PET LET Doba petih let našega življenja v resnici mnogo pomeni: postaraš se, telesno in umsko dozoriš, poza¬ biš trpljenje in žalost, uspeš v svo¬ jih načrtih, ali pa propadeš, če si bil nepreviden. Za nas, svobodne Slovence, je bilo minulo petiet j e še posebno važno. Bilo je petletje, ko nas je zadela kot narod in kot posamez¬ nike največja katastrofa, ki mora človeka v tvarnem pogledu zade¬ ti: izgubili smo vse: svojo domo¬ vino, svoje imetje, svoje naj dražje v družini in med prijatelji, svoje dobro ime. Postali smo vandrovei, ki nas je vsakdo s sumom spreje¬ mal in se nas nervozno otresal. Nadlega za mogočnike tega sveta, pesek med kolesjem stroja, ki bi . se rad nemoteno vrtil. Hrepeneče smo čakali trenutka, ko nam bo dano, da nehamo biti nadležne šte¬ vilke in postanemo zopet ljudje. Kar pet let je minilo, preden smo to dosegli. Ob koncu prve petletke našega življenja izven domovine je prav, da za trenutek postanemo. Ne za¬ to, da bi obnavljali stare rane in oživljali prestano trpljenje, am-, pak. da ob zaključku te trde dobe ugotovimo naš položaj in premi¬ slimo, kako nam je ravnati v letih, ki nas čakajo, da nam bo šlo prav v našo osebno in splošno narodovo korist. Kakšno je naše današnje sta¬ nje? Dobili smo zopet domovino in dom. Vemo, da nam matere in do¬ movine ne more nihče nadomesti¬ ti, pa vendar dobili smo na tem svetu prostor, kjer že nismo niko¬ mur v nadlego in ki er lahko živi¬ mo in delamo v veliko ugodnejših ‘razmerah, kakor naši bratje v tr¬ peči domovini. Lačni nismo, naše zdravje je vkljub prestanemu tr¬ pi ienju zadovoljivo, oblečeni smo dobro, celo začetne stanovanjske zapreke, ki so se nam zdele skraja nepremagljive, se polagoma ure¬ jajo. Danes, po h:tu, dveh, življe¬ nja v novem svetu že ta ali oni lahko s ponosom reče: Živim v svoji hišici, čeprav skromni, jem zelenjavo s svojega vrtiča in moji otroci ne delajo nadlege sosedom; igrajo se na svojem. Koliko jih je doma, v Slovenili, ki bi si mogli v teh letih postaviti iz nič z zasluž¬ kom lastnih rok, svoj lastni dom? Naravno je, da ima vsaka deže¬ la, kjer žive naši ljudje, svoje po¬ sebnosti. Drugače živi naš brat v Venezueli ali Braziliji, drugače v Kanadi ali Avstraliji, različne so prilike v USA in one v Argentini. Posebne probleme imamo mi, ki smo odšli čez morja, drugačne oni, ki so ostali v demokratični polo¬ vici Evrope. Brez ozira na to, kam so naši ljudje prišli, je bil začetek grenek in težak. Samo vsak posa¬ meznik bi lahko razodel, kaj je v tistih trenutkih čutilo njegovo srce in kolikokrat so misli polete¬ le tja v Slovenijo na rojstni dom in grunt, v urad, v delavnico in k strojem, kjer smo vsak po svoje gradili srečo lastne družine in na¬ roda. Danes ne more nihče z gotovo¬ stjo prerokovati, kaj nam bo pri¬ nesla^ bodočnost. Eno je gotovo: človeštvo ne more mirnim potom iz zagate, v katero je zašlo. Veli¬ ko govore državniki o miru, a mi¬ ru ni in ni nobenega znaka’ da bi do resničnega miru tudi prišlo. Trezen opazovalec lahko ugotovi, da se ves svet formira v dva- tabo¬ ra, marksističnega in temu na¬ sprotnega in da bo prej ali slej prišlo med njima do obračuna. Ta¬ krat bo hudo, huje kot je bilo kdajkoli poprei. Za te težke dni moramo biti Slovenci pripravlje¬ ni. Ne bomo odločilno vplivali na razvoj dogodkov, ker nas je pre¬ malo. Vendar vedimo, da mnogo¬ krat odloča več kvaliteta kot šte¬ vilo. To kvaliteto moramo mi, svo¬ bodni Slovenci, ohraniti in jo še povečati. Svoboda, ki jo uživamo, nam nalaga nove dolžnosti. Kar mislimo, govorimo in delamo, de¬ lamo v imenu vseh Slovencev. Oči vseh so uprte v nas. Ne ma¬ ram omenjati tu naše dolžnosti, da ohranimo svojo moralno kvaliteto in jo še povečamo in utrdimo. To nam vkljub nevarnostnim ne, bo težko, saj imamo dovolj sredstev, da