Stev. 12 TRST, sreda 12. januvarija 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN tudi cb Mdeijah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. T*- siimiene štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih to->akamah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru. Postojoi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-nf ini, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot. J. OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2O st- mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst JO K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ..Edinosti— Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti'r. Plačljivo in utožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko- V edinosti je moć! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varočnina na nedeljsko izdanje „KDIJfOSTZ'* atane: za celo luto Kron 5*20, za pol leea Kron 3 OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank«- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase Ln reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica. ^^^^ Giorgio Galatti štev. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841 652. TELEFON it. 11-57. Naša politično delo. Bilo je nekdaj. V onih časih, ko se voditelj političnih strank ob času volitev jednostavno poseli okolo mize in razdelili mandate, in so, ne da bi koga — najmanje pa listih, ki so imeli iti na volišče — povpraševali po njihovih potrebah, željah in zahtevah, jednostavno določevali: Peter bodi kandidatom v tej, Pavel v oni, Miha v tretji skupini itd. in volilci so bili pokorni in poslušni, ubogali so in volili po došlem povelju. Niti na misel jim ni prihajalo, da bi moglo ali smelo biti drugače. Omizje „voditeljev" je bilo suvereno v svojih sklepih in vsaki odpor bi pomenjal zločin revolucije. Zato se tudi volilci niso nikoli izgubljali v grešne misli, da bi se oni, ki naj mu poverijo mandat in zaupanje, ki naj mu zaupajo zastopstvo svojih interesov, jim moral prav za prav predstaviti, da bi ga osebno spoznali in da bi na eni strani oni čuii iz njegovih ust, kako hoče zastopati njihove interese, in da bi na drugi strani on cul iz njihovih ust, kakove so njihove želje in zahteve in česa jim treba najnuj-neje. Tako razmerje je bilo pred, med in je ostajalo tudi po volitvah. Ni volilci, niti njihovi zastopniki se niso zavedali onega, česar treba neizogibno, da pride do veljave temeljni princip resnično-ustavnega življenja — potrebe kontakta med volilcem in izvoljenim zastopnikom. Le posredno, po okoliših vodstva stranke je poslanec doznaval o potrebah svojega volilnega okraja, a ta poslednji o delovanju svojega zastopnika. To so bili časi, ko je volilec izvrševal le formo ustavnega življenja, ne da bi^ se pa zavedal pravic, ki mu jih daja to življenje. ~ Ti časi so bili in so — hvala Bogu ! minoli. Ti časi bogosličnosti vodstva so bili možni ob začetkih, ob popolni politični nezrelosti javnosti, ko kakega resničnega javnega mnenja v širokih plasteh niti ni bilo. Ali počasi, tako rekoč avtomatično, se je vendar vršila evolucija, proces demokratizi-ranja javnega političnega življenja in s tem dozorevanje volilcev — narodne mase sploh. Dandanes more biti vodstvo pač moder, dobrohoten voditelj in regulator političnih stremljenj, ali časi diktatorstva so minoli. Vodstvo, ki bi hotelo danes jednostavno diktirati kandidate brez vsacega ozira na voljo volilcev, bi kmalo doživelo polom, in izvoljenega zaupnika, ki bi menil, da nima njegove volilce nič brigati, kako on izvršuje poverjeni mu mandat — bi že prve naslednje volitve poučile, da se je motil, in njegov zastopniški stolec bi bil postavljen — pred vrata parlamenta. Z eno besedo: vodstvo in poslanci dandanes jednostavno ne morejo več izhajati brez kontakta z javnim mnenjem, oziroma z volilci. Res je sicer — in dobro je tako — da princip ustavnega življenja — kakor je to jasno izrečeno v ustavnih zakonih — ne dopušča takozvanega i m.p e r a-t i v n e g a mandata. To je : ne dopušča, da bi smeli volilci naravnost diktirati svojemu zastopniku, kako naj postopa v vsakem konkretnem slučaju. In dobro je tako — pravimo. Postopanje ni stvar principov, ampak t a k t i k e. Te pa ne morejo in zlo bi bilo, ako bi smeli volilci določati. Taktika se mora često ravnati po dogodkih in dejstvih, ki so veliki javnosti neznani, a s katerimi mora zastopstvo naroda v par- PODLISTE K. Igralec. ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil K. K. Zapečatil sem pisemce in je odposlal po slugi z naročilom, da jej izroči lastnoročno. Odgovora nisem čakal, toda čez tri .minute se je vrnil sluga z vestjo, da so me veleli pozdraviti. Ob sedmih sem bil poklican h generalu. Bil je v kabineta in oblečen kakor na odhod. Klobuk in palica sta ležala na tlivanu. Pri vstopu se mi je zazdelo, da e stal sredi sobe razkoračen, s povešeno glavo, in da je govoril glasno sam se seboj. Komaj pa me je zazrl, je skočil k meni malodane s krikom, da sem se ne-note umaknil in hotel zbežati; toda prijel me je za obe roki in me potegnil k di- lamentu modro računati. Vsako pritiskanje glede taktike bi le vezalo poslanca in bi često naravnost onemogočalo vestno izvrševanje mandata, kar bi moglo biti na največo škodo koristim istih volilcev samih in celokupnih interesov naroda. Zato je dobro, da princip ustavnega življenja ne dopušča nika-cega omejevanja poslančeve svobode po vo-lilcih. Pač pa imajo ti poslednji pravico zahtevati, da je poslanec v kontaktu žnjimi, da jim poroča o svojem delu in jih seznanja s političnimi dogodki. To mora poslanec ne le zato, ker ga v to veže ustavna pravica volilcev, ampak dolžan je to tudi kakor narodnjak, sin svojega naroda, ker kakor tak mora le želeti, da se ljudstvo, ki je zastopa on, politično izobrazuje in da dozoreva. In še več: tudi v svojem lastnem interesu mora vršiti to nalogo ! Saj mu je to le v oporo na izvrševanju svojega mandata toliko nasproti državni upravi, kolikor nasproti sovražnikom, ako se more sklicevati na jasno in glasno izraženo voljo politično zrele in zavedne javnosti. In lahko rečemo, da je ravno v dejstvu, da naše politično vodstvo v Trstu že leta sem po teh principih uravnava svoje razmerje do javnosti, da ohranja in širi kontakt med seboj in ljudstvom, med volilci in izvoljenimi zastopniki — da je, pravimo, ravno v tem pojasnilo našega velikega napredka vzlic najneugoclnejim razmeram: naraščanje naše narodne, politične, gospodarske in socijalne organizacije — naših velikih volilnih vspehov. Vzemite le v roko zadnje letnike tega lista, prelistajte jih v naglici in čitali boste o neštevilnih shodih v mestu in po okolici, ki jih je prirejalo naše vodstvo, da poučuje naše ljudstvo, da je politično šola in seznanja z najrazličnejimi javnimi