Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mlr“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za Inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Glasilo koroških Slouenceo
Leto XXXI.
Celovec, 7. grudna 1912.
Št. 49.
XXII. letni občni zbor
„Katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem".
Občni zbor »Kat. političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«, dne 28. novembra je bil zelo dobro obiskan in je potekel sijajno. »Hrv. slovenski klub« je z Dunaja poslal občnemu zboru svoje pozdrave.
Dr. Janko Brejc
se jei med navdušenim odobravanjem zborovalcev spominjal združenja Slovencev in Hrvatov v en sam narod. (Živio-klici.) To združenje je naj večjega pomena za razvoj obeh narodov. Slovenci in Hrvatje se smatrajo zanaprej za en sam narod, ki ima skupni cilj, skupno trpeti in skupno zmagati ali skupno umreti. Dve stranki ste, »Hrvatska Stranka Prava« in »Slovenska Ljudska Stranka«, toda ena sama duša. Vzroki združenja so preprosti in naravni: Skupno trpljenje in zatiranje obeh narodov od strani Nemcev in Mažarov in potreba skupne obrambe, da se ubranimo Nemcev in Mažarov. Hrvatje imajo Čuvaja, Slovenci pa nemško birokracijo (uradništ-vo) in nemški »Volksrat«, ki z nami gospodari, kakor se mu zljubi. Hrvatje imajo svojo tlačeno banovino, Slovenci — tužno Koroško. Tam pašujejo oholi Mažari, tukaj še ^holejši Nemci. Skupne težave so nas združile, da ostanemo skupaj tudi v bodočnosti, za to bodo skrbeli že Mažari in Nemci, ki se he morejo privaditi tej misli, da sme poleg hjih živeti še kdo drug v Avstriji. Hočejo Liti gospodarji nad večino, ki ni ne nemška in ne mažarska.
Zgodovina jih ni izučila.
Ker se Nemci iz zgodovine niso ničesar naučili, sem prepričan, da bodo zanaprej skušali dualistični zistem še bolj utrditi, kakor v preteklosti. Ravno sedaj opažamo neko zbliževanje Nemcev in Mažarov. Dolgo let sem se niso mogli trpeti, toda od zadnjih zmag balkanskih Slovanov sem so se zopet našli. To stremljenje uvaja Kasandra nemških nacionalcev, posl. Dobernig, ki ga sploh
Podlistek.
Trikrat Bog pomaga.
Napisal Avgust Šenoa.
Poslovenil g. K.
(Dalje.)
V.
Leta teko hitro za bogatina, a počasi Za siromaka.
Stari Brezovac je izgubil gospodarja; zastonj je prorokoval gospod Breberič, da Lode Napoleon uničil tabakov monopol. Tu-'li župnika so pred par leti pokopali. Zato La sta Tina in Mina še zibali vsaka po dvoje Lialih otrok, in ni bilo vzroka, bati se, da Lode izginila s sveta Breberičeva kri. Gospa podžupanja se ni mogla dolgo utešiti ysled smrti svojega soproga, in naposled Je obrnila vso skrb in ljubezen do dece in vhukov.
Davkar Sperber ali tirolski svat je še ^edno sedel na starem, nejevoljen, da ga ne Ponaaknejo višje. Z mrkim očesom je opazo-nl vsak dan svoje rdeče lase in rdeč nos, in
nikjer ne manjka, kjer se gre zoper Slovane.
(Klici: Renegat!) Spraviti hoče Nemce in Mažare zopet skupaj, obnoviti nesrečni dualizem, iznova zvariti železni obroč, ki naj zabrani naravni razvoj nenemških in ne-mažarskih narodov. Toda nemška in mažarska gospoda pozablja na vsestranski razvoj od njih tlačenih narodov od leta 1867. naprej. Dobernigovo prizadevanje ne bo rodilo sadu, temmanj, ker je prepričanje, da je treba uvaževati tudi druge narode, prišlo tudi v najvišje kroge. Dualistični zistem Nemcev in Mažarov sp je popolnoma ponesrečil, in vsi razumni politiki so prepričani, da bo državno upravo treba postaviti na drug temelj, tako da bodo upoštevani vsi nenemški in nemažarski narodi.
Saj ni pričakovati, da bi Avstrija mogla obstati, če se ne dà vsem narodom pogojev za življenje. Razumni politiki spoznavajo, da se patriotizma ne more kupiti, kakor ne ljubezni! Patriotizma in ljubezni ni mogoče utepsti z brutalnostjo, s silo, s palico' Zato se ne bojimo toliko prizadevanj Doberniga in Tisze, da dualizma preko Slovanov ne bosta vzdržala. Dualizem se je izkazal kot grob prave avstrijske in dinastične misli. (Burno pritrjevanje.)
Veselje nad hrvatsko-slovenskim zedinjenjem.
Zveza Slovencev in Hrvatov je prišla ravno v pravem trenotku, ko se odigravajo na Balkanu dogodki, ki bodo dali Avstriji novo lice. Koroški Slovenci imamo vzrok in povod, da zvezo s Hrvati najgorkeje pozdravljamo. (Živio-klici in ploskanje.)
Novi deželni predsednik.
Govornik omenja odhod starega deželnega predsednika, kateremu Slovenci iz dna srca in z navdušenjem voščimo srečno pot. Novega pa pozdravljamo brez predsodkov, kakor se pozdravlja človeka, o kojega zmožnosti in poštenosti smo pre-prepričani; pozdravljamo ga brez navdušenja, pa tudi ne z nezaupanjem. Videti hočemo njegova dejanja. Po teh ga bomo sodili.
Kamorkoli bo pogledal z objektivnim očesom, povsod se bo lahko prepričal
iskal si je zdravila zoper dolgčas v kalni-škem vinu.
Stotnica Beličeva je polagoma hirala na , svojem posestvu tiho živeč, nasprotno pa se , je bujno razvijala hčerka in ni je bilo v celi ; županiji deklice, ki bi se mogla z njo pri- ; mer jati. Bila je čudovito mirna, samo pred materjo se je kazala veselo; nasprotno pa je bila tiha, skoro žalostna. Redkokedaj je koga obiskala, čitala je mnogo, zelo veliko, pisala malo. Samo z mladostno prijateljico, s hčerko nekega dvornega svetnika, ki je bival na Dunaju, si je pogostokrat dopisovala.
Bilo je spomladi. Zlatka je bila zelo nemirna, kakor še nikdar; že cele tri mesece ni dobila pisma z Dunaja. Naenkrat je dobila pismo:
»Mila Zlatka!
Pred vsem mi oprosti mojo lenobo! Od novega leta ti nisem pisala; vem, da imam pričakovati zato od tebe precejšnje litanije. Toda ne sodi me po sebi! Ti in jaz! Moj Bog, kaka razlika! Ti mala modrijanka, polna pesništva, prijateljica narave in umetnosti. A jaz? Vihravo mestno dekle, ki leta po plesih in zabavah! Oh, koliko veselic je bilo na Dunaju! Ali nisem neumna? Težko da bodeš prečitala ta dolgi uvod k mojemu pis-
o nezaslišanih krivicah, ki se'nam gode, o nečuvenem zatiranju in popolni brezpravn osti koroških Slovencev.
Prepričal se bo pa tudi, da ti ne zahtevajo ničesar drugega, kakor pravico in izpolnjevanje zakonov, in da zahtevajo samo toliko pravic, kolikor jih naša država hoče dati divjaškim, nekulturnim turškim podanikom v Albaniji. (Viharno odobravanje in klici: Tako je!)
Tu na Koroškem naj država zastavi z reformami, da se izraz »turške razmere« ne izpremeni v izraz »avstrijske razmere«; naj napravi koroški vilajet v evropsko provinco! (Odobravanje.)
Veselje nad zmago balkanskih bratov.
Govornik izraža svoje veselje nad zmago križa nad polumesecem, nad zmagami naših slovanskih bratov proti turškemu orožju. (Navdušeno odobravanje.) To svoje čustvo smemo z isto pravico izražati, kakor Nemci slavijo zmago Nemcev nad Francozi. Zavračamo pa z največjim ogorčenjem sumničenje o našem patriotizmu. Zlasti moramo zavračati, da bi nam Nemci očitali, da nismo udani patriotje, ki imajo še sedaj svoj »Bismarckkult«, ki v državnem zboru avstrijskem pojejo »Die Wacht am Rhein« in kličejo »Hoch die Hohenzollern«!
Dobernigov »patriotizem«.
Govornik opozarja na neko točko programa mladonemške stranke, pri kateri je zopet kumoval naš neizogibni Dobernig, ki je bil tedaj predsednik avstrijske delegacije. To je točka, v kateri se izraža zahteva, delovati na to, da se pripravi Nemcem prost do-doh do Adrije. Na avstrijske Nemce Dobernig tu ni mogel misliti; ti itak imajo prost dohod do Trsta in nobenemu Nemcu ni za-branjena vožnja v trgovsko mesto Trst. Dobernig je torej mislil na Nemce iz rajha. Kdor pa je to govoril, je izgubil pravico, govoriti o avstrijskem patriotizmu, ker Nemci iz rajha morejo imeti ta dohod le preko porušene Avstrije. Zato zavračamo vsak pouk od Doberniga. Naj se le spominja svojega govora v Monakovem pred par leti. Tedaj je citiral izrek Bismarcka, da spada Trst k nemškemu rajhu! In taki »patrioti«
mu. Aux affaires! Kolikor vem, toliko dam!
Sedaj pazi! A propos, Milivoj!-----------Ne
jezi se na moj raztresen slog. Videla sem ; ga šestkrat. Najprvo na slovanskem plesu.
Zdi se mi, da me ne pozna. Da bi videla, kaj, \ zbrala sem ga pri kotilonu za plesalca. Iz razgovora je zvedel, da sem Hrvatica — me smo tukaj — v tujem mestu — boljše rodo-Ijubkinje nego doma — in pričel me je izpraševat o tem in onem. Povedal, da mora o praznikih domov, ker že dve leti ni videl domačih. Mislim, da ne ljubi svoje rodbine. Vprašala sem za Milana; redkokedaj mu piše, Milan je v Gradcu. Da, rekel je celo, da nerad zapušča Dunaj, a da ga posli vlečejo na Hrvaško. Nisem ga vprašala, zakaj. Mnogo se je! sukal na plesu okoli neke plave Poljakinje. Cula sem o njem tudi druge govorice, vse à la don Juan; za hčer nekega dunajskega bogataša, za neko Čehinjo itd. Oprosti mi, da sem tako odkritosrčna, ali tvoja je volja. Ne razumem te. Ti ga nosiš v srcu kakor Indianci svoj amulet, ki ne more nič pomagati. Slišala sem, da si odbila nekaj lepih partij; to ni pametno. Tvoja pamet, tvoje srce sta vredna nekaj boljšega,
nego je Milivoj«--------
Težke solze so kanile na to pismo. Zlatka ga ni prečitala, zaprla ga je v miznico
so v Avstriji predsedniki delegacij:	(Veli-
kansko odobravanje.)
Zoper škodljivce kmeta.