se v tem smislu izpopolnjuje¬ mo. Naš kulturni razvoj mora bi¬ ti naša skupna dolžnost. Vidimo, v kakšno smer se mora razvijati kulturno življenje v komunistič¬ nih okvirih, mi imamo v svobodi dovolj kvalitetnih ljudi, ki so dol¬ žni postati nosilci čiste slovenske kulture. In končno: naš gospodar¬ ski položaj! Vsi vemo, da se okrog tega vprašanja vrti večina naših misli. Nadomestiti čim prej, kar smo izgubili in zamudili in napre¬ dovati, kar se le da. Prav je tako. Denar nam bo še nujno potreben, kakor je potreben že danes del na¬ ših dohodkov, da lajšamo gorje svojcem v domovini, ki pogrešajo najpotrebnejših reči. GENERAL PERON — DIVI¬ ZIJSKI GENERAL Obe zbornici narodnega kongre¬ sa sta imeli 1. maja popoldne skup¬ no sejo, na kateri so sprejeli za¬ kon o takojšnjem napredovanju predsednika republike brigadnega generala Perona v divizijskega ge¬ nerala. Ta zakon sta obe zbornici spre¬ jeli zato, ker je predsednik repu¬ blike svoječasno odklonil podpis zakona o svojem napredovanju, čeprav je že davno zato izpolnil vse zakonske pogoje. Potem, ko je bil zakon o napre¬ dovanju predsednika v višji gene¬ ralski čin sprejet, se je podal vojni minister general Lucero v pred¬ sedniško palačo ter je generalu Peronu izročil insignije divizijske¬ ga generala. Moralna kvaliteta, kulturni raz¬ voj in trden gospodarski temelj: to so tri oporišča, na katera se mo¬ ra naslanjati naše bodoče delo. Če bomo pametni, edini in vztrajni, bomo vse troje gotovo dosegli, pa naj bomo kjer koli na tem božjem svetu. VELIČASTNA PROSLAVA PRAZNIKA DELA Prvi maj je v Argentini velik j državni praznik. Je to praznik de¬ la, vsega delovnega IjudstvaVin ga zato proslavljajo po vsej republi¬ ki. Najmogočnejša in najveličast¬ nejša je bila proslava v Biienos Airesu, kjer je bilo zbranih, na Majskem trgu pred vladno pajačo in po vseh avenidah, ki vodijč do nje, več stotisoč ljudi. Ko sta na proslavo prišla pred¬ sednik republike general PERCJN in njegova gospa soproga MARI¬ JA EVA PERON s spremstvom, je vsa množica vzvalovila v silne% navdušenju. Ljudje so svoja prvo: borca pozdravljali z vzlikanjem\ ploskanjem in mahanjem z robci in zastavami. Državni orkester je intoniral narodno himno. Po izvolitvi kra¬ ljice dela za leto 1950 je povzel besedo glavni tajnik Glavne de¬ lavske zveze JOSE G. ESPEJO. Govoril je o pomenu prvomajske proslave v Argentini, kjer uživa¬ jo delovni sloji vse pravice, ki pri¬ padajo delovnim in svobodnim lju¬ dem. Te pravice, vso socialno za¬ konodajo, sta jim dala predsednik Peron in njegova gospa soproga. In tega argentinski delovni sloji ne bodo nikdar pozabili. Ko je nato vstala MARIJA EVA PERON in izpregovorila prve be¬ sede, so se po trgu razlegali nav¬ dušeni vzkliki njej in predsedniku: Marija Eva Peron je govorila v imenu argentinskih žena. Pred¬ sedniku Peronu se je v njihovem imenu in v imenu vseh delovnih ljudi zahvaljevala za vse velike socialne, politične in gospodarske pridobitve argentinskega naroda pod njegovo vlado. Danes v Ar¬ gentini delovni sloji niso več iz¬ koriščani, danes niso več brezprav¬ na raja. Njihove pravice so zava¬ rovane z zakoni. Zato lahko argen¬ tinsko delavstvo veselo in zado¬ voljno praznuje svoj veliki praz¬ nik skupno s svojim močnim zaš¬ čitnikom. Besede Marije Eve Peron so u- tonile v splošnem pritrjevanju, ki se je razlegalo po prostranem tr¬ gu. Končno je povzel besedo še sam predsednik general PERON. Več minut ni mogel spregovoriti bese¬ de. Od vseh strani so mu leteli na¬ sproti navdušeni pozdravi. V svojem govoru je predsednik med drugim naglašal, da pomeni lansko leto za argentinsko delav¬ stvo najvažnejše leto, ko je bila dokončana borba za pridobitev vseh pravic, ki jih prej ni imelo. To leto so bile vse te pravice vne¬ sene v novo