dogodki. O velikem delu, ki so je dovršili taki shodi, je padla na shodu minole nedelje pametna beseda iz ust čestitega okoličana, ki je apeliral na vodstvo, naj pridno nadaljuje to šolo, in na ljudstvo, ki naj istotako pridno zahaja v to šolo! Nekaka krona, vsemu temu delu, veliki obračun med vodstvom in zastopniki na eni, in javnostjo na drugi strani, so bili pri nas nekaj let sem občni zbori političnega društva „Edinost". To je bila nekaka vsakoletna glavna revija. V ta namen je bil občni zbor spojen z velikim javnim shodom. V tem pogledu nastane letos sprememba. Ne v stvari, ampak le v modusu. Odbor političnega društva „Edinost" je letos iz tehtnih razlogov ukrenil, da bosta ta dva sestanka ločena. Dne 16. t. m. bo velik javni shod, na katerem bodo naš drž. poslanec in deželni poslanci p r e d v s o j a v n o s t j o pokladali račun o svojem delovanju o načinu, kakor so izvrševali svoje mandate. Dne 23. pa občni zbor, kjer bo politično društvo poročalo svojim udom o svojem delu! Naše vodstvo hoče torej obe strani našega političnega dela predložiti poklicanemu forumu. Na naši javnostij je, da tudi ona pripomore, da te dve prired'itvi dosežeta v polni meri svoj namen v smislu gornjih izvajanj! Posebno v nekem pogledu moramo izreči tu odkrito besedo — graje. Vso važnost je priznavalo doslej le javnem shodu, a premalo občnem zboru političnega društva. & vanu. Sam je sedel nanj, mene pa posadil nasproti v naslonjač in začel s trepetajočimi in drhtečimi ustnicami govoriti, ne da bi spustil rok, govoriti s prosečim glasom in s solzami, ki so se mu zasvetile hipoma na trepalnicah. „Aleksej Ivanovič, rešite, rešite, prizanesite !u Dolgo nisem mogel ničesar razumeti; govoril je in govoril ter venomer ponavljal : prizanesite, prizanesite! Slednjič je prišlo na misel, da pričakuje od mene sveta, ali boljše rečeno, da se je od vseh zapuščen, v togi in skrbi, spomnil name in me poklical, da bi mogel vsaj govoriti in govoriti. Zmešalo se mu je, ali pa je skrajno vznemirjen in razburjen Sklepal je roke in hotel poklekniti pred-me, da bi (kaj mislite?), — da bi takoj šel k m—lle Blanche in jo preprosil, pripravil do tega, da se vrne k njemu in se ž njim omoži. „Toda general," sem zaklical, „saj me m—lle Blanche do sedaj nemara še opazila ni! Kaj morem jaz pomagati ?" Toda zaman je bilo vse oporekanje. Političnim govorom poslancev je sledilo naravnost z napetostjo, ni pa kazalo toliko zanimanja za poročila političnega društva, iz česar bi se moglo sklepati, da nima pravega umevanja za težko in nehvaležno delo tega društva. Letos bosta oba shoda ločena in naši javnosti bo dana prilika, da se pokaže zrelo in razumno na obe strani. Je tudi ljudij, ki kritikujejo naše pol. društvo, ker jim ne ugaja to ali ono na delovanju odbora. Nu tudi politično društvo samo si ne maši ušes pred glasom potreb sedanjega časa — tudi ono samo si želi osveženja. Ali to more zopet le — iz javnosti. Ono se želi bolj in bolj popularizirati. Ali zavedni rojaki naj mu segnejo pod roko. Oni, ki še niso členi, naj se vpišejo — in členarina je tako nizka, da lahko vsakdo to stori — v društvo že na javnem shodu, da bodo imeli že na občnem zboru besedo, da predlože svoje želje in dado vodstvu svoje nasvete ! Le beseda kritike na pravem mestu more biti plodonosna, dočim je taka beseda v neprimernih krajih in ob neprimernem času le — destruktiven element: element, ki pač podira in ne gradi! Po tej odkriti besedi — narekovani le od navdušenja za napredek in vspešnost našega političnega dela — opozarjamo še enkrat rojake na javni shod dne 16. in občni zbor političnega društva „Edinost" dne 23. t. m. v „Narodnem domu" v Trstu. _ Ogrska kriza. Khuen-Hedervary na pozorišču!! Čez sedem let prihaja vse prav. Resničnost tega pogovora se je zopet pokazala v sedanji ogrski krizi. Potem, ko so vsi „štriki" popokali, so poklicali na krmilo gla-sovitega Khuen-Hedervary-ja, o katerem se je splošno mislilo, da je že politiški mrlič. Khuen-Hedervary je torej bodoči mož. Ali se mu posreči to, kar se ni posrečilo nikomur drugemu ? Lukacs je bil zadnji poskus za parla-mentarično in ustavno. rešitev krize. Poziv Khuen-Hedervary-ja znači začetek ere — absolutizma. Že danes vlada na Ogrskem ex-lex stanje, brez proračuna, brez dovoljenih davkov. Parlament seveda ne dovoli Khuenu niti ficka. Jasno je torej, da s parlamentom Khuen ne bo mogel vladati. Kaj potem? Razpustiti parlament? In potem? Razpisati nove volitve? Ali tu nastaja vprašanje: Volitve na podlagi sedanjega, ali na podlagi novega oktroiranega volilnega reda? Bilo kakor bilo, gotovo je, da se približuje za Ogrsko doba hudih bojev. Bilo bi nehvaležno delo, ako bi hoteli že danes prerokovati, kaj vse se še utegne izcimiti iz sedanje ogrske krize. Počakajmo torej pred vsem, da sestavi Khuen svojo vlado, potem bomo laglje izrekli svojo sodbo o njegovih namenih. Toliko pa je gotovo že danes, da ti nameni niso dobri za sedanjo vladajočo madjarsko kliko! In glejte igro osode! Madjari so pred skoro 30 leti poslali, Khuena na Hrvate, sedaj pa bodo sami okušali prijetnost njegovega tiranskega sistema! Khuen Hedervary sestavi ministerstvo. BUDIMPEŠTA 11. Ogr. biro poroča z Dunaja: Grof Khuen-Hedervary je prišel ob 11. uri k cesarju na avdijenco. Avdijenca je trajala eno uro. Nato se je podal v kabi- Niti razumel me ni. Začel je govoriti tudi o babici, samo silno zmedeno. Se vedno se je bavil z mislijo, da bi bilo treba poslati po policijo. „Pri nas, pri nas," je začenjal v hipno prekipevajoči nevolji, „skratka pri nas v urejeni državi, kjer je vlada, bi tako starko nemudoma postavili pod varuštvo! Da, cenjeni gospod, da!" je nadaljeval nenadoma z očitajočim glasom, skočil z mesta in hodil po sobi, „vi še znali niste tega, cenjeni gospod !M se je okrenil kakor k namišljenemu cenjenemu gospodu. „Tako vsaj zveste, gotovo... pri nas take starke vpogibajo v dogo, v dogo, v dogo, da ... 