Dr. Brejc obsoja zvišanje deželnih doklad za 15%, ker je s tem v prvi vrsti prizadeto kmečko prebivalstvo. Zato moramo danes ogorčeni protestirati zoper to, d a vidi koroški deželni zbor samo žepe ubogih kmetov, ne pa drugih virov za nove deželne doklade pri bogatinih. (Odobravanje.) Nemški nacionalci imajo večino in g. posl. Grafenauerja niti v kak odsek ne pustijo. Zato imajo sami vso odgovornost. To povejte slepim ljudem, ki drvijo za izkoriščevalci ljudstva. V zvezo s tem povišanjem deželnih doklad so spravili zvišanje učiteljskih plač.
Slovenskemu učiteljstvu.
Vzemite na znanje, da kadar govorimo o učiteljstvu na Koroškem in zabavljamo, mislimo vedno le na nemško-nacionalne učitelje, na učitelje, ki so se izneverili našemu rodu. Nimamo nobenega povoda, napadati slovensko učiteljstvo, ki smo si je sami vzgojili. Želimo le, da pride bliže našemu političnemu in našim narodnim društvom, da se bomo popolnoma razumeli in spoznali. Tistemu narodnemu učiteljstvu, ki žrtvuje svoje najboljše delovanje za narodno vzgojo slovenskih otrok, smo dolžni izreči zahvalo, tembolj, ker je njihovo delo težje, ker so v boju z renegat-skimi tovariši. (Odobravanje.)
Ampak učiteljstvo ne sme zahtevati, da ne bi smeli ljudem razložiti, da so nacionalci samo zato povišali deželne doklade, da plačajo svoje agitatorje, da bodo izvedeli naši ljudje, zakaj se nemško-nacionalni učitelji tako pehajo za Nemce, da so za to plačani in da naši ljudje z žulji plačujejo to nasprotno agitacijo. To je škandal, da se daje plačilo iz žepov političnega nasprot nika! (Odobravanje.)
Konečno izreče govornik zahvalo vsem slovenskim županom, ki so pri zadnjih volitvah v okrajni šolski svet velikovški moško vztrajali in izraža upanje, da pri prihodnjih volitvah v slovenski vrsti ne bo manjkalo nobenega slovenskega župana! (Odobravanje.)
Posl. Grafenauer o političnem položaja.
Gospod državni poslanec Grafenauer, viharno pozdravljen, poroča o položaju v zbornici in imenuje situacijo napeto; napeli so jo pa Jugoslovani. Bismarck je rekel, da se Nemci ne bojijo nikogar drugega kakor Boga. Prepričali smo se pa, da se jim tresejo hlače celo pred Jugoslovani. Nemci čutijo, da s turškimi porazi dobivajo poraze tudi Nemci, moč avstrijskih Jugoslovanov pa raste. Poseben strah je obšel Nemce, ker smo se združili bratje Slovenci in Hrvati, in že se slišijo glasovi, da je potrebno združenje vseh germanskih plemen, da bo mogoče ustaviti slovansko povodenj.
Celo z Ogri so se začeli bratiti, seveda zoper nas. Menijo, da smo Slovani zato rojeni, da jim bomo še zanaprej delali tlako v državnem zboru. Njihovo ljubezen do Slovanov poznamo predobro na lastni koži; zato pa ni naša naloga, da jih držimo na konju, am-pah jih potegnemo s konja in ga tudi mi zajašemo. To bi bilo pa tudi v interesu države. Saj so Nemci dokazali, da znajo delati dolgove, tako v državnem, kakor v deželnem zboru. Govornik pojasni s številkami, kako dolgovi države in dežele rastejo od leta do leta. Hrvatsko-slovenski klub hoče nenavadnim in monarhiji škodljivim razmeram narediti konec in je začel obstrukcijo.
Proti zvišanja deželnih doklad. — Benda nalagal ljudskega zastopnika.
Ostro obsoja zvišanje deželnih doklad od 75 na 90 odstotkov. Nemški nacionalci so nemško - nacionalnim učiteljem v vseh treh zadnjih dobah plačali njihovo agitacijo za nemško-nacionalno stranko z deželnim, tudi našim denarjem s tem, da so jim trikrat povišali plače. Ko bi se šlo za slovenske učitelje, bi tega seveda ne storili. Neverjetno je, kako postopa s slovenskimi učitelji deželni šolski nadzornik Benda. Benda je rekel govorniku, da slovenski učitelji, ki so pregnani med Nemce, nočejo nazaj na Slovensko. Od učiteljev samih sem pa izvedel, da razven pri dveh to ni res! Benda me je torej nalagal (Veliko ogorčenje.)
Glede uravnave učnega jezika na Strojni, v Št. Danijelu in Vogrčah deželni šolski svet še danes ni ničesar ukrenil. Ko bi z Dunaja poslali tozadevne akte v Celovec po polževi poti, bi morali biti že tukaj. Deželni šolski nadzornik me je zagotavljal, da bo takoj vse potrebno ukrenil, kakor hitro dobi akte, ker noče nositi odgovornosti, kakor njegov prednik Palla. (Klici: Hinavščina!) Rekel je, da naj grem k baronu Heinu; šel sem tja, in baron Hein mi je rekel, da ima akte — Benda. (Klici: Škandal!) Ljudskemu poslancu se upa tako v obraz lagati! Kako bo postopal potem šele s slovenskimi učitelji! V očigled takim razmeram kliče govornik koroške Slovence k odločnosti! Brez boja ni zmage. Učimo se odločnosti od socialnih demokratov. Če koraka enkrat par tisoč Slovencev pred deželno palačo in tam glasno zahteva naše pravice, bomo kaj dosegli, več, kakor z zahtevami na papirju. (Dolgotrajno odobravanje.)
Poročilo tajnika.
G. dr. R o ž i č je obširno poročal o delovanju političnega društva, o našem narodnem gibanju na Koroškem in se v toplih besedah spominjal mož-značajev, ki jih je nemila smrt pobrala iz vrst naših bojevnikov in zaupnikov, g. Vrica in g. Nemca v Libeličah, g. Hedenika p. d. Možarja na Gol-šovi in g. Špicarja v Podravljah. V znak sožalja so se vsi navzoči nepozvano dvignili s sedežev. Tajnikovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Novi odbor.
Za predsednika je bil z navdušenjem in soglasno izvoljen zopet g. dr. Janko Brejc, v odbor so bili pa izvoljeni gg.: Franc Grafenauer, msgr. Val. Podgorc, dr. Val. Rožič, Fr. Smodej, Franc Kogelnik, Miha Turk, Jur. Rudolf, Jožef Dobrovc in J. Aichholcer. Za namestnika sta bila izvoljena gg. Andrej Widman in Gregor Pak, za rač. pregledovalca pa gg. Šimen Greiner in A. Errath.
Zahvala g. Einspielerja.
Mil. g. proštu Einspielerju, ki je prosiL da se ga naj ne voli več v odbor, ker je vsled obilice opravkov ponavadi zadržan, da se ne more redno udeleževati odborovih sej, se je predsednik zahvalil za njegovo dolgoletno delovanje na političnem polju, obžaloval njegov sklep, ker je ravno g. Einspieler no-sitelj naših idej ter je izrazil željo, da z odstopom iz odbora političnega društva gosp. Einspieler naj ne misli tudi na politični pen-zijon, za katerega še ni sposoben. (Živahno odobravanje.)
Resolucije.
Soglasno in z velikim navdušenjem so bile sprejete sledeče resolucije:
XXII. občni zbor »Katol. političnega iu gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«:
1.	Konštatuje, da so se pri zadnjem ljudskem štetju na Koroškem vobče, zlasti pa T mestu Celovec ter v okrajnih glavarstvih Celovec, Beljak in Šmohor na škodo slovenskega življa godile naravnost škandalozne reči, da se je štetje po mnogih krajih vršilo na popolnoma nepostaven način, da se ni samo posamezne osebe in družine, ampak cele naselbine, velike vasi in občine na papirju ponemčilo in na ta način na tisoče slovensko govorečega prebivalstva zatajilo in ljudsko štetje tako potvorilo, da niti približno ne odgovarja dejanskim razmeram. Vsled tega občni zbor najodločneje ugovarja zoper vsaktero vpoštevanje tega falzifikata od strani katerekoli javnih oblasti v katerekoli namene, izjavlja, da tega ljudskega štetja nikdar in pod nobenim pogojem ne more priznati.
2.	Uvažujč, da je ena glavnih ovir za pametno ureditev gospodarskih, socialnih in narodnih razmer na Koroškem zastarela, nad vse krivična volilna reforma za deželni zbor — zahteva občni zbor izpremembo volilnega reda za deželni zbor v demokratičnem smislu in razdelitev volilnih okrajev po narodnosti volilcev.
3.	Zahtevamo ureditev šolstva v slovenskem delu Koroške na ta način, da bo učni jezik vseskozi slovenski in delitev deželnega šolskega sveta in deželnega kulturnega sveta po narodnostih; protestiramo proti pasivni rezistenci deželnega šolskega sveta koroškega, ki kljub odločitvi državnega in upravnega sodišča in kljub ukazu ministrstva za uk in bogočastje v zadevi ureditve šol na Strojni, Št. Danijelu in Vogrčah po preteku več nego enega leta še ni uvedlo slovenščine kot učni jezik na omenjenih šo-
ter odšla na vrt; dolgo se je sprehajala in grenko jokala.
Kača jo je ugriznila v srce.
Ob istem času je dobil Milan od Milivoja pismo:
»Dragi brate!
Malo mi pišeš! Naravno: si zadovoljen, si srečen! Zato dobivaš za eno svoje pismo tri moje. Moram pisati, moram, ali pesmi ali druge stvari, ali tebi kako pismo. Svoje gorje moram izliti na popir, da mi srce ne poči. Moj oče se je res oženil! Sedaj imam, hvala Bogu, mačeho. Hudo, zlobno, ničvredno, ki je vzela le denar mojega očeta — imam mesto matere mačeho. Že kot bivša gospodinja v naši hiši je hujskala očeta proti meni, sedaj ga je dobila popolnoma v svoje mreže, prepisal je vse imetje na njo. Odtegnil mi je vsako podporo! Živim se sedaj s poučevanjem! Učitelj sem v hiši nekega dunajskega Kreza, učitelj to je sluga. Kje so moji ideali, kje zlate sanje, kje moja Zlatka! Vse je končano! Mesto pegaza moram brzdati neubogljivo nemško deco. Mesto lepih travnikov in hrvaških gozdov, kjer vlada prosta volja, gleda na mene gromada pustega kamenja, palače, zgrajene na borznih papirjih, kjer je inteligenca uprežena v voz zlatega teleta! A Zlatka? Srce me boli pri misli na njo! Ali
se ji smem približati; jaz, prosjak! Vem, da me ljubi; ali ne bi bil greli, privezati za vedno to ljubo srce k moji nesreči? Mislim, da me bode nesreča potrla. Pišeš mi o boljši bodočnosti. Nebeška rosa more oploditi zemljo, da požene novo zelenje; na kamenu se rosa posuši, in jaz sem tak kamen. Z Bogom! Piši mi! — Tvoj Milivoj.«
Nastali so še hujši dnevi za Milivoja. Vedra, prosta duša ni mogla biti privezana v bankirjevi hiši, želela je biti prosta ko ptica pod milim nebom. Pesnik naj uči deco abecede, hoje, sedeti in klanjati se! Milivoj je zapustil mamljivo nalogo, zlato sužnost in odločil se je za življenje. Ali je bilo čudno? Mladenič njegovega značaja se je hitro odločil za to, njegova samozavest mu je prikazovala zlate gradove v prihodnosti. Vsak strah je bil prognan. In pri takem junaštvu se tudi umrje. V velikem svetu se smatra človeka za edinca, prostega težaka. Kdo vpraša, če se mu godi krivica, komu je kaj mar, če ubožec izdahne dušo pod težkim delom?