argentinsko ustavo, ki je magna charta argentinskih delovnih slojev. Delavstvo je po¬ zival, da mora biti stalno budno, da bodo te pridobitve ostale in da se bo socialna zakonodaja tudi iz¬ polnjevala. Zato je po njegovem mnenju treba, še bolj utrditi sindi¬ kalne organizacije, vsem tistim pa, ki bi radi delovne sloje politično in gospodarsko izrabljali, pa je tre¬ ba strgati maske z obrazov, da bo delavstvo videlo njihove prave o- braže. S predsednikovim govorom je bila prvomajska proslava v Bue¬ nos Airesu zaključena. Množica je tudi ob odhodu navdušeno pc zdra- vljala generala Perona in njegovo aospo soprogo. 4 --- PARTIZANI NA SOVJETSKEM OZEMLJU Poročila, ki krožijo v Nemčiji in ki jih od časa do časa spuščajo v javnost razu obveščevalni centri, pravijo, da imajo sovjeti hude težave z oddelki par¬ tizanov, ki se na Poljskem in v Ukra¬ jini vojskujejo proti sovjetom. Te od¬ delke vodi v Ukrajini polkovnik Ban¬ dera, ukrajinski nacionalist, ki se voj¬ skuje za neodvisnost Ukrajine. Že ves čas vojne in od leta 1945 naprej je s svojo vojsko, ki šteje nad 60.000 mož v gozdovih. Sovjetska vojska in polici¬ ja ga stalno preganjata, toda njegove metode vojskovanja so take, da je vzdržal in ima celo redne zveze z vo¬ ditelji in somišljeniki v zahodni Nemči¬ ji- Sovjeti so morali v zimskih mesecih ha svojih ukrajinskih in polskih želez- hicah ustaviti ves železniški promet v nočnih ural; iz Nemčije so glavni ma- terijal odvažali iz vzhodnih nemških pristanišč pc morju v baltska pristani¬ šča in v Ljeningrad. Zahodni vojaški komentatorji pravi¬ jo, da je delovanje te guerile tolikšno, da resno ovira sovjetske vojaške načrte V Evropi. — Res pa je, da je ruska zgo¬ dovina bogata na takih notranjih upor- tiikih; vendar r,i vojska z njimi traja¬ la nikdar toliko let, kakor sedaj s pol¬ kovnikom Bandero. V Londonu se je začelo 252. zase. nje za avstrijsko mirovno pogodbo bilo po prvem dnevu ra zgovorov oc ženo za mesec dni, Sovjetski zastop je bil mnenja, da mora svojo vlado vestiti še o nekaterih novih momen v vsebini razgovorov. EL MENJAJE DEL PRESIDENTE DE LA REPUBLKA AL CONGRESO NACIONAL El lunes, primero de Mayo, abrio el Presidente de la Republica, GENERAL J. D. PERON el 84 Periodo Parlamentario del Congreso Na- cional con el mensaje, leido en presencia de los diputados y senadores. Presenciaron tambien los ministros del gobiemo, los representantes del ejercito, dignatarios ecclesiasticos y miembros del cuerpo diplomatico. En el palco se encontro tambien la esposa del Presidente, Maria Eva de Peron. El general Peron, luego de un aplauso atronador y entusiastas aclamaciones al entrar en el Congreso, inicio su mensaje conmemoran- do al General San Martin y su concepto de la organizacion de la Pa- tria liberada. Subrayo que, durante los cuatro anos que el pueblo le confio la direccion de la Nacion, cumplio este encargo, conforme con su declaracion hecha delante de la tumba del Gran Libertador: "SO- MOS LO QUE DEBEMOS SER". Segun la declaracion del Presidente General Peron tuvo la revo- lucion de junio por objeto principal LA UNIDAD NACIONAL. Eso no quiere decir de que todos deberian formar un solo partido, sino que de- ben ponerse de acuerdo en todas las cuestiones principales relaciona- das con la existencia y desarrollo de la Nacion, para que llegue a rea- lizarse la justicia social, independencia economica y soberania politica. Prosiguio luego el Presidente mencionando todas las adquisiciones que tuvo el pueblo en estos ultimos anos. La gente trabajadora obtu- vo la justicia social; en la vida publica se han impuesto los principios autenticamente democraticos; las mujeres lograron todos los derechos politicos; consolidado fue el sistema federal. Continuo el presidente explicando