0, vrag poberi !tt In spustil se je zopet na divan in mi hitel čez trenutek malodane ihte, težko dihajoč pripovedovati, da ga m—lle Blanche zato ne mara vzeti, ker je namesto brzojavke prišla babica, in da je sedaj že jasno kakor beli dan, da ne dobi dedščine. Mislil je, da še ničesar ne vem. Hotel sem govoriti o des Grieuxu. Zamahnil je z roko: „Odšel je! Vse imetje imam pri njem zastavljeno. Sem gol ko sokol! Oni netno pisarno, kjer se je mudil več časa. Po eni uri se je vrnil v hotel, kjer je zbranim zastopnikom tiska naznanil, da mu je cesar poveril sestavo minister-s t v a. O svojem delavnem programu ne more ničesar priobčiti, dokler se ne posvetuje s svojimi političnimi sotrudniki. Grof Khuen-Hedervary se popoludne poda na svoje posestvo v Hedervar, od koder se vrne v Budimpešto. Tajni svetnik Lukacs je pozvan na avdijenco za 2. uro popoludne. Grof Pejačević pri cesarju. DUNAJ 11. Cesar je včeraj vsprejel v avdijenci bivšega hrvatskega bana in sedanjega poslanca hrvatsko-srbske koalicije grofa Teodorja Pejačevića. Avdijenca je trajala izredno mnogo, ker se je cesar natančneje informiral o političnih razmerah na Hrvaškem. Grof Pejačević je podal vladarju verodostojno sliko vseh političnih dogodkov. Izvajanja grofa Pejačevica so napravila na cesarja izredno velik utis. Govori se, da bo skoraj gotovo imenovan hrvatskim banom grof Pejačević. Lukacs pri cesarju. BUDIMPEŠTA 11. Ogrski biro poroča z Dunaja: Tajni svetnik Lukacs je bil ob 2. uri pri cesarju na avdijenci, ki je trajala četrt ure. Lukacs se je odpovedal nalogi za sestavo kabineta. Cesar se mu je zahvalil za trud ter ga najmilostneje odpustil. Dnevne vesti. Slovanska nezavednost. Prejeli smo: Koliko nezavednosti vlada še med dobrim delom slovenskih trgovcev in kakšno „spe-cijaliteto" med drugimi trgovci tvorijo naši trgovci na deželi, pojasnjuje v prav živi luči sledeči slučaj: Podpisani sem uslužben pri neki tukajšnji italijanski tvrdki, ki ima s Slovenci mnogo posla in ki tudi spoštuje in uvažuje slovenski jezik. Ravno jaz sem nastavljen za slovensko dopisovanje. Pred nekaj dnevi sem imel nalog, da pišem nekemu slovenskemu trgovcu in sem tudi izvršil ta posel. Čez nekaj dni pa je prišel odgovor od dotičnega trgovca; in glej ga vraga: odgovor je bil pisan v — italijanskem jeziku!! Strmeče sem se povpraševal : kako je možno, da izventržaški slovenski trgovec na slovensko pismo italijanske tvrdke odgovarja v italijanskem jeziku ?! Ali od strani naših trgovcev na dežel: je možno tudi to. Potem pa se ni prav veliko čuditi, če tukajšnje italijanske tvrdke odgovarjajo izzivalno na slovenska pisma kakega bolj zavednega slovenskega trgovca, kakor se to dogaja večkrat. Tak dogodek je tudi „Edinost" zabeležila te dni, ko je tvrdka Cumin, Mauro & Co. odgovorila na neko slovensko pismo kar nesramno, da Slovencev ni v Trstu ! To je naravno. Dokler imajo dotične tvrdke slovenskih odjemalcev, ki večinoma nemškutarijo in« lahončijo, bodo imele tudi drzno čelo, da bodo na slovenska pisma nesramno odgovarjale. To pa bi se gotovo ne dogajalo, ako bi vsi naši trgovci na deželi dosledno dopisovali slovensko ! Potem bi kmalu upadle drzne pe-roti tukajšnjim italijanskim fanatikom, ki bi bili prisiljeni na slovenske dopise odgovarjati slovenski. Slovenski trgovci naj vedno dopisujejo v svojem jeziku, ker s tem bodo delali več časti našemu narodu in bi ob enem marsi-kakemu našemu človeku tukaj pomogli do kruha. Nekdo. denar, oni denar, ki smo ga prinesli s seboj, ne vem koliko, zdi se mi, da sedem sto frankov — dovolj je bilo in vse ... a dalje, ne vem, ne vem .. „Kako pa poplačate v hotelu?-' sem vskiiknil strahom. .In kaj pa potem?4 Zamišljeno me je pogledal, a me ni niti razumel niti slišal. Skušal sem govoriti o Pavlini, o otrocih. Naglo je odgovarjal: „da, da !u Toda takoj je zopet začel govoriti o knezu, o tem, da se sedaj m—lle Blanche ž njim odpelje in „tedaj... in tedaj, kaj naj storim, Aleksej Ivanovič ! Za Boga!" se je mahoma obrnil k meni. „Kaj naj storim; kajne, da je to nehva-ležnost, prava, črna nehvaležnost !a In solze so mu začele liti o potokih. (Pride še.. Naši mestni očetje. Niko Ninič. Senigaglia. Zdi se, da je prišel ta mo-žiček v socijalno demokracijo, kakor Pilat v čredo. Posebnih parlamentariških zmožnosti Stran IT. „EDINOST 4 št. 12. V Trstu, 12 janu var j a 1910. Opomba u r"e|d n i š t v a. Ti žalostni pojavi slovenske nezavednosti se ponavljajo posebno v zadnjih časih, kakor nam poročajo tudi naši slovenski mestni trgovci.^Stvar pa je tako važna, da jej hočemo zopet posvetiti poseben članek. Stolni kapitel v Trstu. Cesar je imenoval kanonika stolnega kapitelja v Trstu Petra FI e g o stolnim školastikom tega kapitelja in duhovnega pomočnika pri Novem banki in potem seveda potom tretje osebe inkasiral oni znesek. Ko je goljufija prišla na dan, je sum padel na Lupetino, ki je bil tudi aretiran- Pri njem so našli znesek K 2100 v zaprtem ovitku, o katerem je doslej najivno trdil, da mu ga je prijatelj vtaknil v žep. Pred nekaj meseci je bila izvršena na škodo iste banke goljufija ob približno istih okoliščinah v znesku 9000 kron. Tedaj so sv. Antonu v Trstu Justa B u 11 i g n o n i I obdolževali uradnika Mazorana, ki je bil kanonikom stolnega kapitelja. j tudi odstavljen in proti kateremu je bila Sinočnjo predavanje prof. dr. Mer- uvedena preiskava — pa z negativnim vspe-harja o .Prešernu in ilirski ideji" je pri-jhom. Sedaj pa oblast poizveduj^ ni-li bil vabilo v „Sokolovo dvorano" lepo število ! Lupetina vpleten tudi v ono goljufijo. občinstva, po večini inteligence. G. predavatelj nam je plastično in na zanimiv način opisal zgodovino ilirizma, počenŠi od rimskih časov pa do Prešernove dobe. Izlasti nam je razložil vzroke, iz katerih Prešeren ni bil prijazen ilirskemu gibanju, ki sta je s posebno vnemo propagirala Stanko Vraz in Ljudevit Gaj. čegar stoletnico smo prazno- Posledice ljubosumnosti. Viktor Via-nello, 38-letni tesar iz Trsta, biva skupaj z Marijo Bevk, kukarico v gostilni v ulici D. Rossetti št. 3. Predsinočnjem se je z nekaterimi prijatelji nahajal v omenjeni gostilni. Nahajal se je tam tudi Martin Legovič, 26-letni trgovec iz Vižinade. Ta si je dovolil neke šale z Bevkovo. Vianello ga je zato Štanjel. Zdi se, da je oni strel sprožil nek lovski čuvaj. Koledar in vreme. — Danes: Arkadij muč. — Jutri: Veronika dev. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -h 7tf Cels. Vreme včeraj: megleno. Vremenska napoved za Primorsko: Motno. Slabi vetrovi. Zelo hladno. Naše gledališče. V nedeljo se je uprizorila na našem odru že znana veseloigra „Katakombe", katera pa, žal, ni bila izvedena tako kakor bi morala biti in kakor se jo je že izvajalo tudi na našem odru. Kakor sploh pri vsaki igri, j v društvenih prostorih, tako je še posebno pri veseloigri potreba,; §t# jakobška „Čitalnica" vabi uljudno da igralec obvladjuje snov, katero mora de- na p|esni Venček, ki ga priredi v soboto Društvene vesti. Akad. fer. društvo „Balkan". Danes ob 8. uri zvečer sestanek. Predava tov. VI. Muha o „zgodovini časnikarstva". L plesni venček glasb. dr. „Trst" se bo vršil v soboto dne 22. januarja t. L v veliki dvorani „Trg. izobraž. društva" ul. S. Francesco 2. I. Toliko na znanje slavnemu občinstvu. Poskrbi se tudi za prepotrebni podporni fond N. D. O. * Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odborova seja se vrši danes 12. t. m. v društvenih prostorih. — Seja veseličnega odseka se vrši danes 12. t. m. ob 8 in pol klamirati, na drugi strani pa mora znati svoje vstope, kar se je oboje pri tej uprizo- 15. t. m. v dvorani „Trg. ulica S. Francesco št. 