Milivoj je stradal pol leta; bil je v pisarni pri odvetniku, in koliko ljudi ga je zavidalo za to stradanje!
Slaba hrana je ubila Milivoju telesno moč; naposled je obolel. V petem nadstropju
v temni hiši ga je našel Milan, ko je prišel na Dunaj. Milivoj je ležal na slabi postelji, kadeč pipo, v roki Byronov »Manfred«. Milanu so stopile solze v oči.
»Milivoj! brate! Kaj delaš, za Boga?«
»Obedoval sem kruh, in za desert čitam Byrona,« odgovori v bridkem smehu Milivoj.
»Bled si, bolan si! Ohrabri se! Zlatka —«
»Kaj je z Zlatko? Gotovo ugledna gospa! Nisem bolan! Vse v naravi hira; vsak organizem peša po malem. Eden preje, drugi kasneje. Tako tudi jaz,« pristavil je ravnodušno.
»Pusti! Vstani! Pojdi z menoj iz tega Babilona! Se danes! PrišeLsem po 'tebe, ker mi nisi hotel na nobeno pismo odgovoriti! Pojdi v milo Hrvatsko! Zlatka te ljubi! Ona je bogata —«
»V Hrvatsko! — Ona me ljubi! Oh!« zakliče Milivoj žalostno in si zakrije oči.
»Ali se ti meša?«
»Lepa tolažba! Zlatka bogata! K svojemu idealu grem naj na hrano! Ha, ha! Nikdar! Toda v Hrvatsko pač! Idiva!«
(Dalje sledi.)
lah, in izražamo začudenje, da c. kr. vlada tej anarhiji ne naredi konca; zahtevamo, da se slovenske učitelje nastavlja na Slovenskem in protestiramo proti očitnim šikanam nasproti nekaterim slovenskim učiteljem.
4.	Protestiramo zoper zistematično izrivanje slovenskih železniških uslužbencev, zlasti sprevodnikov na državni progi med Celovcem in Jesenicami.
5.	Protestiramo proti krivicam pri sodnih uradih in zahtevamo, da se nam povrne vsaj status quo (to je: kakor je bilo prej) in se tako omogoči, da se sčasoma izvede popolnoma ustavno zagotovljena enakopravnost, protestiramo proti imenovanju nemških ali jezikovno nezadostno kvalificiranih uradnikov po jezikovno mešanih krajih in proti brezmiselnemu in zistematičnemu izrivanju slovenskih uradnikov, celo domačinov, iz koroške dežele.
6.	Pozivamo slovensko državnozborsko delegacijo, da iznova in najodločneje zahteva od c. kr. vlade, da odpravi vnebovpi-joče krivice, ki se gode koroškim Slovencem pri sodiščih, v šoli in pri c. kr. drž. železnicah in eventuelno izvaja naj ostrejše posledice.
7.	Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem protestira najodločneje na svojem 22. občnem zboru (dne 28. novembra 1912) proti vodopravnemu zakonu, ki ga je sprejela nemško-narodna deželnozborska večina v koroškem deželnem zboru. — Glasom § 53. te postave more namreč oblast, po zaslišanju deželnega odbora, deželnega kulturnega sveta in trgovske in obrtne zbornice, razlastiti vodne pravice posameznika v prid drugega privatnega Podjetnika, ki namerava z večjim podjetjem motorično silo vode bolj izkoriščati kot dosedanji posestnik. Ker se more dosedanji posestnik samo s tem izogniti nasilni razlastitvi, da predloži oblasti tekom šestih mesecev konkurenčni načrt, je cela vrsta naših malih kmetov, žagarjev, mlinarjev, ki na ta ali oni način izkoriščajo vodno silo, v največji nevarnosti, da jih tuji kapitalisti, s katerimi ne morejo konkurirati, razlastijo. Občni zbor obsoja najodločnejše ta vele-kapitalistični napad na malega kmeta ter želi, da se temu kmetu sovražnemu zakonu v tej obliki najvišja sankcija odreče, ker si ^ slovensko ljudstvo, ki je zbrano v Katoliškem političnem in gospodarskem društvu zh Slovence, svesto, da je prejkoslej zdravo, neodvisno kmečko ljudstvo edina zdrava Podlaga za vsakovrsten napredek na Koroškem.
VABILO
na
sedemnajsto slavnostno
Božičnice
ki se priredi
» Jnročni joli“ Družile s^. Cirilu in Metiitiu n It. Rupertu pri MMm
na kvatrno sredo dne 18. decembra 1912 ob 2. uri popoldne.
SPORED:
1.	Petje: Božičnica. P. H. Sattnerjeva.
2.	Slavnostni govor. (Lager Maks.)
3.	Sneguljčica. (Uprizori 9 otrok)
4.	Dramatičen prizor: Robinzoni. (Uprizori 8 otrok.)
6. Petje: Narodne pesmi.	'
6.	Igra: Mala pevna. Igra s petjem.
7.	Zahvala za božična darila.
8.	Petje: Božična koračnica.
9.	Razdelitev božičnih daril.
K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in Prijatelje slovenske šolske mladine
vodstvo »Narodne šole".
Vojna na Balkanu.
^emirje. — Mir. — Avstrijsko - srbski spor. Blamaža nemških listov.
Z Balkana prihajajoče vesti vlivajo Panje, da bo krvave vojne na Balkanu ko-«c. Hudo tepena Turčija je izmučena, in ^eue raznih turških prijateljev, da bodo ^hrki z novimi četami iz Azije pobili Bolga-e, so le prazne sanje. Med turško armado zsaja hujši sovražnik, nego so Bolgari, ko-
lera. Bolgari so v sijajnih zmagah nad Turki izgubili mnogo moštva. Zavzetje Čataldže bi od Bolgarov zahtevalo zopet mnogo žrtev; gotovo grozi Bolgarom tudi črna žena, ki kosi v turški armadi, in Bolgarija želi, da doseže svoje namene brez daljnega prelivanja krvi. Vesti, ki so jih v Celovcu raztrobili nemški prijatelji divjih Turkov, da so Turki Bolgare porazili, niso resnične. Zato si želijo pač Turki kakor Bolgari miru.
Srbi proti miru s Turčijo nimajo ničesar, ker so Turke na celi črti premagali. Črnogorcem menda ne bo še preveč za mir, ker Skader še ni padel, toda samim ne bi kazalo, na lastno pest nadaljevati vojno. Mirovna pogajanja pospešuje nesporazumlje-nje med Grki in Bolgari. Grška je izmed vseh štirih balkanskih zaveznic dosegla in žrtvovala najmanj, in sedaj bi rada dobila razmeroma največ turškega ozemlja, na škodo Bolgarov. Kakor je poročal neki bolgarski general, je bolgarska armada došla najprej pred Solun, da ga zavzame; turški poveljnik, ki je videl, da se ne more držati, se je pa natihoma začel pogajati z došlo grško armado in ji je predal mesto, da je grška armada prva korakala v Solun. Bolgarska armada je Turke prisilila k predaji Soluna, zasedla ga je pa grška armada. Solun je najvažnejše balkansko trgovsko mesto ob Egejskem morju. Turki so tako ravnali, ker so upali, da s tem razdvojijo Bolgare in Grke.
Turški in bolgarski zastopniki so se pri Čataldži sešli in v salonskem železniškem vozu skupno kosili. Turki so Bolgare pogostili — z vinom. (Turkom je po njihovi veri prepovedano piti vino). Drugi dan so Bolgari povabili turške odposlanike. Pogajali so se za premirje in, če je verjeti vestem, tudi sporazumeli 2. decembra. Iz Sofije se uradno potrjuje, da se je premirje podpisalo. Bolgari so svojo prvotno zahtevo, da morajo Turki predati Odrin, opustili. Zapisnik o premirju določa:
1.	Armade vojskujočih se držav ostanejo v svojih pozicijah.
2.	Oblegane trdnjave se ne provian-tirajo.
3.	Proviantiranj e bolgarske armade na vzhodu se vrši po Črnem morju in preko Od-rina, in sicer začenši z desetim dnem po sklepu premirja.
4.	Mirovna pogajanja se začno v Londonu 13. decembra.
Grška premirja ni podpisala.
Tudi avstroogrsko-srbski spor se je zelo omilil. Vesti nemških listov o umoru avstrijskega konzula v Prizrenu so se izkazale kot pristna — izmišljotina. Tudi drugim vestem o Prohaskovi aferi iz nemških listov ni nič verjeti, ampak je treba počakati oficielnih poročil. Nemški listi objavljajo izmišljene vesti, da prav brezvestno hujskajo na vojno. Pustimo, da zadevo dožene naša diplomacija! Potem je šele dovoljeno zavzeti v tej zadevi nasproti Srbiji svoje stališče. Saj tudi ni izključeno, kar trdijo srbski listi, da se je le Prochaska pregrešil proti srbski vojski!
Glede od Srbov zahtevanega pristanišča ob Jadranskem morju je upati, da se Srbija in Avstrija zedinite, morda tako, da Avstrija privoli v srbsko zahtevo, Srbija se pa zaveže, da pristanišča ne utrdi.
Nemčija je precej pripomogla k mirnemu razvoju avstrijsko-srbskega spora, ker ni rožljala s sabljo, ampak je v nasprotju z avstrijskim nemškim časopisjem dovolj jasno pokazala, da ne mara vojne, če se ne izkaže za potrebno. To je avstrijske Nemce, ki so se iz sovraštva do Jugoslovanov že obnašali kakor pravi bojni petelini, precej po parilo in zaman so pričakovali jasne besede in dejanj od »schimmernde Wehr« iz Pruskega. Prusija je bila tako previdna, da se ni pridružila hujskanju avstrijskih Nemcev in tako ni zaprla za vedno svoji trgovini pota na Balkan. Tudi nemško časopisje iz raj ha ni tako divjalo, kakor avstrijski nemški listi, med katerimi sta se posebno odlikovala »Reichspost« in Kàrntner Tagblatt«.
Šele sedaj, ko se je napeto razmerje med Busijo, Srbijo in Avstrijo omililo in se je izkazalo, da od Rusije ne preti nobena nevarnost, če je nemški politiki ne bodo privlekli pri laseh s svojo neumestno gonjo proti balkanskim Slovanom, je Nemčija podala svojo izjavo. Nemški državni kancler Bethmann pl. Hollweg je 2. t. m. poročal v državnem zboru o zunanjem položaju. Iz njegovega govora sledi:
1.	Velevlasti se med seboj pogajajo o končni rešitvi balkanskega vprašanja. Zahteve Avstrije do balkanskih držav, oziroma do Srbije, se še ne morejo natančno fiksirati, ker niso balkanske države še formulirale svojega stališča.
