drugim zapisano, da ne bo nobena od podpisnic gradila novih industrijskih objektov, če ne bo predhodno poskrbela za varstvo okolja. Najbolj dramatičen je položaj ob češko-nemško-poljski tromeji, ki je med najhujše onesnaženimi območji sveta. Poljska vlada opozarja, da je kisli dež v bistvu že uničil njene gozdove na jugozahodu. Krive so termoelektrarne iz NDR in ČSSR, ki uporabljajo z žveplom nasičen premog. Se o spopadih med študenti in južnokorejsko policijo Policija in študentje seulske univerze Vonsei so se ponovno spopadli. Študentje so z demonstracijo podpirali Im Sukonga, ki se je uprl južnokorejskim oblastem, da se je lahko udeležil študentskega mitinga v Severni Koreji (AP)