la tercera posicion argentina ex- poniendo que la tercera posicion "no es en manera alguna una posi¬ cion de neutralidad frente a los problemas politicos, economicos y so- ciales del mundo contemporaneo". "Es, en cambio — agrego—, una ac- titud positiva que se ofrece a la humanidad como solucion de sus pro¬ blemas". Luego hablo el Presidente extensamente acerca de la situacion politica mundial. Declaro entre otro de que vemos, luego de la segun- da guerra mundial, enfrentarse en e! Mundo dos grandes potencias, que divergen no solo politico, economico y socialmente sino tambien ideologicamente. El sistema capitalista no puede ofrecer ninguna otra cosa que el fracasado individualismo liberal para parar la expansion del comunismo. Solo hay dos caminos para solucionar la contienda en¬ tre los dos campos: o la guerra de la cual saldria dominante una sola fuerza para imponerse luego a todo el mundo en ruinas, o la modiiica- cion de la estructura ideologica en el hemisferio Occidental, en el cam- po politico, economico y social. Tambien de parte del comunismo hay dos alternativas: o la gue¬ rra o el triumfo de sus ideas en el mundo Occidental. Lo cierto es de que el Occidente, dadas las condiciones ideologicas actuales, no pue¬ de conquistar el Oriente; tampoco el mundo comunista puede modifi- car su sistema. Por lo tanto al Occidente no la queda mas remedio que renunciar a sus conceptos individualistas, si quiere frenar el progreso de! comunismo. La tercera posicion de la Argentina significa en lo politico la co- locacion de los pueblos soberanos al servicio de la humanidad en el sistema cooperativo de un gcbierno mundial; en lo economico la eco- nomia libre y la economia dirigida, tienen que crear el sistema de la economia social. El capital debe ser supeditado a la economia. En lo social quiere la tercera posicion crear el grado intermedio entre e! in¬ dividualismo y el colectivismo. Esta su tercera posicion ofrece Argenti¬ na al Mundo para la solucion de los problemas en disputa. Al mencionar el presidente la actuacion de la Argentina en la Organizacion Mundial y en la de los estados americanos explico exten- samente todas las actividades en distintas ramas de la vida publica. El mensaje del Presidente fue acompanado por todos los diputados y senadores con freneticos aplausos. POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE NARODNEMU KONGRESU V ponedeljek, 1. maja, je predsednik republike GENERAL PERON odprl 84. redno zasedanje Narodnega kongresa s poslanico ' jo je pre- bral pred poslanci in senatorji. -Navzoči so bili tudi visi m^istri, pred¬ stavniki vojske, visoki cerkveni dostojanstveniki in člani diplomatskega zbora. V loži je bila tudi soproga predsednika MARIA EVA PERON. ^General Peron, katerega so ob vstopu v poslansko zbornico vsi na¬ vzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem in navdušenimi vzkliki, je svojo poslanico začel s spominom na generala San Martina in na nje¬ govo zamisel ureditve osvobojene domovine. Naglasil je, da je vsa štiri leta, odkar mu je narod zaupal vodstvo države, delal tako, kakor je to izjavil pred grobom Velikega Osvoboditelja: “MI SMO TO, KAR MORA¬ MO BITI". Po izjavi predsednika generala Perona je junijska revolucija ime¬ la za glavni cilj: ENOTNOST NARODA. To ne pomeni, da bi morali biti vsi liudie združeni v eni stranki, ampak, DA SE SPORAZUMETO V VSEH NAČELNIH VPRAŠANJIH, ki so v zvezi z življenjem in nadalnjim razvo¬ jem države, da postane socialno pravična, gospodarsko neodvisna in po¬ litično suverena. Gospod predsednik je nato omenjal vse pridobitve, ki jih je narod bil deležen v zadnjih letih. Delovni sloji so dobi'i SOCIALNO ZAŠČITO, v javnem življenju so se UVELJAVILI PRAVI DEMOKRATSKI PRINCIPI, ŽE¬ NE SO