2.	Nemčija bo zahteve Avstrije v nekaterih točkah diplomatično podpirala.
3.	Če pa nastanejo med Avstrijo in Srbijo, oziroma balkanskimi državami nepremostljiva nasprotstva, naj Avstrija sama s Srbijo zadevo reši.
4.	Če bi pa bila Avstrija v tem konfliktu napadena od tretje strani, potem bo Nemčija z orožjem v roki Avstrijo branila.
5.	Nemčija hoče ohraniti, kolikor mogoče, prijateljsko razmerje z balkanskimi državami, ki se bodo vsled svojih uspehov trgovinsko zelo ojačile, kakor tudi z ostalimi velevlastmi, in se slejkoprej zelo za mir prizadeva.
Sedaj so nemški časopisi blamirani, vlada pa naj premišljuje, če bi za avstrijske interese ne bilo bolje, da bi državna pravd-ništva plenila raje hujskajoče članke nemških listov, namesto da plenijo slovensko časopisje, če se vojskuje proti krivicam, ki se godijo Slovencem.
V naslednjem podajamo nekatere vesti o vojni:
Srbi ne zbirajo čet ob avstrijski meji.
B e Igra d. Trditev, da Srbi del svoje armade na severu zbirajo, ni resnična. Srbija dela marveč na to, da se izogne vsemu, kar bi lahko povzročilo novo vojsko.
Zadnji bolgarski uspeh na bojnem polju.
Sofija. Oficielno se poroča, da je Ja-ver paša z 252 častniki in 8800 vojaki kapituliral ob izlivu reke Marice. Bolgari so zarubili osem topov in približno 1000 konj. Turki so se udali med Ibsalo in Kešanom, ki ležita na cesti, ki vodi iz Dimotike v Gallipoli. Turki so se umikali proti polotoku Gallipoliju, a so jih Bolgari, ki so se na grških ladjah pripeljali, presenetili. Bolgarom sta poveljevala generala Kovačev in Todorov, ki sta se pri Dedeagaču združila.
Obleganje Skadra.
R j e k a. Iz Črnogorskega glavnega stana v Grudi se poroča, da so Črnogorci dve uri obstreljevali Skader. Velike kroglje so padale v mesto in so brezdvomno napravile veliko škode. V nedeljo zjutraj so Črnogorci ob ugodnem vremenu nadaljevali akcijo. Kralj se je podal med vojake in je osebno poveljeval. Razpoloženje Črnogorcev je izvrstno.
25.000 Albancev pod orožjem?
Dunaj. »Reichspost« poroča iz Kotora, da se je neodvisnost Albanije proglasila v Draču, Tirani, Kroji, Pekini, Valoni, Beratu, Argyrokastru, Teplini in najbrž tudi v Pre-medi 27. m. m. Zbralo se je 25.000 oboroženih Albancev pod vodstvom Rizza beja in Bolje-tinca.
Albanci so žs needini.
Dunaj. »Zeit« poroča, da se je med Albanci že 24 ur po proglasitvi neodvisnosti pojavil spor. Krščanski albanski odsek »Skanderbeg« v Elbassanu je proti izvolitvi mohamedanca Kemal beja za provizoričnega šefa vlade protestiral, češ, da je fanatičen musliman. Albanija se mora krščansko vladati ali pa se razdeliti.
Nemško časopisje v rajhu je za Srbijo, le »Krcuzzeitung« se boji za — Trst.
B e r o 1 i n. »Morgenpost« piše, da mora Nemčija in tudi Italija srbsko zahtevo po jadranskem pristanišču podpirati iz trgovinskih razlogov, ker bi se na ta način Srbija, Nemčija in Italija emancipirale v gospodarskem pogledu od Avstrije. Italiji ne konvenira draga pot preko Soluna, Nemčiji pa ne visoki tarifi donavske parobrodne družbe in avstrijskih železnic. — »Kreuz-zeitung«, organ konservativcev, pa piše, da bi pozicija Srbije ob Adriji oslabila trgovsko in strategično zvezo Hamburg — Trst, kar da bi ne bilo v interesu Nemčije.
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih »Slovenske Straže"!
Dnevne novice in dopisi.
Ox. Brejc — član državnega sodišča.
Državna zbornica je izvolila v državno sodišče kot zastopnika Slovencev in Hrvatov dr. Jenko Brejca. Državno sodišče posluje v slučaju, da posadi državni zbor kakega ministra na obtožno klop. »Freie Stimmen« so vsled tega, da je ravno gospoda dr. Brejca doletela ta čast, silno nervozne in imenujejo to izvolitev dr. Brejca frivolno in predrzno provokacijo Nemcev. Zakon zahteva, da more biti kdo izvoljen v državno sodišče, da mora dotični poznati zakone in mora biti neodvisen. Da je dr. Brejc vsaj eden izmed najboljših juristov na Koroškem in torej pozna zakone, mu niti naj zagrizene j ši nasprotnik ne bo mogel odrekati. Če je »Hr-vatsko-slovenski klub« kandidiral ravno dr. Brejca, je to čisto njegova zadeva, ki »Freie Stimmen« prav nič ne briga. Hvala Bogu, da svetovna še ne teko tako, kakor se sučejo kolesca v glavah nemškonacionalnih urednikov.
Miklavžev večer v Celovcu
bo v nedeljo, 8, decembra.
Začetek ob osmi uri zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger.
1.	Prizor: Miklavž s spremstvom, angeli, hudobci, otroci in alegorija s petjem in spremljevanjem citer.
2.	Obdarovanje otrok in odraslih.
3.	Petje kvarteta »Rokovnjači«.
4.	Petje moškega zbora v Celovcu, klavir, tamburaši itd.
Vstopnina 20 vin. za osebo; otroci imajo prost vstop.
Zabava bo prav domača in obeta biti žvahna.
Starši, pripeljite seboj otroke!
Darovi za Miklavža se sprejemajo v soboto v papirni trgovini g. Vajncerla, v nedeljo zvečer pa do 8. ure — Miklavž.
Zmaga pri volitvah v okrajni šolski svet velikovški. Pri volitvah v okrajni šolski svet velikovški je bil na mesto rajnega gospoda Seifritza v ponedeljek, dne 2. t. m., v Velikovcu izvoljen g. F. Krajger, župan v Globasnici. Slovenski župani — 16 po številu — so vsi došli in oddali glasove kandidatu slovenske stranke. Nasprotnih glasov je bilo 12. Čast našim županom!
Opat Gregor Ehrlich f. V torek, 3. t. m. je bil v Št. Pavlu pokopan opat tamošnjega samostana očetov benediktincev ob obilni udeležbi duhovščine, zastopstev raznih javnih oblasti in ljudstva. N. v m. p.!
Dež. predsednik na gimnaziji. Deželni predsednik dr. baron pl. Fries-Skene je obiskal celovško gimnazijo in prisostvoval izpraševanju.
Časopisa »Mir« in »Slovenec« se prodajata v Celovcu v papirni trgovini hotel Trabesinger.
Koroški Slovenci, kupujte »Družinsko Pratiko«. Dobiva se v Celovcu v trgovini papirja, hotel Trabesinger. Cena 24 vinarjev izvod.
XXIX. državna loterija za vojaške dobrodelne namene. Dne 19. grudna t. 1. se vrši na Dunaju žrebanje XXIX. državne loterije za skupne dobrodelne namene. Igralni načrt izkazuje 21.146 dobitkov v skupnem znesku 625.000 K, med temi glavni dobitek 200.000 kron, nadalje dobitek za 50.000 K, 30.000 K itd, ki se vsi izplačajo v gotovini.
Srečke po 4 K se, kolikor jih je še v zalogi, dobivajo v tobačnih trafikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah, pri poštnih uradih, davkarijah itd.
Naše otroke odgojevati v zdrave in srečne ljudi
je naša najlepša življenjska naloga, toda otroci so večkrat slabotni, malokrvni in se nalezejo vsled neprevidnosti, prepiha, pre-hlajenja razne bolečine in nadležnosti. Otrok se ne sme zanemarjati, če so nahodni, hripavi, zasluzeni, če tožijo vsled bolečin v grlu, pehanja ob strani in prsobola, ampak potruditi se je treba, odpraviti tudi najmanjša zla, predno se iz tega razvije kaj hujšega.
Miklavžev večer priredi v nedeljo, dne 15. dec. t. 1., ob pol 4. uri popoldne, po obč. zboru podružnice »Slovenske Straže« v Podljubelju v Delavskem Domu. Na sporedu je nadvse šaljiva igra in nato prihod Miklavža. Starši, pripeljite/ seboj svoje otroke! Darila za Miklavža se sprejemajo v Delavskem Domu pred nastopom Miklavža. Odbor.
251etnico službovanja obhaja Jakob Hal-ler, sluga v Marijanišču. Haller je poštena duša, naroden Slovenec in je vsem bivšim gojencem Marijanišča še v najboljšem spominu. Kot zvestemu prijatelju našega lista mu kličemo: Še na mnoga leta!
Vojna in posojilnice. Ker so ljudje glede denarja plašni in v času napetosti — v svojo lastno škodo — radi vzdigujejo svoj v bankah, hranilnicah in posojilncah naložen denar, je v pomirjenje teh bojazljivcev notranji minister Heinold v državnem zboru izjavil, da bi država tudi v slučaju vojne nikdar ne posegla po denarju v denarnih zavodih. Država je zato tu, da privatno premoženje ščiti in varuje, ne pa da bi ga s silo jemala.
Ranjen slov. prostovoljec pred Skad-rom. Slovenski prostovoljec Lipar, ki se je boril v črnogorski armadi pred Skadrom, je bil v boju ranjen in se nahaja v bolnišnici v Podgorici. Drugi slovenski prostovoljec, Čep, je dosedaj še zdrav.
Kegljanje na dobitke otvori v torek, dne 9. t. m., »Slovenska Čitalnica« v Celovcu v hotelu Trabesinger; kegljalo se bo vsak večer do sobote.
Hotel Trabesinger — in »Fr. Stimmen«.