2. I. izobr. društva" Vstopnina za vali lani. G. predavatelj je zaključil z be- oštel. sedam i: Gaj in Vraz sta nam po-; »Legovič je planil nadenj in nastala je kazala pot po kateri moramo! strašna rabuka. Krčmar Blakoni, svak Lego- hoditi! Na koncu so poslušalci z glasnim ploskanjem izražali predavatelju svoje zadovoljstvo na zanimivih izvajanjih o dobi, ki je bila tolike važnosti za naš narodni pokret in sploh jugoslovansko vprašanje. vica, je tedaj (bila je ravno polnoč) potegnil revolver in ga naperil proti Vianello vi družbi, veleč jim naj gredo, ker da drugače jih ustreli. Nastopila je policija, ki je vse odvedla na policijo. Med potjo pa je Legovič z že- Tecaj italijanskega jezika. Opozar- Iezom udaril vianella po glavi tako, da se jamo se enkrat vse one, ki se zanimajo zajje isti zgrudn na t|a. Njegova rana je jako ta tečaj, da se pouk vrsi ob p o n d e 1 j- težka Spravili so ga v bolnišnico. V LV'n PeAk ih, ocl J" ?b „S *eJjJl „Soirćes noires." Iz parfimiranih ve- ritvi pogrešalo. Da, še več. Ne-Ie, da niso j goSpode 1 K, dame 60 stot. — K obilni bili začetniki kos svoji nalogi, ampak celo I udeležbi uljudno vabi Odbor. igralci in igralke, od katerih smo vedno več ( - pričakovali, so nas presenetili s svojo ne- ■ DAROVI, gotovostjo. j _ Moški podr. dr. sv. C. in M. v Trstu Da je igra kljub temu kolikor toliko so nabrali Kolaši v konsumnem društvu pri vspela, zahvaliti se je gospej Danilovi in gg. Sv. Ivanu 6 K 66 stot. — Srčna hvala! Rajnerju in Potratu, ki so spravili prisotno Za Veliki Ciril-Metodov ples zdru-občinstvo v prav židano voljo, žene slovanske mladine doposlali so: Lju- parfimiranih znaša samo pet kron mesečno. Učni prostori ^"lestnih luž. - V ulici Acque št 9 se so V Ulici O fialatti 12 II od nekaJ mesecev sem nahaja takozvani so v ulici u. uaiatti 12 11. .gledališki hotel-, v katerem bivajo skoraj Mestni svet tržaški imel bo jutri ob izkl;učno šansonetke od varietetnega gleda- /. zvečer svojo sejo. Med drugim se bo |išča wEden« in od šantanov „Gatte" in razpravljalo tudi o novi tarifi za izvosčeke. ] „Gambrinus", kakor tudi drugi „umetniki", Ciril-Metodov ples. Vsi gospodje in ki nastopajo na onih odrih. Policija je že gospo« liči ne, ki imajo bloke srečk za minuli pred nekaj časom zavohala, da so se v tem in so b o t a Ii od 7 zvečer. Udnina Ciril-Metodov ples, pa jih do sedaj še niso vrnili, naj to store danes popoludne od 5 dozdevnem hotelu skoraj vsako noč vprizar-jale pravcate „soirees noires", razposajene do 7 ure. Srečke naj prineso k g. Biček v orgije, katerih se je udeleževalo veliko mo-hotel „Balkan-1, kjer čakam nanje. |ških in žensk. P e t r o v e c. j Včeraj zjutraj ob zori je policija, zasto-Vabilo na naročbo tamburaškega pana od oficijala Degiampietro, kancelista t_____-___-_A._t_____ ¥ • _u t - 1__f —r ■ T~v 1 - I G. R a j n e r je bil izvrsten tip prikritega „štreberja" Bohrmanna in je s svojim vedenjem izbomo karikiral surovega in nezadovoljnega uradnika v Katakombah. Njegov izgovor je bil izredno dober in tudi igra je bila ves čas živahna, tako, da se je občinstvo prav dobro zabavalo. devit Modic, Trst 5 K, Franc Rosmann, trgovec v Trstu 5 K, Si. Delavsko podporno društvo v Trstu 10 K, Lisec 3 K, Vitek 3 K, Ana Mišič 3 K, Lucija Šerc 3 K. Marija Žitnik 3 K, Ana Keber 1 K, Slovenski duhovnik 10 K, H. C., Gorica 10 K, Anton Vodbršek, Trst 5 K, Ivan Vrščaj, učitelj 4 K, inštrumentalnega lista „Lira", ki bo izhajal vsaki 25. dan v mesecu. „Lira" bo prinašala samo efektne, v lahkem slogu se- Modic in agentov Zorzon in Doljak, previdno postopajoč, da bi nihče ne ušel, udrla v hišo in____našla, kar pač je morala stavljene skladbe, uporabne za zabave, plese,: najti!! Neko vrsto Parc-aux-Cerfs (jelenov izlete itd. Vsebina „Lire" bodo koračnice, gozd) a la Ludvik XV! plesni in zabavni komadi, kupleti za en in Dočjm je poIici:a pusti,a bakante in ba-vec -lasov — (katerim bo podstavljen tudi kantinje na svobodi, je aretirala lastnico i/»olr \ in Tnnclri innri O Crtf n m . - . • • < « » « klavirski izvleček) — in ženski zbori s sprem-ljevarijem tamburaškega zbora. Prva številka „Lire" izide 25. januarja t. 1., ter bo veljala vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Posamezne številke 1 K 20 stot. Naročila sprejema upravništvo „Lire" v Ljubljani, Sodna ulica št. 4, II. nad. Pomlad v zimi. Iz Šempolaja nam pišejo: Dne 6. t. m. smo imeli uprav pomladanski dan. Topli solnčni žarki so blagodejno vplivali na človeka po deževju prejšnjih dni. — Pa tudi na naravo so delovali. Na sprehodu sem opazil pet maritnčkov, ki so si greli na solčnih žarkih svoje premočene hotela", neko Ana vd. Fischer. Dognalo se je potem, da je ista zakrivila tudi hudodelstvo goljufije potom prigovarjanja h krivemu izpovedanju pred sodiščem. Tatvina v Imoli, aretacija v Trstu. Pred nekaj tedni je bila v bolnišnici Usmiljene kongregacije v Imoli (v Romanji na Laškem) izvršena znatna tatvina na perilu ne da bi bili mogli aretirati tatove. O tej tatvini so obvestili tudi tukajšnjo policijo. Inspektor policijskih agentov Moretti, ki mu je bila poverjena ta zadeva, je ne-Ie iztaknil tatove, ampak tudi rešil plen. V ul. Pozzo bianco št. 4 je bil aretiran Peter Serratini, G. Potrato je predstavljal in izborno Prabec 3 K, Fran Carga 4 K, Spinčič Veko-pogodil uradnega slugo Blima ter je s tem j slav, drž. in dež. poslanec 20 K, Karlevaris pokazal, da ima sposobnosti dobrega igralca. 4 K, Neimenovani K. I., Štanjel 2 K, Veko- Ulogo ekscelence Ostergarda ie izvedel s,av Kompara, Sv. Jakob 1 K, Anton Košuta g. Lesič v splošno zadovoljstvo s* svojo iz- : 1 K> Ivan Knaus 6 K> Davorin Skapm, Trst vrstno masko in mimiko. Ugajal je tudi g. 3 K Obrtno društvo Barko vije 10 K Zma-Bratina kot Baron Ruding in isto velja glede goslav GoljevsceMTrst 15 k, Josip Stolfa, g. Boleslavskega, ki je pogodil nastop ko- Sežana 5 K, Marica m G. Bartol 5 K. mornega predsednika. G. Zvezdan je bil v včerajšnem izkazu čitaj Nepoznan 5 K sicer v nekaterih nastopih srečen, toda vča- in dr- Korsano 12 K, mesto 4 K in 11 K sih je bil premrtev in so se zgubile njegove kakor Je bil° pomotoma natiskano. Vrlim besede popolnoma na odru. " darovateljem iskrena hvala. Izmed ženskih ulog omenjam v prvi! Nadaljne prispevke naj se izvoli poši-vrsti one g. Danilove, ki je vlogo ekscentrične 1 ^ na ugledno „Jadransko Banko" ah gosp. Rusinje podala z ljubkostjo in umerjeno-raz- i Vladl™ Ternovcu, ulica Sette Fontana 4 posajenim humorjem. Pogodila je tudi ek- j ?a ™°ško podružnico družbe sv. Ci-sotični ton govorice. Potem omenjam še n,a in Metoda vsled neke ude. Eni si niso upali z vsem telescem na 42_letni k . jz { { prizna, . da . dan - man da niso prav zaupali tej zimski vprašano perJilo (zap)enili so pri njem zaboj toploti in so samo glavice moleli ven. Ni čudo, saj imamo ob tem času sicer naj-liujo zimo. Iz Sv. Ivana pa nam prinesel prijatelj skoro popolnoma dozorele ringlo. za perilo) spravil k svoji sestri Terezi poročeni Muzzi v Trstu. Pri isti so perilo zares našli, kakor tudi nekaj perila vkradenega v tukajšnji bolnišnici. Autor te tatvine je bil tudi aretiren. Isti — nek Medardi Montanari bil Gospod Ivan Kraljič iz Boljunca pa. iz Laškega — je vkradel perilo, ko je ... nam je doposlal skoro zrela jabolka in bolan v nolnišnici. In za te ljudi mora naša hruške, ki jih je nabral sedaj, v sredi zime ! 