DOBILE VSE POLITIČNE PRAVICE, FEDERALNI SISTEM v repu¬ bliki se je UTRDIL. V nadalnjih izvajanjih je predsednik pojasnjeval ARGENTINSKO TRETJO POZICIJO in je naglasil: Tretja pozicija v nobenem primeru ne pomenja pozicije nevtralnosti napram političnim, gospodarskim in so¬ cialnim vprašanjem sedanjega sveta. Ona je pozitivno stališče, ki lahko služi človeštvu kot rešitev njegovih problemov." Gospod predsednik je zatem obširno govoril o sedanjem ZUNANJE¬ POLITIČNEM POLOŽAJU. Med drugim je izjavil, da si po drugi svetovni vojni stojita nasproti v svetu dve velesili, ki se ne ločita samo politično, (Nadaljevanje na 2. str.) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. V. 1950 - Ano del Libertador General San Martin Pismo i z USA. KOLIKO SLOVENCEV JE V USA? Dragi g. urednik! Ob ravnokar minulih velikonočnih praznikih sem večkrat mislil na argen¬ tinske Slovence. Le kako obhajajo Ve¬ liko noč v jesenskem času! Kakšne so butare na Cvetno nedeljo brez spomi¬ na na probujajočo se pomlad? Kako zasučejo pridigarji primere o novem življenju, ki vstaja in zmaguje nad zimskim spanjem? In kakšna je veli¬ konočna parada ? Tudi tu ne poznamo velikonočne procesije, da bi dekleta po¬ kazale — in seveda tudi drugi —, kaj. imajo novega za praznike in pomlad. Imamo pa namesto tega velikonočne parade, kamor se gre vse postavljat v novih oblekah in v modi. ki je do zad- hje nitke najmodernejša. V New Tor¬ ku se je po dolgi Peti aveniji sprehaja¬ lo na Veliko nedeljo milijon ljudi in Vsaj en milijon je poleg njih pasel svo¬ jo adovednost nad lepoto novosti, ki bo,!* šele z vročim poletjem o- venele. Kako shajate tam doli brez vse¬ ga tega? Pa ne mislim opisovati tukaj¬ šnje Velike noči. Prav za praznike so začeli v Zedinjenih državah z ljudskim štetj;m. Ogromen aparat je začel s 1. aprilom preiskovati število in življe¬ nje Amerikancev. To mi je dalo povod, da napišem par misli o ameriških Slo¬ vencih. Samo par misli. Ako bi hotel o- pisati vse narodno življenje slovenskih priseljencev v Z. D. bi pač potreboval več časa in prostora. Koliko je Slovencev v Zedinjenih drža¬ vah? Večkrat govorimo, da nas je 300.000. Kako je s to številko? Vsi A- merikanci se radi bahamo in naše šte¬ vilke je treba vedno ogledati od več strani. Nedavno mi je slovaški prise¬ ljenec, izobraženec, pravil, da je v A- meriki dva milijona Slovakov. Debelo sem ga pogledal, pa sem se brž spom¬ nil, da govori, kar je slišal in kakor 1 se v Ameriki govori. Ta številka je bila seveda amerikansko debela. Toda mno¬ gokrat slišimo Poljake, ki bolj resno trdijo, da jih je 6 milijonov. Nemci po¬ vedo številko 12 milijonov. Pa si je treba te številke o narodnostnem izvo¬ ru prav zelo dobro ogledati, predno jih uporabljamo, kakor slovensko številko o 300.000. Kam na primer morete šteti človeka čistega nemškega izvora, ki ne zna nobene nemške besede in se je v zadnji vojski brez vseh predsodkov bo¬ ril proti Nemcem? Ali ga je mogoče še šteti za Nemca? On se čuti Ameri- kanca. Ako ni več čuta pripadnosti, iz¬ vor sam ne more odločevati, sicer bi mi pol Koroške in pol Trsta proglasili za slovenska. V tretjem rodu naši Slovenci z mali¬ mi izjemami ne znajo nič več sloven- | skega. Če še zapojejo z drugimi slo¬ vensko pesem, ne razumejo besed. Tudi v drugem rodu vsi bolje govore angleš¬ ko kakor slovensko. Četudi so v doma¬ či družini govorili slovensko, sta šola in okolje storila svoje. Največkrat v drugem rodu še znajo slovensko govo¬ riti, če sta bila oče in mati iz starega kraja, ne znajo pa slovenščine brati in pisati. Mnogokrat ni prilike za sloven¬ sko besedo razen v razgovoru s star¬ ši. Posebno šola vpliva pogubno na je¬ zik. Zanimiv pojav je, da starejši otro¬ ci v drugem rodu še dobro govore slo¬ vensko, toda mlajši bratje