Administracija hotela Trabesinger v Celovcu nam je poslala sledeče pojasnilo: Odkar je zmagalo slovansko - krščansko orožje na Balkanu ter s svojimi zmagami pripomoglo do ugleda Jugoslovanov, od tedaj naprej glavni urednik nemškonacionalnega lista, velegerman Lackner, ne more več mimo spati. On in njegove »Freie Stimmen« vidijo vsepovsod samo strahove in pošasti, ki njih urednika mučijo in begajo noč in dan. Res! Urednik Lackner je izgubil še tisto malo trohico trezne razsodnosti in preudarnosti, ki jo je imel dosedaj. — Ne ve, v kaj bi se zaletel, v vsaki stvari vidi velik »bavbav«. — Sicer dobro vemo, da je T^acknerju in »Fr. Stimmen« hotel Trabesinger že odnekdaj bodeč trn v peti, ker je hotel Trabesinger zbirališče ne samo celovških Slovencev, ampak ker se tukaj prirejajo shodi in prireditve za celi del slovenske. Koroške. Na podel, nesramen način namigavajo in napadajo »Freie Stimmen« hotel Trabesinger ter mu skušajo škodovati na način, ki je lasten samo obmejnim Nemcem. Sumničijo in namigavajo na vse strani, kakor da bi se v hotelu Trabesinger dopuščale kake nedovoljene demonstracije. To je brezmejna perfidnost, peklenska zlobnost, ki jo upravičeno z vso ogorčenostjo in odločnostjo zavračamo! Da se pride na sled in do živega tem brezvestnim zločincem in da se napravi konec podlim sumničenjem in zlobnim govoricam, zato obenem upravni-štvo hotela razpisuje 100 K (sto kron) nagrade tistemu, ki more dati zadostnih dokazov, da se more raznašalce takih tendencioznih, prozornih govoric prijeti ter jih z uspehom pred kazenskega sodnika tirati ter jim tam njih krivdo dokazati. — »Freie Stimmen«, Lackner in Dobemig naj si pa zapišejo namesto sumničenja in nami-gavanja sledeče za svoje germansko uho: Dobernig in drugi alpski Nemci naj svoje nauke glede patriotizma, kar se je žei na zboru pol. društva poudarjalo in pribilo, le zase ohranijo. — Mi si prepovedujemo, da bi nas taki poučevali o patriotizmu, ki sami
Opozarjali bi tu na preizkušeno, dobro domače zdravilo, kakor je že več let sem znani Fellerjev fluid z zn. „Elzafluid“. Tudi neveren Tomaž poizkuša, če sliši tako prepričevalne besede, kakor jih čitamo v pismu baronice Geramb v kopališču Buziàs pri Te-mesvàru. Glasi se: „Že davno sem hotela pisati v listih, naj bi se razglasilo, kako izborno učinkuje Fellerjev „Elsafluid“. Imela sem toliko bolečin, skrnino in slab vid, utrujenost in glavobol, bolečine v hrbtu in slabost in odkar rabim Fellerjev „Elsafluid“, sem popolnoma zdrava." Verjamemo, da bi tudi naši bralci bili hvaležni po takem po-
vedno z obema nogama stojijo v »rajhu«. Od »Freie Stimmen« se nikakor ne damo poučevati glede državljanske zvestobe in uda-nosti do našega presvitlega vladarja, kar je po pravici poudarjal predsednik »Katol. političnega in gospodarskega društva« na zadnjem občnem zboru dne 28. novembra ob gromovitem odobravanju in pritrjevanju vseh zborovalcev. — Načelnik strankei, dr. Brejc, je takrat poudarjal, da Nemci, ki še danes uganjajo svoj Bismarekkult — in tega »Freie Stimmen« še vedno uganjajo in proslavljajo svoj »Sedanfeier«, da taki Nemci nimajo pravice, zabranjevati drugim narodom njih narodno čutenje in jih celo sumničiti zaradi njihovega krščanskega orožja nad Turki. — Nemci so menda že pozabili, da so že pred dvema letoma nem-škonacionalni avstr, poslanci v avstrijskem državnem zboru upili veleizdajniške besede: Hoch Hohenzollern ter peli v sredi državne zbornice nemško veleizdajalsko pesem: Die Wacht am Rhein! Še več! Če so Nemci morda že pozabili, kaj je njih vodja Dobernig govoril pred dvemi leti v Monakovem (Munchen), jim mi to radi pokličemo nazaj v spomin. Dobernig je na nekem nemškem shodu v Monakovem trdil po nekem Bismarckovem izreku, da Trst pripada k nemškemu »rajhu«. To je vodja alpskih Nemcev, bivši predsednik avstrijske dele^ g a c i j e , poslanec celovškega mesta poudarjal in govoril tam zun aj na Nemškem in s tem nemškemu »rajhu« priznaval pravico do avstrijskega habsburškega Trsta. Ali je to tudi patriotizem? Ali ni to veleizdajstvo! Vsakega drugega bi takoj dali pod ključ, samo Dobemig je tako dober in zanesljiv patriot, da se mu nič ne zgodi. Lep Dobernigov patriotizem to, ki priznava tuji državi pravice do enega — najvažnejšega dela lastne avstrijske države! — Da, da Dobernig in drugi vsenemški tovariši, doma ste vsi črnožolti -avstrijski, zunaj v »rajhu« pa takoj vsi frankfurtarsko pobarvani. — Tak je patriotizem te vrste avstrijskih patriotov!
Celovške nemško - nacionalne »štimce«
so od 1. grudna t. 1. naprej začele » d n e v -n o« hujskati. »Balkanski prevrati«, — pišejo — »tudi na jugu naše države ne bodo ostali brez motečega (!) vpliva, in tudi na Koroškem bo prišlo do novih, še bolj hudih bojev . . .« Gospodje Lackner in sovrstniki so torej vendar enkrat začeli uvideti, da je nemško nasilje v deželi že vsrkalo kal smrtonosne bolezni. Dobro vemo, da je to le za d-n j i poizkus, se še zdržati in si par prenapetih kalinov obdržati. »Mir« bo nemško-nacionalnim hujskačem še hudo štrene mešal, ker se bojuje pošteno za pravico; zoper to pa ni vzdržljivega orožja. — Vsi za »M i r o m« !
Krasne umetniške razglednice za Božič, kakor tudi razglednice »Slovenske Straže« za Božič in Novo leto, narodne noše koroške in hrvatske, se dobijo pri S. K. S. Z. v Celovcu, hotel Trabesinger. Tam se dobijo tudi svete podobice, rožni venci, molitveniki in sploh vse pisarniške potrebščine. (Glej in-serat!)
Darilo za Božič. Slovenska kršč. soc. zveza za Koroško v Celovcu razdeli letos za Božič med koroške Slovence zastonj 2000 slik »Slomšek«. Kdor jih hoče imeti, naj blagovoli sporočiti.
»Park-hotel« v Beljaku. — Slovenci in
država. V Beljaku so Nemci sezidali s pomočjo državne podpore »Park-hotel«, ki bi bil šel že v konkurz, če bi ga ne podpirala država z denarjem vseh davkoplačevalcev in varovala poloma. In zdaj čujte, kako skrbijo nadzorniki tega hotela za tujski promet in za procvit hotela. Nedavno je prosila od-
izkusu. Poceni je končno tudi sredstvo, ker tucat za poizkušnjo stane samo 5 K franko.
Ena izmed mnogih, važnih nalog matere je, da pazi, da je odvajanje pri otrocih redno. Najhujše posledice ima lahko zaprtje. Toda ne drastičnih sredstev ! Kot lahko odvajalno in obenem prebavljanje urejajoče sredstvo, ki nikdar ne odreče, smo preizkusili Fellerjeve rabarbara-kroglice z znamko „Elsakroglice“. — 6 škatlic franko 4 K. Oba izdelka se dobivata pristna pri E. V. Fellerju v Stubici, Elsatrg št. 67 (Hrvatsko)-
-------g.
lična slovenska družba pri vodstvu hotela za dovoljenje, da bi se smela v hotelu v se-parirani sobi sestati ter se tam zabavati. Še enkrat poudarjamo: v strogo ločeni sobi in brez vsakega hrupa. Toda, ko je prvi nadzornik hotela g. bankir Hyrenbach čul, da se bo imenovana družba zabavala v slovenskem jeziku, tedaj bi ga bila kmalu zadela kap, in komaj je še izustil besede: »Unter keiner Bedingung!« (Pod nobenim pogojem ) — Opozarjamo na to državo, ki imenovani hotel podpira s pol milijona kronami, opozarjamo na to vse državne poslance, kako država razsipa denar za nemška falitna podjetja. Vsa hvalisana koroška skrb za tujski promet je samo pretveza za izmolzavanje državnega denarja v sebične nemško-nacionalne namene!
Podporno društvo slovenskih organistov na Koroškem. Kakor lansko leto, so tudi letos slovenski organisti praznovali dostojno god svoje zaščitnice — sv. Cecilije — in sicer dne 21. novembra. Pristopili so k mizi Gospodovi in ob 9. uri zjutraj so imeli skupno slovesno peto sv. mašo, pri kateri so udje društva zadovoljni proizvajali »Rosa my-stica« od Griesbacherja op. 124. Ob 10. uri se je vršil v hotelu Trabesinger občni zbor, pri katerem se je izvolil odbor, znižala ud-nina na 2 K 40 vin. na leto, prečital zapisnik o delovanju društva v preteklem letu in vzelo na znanje poročilo blagajnikovo, ki pač želi redno vplačevanje in prosi tudi vse prijatelje glasbe in petja, da pristopijo kot podporni člani prepotrebnemu društvu. Podporni člani plačajo na leto 5 K — seve se tudi več hvaležno sprejme. — Posebno hvalo zaslužijo gg. organisti, ki so se skrbno pripravili za razna poročila; tako je govoril dovršeno g. Albin Prek o ljudskem petju; k temu govoru je dodal č. g. Smodej nekaj praktičnih navodil o načinu nabiranja narodnih pesmi. G. Šimen Kocjan nam je podal v svojem govoru svoje izkušnje pri pouku pevskih zborov. —- G. Štangelj je izvrstno govoril o splošni izobrazbi organistov in končno je' g. Holmar prav poljudno o vrlinah naše lepe cerkvene pesmarice »Cecilije«, I. in II. del, in navduševal zborovalce, da se je skrbno poslužujejo in prouča-vajo. — č. g. konzulent je zarisal nekaj točk o delovanju društva v bodočem društvenem letu. Tako je bilo vse naše zborovanje silno zanimivo — nove misli so se sprožile in vsi so z velikim navdušenjem in veseljem poslušali koristne govore. Želimo le, da bi vsi slovenski organisti stopili v našo organizacijo — da bi zamogli v vseh slovenskih krajih povzdigniti cerkveno glasbo in petje v čast božjo pod praporom sv. Cecilije.