0bčina plačevati bolniške stroške brez vsa- To je ponoven dokaz, kako izredno mila je letošnja zima. Bojimo pa se, da sledi mili jeseni in zimi slaba pomlad. Tržaška mala kronika. Goljufija bančnega uradnika. Poročali smo predvčerajšnjem o aretaciji mladega Edvarda Lupetina, uradnika v tukaj, filijalki kreditnega zavoda. Lupetina je obdolžen, da je ponaredil pismo s podpisom tvrdke Rossi in Segre, v katerem je ta tvrdka dozdevno naznanila banki, da bo ona izdala šek za K 5780 na korist tvrdke Felice Dominig (ki pravzaprav niti ne obstoja), dostavil to pismo dosedaj še ni pokazal. Ko je dr. Martinis predlagal reformo mestne zdravstvene službe in posebno še zboljšanje razmer v bolnišnici, je šel dr. Senigaglia še dalje. Predlagal je stvari, o katerih je morda čital v kakem utopističnem romanu, ki se v kakem romanu tudi zelo lepo in gladko čitajo, ki so pa v praksi neizvršljive. Mestni protofizik dr. Constantini je tudi priznal, da je vse to jako lepo, a vprašal je dr. Senigaglio ob enem, kje naj vzame občina sredstva za vse to? Sredstva! Kaj sredstva ! On, dr. Senigaglia, je predlagal (in s tem je storil svojo prokleto dolžnost kakor socijalnodemokratičen mestni svetovalec). Vse drugo njega ne briga. On ve samo to, da mora kakor socijalni demokrat vedno zahtevati česa, kar se ne da izvršiti, vedno pa nekaj več, nego zastopnik kake buržoazijske stranke! Spazzal. Parlerd per la nostra civilt& italica — govoril bom za našo italijansko civilizacijo. Tako je zaklical. ko sta ga v neki seji galerija in večina vsprejeli s hrupom. In res je mož začel navajati suhe številke o otrocih, ki se klatijo po našem mestu brez šolskega pouka, ter je konečno plačevati cega povračila! Višji policijski svetnik Frenner — žrtev nezgode na lovu. V nedeljo popoludne se je višjemu policijskemu svetniku g. Karlu Frenner pripetila težka nezgoda. Ko je bil z nekoliko prijatelji na lovu blizu Štanjela, je bil zadet v hrbet od strela iz puške, nabite s šibrani. G. Frenner se je zgrudil na tla; ko so prihiteli njegovi prijatelji je bjl skoraj v nezavesti. Popeljali so ga takoj v Štanjel, kjer ga je zdravnik preiskal. Isti se je izrazil, da je njegovo stanje jako nevarno. Takoj so brzojavili rodbini in so-rodniki so se že predvčerajšnjem podali v vprašal župana, kaj misli ukreniti, da se odstrani ta madež na italijanski civilizaciji tržaškega mesta? Ali je bilo gospode v večini kaj sram, da jih je moral priprost delavec opozarjati na njih civilizatorično dolžnost ? Ali so čutili ironijo, ki je zvenela iz besedi: Per la nostra italica civiltk? Kdo ve?! Wi1fan. Najmlajši slovenski zastopnik in eden najmlajših členov mestnega sveta sploh. „Sono nato triestino, figlio di madre triestina, padre dei figli triestini — po rojstvu sem Tržačan, sin matere Tržačanke, oče tržaških otrok". Tako je odgovoril dr. Wilfan na očitanje o „importati". Govori tako krasno italijanščino, da ga je „Lavora-tore" postavil dru. Mrachu v izgled, kako bi moral govoriti! Dr. Wilfan je uvedel v tržaški mestni svet specijaliteto: predavanja o slovanski zgodovini. Začel je s sv. Cirilom in Metodom in letom 864. Ako pojde polagoma, vsako leto za par desetletij naprej, utegne do takrat, ko doživi starost dr. Budinicha, seznaniti Italijane z vso našo zgodovino in jih tudi spreobrniti. Seveda bo treba v to gospe Ponikvarjeve ter g.ce Mekindove. Bili sta dobri in bi bili morda še boljši, da ja ni oviral na tem ostali okoliš. Igra je dosegla sicer svoj cilj, namreč, da se je občinstvo iz srca nasmejalo, toda čast našega odra zahteva, da se igra vsaj primerno umetniški stopinji, do katere seje že povspelo naše gledališče: da stalno napredujemo in ne, da nazadujemo. X. Dosta vek uredništva. Naš kritik je torej pohvalil izborne interpretacije posamičnih glavnih vlog, grajal pa je ensem-ble, ki so motili celotni utis. V pojasnilo naj povemo tu, da je gledališče po premijeri „Lolinega očeta" dne 2. t. m. uprizorilo vaji v kavarni „Minerva" gg. 1. Cuk. J. dne 6. t. m. zopet jako težko noviteto, KranJC> s. Kumar, A. Markuža in I. Kralj. Strindbergovo dramo „Oce", m dne 8. t. m.iQ Gregor Zidar iz Rocola je daroval za pa gostovalo v Gorici z Ibsenovo dramo j Božič 2o K, g. A. Petrovec je nabral pri „Nora". Tako delo bi delalo napor in čast|Pe„anu 5 K 56 stot. — Srčna hvala, tudi kakemu velikemu odru. Ob naših skrom- _ Za družbo sv. Cirila in Metoda nih razmerah pa je naravost čudež — tem nabraj ;e gostilničar gosp. Birsa v ulici bolj, ko so vse te tri predstave bile na j Qatteri št 10 Kron |8;80 precej visoki umetniški stopinji. Za vprizori- j tev „Katakomb" ni ostajalo absolutno nika- ! kega časa za vaje, ki so — četudi so po- i jedini igralci sigurni v svojih vlogah — ab- priredi v soboto, dne 15. januarja t. I. solutno potrebne za ensemblske nastope ob 8. uri zvečer javno predavanje. Preda- stave med g. Karlom Malalanom in g. Pavlom Zorkom z OpČin plačal prvi 10 K. Od igre na novega leta dan darovala brata Zorko, in sicer Ivan, pismonoša v Kopru in Pavel z Opčin po 5 kron. Skupaj torej 20 kron. Denar hrani uprava. — Za moško podruž.dr. sv. C. in M. v Trstu je nabral nekdo med udi zavarov. goveje živine v Povirju 3 K. Neki rodoljub daroval 1,K 7 stot. — Denar hrani uprava. „Čitalnici" pri Sv. Jakobu je daroval g. H. Košič, krčmar „Ali. Ginasio", 10 K. Srčna hvala. — Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je dobila : 5 K, katere so daro- Nar. del. organizacija. val bo tov. Cividini o velevažnem predmetu: Zavarovanje delavce v". Opozarjamo na to predavanje vse domačine Ške- in za statisterijo. Opravičena graja našega kritika ne zadevlje torej organične hibe našega gledališča, marveč utegne ravno veseloigra „Katakombe" ob več vajah po- denjce in delavce iz plavža. stati naravnost paradni komad našega gle- _ —- _ w dališča, s katerim bi se lahko povsod po- i VGStl IZ Goriško. kaza'°' * x Žrtev militarizma. V sredo 5. t. m. * * okoli 6. ure zjutraj so našli blizu Podgore Vest, da nas naše gledališče preseneti j v takozvanem klancu nekega vojaka tuk. v nedeljo s tremi izvirnimi dramatičnimi pešpolka št. 47 v napol zmrznjenem stanu, deli nekega odličnega T r ž a č a n a, ki se Ko bi bil ostal tam še nekaj