in sestre pa , že slabo ali nič. Ker so v šoli govorili le angleško, so tudi doma z brati in sest¬ rami udarjali po angleško. Zlasti v me- njen. Amerika je njegova domovina, o Sloveniji le lhalo ve in nič ga ne veže nanjo. Malo vrič govore otroci sloven¬ skih priseljencev na farmslh, kjer ni to¬ liko stika z drugmrodci. vendar angle¬ ščina tudi na faimaji v drugem, rodu prevladuje. Koliko Seh,, katerih obče- valnj jezik- je anglešM.. še moremo šte¬ ti med Slovence? In kam naj. štejemo tiste, ki se pome¬ šajo z drugimi narodnostmi ? Ako je oče Slovenec, mati pa Poljakinja, kaj so otroci ? Ti otroci sami si nič ne ubi¬ jajo glave s (tem vprašanjem. Čutijo se Amerikance in govore angleško. In takih narodnostno mešanih zakonov je ogromno. Nobena narodnost ne mor« tega pojava preprečiti,, ker je pomeša- nost prebivalstva prevelika. Govoril sem z ameriškim odvetnikom z nena¬ vadnim imenom. Piv daljšem razgovoru mi pravi:. “Tudi jaz. sem. 75% Sloven¬ ca. Moj oče je Slovenec,, nnkjfe od Ljub¬ ljane, moje matere oče je Nemec in njena mati je bila Slovenka, Moj oče je ime spremenil, ker je bilo, z® Ameri¬ kance predolgo.” Ta odvetnik ne zna nič slovenskega. Kam naj' ga; štejem® po izvoru? Imena spreminjajo ne~ samo, Slovenci, ampak prav tako drugi. Tudi v tem je želja biti pred vsem Asnerikanec- Po¬ ljaki svoja' dolga imena:, krajšaj®, ker jih Angleži ne morejo izgovoriti..— Tu¬ di naši rojaki krajšajo in., spreminjajo imena, da jih včasih sploh ni mogoče spoznati. Kak ribniški Ivanc postane Evanee, iz Bele j — a nastane Bailey s iz Bevca Benz. Drugi kar odbijejo kos Slovenca: iz Zakrajšeka postane. Zak, iz Goloba Goli. Težavo pri izgovarjavi IZ TEDNA V TEDE N Sv. Oče je te dni sprejel udeležence j na, predsednika nemške kršč. demo- svetovnega kongresa Trgovskih zbornic kratske stranke v parlamentu, pc*nudil Nemcem in Francozom kot posrednik pri urejanju njih niedsedojnih sporov. . V Neapelj je prispela druga pošiljka i orožja ob manjšem razgrajanju laških komunistov. dela slovenski j, zato se spreminja; v y: Hojnik postane Hoynik ir- Gahrenja, Gabrenya. Tako ga končno tudi Anglež pravilno izgovori. Nešteto; takih m po¬ dobnih sprememb bi bilo mogoče našte¬ ti. Razlog je največkrat, da drugorod- ci ime lažje izgovore. So pa; tudi' roja¬ ki, ki se s spremembo imena skrijejo pred slovensko družbo. Če tedaj; vaše j pismo ne doseže kakega znanca, je mor¬ da prav taka sprememba kriva, Amerika je znana kot “topilnl lo¬ nec” narodnosti. Nobena ne vzdrži, da se ne bi polagoma utapljala v; ameri- kanstvo. Morda se še najbolje drže Po¬ ljaki. Mnogo jih je in naseljevali so se bolj skupno kakor slovenski rojaki. Tako so ohranili vsaj nekaj svojega šol¬ stva, čeprav ne veliko. Nemci so mar¬ sikje globoko utisnili pečat svoje na¬ rodnosti. Na srednjem Zapadu so tvori¬ li v mestih kakor na primer Milvvau- kee polovico prebivalstva. Tu je bila pivovarska obrt v njihovih rokah kakor na Bavarskem. Novi' naseljenci' so pri¬ hajali v take kraje kakor domov. Toda kljub vsem tem okolnostim se tudi Nemci podobno kot drugi utapljajo v a- meriškem morju. Marši - katera cer¬ kev, na primer v Clevelandu, se je šte¬ la za nemško, pa nima danes niti ene nemške pridige več ob nedeljah. Žup¬ nik v Nebraski je na tako — imenova¬ ni nemški župniji na kmetih imel še vedno eno mašo z nemško pridigo. Pa .ie bilo vedno manj ljudi pri tej maši. N: pa hotel nehati z nemško pridigo, da ne bi žalil stare tradicije. Končno pridejo ljudje sami in zaprosijo za an¬ gleško pridigo, češ da sta v cerkvi pri nemški pridigi samo dva, ki ne znata angleško in še od teh je eden’ gluh. Tu- ter imel ob tej priliki nagovor; zlasti se je Sv. Oče izrekel proti vsem ovi¬ ram svobodnega trgovanja in proti mo¬ nopolnim družbam. Naj Merkur, simbol