Težave v borovski občini. Borovsko občino so si izbrali naši nemški narodovci, da na njenih tleh proderejo na Koroškem slovensko ozemlje. Tu so nastavili podružnice vseh svojih, ne obrambnih, marveč v tem slučajih agresivnih društev. Vse te umetne naprave pa menda nimajo pravega uspeha, kakor nobena korupcija ne, in to umetno ščuvanje in zastrupljevanje slovenskega ljudstva je korupcija najhujše vrste. Zadnje dni poročajo tudi nemški listi o velikih težavah, v katere je zabredla borovska občina. Poročajo sledeče: Voigt oziroma njegovi nasledniki imajo v Borovljah tovarno, katera je bila dalje časa previsoko obdačena. Ud previsoko odmerjenega davka je tudi obema pobirala previsoke občinske doklade, in zdaj, ko je tovarna zmagala v vseh inštan-cah, se zahteva od zadolžene občine povračilo 12.240 K. Občinske potrebe zahtevajo občinskih, dokls-d v višini 60%, vračilo bo tirjalo k temu še 60%; to bi ne bilo še nič hudega, ko bi bila občina poprej davke ren-tabel porabila. Ali na svetu je preveč ljudi, ki ne trpe denarja, to so ali otroci ali pa lahkomiselni zapravljivci, in takih ljudi je nienda v Borovljah preveč. Občina je napravila v zadnjih letih dolga 400.000 kron, ogromno svoto, ki jo je treba obrestovati. S temi obrestmi vred bodo znašale občinske doklade prihodnje leto okoli 200%! Zdaj se Pa naj zglasi še kaka druga občina na šir-oem svetu, ki bi bila tako napredna, kakor so naše, po nemčurstvu zastrupljene Borovlje. Lepe zgradbe lahko zida vsak norec, ako ima denarja, kdor pa denarja nima in s Posojili živi, kakor da je visok gospod, bo moral kmalu, četudi je liberalec, izkusiti, da vsak dolg vodi le v propast. V Borovljah je nekaj industrije, ki nekoliko zasluži. Po Prevelikih davkih in lahkomiselnem občin-
skem gospodarstvu pa se je bati, da začne pešati tudi industrija šč bolj, nego je pešala že sedaj. Razni uradniki in liberalni učitelji, katerih v Borovljah kar mrgoli, so bili za kmeta in obrtnika še povsod le nesreča; to bodo izkusile tudi Borovlje ali da bi se spametovale in vrnile nazaj k starim solidnim razmeram, ni pričakovati. Ti gospodje, ki sami ali malo ali nič ne plačujejo občini, bodo vedno poznali le svoje želje, nikdar pa ne potreb delujočega ljudstva.
Borovlje. (Meščanska šola.) Z velikimi stroški je bila postavljena lepa meščanska šola, v kateri so trije razredi fantov in trije razredi deklet. A število fantov in deklet je jako skromno. V III. deškem razredu je samo 10 dečkov in ravno toliko je v III. razredu deklet. Računali so na velik obisk iz sosednih občin, a ta je precej izostal kljub prigovarjanju od marsikatere strani. Gospodje, ki živijo od takih šol, seveda pravijo, kako so koristne in potrebne; tako je rekel sušca minolega leta meščanski učitelj Rauch: »Lep čas bi bil, ko bi mogel vsak kmet, vsak obrtnik in vsak delavec reči: ,Jaz sem dokončal meščansko šolo’«; — a izkušeni ljudje so popolnoma drugega mnenja. Vedno bolj se jim usiljuje prepričanje, da je za kmeta, obrtnika in delavca vsak izgubljen, kdor je pohajal v meščansko šolo. Celo nemško-nacionalni poslanec Kirš-ner, ki bi vendar moral odobravati nemško-nacionalno šolsko politiko in zato tudi meščanske šole, celo ta je rekel lani 1. avgusta v seji celovškega okrajnega šolskega sveta, da so otroci, ki obiskujejo meščansko šolo, za kmetijstvo izgubljeni. Izkušnja pač že kaže, da niso samo izgubljeni za kmetijstvo, ampak tudi za obrtništvo; da nobeden ne bo hotel več biti delavec, je tudi jasno. Meščanske šole naredijo pač veliko domišljavih, a prav malo v trdem delu delavnih in vztrajnih ljudi.
Borovlje. (Pameten agent.) Agentom se včasih slabo godi, ker jih tupatam, ne da bi bilo kaj »kšefta«, malo nelepo odpravijo od hiše. Naš župan si je znal to sramoto pihraniti. Namesto da bi sam prodajal »Siidmarkine« koledarje, je poslal občinskega slugo od hiše do hiše ponujat v njegovem imenu koledarje. In četudi je sluga vsaki hiši prinesel županov pozdrav, vendar marsikje ni naredil »kšefta« za svojega gospoda. Agenti pač niso na dobrem glasu, četudi so včasih župani.
Melviče. C. kr. okrajno glavarstvo v Šmohoru se kaže Slovencem sovražno. Začelo je preganjati izobraževalno društvo s tem, da je kaznovalo društvenega predsednika iz prav malenkostnega vzroka. Ako hoče biti okrajno glavarstvo proti nam tako natančno, naj je pa še natančno proti samemu sebi in naj ne pozabi, da je dolžno, slovenske vloge slovensko reševati.
Žihpoije. (Naši turški prijate-1 j i.) Zelo dobro morajo biti poučeni o balkanski vojski naši »fortšritlarji«. Pred kratkim sem vstopil v tukajšnjo gostilno zraven cerkve, kjer naletim na družbo samih »organiziranih« nemčurjev. Govorili so o velikih turških zmagah in zaničevali ostale balkanske države. Ko me eden izmed te družbe zagleda, zavpije na ves glas proti meni: »Tu je zopet en »črnuhl«, tega bomo poslali Črnogorcem, da ga bodo za pečenko pojedli.« Toda povem ti, žihpoljski »Freiheitsheld«, da bi takih besed niti med divjaki v južni Afriki ne slišal, kakor se slišijo dandanes na »naprednih« Žihpoljah. Zavedne Slovence obrekovati, to je pač tvoje poglavitno delo. Res, pravi Turki, ki bi jim nič ne škodovalo, če bi šli v šolo vsaj za nekaj časa k Črnogorcem.
Borovlje. (Še enkrat pot za ro-v o m.) Občinski odbor se ponaša, kako skrbi za olepšavo trga. Res dela ceste, ki se pa ne rabijo, a pota, ki se najbolj rabijo, pusti vnemar. Živ dokaz za to je toliko rabljena pot tik ob rovu (potoku) na Koblu, na kateri človek nikoli ni varen, da bi ne padel v vodo. In vendar, kako lepo izprehajališče bi bila ta pot, lepo popravljena, ko bi se posebno tujci radi izprehajali ob vodi in opazovali ob večerih lepo svetlobo ognja v tovarni.	,
Bilčovs. Same hojseti! Sedem parov sedaj v jeseni. Prav! Vsi ženini so dobili poštene neveste, vsi možje dobre gospodinje! V eni vasi je bilo čudno. Od ene hiše je bila nevesta, v drugi krst, od tretje so nesli go-
spodarja v grob — in te tri hiše so si najbližje. Bog daj, da bi bili vsi poročenci srečni v novem stanu, žalujočo vdovo naj pa Bog tolaži v njeni nesreči in bridki izgubi!
Škocijan. (Zim a.) Zima bo pa letos huda so rekali Škocijanci, ker so jih gospod zadnje nedelje precej parov s prižnice »dol vrgli«. Mizar Schmeisner Rudolf si je izbral za zakonsko družico Gaiser Barbiko. Ženina Ogra z nevesto Tirolko je Štajerc na Koroškem zvezal. Temu je kriva letošnja mrzla jesen, ko so bili vsi vetri zunaj. Šent-vidski lovec Jože Pec je jagal tako pridno, da je vjel v zakonsko mrežo Kvasovo Heleno Pivk. Ožboltov Lorene Gomernik na Lancovi je, misleč, da doma ni dovolj drv za zimo, postal nezvest škocijanski fari in se priženil h Klemencu na Pudabi. Privoščimo vsakemu najboljše, a ni nam najbolj po volji, ker nam ženini in neveste iz drugih far poberejo toliko fantov in deklet. Ne vemo, ali je naša za ženitev godna mladina tako pridna in lepa, ali bogata? Vse iz fare vun, noter pa malo. Cimpernikov Peter Ruh je s svojim močnim basom rekel Neži Kovačevi:	Vzemiva se midva, in Plešovnikov
Rok Laker je sicer poročil Jožefo Lešnik, na svoj dom pa je popeljati ni smel, ker so si jo še do novega leta izgovorili Kosovi. Grajski žagelj Tomaž Plečko tudi ni hotel več sam si kuhati in zato si je vzel v zakon Marijo Wutte. — Da bi le srečni bili mladi pari!
—a—
Javorje. (Lepo cerkveno slovesnost) je videla naša sicer skromna planinska cerkvica prvo adventno nedeljo, kakršne še ni izlahka. Ker v tukajšnji župniji dozdaj ni bilo nobene bratovščine, se je ustanovila bratovščina vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa, in sicer s tako lepo svečanostjo, da bi tega nikdar ne bili pričakovali. Prvikrat se je po slovesni božji službi opravila molitvena ura v čast presv. Zakramentu v po vrlih dekletah okusno in lepo okrašeni cerkvi. Menjavale so se molitve z ubranim petjem, s katerim nas je presenetil novoustanovljeni cerkveni pevski zbor ,ki je svojo lepo nalogo med mašo in molitveno uro prav dobro in v vseh zadovoljnost dovršil, za kar ima gotovo največjih zaslug za lepo petje jako vneti organist g. Andrej Štempihar. Vsi udje pa so se v skupni pesmi posvetili presv. Srcu. Skoro polovica cele župnije je pristopila k pre-koristni bratovščini. Navzlic slabemu vremenu so prišli udje skoraj polnoštevilno, vsi otroci in dokaj odraščenih je pristopilo k mizi Gospodovi. To je dobro znamenje in sad dunajskega kongresa, na katerem je bila naša majhna župnija po 6 udeležencih prav dobro zastopana. In iskrica se je ukre-sila ob velikem dunajskem ognju in oživo-tvorila misel, tudi v naši župniji praktično ovekovečiti spomin velepomembnega kongresa. To bodi tudi zanaprej naš cilj: K središču naše vere, k ognjišču krščanske ljubezni, k jedru vsega kulturno-socialnega vprašanja!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Dekliška Marijina družba) bo obhajala na praznik brezmadežnega spočetja M. D, dne 8. decembra t. 1. god svoje zaščitnice zjutraj s skupnim sv. obhajilom. Ob 2. uri popoldne bo pa imel č. g. mons. Valentin Podgorc slavnostno pridigo in bo nato izvršil slovesno sprejemanje novih članic. Slovenske mladenke, pridite poslušat!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Blagoslov-Ijenje novih zvonov za tukajšnjo župno cerkev se bo na slovesen način izvršilo na tretjo adventno nedeljo, dne 15. decembra t. 1. Ob 9. uri dopoldne bo mil. gosp. prošt Gregor Einspieler iz Tinj blagoslovil nova zvonova, potem sledi slavnostna pridiga in velika sv. maša.
Bistrica v Rožu. (Iz koroškega vila j e t a.) Na postaji sem zahteval vozni listek v Podrožčico, in sicer v slovenskem jeziku. Listka nisem dobil, pač pa sem slišal nekaj opazk od uradnika, kateri je vrhutega še prišel za menoj na peron in me meril od nog do glave! Ko je prišel signal, me še enkrat nemško nahruli: »Wohin fahren Sie? Haben Sie schon die Fahrkarte?« In na mojo zopetno slovensko zahtevo zarjove: »Konnen Sie nicht deutsch?« mu odgovorim, da si bom s pritožbo pomagal; tedaj zakliče, seveda nemški: »To nič ne dene, saj nobena pritožba ne pomaga!« —- Veliko povejo te
besede, in treba bo res enkrat odločno besedo govoriti, da si ne bo vsak uradnik zdrznil Slovence na tak način zaničevati ter žaliti, in sicer na domači slovenski zemlji!
Suha pri Libeličah. Jožef Pahtev, 241etni Citrovnikov hlapec, si je minulo sredo z britvijo prerezal žilo na roki in je v pol ure izkrvavel. Vzrok samoumora je razuzdano življenje in slaba pamet.