časa, bi bil ob skriva pod psevdoninom „T u g o m i r", je življenje. Prenesli so ga v bližnjo hišo, da povsod zbudila veliko zanimanje in napeto ; se je ogrel, na kar je prišel končno k za-pričakovanje. Imena iger in nedaljne zani-! vesti. Vojak je na to pripovedoval, da je mivosti povemo v jutršnji številki. j imel njegov oddelek v torek pop. vaje v mnogo dobre volje in vstrajnosti. To je pa gotovo že danes, da pri Mrachu, Daurantu in Rascovichu ne bo vsa dobra volja nič pomagala. Miklavec. Utepel si je v glavo, da mora doseči za sv. M. Magd. novo cesto za pokopališčem, pa slov. šolo bi hotel tudi imeti za svoj okoliš pri sv. Ani. Dobre volje mu ne manjka, navdušenja tudi ne. Želimo mu tudi dovolj vstrajnosti, a tej vspeha! Sancin. Kakor slovenski svetovalci sploh, tako ima tudi on to smolo, da večina dosledno odklanja vse njegove predloge. V zadnji proračunski debati je predlagal med^ drugim tudi celo vrsto novih svetiljk za Skedenj, a večina menda ni dovolila niti ene. Martinis. Vnet zastopnik svojin volilcev in pri tem tudi specijalist za duhovite mej-klice. Le škoda, da jih poročevalec „Edinosti" navadno ne sliši radi neugodnih razmer v dvorani. Dr. Martinis je doprinesel čudež, da je bil neki njegov predlog enoglasno vsprejet. Pri tem je nudil tržaški mestni svet popolnoma enako sliko, kakor oni za- stop neke slovenske občine, v kateri je edini, inteligentni občinski odbornik predlagal, naj sklene občinski zastop resolucijo, s ka- tero zahteva osnutje slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Prvo vprašanje ostalih občinskih odbornikov je bilo, če bi morala občina za slovensko vseučilišče kaj — plačati ?! Ko je predlagatelj pojasnil, da bi občino to nič ne stalo, so rodoljubni občinski očetje seveda enoglasno vsprejeli predlagano resolucijo. Dr. Martinis je predlagal, naj občina zahteva od države potrebna sredstva za zgradbo nove, modernim zahtevam odgovarjajoče bolnišnice. Nekateri svetovalci od večine so govorili proti. Tedaj je dr. Martinis vstal in rekel: Zdi se, da me gospodje niso razumeli. Nisem predlagal, da bi bolnišnico zgradili na mestne stroške, ampak da se zgradi novo bolnišnico, ki bi sicer bila last občine, a bi jo plačala država. Skozi zbornico je šlo neko mrmranje, ki je bilo podobno nekakemu: A tako, če nič ne stane, potem je stvar seveda drugačna.... In Martinisov predlog je bil enoglasno vsprejet. (Zvršetek pride.) V Trstu, 12. jaauvarja 1910. „EDINOST" it. 12. Stran III bližini Krmina. Na teh vajah da se je bil izgubil in da je taval okrog dokler se ni utrujen zgrudil na tla. x Zagrajski most je zopet postavljen, seveda provizoričnim načinom. Vendar lahko prenaša težo do 800 kg. x Vrat si je prerezal neki Anton Vi-žintin iz Mirna v trenotku zmedenosti. Prenesli so ga v bolnišnico ; možno pa je, da ostane pri življenju. x Samomor. Ženska, ki je v nedeljo skočila v Sočo, je identična s 15-letno Ano Sachse doma iz Štajerske. Služila je pri r.eki družini v Gorici. Truplo so našli pod mestom pri Barki. x Slučaj degeneracije. V neki družini v sv. Roku je tožila še ne 14-letna deklica svoji materi o vedni [slabosti. Konečno je mati poklicala zdravnika, ki je iakonično izjavil, da se nahaja deklica v blagoslovljenem stanu.... Lahko si je predstavljati bolest dekličinih starišev, ko je dekletce izpovedalo, da, je imela razmerje z lastnim bratom, ki mu j je komaj 17 let ! Telovadno društvo „Sokol" v Ajdov-; ščini bode imel v nedeljo 16. t. m. ob 3.' uri pop. v društveni telovadnici svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo br. staroste, 2) Poročilo br. blagaj-j nika, 3) Poročilo br. tajnika. 4) Poročilo na- i čelnika. 5» Volitev odbora: a) staroste, b) podstaroste, c) načelnika, d) 6) odbornikov, e;» dveh odb. namestnikov, f) dveh pregl. računov, 6) volitev delegatov za zvezni1 občni zbor, 7) volitev delegatov za župni, občni zbor, 8) Slučajosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil občni zbor, ne glede na število navzočih, eno uro kasneje. Iz Skopega. Tukajšno občinsko stara-šinstvo je soglasno sklenilo v seji 2. janu-: varja t. 1. na predlog g. Jos. Živca protesi proti znanim dogodkom v goriški zbornict dne 27. 28. in 29. decembra t. I. Starašinstvo, ki se je konštituiralo še-le pred kratkim, je s tem pokazalo, da umeva svojo nalogo in se zaveda svojih dolžnosti, | ter da hoče varovati ugled naše občine in njenih volilcev. Da bi tudi v bodočnosti ostalo složno; v blagor in zaslombo svojih občanov in iz-1 gled napredka. _ Vesti iz Istre. Občinske volitve v Puli. Pri občinskih volitvah v Puli je bil izvoljen v hrvatskem j okraju dr. Laginja kot zastopnik s 305 glasovi in Josip Stihovič kot namestnik s 304 glasovi. V „italijanskem" okraju je dobil italijanski socijalist Lirusssi 880, Hrvat Vitasovič 480 glasov. To zuači 34 odsto oddanih ( glasov. Če se pomisli, da je to italijanski, okraj, potem je hrvatska stranka lahko po-; poinoma zadovoljna s svojim uspehom. Kjubu temu govori sinoćnji „Piccolo" o nekem slo-; vanskem porazu. Če je bil kdo poražen, je italijanska liberalna stranka ona, ki je bila poražena. Pred vsem se ta stranka ni upala ua-stopiti pod lastno firmo. Zato je nastopila, pod firmo neke „Partito popolare". Na vse-zadnje pa je vrgla puško popolnoma v ko-iuzo, ker se ni upala nastopiti pod ptujim imenom. Sam „lndipendente" je imenoval postopanje sramoto in škandal, a sedaj pri-1 haja „Piccolo" s trditvijo o — slovanskem, porazu ! Zato je treba pač drznega čela, kakoršno je lastno le Židom ! Danes začnejo volitve v 111. razredu. Podgrad v Istri. Danes, v ponedeljek, i je umrla tu po kratki bolezni gospa Zinka Šubic, soproga c. kr. davčnega upravitelja.1 Rilo ji je komaj 22 let, a srečo zakona je vživala le dve leti. Bila je spoštovana in širom znana kakor hči tukajšnjega narodnega gostilničarja Demojzes-Guja. Že kakor dekle je sodelovala v vseh narodnih društvih, na odru, kakor tamburašica in pevka. Zapušča dva otroka, mlajšemu je osem dni. — Pogreb bo v četrtek ob 2. uri popol. I Pevsko društvo „Gorska vila" se polnošte-viino udeleži pogreba in zapoje žalostinke pokojnici doma in na grobu. P. v. m. ! Iz Artviž. Dolgo smo se borili, da bi dobili šolo. Slednjič — pred letom dnij — smo dosegli toliko, da prihaja učitelj iz Brezovice k nam po trikrat na teden, poučevat naše otročiče. V ta namen je najela občina posebno sobo. Ali neizmeren nedostatek, o katerem ne moremo več molčati, je v tem, da so v isti hiši tudi prodajalnica, gostilna, žgnnjarna in mesnica, kar vse ima skupna glavna vrata, in da je šolska soba nad gostilno. V prvo moti šunder v gostilni pouk, saj se je celo že zgodilo, da je bila med po; kom v gostilni godba. Ali naj pravimo, kake izglede dobivajo otroci, ko morajo gledati pijance v različnih pozicijah ? ! Ali ni to naravnost strup za otročiče. Mi pošiljamo radi otroke v šolo, da se tam naučijo kaj koristnega in bi vzgajali v poštene ljudi. In tudi gospodu učitelju moramo priznati, da se pošteno trudi v ta namen. Ali kako naj doseza vspehov ob takih razmerah in kako naj navaja otročiče k dobremu, ko je toliko priiike, da vidijo slabo!! Prosimo zato kompetentne činitelje, naj poskrbe, da se odpravijo vsaj najhuji nedostatki. Če se že drugo ne more preurediti, vsaj vhod v šolo naj bi bil separiran od drugih prostorov. Razne vesti. Zvezda-repatica Halley. Učenjaki, a-stronomi pričakujejo z mrzlično napetostjo pojavljenja znamenite zvezde repatice po imenu Halley, ki jo bo možno opazovati v spomladi t. 1., potem, ko se je prikazala leta 1758 in zadnjič leta 1835. Ta zvezda repatica je največja in najkrasnejša, kar jih pozna moderna astronomija. Zato se učenjaki že [pripravljajo na važna znanstvena opazovanja. Odkril jo je slavni astronom Halley, ki je po njem dobila svoje ime. Halley je bil namreč prvi, ki je I. 1682 prorokoval peri-jodično povračanje te zvezde in je napovedal prvega za 1. 1758. Kakor je izračunal, tako se je tudi zgodilo. Točno 1. 1758 se je prikazala oznanjena repatica; žal da Halley sam ni imel zadoščenja, da bi jo videl, ker je umrl že popred. Leta 1835 so napravili nadaljna znanstvena opazovanja o tej zvezdi-repatici, o kateri se ve, da se je pojavljala v gotovih razdobjih že v prastarih časih. Dejanski jo omenjajo kronike že izza vničenja Jeruzalema. Opisujejo jo v obliki goreče sablje, znamenje, ki so je tedanji prebivalci smatrali kakor naznanilo pokončanju svetega mesta. Sploh je veljala ta repatica za proroko-valko vojske in ta vraža se je ohranila do današnjega dne. Prva slika te zvezde se nahaja v arhivu mesta Tharieuse. Tam hranijo preprogo, ki je v njo vpletena podoba te zvezde v jako fantastičnih obrisih. Iz kake materije obstoji ta zvezda, tega doslej ni bilo možno dognati z gotovostjo. Vendar se ve, da vsebuje karbolno kislino. Zvezda-repatica Haley bo vidna tudi s prostim očesom 16. marca t. 1., ko doseže največji sijaj v jutranjih urah. Opazovati jo bo možno pa tudi o polunoči dne 19. aprila in 20. maja. Ta zvezda-repatica je oddaljena od naše zemlje blizu dvanajst miljonov kilometrov. Lepa tatica. Pred par dnevi vstopil je v Budimpešti v brzoviak, ki odhaja proti Dunaju nek mlad magnat z neko lepo mlado damo, ki se je nekemu policijskemu agentu, ki je bil na postaji, zdela sumljiva. Vstopil je v vlak tudi agent. Dama, ki je kupila karto do Dunaja, je izstopila že na prvi postaji. Policijski agent jej je sledil in jo aretiral. Pri telesni preiskavi so našli pri nji 20 bankovcev po 1000 in več bankovcev po 100 kron. V odlični „dami" se je razkrilo znano, nevarno tatico Julijo Kovvacs, ki ima navado, da svoje sopotnike najprej uspava z nekim uspavalnim sredstvom in potem — okrade. _ Gospodarstvo. x Žival, ki je polna uši, odrgni z ribjim oljem in speri jo potem po treh dneh z mlačno vodo, milom in odrgni s četjo. Steljo ki je bila prej v hlevu, odstrani in sežgi ter hlev dobro osnaži. x Kedaj naj se svinja pripusti ? Ako pripuščamo premlade svinje, oslabe in dajo le revne pujske. Zato se ne priporoča pripuščati svinje pred 10 mesecem. Najkrep-kejše pujske vrže svinja stara 2—4 leta. Zato se priproča, naj se ne kolje svinje koj DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pri tli Sfe. Dražba, ki se vrši danes dne 12. t. m. od 9. do 12. ure dopoludne in od 3 do 5 popoludne. Mizarske mize, krojaška delavna miza, pult, obešala, razni omoti moškega sukna. Traberjev muzej. Najlepšo, najcenejšo in obenem znanstveno-podučno zabavo nudi Traberjev anatomični muzej na zemljišču Coroneo, kjer je izloženih nad 1000 podučnih in velezanimivih preparatov. Vsakdo ki obišče muzej, priporoča to zanimivo razstavo. Katalog, ki pojasnuje posameznosti, je dobiti tudi v slovenskem jeziku. ; Čudovito nizke cene s-s dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilno, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo ;u;.¥pr. Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4 : Prodaja tudi na obroke.- Ceniki frank* TVRDKA Kostoris skladišče oblek za moike in dodkt Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperativs ex Haeker) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike la moške, perilo itd. flajdogovornejše eene. POZOR! Sklacfiifte nI v pritličja ampak v prvem nadstropja TRST, ul. ■ CavaM 2 II PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■ .:. FRAN LAMPE Prtda|a svežega kraha 4-krat u 4u. - Postrežba tečna i« do«. i r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano 32T „Ril' Rlpinista" STIflMO štev. 7. In vi. Čehi tu bivajoči, vedite, da lasinik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine K^za hribolazce in potovale« sploh. CJdani D. Hrnstein. Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor na primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankensteiii & Sone. ■■■■■ H 2 T Spodnja Šiška pri Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela po primerno nizkih cenah. Za točno in solidno delo se jamči. Novi : dohodi W za zimsko sezono. Moške nbleke zadnje novosti , Moški Paletot „ ,, . . Jope z ovratnikom ?z kožuhovine . Deške obleke zadnje novosti ... Deški paletot „ » ... ObleČice za otroke od 3 do 10 let Paletot za otroke od 3 do 10 let Velika izbera Inozemskega blaga. Sprejemajo se naročila za. obleke po meri. — Specijaliteta: hlače, srajce, maje ia druge potrebščine. ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Giosne Cardacci it- 40 (prej Tornnte) . od K 14 do 48 . , „ 14 „ 5§ . n * H • n n ® - n - 10 • « . ® n i> 44 2« 2« 16 30 Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Zntern&oijonalno prevažanj o in salitre — — — na vae kraje--— s posebnimi zaprtimi vozovi. *s is SS a "S 3 S. ® 21 ■a g ® 2 30 -O Cclcf. 16-27. Trst - Ulica Carraflori 15 - Trst. i_——i—as—»i Zdravljenje krvi Čaj „Tisočera! cvet" (Millefiori) Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabema probavljanju in hemeroidam. .Teden omot za zdravljenje stane fc K ter se dobiva v odlikovani v lekarni Pnmarir.il iiliiri'Trstnlitl m Alfred MM Trgovinska družba. Trst, Corso štev. 27 Podružnica: ulica Gavana št. II Moški čevlji: i Št. 30 K T'— n 83 s povezami . . n n 92 box Kalf . . . n 9 50 n 1027, » „ fiai . . n 1250 n 6079 „ „ „ amer. n 16 — Ženski čevlji: Št. 253 K 650 *i 268 box Kalf . . • r 8*5© R 349 z gumbi * . . H !