trgovanja, resnično predstavlja vse možnosti izmenjave dobrin na osnovah, poštenosti in pravičnosti, je dejal Sv. Oče. ★ Predsednik grške vlade gen.. Plasti ras; je; s svojim programom dobil zaupnico; izrazil je svoje upanje na ureditev od- nošajev s sosedi, zlasti pa v vrnitev 28.000 otrok — begunčkov, odpeljanih iz. Grčije v času revolucije, — Gen, Pla- stiras je tudi napovedal obnovo diplo¬ matskimi stikov s FLRJ. ★ Zah, Nemčija je te dni zmagovito prestala prv« resno preizkušnjo različ¬ nosti gledanj z zah, zavezniki; ti so namreč nemški predlog? o obdavčenju ih njega izvedbi najprej odbili, češ da bi zmanjšanje davkov nemških plaeevalcev; bilo zvišanje bremen za amer. oda. zatr, davkoplačevalce;’ po večdnevnih’ pre¬ govorih so zavezniki svoj*' prepoved u- j makmili -fc nsmšii načrt v bistvu odob¬ rili, svetdVali pa: Nemcem, naj ser pri preuredit'4. načrta, drže tudi 1 zav, smer¬ nic. Istočasno so zavezniki obvestili zah. Neme«, da bodro v posvetovalni skup¬ ščini Evropskega sveta popolnoma ena¬ kopravni z drugimi državnim« zastop¬ stvi. Dr. O. Dihelius; protestanto’i®ki škofi;! cev se je s spretnim manevriranjem Nemčijte, je astro' napadel kom -državnavlade in pridno uporabo čet končal, sistem v - pismu, naslovljenem na min;-j Laboristi so v> parlamentu prestal^' predsednika Vzhodne Nemčije Grote- [ Rude bitke in' glasovanja v zvezi z ne- voHla. 1 katerim/ točkami proračuna; dvakrat Pi* uradnih ugotovitvah zav. ihfc ita- | lS0 zmagali s petimi glasovi večine, en- ba je Nemčijisr izgubila 1 v II. svek vojni ; ; krat pA je bilo glasovanje — za; odob- 1.490.000 vojakov do maja. 1945; rtak- jj s.fter kreditov prometnemu ministrstvu nadno j a bila' ugotovljena snSEfc še 1.100.000 vojakov, 1. milijon ih pol pa je. pogrešanih, večin® iz zadnji® dni V Franciji so odkrili velik® petrolej¬ sko ležišče, ki dnevno prinaša 20.000 1. Francoska vlada je po daljšem ok¬ levanju odpustila iz službe' najboljšega franc, atomskega znanstvenika Joliot- Gurie, moža Eve Curie, hčerke Marije Rklodcwske por. Curie, češ da si je s svojim udejstvovanjem v vrstah komu¬ nistov zapravil zaupanje naroda in na¬ rodnih oblasti. N.iegov naslednik- še ni imenovan. Njegovi najožji sodelavci pa so izjavili, da tudi V bodočnosti ne’ bodo prekinili s sodelovanjem in zaupanjem, ki so ga', doslej gojili do svojega šefa. * Holandski komunisti; so pri občin¬ skih volitvah; občutno pogoreli. Obdržal so le 31 mandatov; zmagala, je katoliš¬ ka stranka, ki je zbrala okrog sebe 18A mandatov od 300. t Belgijski kralj Leopold ki ni hotel dati nikakib- obljub o kraju- svojega bi¬ vanja po odstopu v korist sina, je s tem povzročil noVO- težave, ki so po daljšem pregovarjanju- med kršč. socialisti in li¬ beralci vodile do razkola med. tema dve¬ ma strankama^ do razpusta. parlamen¬ ta to razpisa; utrvih volitev za. 4. junij. ★ Štrajk londonskih pristaniških d.elav- vojske. Preko 1HHP oficirjev zah. voj.’ edlhic bo prišlo v Nemčijo rra specializacijo; posebni tečaji, katerih se bodo udele¬ ževali oficirji Oarrske, Francije. Nizo¬ zemske, Luksemburga, Italije lir Nor¬ veške, bodo trajali' okrog 10 tednov. ■* Sfnr,;a se je tir dnf preko H. Brenta- — neodločeno ter' je laboristoim zmago z enim glasom priboril predsednik za¬ sedanja, ki samo tedaj glasuje, , ako; je glasovanje neodločeno. stih je drugi rod v glavnem poamerika- I di na slovenskih farah slovenščina po- (Nadaljevanje s 1. str.) gospodarsko in socialno, ampak tudi ideološko. Kapitalistični sistem za zaustavitev širjenja komunizma ne more nuditi ničesar drugega kot pre¬ živeli liberalni individualizem. Za rešitev spora med obema taboroma sta samo dve poti: ali vojna, iz katere bi potem izšla samo ena sila in zavladala nad razdejanim svetom ali pa sprememba ideotoške