Kazaze. (R a z n o.) Srečk »Slov. Straže« se je v našem kraju razprodalo 42. Ali je bila komu sreča mila, ne vemo. Najbrž nobenemu. — Mohor j ani so zložili letos za »Slov. Stražo« 8 K 16 vin., lani 7 K 66 vin., za vojskujoče se brate na Balkanu pa smo nabrali 16 K 24 vin., katere smo poslali uredništvu »Slovenca«, v katerem so bili tudi izkazani.
Iskrena rèsina.
Nenavadno zgodaj je letos zima nastopila. Naši našo „Narodno šolo“ obiskujoči otroci, ki potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke, pa so po večini otroci ubogih staršev. V korist našim ubogim otrokom nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvatrno sredo, dne 18. decembra t. L, v naši šoli običajno božično slavnost. Obračamo se tedaj tudi letos zaupljivo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj milo proseči, da bi nam prihiteli v ta namen na pomoč z darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je do naše slavnosti le kratek čas in ker imajo naše čč. šolske sestre s prireditvijo darov za otroke zelo veliko posla, tedaj se usojamo dostaviti še ponižno prošnjo, da bi se nam blagovolili blagohotni darovi prav kmalu poslati. Za vso dobrotljivost se že v naprej zahvaljujemo in klijemo : Bog plačaj !
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 19. listopada 1912.
Vodstvo »Narodne šole".
Društveno gibanje.
Melviče. V nedeljo, 8. decembra, ima izobraževalno društvo občni zbor, na katerem bo govornik iz Celovca poročal o vojski na Balkanu in se bodo tudi kazale zanimive skioptične podobe. — Odbor.
Vogrče. V nedeljo, dne 15. decembra, priredi naše izobraževalno društvo popoldne po blagoslovu v župnišču shod s predavanjem o vojski na Balkanu. — Odbor.
Škocijan. Naše bralno društvo priredi dne 8. decembra po popoldanski službi božji podučen shod, na katerem govori znani govornik iz Celovca o Balkanu. Podal se bode tudi račun o delovanju. — Kmetijska podružnica pa priredi osem dni nato pri R u š u v Zamožnivesi velik gospodarski shod, na katerem se bode govorilo o m 1 e -karstvu in sadjereji. Naročevala se bodo mlada drevesca in podal tudi račun o delovanju.
prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave
dosežejo vedno le
one gospodinje,
ki kupujejo kavin pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih „s kavinim mlinčkom".
One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, najokusnejši in naj-izdatnejši izdelek te vrste, ker je
„pravi : Franck
Tovarna v Zagrebu.
Naše prireditve.
Zilska Bistrica.
Prireditev našega izobraževalnega društva »Žila«, ki je bila dne 24. novembra t. L, ]e prav lepo vspela. Pred veliko udeležbo slovenskega občinstva je poljudno govoril č. g. Štritof o balkanski vojni in žel za svoja izvajanja od strani poslušalcev obilo priznanja. Nato so vprizorila vrla dekleta že samo-nasebi lepo ljudsko igro »Na Marijinem Srcu« tako dovršeno, da niso zastonj žele vsestranske hvale, čast jim. Dne 1. decem-
bra t. i. se je igra ponovila, a vsled silno slabega vremena je bila udeležba le pičla.
Št. Janž.
Dne 1. decembra je napravilo slovensko izobraževalno društvo protialkoholno predavanje s skioptičnimi slikami in povabilo g. Puharja iz Ljubljane. Ob pol 4. uri je bila dvorana pri Tišljarju polna in gospod predavatelj nam je v izbornih in lahko umljivih besedah narisal vladarstvo kralja alkohola v njegovi grozovitosti, kar je potrdil potem še bolj s slikami. Če si opazoval ljudi, si videl, da marsikateri premišljuje, da, koliko sem že tudi jaz zapravil ali povzročil takšnega gorja. Iskrena hvala gospodu Puharju za njegov trud! Želeti bi bilo, da bi društvo priredilo še več takšnih predavanj. Alkoholizem je najhujša rana na našem narodnem telesu. Pri nas bi bila tla še precej pripravna za to, ker se vidi, da je že nekaj abstinentov, tudi šolarjev. Ali samo očeta manjka, ki bi nam dajal tu potrebno hrano. Od voditeljev ljudstva bi bila to najlepša žrtev, ki bi jo položili domovini na oltar, ko bi se prvi odpovedali tej pogubni razvadi. Kristus, ko je visel na križu, je v smrtni žeji zaklical »Žejen sem« in trdosrčni rimski vojaki so mu dali vsaj žolča piti. Ali naše ljudstvo, nesrečna mladina, uboge matere kličejo: »Žejni smo pouka, prave resnice«," a malo jih je, ki nam mečejo še te-le — drobtinice. Obsodba nemškega učitelja Langa na Dunaju je bila dovolj huda za Nemce, a še hujša bo za Slovence, ker s tem, če se uda naše ljudstvo še bolj pijači, bo padlo ne le moralno in materieino, ampak tudi v narodnem oziru. Vsem ljubiteljem našega slovenskega Korotana pa kliče v boj proti alkoholizmu — abstinent iz Roža.
Celovec.
Redni mesečni shod krščansko-social-nega delavskega društva, ki se je vršil v soboto, 30. novembra, je bil obiskan s srednjo udeležbo. Gosp. dr. B. Schaubach si je izbral za govor zelo važen predmet, o varstvu delavca proti delodajalcu, kateri govor je obljubil v prihodnje nadaljevati. Gosp. dr. L. Ehrlich je govoril o socialni demokraciji v Celovcu, ki pripada nemški socialni demokraciji. Dokazal je z zgledi, kako dela za ponemčenje koroških Slovencev. Da se njeno delo ustavi in da ostane Celovec meja za socialno demokracijo, zato je ravno dolžnost »Slov. kršč.-soc. delavskega društva«, da širi misel za Jugoslovansko Strokovno Zvezo, katera ima že v Celovcu svojo skupino.
Bilčovs.
Nedeljo osem dni se je vršilo mesečno zborovanje društva »Bilka«. Navzoči, katerih je bilo veliko, so zelo pazljivo poslušali g. govornika Smodeja, kateri je prav razumljivo opisoval Turke, oziroma njih pohode v naše kraje in tudi sedanjo vojsko. Obrazložil je pomen zmag balkanskih zaveznikov in njih vpliv na Slovane.
Cerkvene vesti.
Sodaliiatis ss. Gordis Jesu za Celovec in okolico ima svoj mesečni sestanek dne 12. dec. pri Trabesingerju. Začetek ob pol 2. uri.
Kupujte pri tvrdkah, ki iu-serirajo v „Miru“!
Sv. Lenart pri sgdmih studencih.
Zborovanje, ki ga je priredilo naše mlado izobraževalno društvo dne 1.1. m. je prav dobro uspelo. Vreme je bilo skrajno slabo, a vzlic temu se je nabralo precejšnje število poslušalcev. Z zanimanjem smo sledili prekrasnemu govoru g. dr. R o ž i č a , ki nam je v vznesenih besedah slikal strašno trpljenje balkanskih narodov pod turškim jarmom in njih borjenja za svobodo in vero. Nato je prav lepo predaval mladenič Alojzij W u t -ti pesem: »Hajdukova oporoka«. Kot zadnja točka je sledil lep govor č. g. župnika dr. Fr. Cukala o rimskih katakombah, kterega so pojašnjevale lepe skioptične slike. Ob koncu zborovanja smo še zbrali za ranjence v vojski 25 K. Hvala prisrčna vsem gg. govornikom!
Kazaze.
Minulo nedeljo osem dni je priredila naša »Zarja« svoj mesečni shod, ki se je glede števila udeležnikov prav dobro obnesel. Zlasti se je zbralo mnogo ukaželjne mladine, ki je pazljivo sledila izvajanjem govornika o zgodovini, deželah, veri, jeziku ter značaju vojskujočih se narodov na Balkanu ter o vzrokih in dosedanjem poteku te vojne. — Ljudstvo zlasti v zadnjem času z velikim zanimanjem prebira »Mir« in »Slovenca«, ki nas tako dobro poučujeta posebno o vseh velikih dogodkih na slovanskem jugu. Novo leto prihaja, naj bi se tudi pri nas število naročnikov teh dveh listov pomnožilo.
Želinje.
Shod, ki ga je napravilo v nedeljo, 1. t. m., v Želinjah politično društvo, se je prav dobro obnesel. Po pozdravu predsednika g. Tomaža Kastnerja je razpravljal o državnem in deželnem gospodarstvu, o politični situaciji in stališču raznih strank z ozirom na balkanske homatije g. Smodej. Zbrani zborovalci so ostro obsodili hujskanje nemških listov proti balkanskim narodom, ki je škodljivo našim gospodarskim interesom in vzbuja brez potrebe v balkanskih Slovanih sovraštvo proti Avstriji, ki jo danes na zunaj predstavljajo nemški diplomati. Udeležba na shodu je bila zelo dobra, in zborovalci so se razšli z željo, da bi mogli g. Smodeja kmalu zopet slišati.
Guštanj.
Shod izobraževalnega društva pri Petraču je bil prav dobro obiskan. Poslušalci so z velikim zanimanjem poslušali znamenit govor g. župnika Križaja o mohamedan-stvu in bojih krščanstva in zlasti Slovanov proti nekdaj tako mogočnemu Turku.
Darovi.
Podpornemu društva za slovenske vi-sokošoLe na Dunaju so v času od 1. oktobra do 15 novembra 1912 dorovali: 50 K: Hranilnica in posojilnica v Šmarji pri Jelšah; 40 K: Mestna občina Idrija (na račun ustan.) ; po 10 K: Dr. Karol Podgornik, odvetnik v Gorici, dr. Karol Savnik, min. tajnik na Dunaju in Jan Rataj, inženir v Ljubljani; 6 K: Dr. Janko Polec, svet. tajnik pri najv. s. dv. na Dunaju; 5 K: Dr. Fr. Kropivnik, prof. drž. gimn. in Karol Schweiger, rač. revident, oba v Ljubljani; 4 K: Anton Šantel, šolski svetnik v Gorici; 2'50 K: Frančišek Berlec v Kand i ji 83, vsega skupaj 142 K 50 vin. — Društveni odbor razpošilja ravnokar letno poročilo, v katerem slika kritični položaj, v katerega je zašlo društvo vsled pomanjkanja sredstev za upoštevanje množečih se prošenj bednega dijaštva. Naj nikdo, ki mu pride to poročilo v roke ali zve sicer za težki položaj društva, ne zamudi darovati vsaj skromen znesek v prid društvu na naslov njegovega blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, L, Bràunerstrasse 10.
Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Rii ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Fellerjev fluid z znamko »Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št. 67 (Hrvatsko).
Naprodaj je po nizki ceni majhna hiša,
ki ima 2 sobi, kuhinjo, hram in klet, novo zidan hlev, sadni in zelenjadni vrt ter pravico za drva (servitut), 5 minut od trbi-škega kolodvora. Več pove organist na Trbižu št. 54, Koroško
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo znamko /a 10 vinariev in svoi natančen naslov na:
Josip Batič, Ilirska Bistrica
(Kranjsko).
OZNANILO.