>•— n 387 chevreau s povez. ti 12 50 * 362 cbevreau z gumbi n 13'— n 390 čreveljčki (trpcž). n iS*— n 405 „ (chevreau) n T50 n 412 fiai čreveljčki (chevreau) . . n IO — n 461 odprti čreveljčki n n 467 lakirani odprti čreveljčki . n :$\so 120 podružnic v Avstro-Ogrski. v^yvyywYvyif y rvrtvrvrv' vrr r r »"^vr solidno in elegantno aar po zmernih cenah "3£a Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton Oglase je treba nasloviti na INSERATNI oddelek „EDINOSTI" r Erpesf Pegap, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse Trste salami. Naj fin. sir. Mast. Konserve. Praške in graške gnjati. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet. Vedno sreže DREHERJEVO PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA VINA lz vipavske vinarske zadruge. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK. Gostilničarjem se daje primeren popust Stran IV. „EDINOST" št. 12. PASSEOSO 8ANT' &KBEKA It 38 Toči frvrstno pivo, vino I. vrst-?. Oobra kuhinja. Velika dvorana in posebna E Esimi'V Nvši lastnik gostil, scto* za društva f- SUjUVCL ::: ALLA STHHA. J J po prvem porodu, marveč naj se redi nadalje za pleme. Nad 4 leta stara svinja tudi i:i več dobra za pleme, ker daja slabotne mladiče in ima tudi manje mleka. Tudi meso prestarih svinj ni mnogo prida. x Krta preženeš najlažje, če mu v krtine ali luknje utakneš cunje, napojene s petrolejem. Ker mu je duh zopern, vbeži. BRZOJAVNE VESTI. Ban Rauch na Dunaju. BUDIMPEŠTA 11. Ogr. biro poroča z Dunaja: Jutri ob 11. uri predpoludne bo ban Rauch vsprejet od cesarja v privatni avdijenci v Schonbrunu, da mu čestita povodom novega leta. Danes ob 5. uri pop. je baron Rauch posetil ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala. Preiskava proti Hofrichterju. DUNAJ 11 „Zeit" poroča, da se nadaljuje preiskava proti Hofrichterju. Materijal je že tako narastel, da so morali prinesti v prostore vojaškega sodišča posebno železno omaro, kjer so shranili dokumente. Preiskavo vodijo tako tajno, da ne morejo niti uradniki vojaškega, sodišča videti spisov, ampak so isti na razpolago samo štirim osebam, ki jim je poverjena preiskava. S Hoirichterjem, ki ga zaslišujejo vsak dan, postopajo sedaj mileje in mu dovoljujejo tudi citati. Sedaj se kaže Hofrichter mnogo zaup-Ijiveji in mirneji. Atentat na profesorja. DUNAJ 11. „N. Fr. Presse" poroča: Krojaški pomočnik Soukup je z revolverjem ustrelil na profesorja za ušesne bolezni dr. Aleksandra v veži hiše, kjer stanuje profesor, ne da bi ga bil zadel. Soukup, ki so ga aretirali, ni bil zadovoljen z vspehom operacije. Tožil je profesorja, ali so ga bili zavrnili v vseh instancah. Potovanja srbskih parlamentarcev. BEL1GRAD 11. Po zaključku dosedanjega zasedanja skupščine se veče štev. posl. skupščine poda na potovanje po evropskih deželah. Poslanci, ki obiščejo najprej 'Av-sto-Ogrsko, potem Nemčijo, Rusijo, Angleško, Francosko in Italijo, bodo naUem po-iovanju proučevali gospodarske odnošaje teh dežel. Francoska zbornica. PARIZ 11. Danes je bilo otvorjeno redno zasedanje parlamenta. Senat izvoli svoj biro v četrtek. — Predsednikom zbornice je bil s 300 glasovi izvoljen Brisson, protukandidata ni bilo. Nemški državni zbor. BEROLIN 11. Danes se je sestal drž. zbor. Gališki deželni zbor. LVOV 11. Deželni zbor je danes zopet pričel svoje delovanje. Atentat na Stolipina. PETROGRAD 11. Ko se je ministerski predsednik vozil v avtomobilu v Petropav-lovsko stolnico k molebstvijam za pokojnega velikega kneza Mihaila Nikolajeviča, e eksplodiral motor njegovega avtomobila. Stolipin je takoj skočil z avtomobila. Da ni skočil Stolipin z avtomobila, bi bil gotovo ponesrečil. Sodi se, da je to delo revolucijo-narcev. Hakki bej — vezir. CARIGRAD 11. Sultan je Hakki beju podelil naslov vezirja, s katerim je združen naslov „paša". Pruska zbornica. BEROLIN 11. Ko je predsednik otvoril sejo, je ministerski predsednik Bethmann-Hollweg pozdravil zbornico in zagotovljal, da si bo prizadeval ohraniti zaupanje zbornice. Potem je finančni minister Rhein-baben podal svoj finančni ekspoze. Pruski proračun. BEROLIN 11. Pruski državni proračun ia 1910 pokazuje 3837,412.963 mark prihodkov, 3725,019.542 mark rednih in 208,393.421 mark izrednih izdatkov, skupno 3929,412.963 mark. Potemtakem je primanjkljaja 92 mil., ki se ga pokrije z najetjem posojila. Kristijanija 11. Novoizvoljeni storting se je danes sestal. Knntnrictinia Slovenka z leno pisavo se tvoiuunsilnja sprejne taks]. Mesečna plača K 20 Akceptirali gospodični se povrne vsžnja III. razreda do Prag?. Ponudbe naj se pošiljalo na ,,VY-BftOVO TOVARNO HRANIL — PRAEA VliF. j nodpirajte samo svoje narodno podjetje f ivju ml IV 11) JOSIP GOREM, Trst, Ul. UoIM 49. Proda se .EDINOSTI". mlekarna dobroid >čh. pro l>t -e iadi družinskih razmtr ^ f(> o Cantoni, ulica Bojano štev. 2 s Gdlifcovsni fotografski atelje A JERKIČ, Irfct, ul. Poete 10-, Gorica, Gos^o-^h ulica 7. "J 1-i* fi^CrtrdlPnjS ki ^'70ri 8loen*ki> lt»I»j*?i-ic| iu nekoliko nemški, že,» -rt •• -i v službo kot proflftislk'i «li blagujničarka. Prijazna ponudbe pod „USTANAK1* na „Ins. odd. Edin .-ir - Pes m prodaj duber ćuva:- in pceg v jak") domtič. N»nIov p-.»ve IasT. oid. Edinosti (>_-■■«> proda kroiač zraven fcu s-.-fc Commercio. V'a Laratoii. Salon nov in drobnih predmeta r s begata izbero blaga za ZI£z£32£Q sezono L.':* H Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic ^ in nogovic po najzmernejših cenah. M H P5--"rnmmm^ ^S^ E m M * --———---- Podpirajte družbo sir. Cirila in Meiodija ! 9 Sdlubu Trst - ulica Tivarnsla št. 3 > t Telefon 16-84. ; ZALOGA VSAKOVRSTNEGA £3 OaSta in Premoga- H j 4 k b$ E3 a B _ 0 B a B B —— —.............. mi . tfffffif^^iT-^'7'-'*^^ ^^ mt Proclajalnica oblek ulica Giosue Carduuci 32 FclFClllj uiica Giosue Carducci 32 s zalogo elegantnih obiek zadnje novosti in elegantnega kroja. - CENE ZMERNE. Izvršujejo se oblet© po mori w lastni krojačalo*. ^ ulica Giosue Carducci št 32, Trst >a B □ □ S U a u E J REPENSEK knjigovez v Trstu, via CsoiLta 9 priporoča slavnemu občinstvu svejo moderno urejena delavnici). v k&teri *>e izvršujejo vsa v to stroko MpadnjoCs dela točno in po zrr.ornih cenah. - SVOJI K SVOJIMI - 7ja m FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10. © Ki | tiiuseppe ©risi g Uvoz in izvoz jajc in perutnine v — Izključna predaja perutnine — h 3 Trat - ulica Cacupanile št. 15 fj v:a-a-vy Alb&rti : VEDNO VELIKI DOHODI : kokoši. Specijaliteta: letošnji piščanci za pečenje iu proženje. PouJards, g«si _ £ ^ (stare tri letu), kakor tudi PUlLkSJ. Fondo Coroneo Fondo Coroneo. CroMfliU nnatomlčal in patolog, Razstava ljudskih bolezni in pokončevanje istih. ——— Ljudska znanstvena predavanja se vrše ob 10., xx., 22, 4, 6. in 8. uri. V petek s&mo za ženske. Katalogi v sloven. jeziku. Vstopnina 40 stotlnk; Vofakl do narednika 2O stotlnk. Navfe proda]:,inlc» ur in drasocsno^ti < f J i V (ex arag Orag. Vakjata) i QQB,nQ Uev. S^l i^rsa »i3jii]i juajii t u« nr^ir. lz»of zlutanlnit, irckrain«, šta§ocor#fH -n žzpnlh ur. Kupuj« m *m«ajuje >ur« J« sr«o t novim! pre.af?i*ti. — s«rt;