Tvrdka Bratje Tavčar & Co. je postavila v Celovcu kraj tovor-	Imeno-
nega kolodvora f*a3B	vana
tvrdka H43S ie Plolle v vsaki količini, tudi na kupuje	vozove, (plohi se sprejemajo od 12 cm
debeline naprej), smrekove, borove, mecesnove kakor tudi vsake vrste gozde. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj vpraša na žagi.
Bratje Tavčar & Co., Celovec.
m
\i
v
m .
Sl
olneno
blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiijalna
SfersisecM si Cslp sf. 30S.
Vzorci in cenike čez 1000 stvari s slik. poštn. prosto
I
♦ ♦
t
!
-♦
♦
♦
♦
!
♦
♦
♦
t
1
Ca H U»
Prodam ali zamenjam za drugo posestvo (s smrekovim sečnim gozdom) pod zelo ugodnimi pogoji svoje blizu postaje Grabštanj ležeče posestvo z dobrim poslopjem, ki meri okoli 28 hektarov.
Natančnejša pojasnila daje posestnik
Anton Renko,
trgovec v Celovcu.
♦
❖
♦
❖
❖
♦
♦
❖
❖
♦
♦
♦
♦
I
Šikano posestvo
približno 8 oralov posetve in travnikov, 12 oralov mladega gozda in pašnika, na Spodnjem Koroškem, se proda. Več pove G. Glavar v Pliberku na Koroškem.
po družbi za izkoriščanje patentov Miller & Co., Berlin W. 36.
Hranilnica in posojilnica za Sv. Lenart
ii
naznanja s tem, da je sklenila
zvišati obrestno mero od 1. januarja 1913
naprej, kakor sledi:
za hranilne vloge od 4o/0 na 4 V4 %; za posojila na osebni kredit od 5V4% na 5 Va %;
za posojila proti vknjižbi od 43/4o/0 na 5%.	Načelstvo.
Gozd 2 ha
in 500 fm lesa proda
župni mrtvel v V
P. Pliberk, potom zaprtih ofert, ki se imajo najpozneje do 17. decembra 1912 vposlati na imenovani urad.

Zdraviliško m klinično potrjeni uspehi
dokazujejo, da je pri mučnem krčevitem kašlja otrok m odraslih
dragocen in gotovo učinkujoč izdelek.
TTHYMOMEi. SCiLL^E
Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter od-tranjuie težko dihanje.
1 steklenica 2v0 K. Po pošti proti predplačilu 2-SO K pošilja franko 1 steklenico, 7 — K 3 steklenice, 20'— K 10 steklenic. Ne da|te si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v
B.	Stekami,
c. kr. dvornega dobavitelja,
——— PRas&.us., se. 203. ———
Pozor na ime izdelka, izdeiovateija in varstveno znamko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah : »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt

%
C	! Paramenti !	in
“ .J		is ti. 3 sr mi
c/l p 2| O» £2 ivi	Musu oMaOl Lzno!	
c S = 'S	i gati opremi, dobro blago in poceni.	
S? c3 ^ S	: Plašči za Cerkvenika in mini-	1*3
e» «5	: stranie, ovratni plaščki in štole	— —
C 2 N	zelo poceni.	C —■
P Q> p: OJ o £ M	; Cmfonjo v različnih oblikah 1 uflliiiiUiu od K !•— naprej. ::	■ o S™ Pj ?!
OJ s s O g	: Komplet z o vratnim trakom od	Cl-
	; K 2-- do K 2-80, kakršen je izdelek.	n 3T O
OJ *-03 -O 3 S	RÌFOSÌ vvsaLršni obsežnosti po : 011 bil K 3’80, K 4-—, K 4-80.	? o
£	Rožaste svetilke za večno luč za	&
	patentovani stenj.	
	Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec	
mm za natamente, knjigarne in trgovine		
	Jožefovega društva v Celovcu.	
Jabolka
proda vsako množino od 20 kg naprej po 12 — 26 vin. kilogram Andrej Oset, posestnik v Tolstem vrhu, p. Guštanj, Koroško.
Albin Novak v Sincivasi
trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom ter vinom, zaloga cerkvenega olja, cementa in premoga, priporoča svojo vedno svežo zalogo ter razpošilja po železnici in po pošti izborno gorljivo cerkveno aparat-olje, à la Guillon-stenje, kadila, pristna štajerska, goriška in tirolska vina.
Za abstinente brezalkoholne pijače, kakor malinov, breskvin, hrušov in jabolčni sok.
Cene solidne, postrežba točna.
Bogati boste!
20—30 K vsakdanjega zaslužka, če se pečate s prodajanjem mojih novosti. Tudi kot postransko opravilo. Pošljite svoj naslov na
Ekspert ARNOLD WEISS . Dunaj, Vil., Neustiftg. 137.
HITRO
NAPREDOVANJE LE NA .PRISTNEM
PALMA
KAVČUK PODPETKIKOM
n Vsi, kisle sRiDiii možje in očeliein
h Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovali	P
N za svojo oziroma za prifiodnosi svolili otrok?	H
r. Potem pišite „Slov. Straži11 v Ljubljani po knji- ni II žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U [] ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. []
Tama mcaca 1 Razpošiljam dnevno sveže zaklano LkIIU llil.Su ■ govedino in teletino v 5 kg poštnih zavojih franko po povzetju za K 4-50, ovčje meso za K 4-—, svinjino za K 6-—. Strogo solidna postrežba.
H. MARKOVITS, Herincse št. 33, Ogrsko.
mi iščemo
marljivih soirudnikov!
Oddelek za srečke Češke industrijske banke zastopstvo za jugoslovansko ozemlje, Ljubljana.
g. in kr. Apost. Veličanstva
Po Najvišjem naročilu Njen.^
umil. c. kr. dni Ulila
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 62S.OOO kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Irebanie se vrši lavno dne 19 decembra 1912.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterij« na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrafle 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečk« se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).	
Pri reumatizmu	■
in neuralgiji lajša in pomirnje bolečine, pri skraini izsesava otekline na členih n jih nareja zopet gibčne; pri ozeblinah odstranjuje v kratkem času neprijetno boleče srbenje: za vdrgnjenje, masažo, obkladke in kopanje pr pravni	
CONTRHEUMflN	
^ Besedna znamka za (mentholosalici- ^ ^	ziran kostanjev izvleček),	^	
z »drgnjenjem, masažo ali obkladki. - l škatlica l krono. Proti predplačilu K 1-50 se pošlje 1 škatlica ) =? Proti predplačilu K 5 ■— se pošlje 6 škatlic l S Proti predplačilu K 9-— se pošlje 10 škatljic J p Izdelovanje In glavna zaloga v B. FRAGMER-jevi lekarni 1 c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA lil., št. 203.	■ m
1 Pozor na ime izdelka in izdeiovateija.	
Dobiva se v Celovcu v lekarnah: 1 nPri angelu1*, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.	

IDaÌDxo-fenìls ólo^eét-ra,
neobhodno potreben za vsak zaprt prostor, v katerem morajo bivati ljudje,
je avtomatična
zrak osvežujoča naprava „Titania“.
V inozemstvu in doma priznana kot izborna.
Prospekti zastonj!	Zastopniki se iščejo.
„Titania“-fužine, Wels 245, Zg. Avstr.
Eno izmed mnogih priznanj :
Dvor Nj. c. in kr. visokosti presveti, gospoda nadvojvode Rainerja: Z visokim dovoljenjem se vam prav rado naznanja, da se tri za stanovanja Nj. cesarske in kraljeve visokosti presvetlega gospoda nadvojvode Rainerja poslane zrak osvežujoče naprave Titania11 izredno dobro obnesejo in namenu popolnoma odgovarjajo. ,	,	.	”
J- Schlemmer, nad oiv. hišni nadzornik.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
m
—^— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit
v Celovcu
Kolodvorska cesta (nasproti realke)
so naprodaj lepe, nove karte za voščila, imendan, Božic in Novo leto
ttesr s slovenskim natiskom
kakor tudi jaslice, podobice svetnikov in fin prekmorski papir za — ' pisma.	....
Vsled Vašega poklica
mnogo sedite,
trpite na zapečenosti.
joče J.ÌX	UVIVOIJOIJV/UO U-V-UUOIOO ^xìx«»vxxv/, xx-i U.UXCXXÌX xxx x/»x-
strani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče, je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Vsi deli embalaže imajo postavno
5
VARILO !
ponovano varstveno znamko.
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. FRAGNER-ja, '■ ln^r„ruTw
„Pri črnem orlu", PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
Po pošti se razpošilja vsak dan. mm
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1*50 se pošlje mala steklenica, za K 2*80 velika steklenica, za K 4*70 dve veliki steklenici, za K 8"— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu",
1^—
aiigciu j
A
V sak strokovnjak
Vam pove, da so
cit Otciar-motor
Ijil stabilen ali nepremaklj. in
goljeileli stroji
iz tovarne
C. Prostih, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja!
Razpis službe
mehurja in organista na Vratah.
Prosto stanovanje, njive, sadonosnik (redi lahko 2 kravi), prosta drva, hira in nekaj v denarju. Prednost imajo oženjeni obrtniki. Nastop 15. februarja 1913. Prošnje naj se pošljejo do 1. januarja na župnijski urad na Vratah, potrebna pojasnila daje isti urad.
Cerkveno predstojništvo na Vratah,
p. Spodnja Vrata (Koroško).
jYtizarskega učenca
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Vid Čarf, mizar,
Šmihel pri Pliberku, Koroško.
Kdor rabi dobre in pristnobarvne zimske barhente, flaneie za srajce in drngo perilo, lanene in bombažaste kanafase, cefire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne za-npno na krščansko tvrdko
Jaroslav Marek ro5itae^rca
v Bistrem pri Hovem mestu ob met. Češko.
Vzorei se pošiljajo zastonj in pošt. prosto.
V zalogi imam tndi veliko množino ostankov zimskega bar-benta, flaneie, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 kron, prve vrste za 20 kron, najfinejše vrste za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Flanelne ali cefime srajce za gospode po K 1’80, 2*20, 2'60, 3* in 4*- . — Odjemalcem najmanj 6 srajc pošljem poštnine prosto. — Pri naročilu zadostuje zaznamba obsega vratu. — Dopisuje se slovensko.
Proti slooensita trgooino :: papirja na Koroškem ::
d Celovcu
Velikovška cesta štev. 5
(Hotel Trabesšnger)
ima v zalogi vse potrebščine za uradne pisarne, vsakovrstni pismeni papir, slovenske razglednice celovškega mesta, narodne noše, posebno krasne balkanske noše, voščilne razglednice za Božič in Novo leto; nadalje devocio-nalije: svete podobice, rožne vence, svetinjice itd.
Edino slouensbo narodno trgousko-obrino podjetje |
Hotel Trabesinger
D CelOUCII, VelikoDška cesta št. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi.
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Hlojzija in Josipina Leon.
		
Podružnica Lju Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. Dem vinse f J/ (ji oD Dne vloge olrestujei po »J j 2 j Q ilo dne viga.	ibljanske kreditne K Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženltninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.	>anke v Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8’- za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna ▼ Ljubljani.