zgradnje na zahodni polobli na političnem, gospodarskem in socialnem področju. S komunistične strani sta tudi dve možnosti: ali vojna ali pa zmaga komunističkih idej v zahodnem svetu. Gotovo je, da zahod pod sedanji¬ mi pogoji ideološko ne more pridobiti vzhoda, komunistični svet pa tudi ne mara spreminjati svojega sistema. Zato zahodnemu svetu ne preosta¬ ne ničesar drugega, kakor, da opusti svoje individualistično pojmovanje, če hoče zavreti nadalnje prodiranja -komunizma. Tretja pozicija Argentine pomeni na političnem polju, da je treba suverenitetc narodov postaviti v službo človeštvu v zadružnem sistemu svetovne vlade. Na gospodarskem: nalogo svobodnega in vodenega go¬ spodarstva, da ustvari sistem socia’nega gospodarstva. Kapital je tre¬ ba spraviti v službo gospodarstvu. Na socialnem področju pa tretja pozi¬ cija predstavlja vmesno stopnjo med individualizmom in kolektivizmom. To svojo tretjo pozicijo ponuja Argentina svetu za rešitev spornih vpra¬ šanj. Ko je predsednik republike omenjal dela Argentine v svetovni or¬ ganizaciji in v organizaciji ameriških držav, je obširno govoril o delav¬ nosti sedanje vlade na vseh področjih javnega udejstvovanja. Poslanico predsednika generala Perona so vsi navzoči poslanci in se¬ natorji sprejeli z navdušenim in dolgotrajnim odobravanjem. lagoma izginja,, ker ni zanjo poslušal¬ cev. Celo slovenščina prvega rodu . se; topi v tem topilnem loncu. Pomešana, je z angleškimi izrazi, da jo komaj še spoz¬ naš. “Havz je treba popejntat, fens jf treba pofiksat to porč bi moral biti nov že leto nazaj”. Tako govorim;. Mož je šel' počakat ženo na cleveland¬ sko postajo, ko je prišla za njim v A- meriko. Ko sta se vozila po Sit Cliir ji je pokazal iz voza, kje je “štor” ne¬ kega znanca, kje je ‘‘štor” zaa moki i® kje “štor” za meso. Žena odi začude¬ nja ni nič rekla. Doma pa vpraša nož*; “Ti si govoril o nekih “štorih”, jrz pa nisem nobenega videla. “'Store” — trgovina je postal v ameriški sloven¬ ščini' štor.. Kaj tedaj ostaja od ameriškega slo¬ venstva? Jedro so tisti, ki so prišli iz starega kraja in še niso pomrli. Koliko jih je? Tudi to vprašanje je tež So za odgovor. Želeti bi bilo, da bi sedanje? ljudsko štetje to številko' podilo. Pa je ne bo.. Na vprašanje, kje so bili rojeni; bodo nekateri odgovarjali: v Avstriji, drugi v Jugoslaviji. Tako bodo, označi¬ li deželo svojega izvora. Kdo naj iz teh odgovorov dožene, koliko je res-v Ame¬ riki Slovencev, ki so prišli is-, Sloveni¬ je? Kadar bo kdo analiziral te števil¬ ke bo mnoge Slovence prišle], med Nem¬ ce, ker bo videl zapisano Avstrijo-. Za¬ to vprašanja, koliko je Slovencev v Zedinjenih državah tudi novo* ljudsko štetje ne bo rešilo. Ostali bomo pri u- gibanjih. Ni pa nobene slovenske orga¬ nizacije, ki bi Se potrudila in izpeljala zasebno štetje, ki seveda nikakor ne bi bilo lahko. Številka 300.000 je gotovo zelo previsoka, razen če štejemo za Slovence sploh vse, v katerih je kaj slovenske krvi. Na ta način bi seveda ta visoka številka držala, toda na isti način bi marsikoga od teh lahko šteli za svojega Švedi in Norvežani, Nemci- in Italijani, pa še Mehikanci. Ameri¬ ka topi, hitro topi vse v loncu ameri- kanstva in mi Slovenci ne delamo no¬ bene izjeme. To dejstva gotovo ni ve¬ selo. Ali je kaj tolažbe v tem, da drugi niso nič boljši? F. R. Anglija je priznala tudi de iurjs' novo izrielsko državo — verjetno zaradi ■spremenjenega sovjetskega zadržanja -dSjj Izrasla — hkta&f pa tudi Abdulaljo- Vc priključitev arabskega dela "Palesti¬ ni k Jordaniji. Predsednik kom., rep. Madžarske- Sa- kaszicz je nepričakovano odstopil ter mu je bil za naslednika imenovat,' Alek¬ sander Ronai. gradbeni delavec po- pok¬ licu, doslej minister v vseh ko ur; vla¬ dah in- član direktorija. del. stranke (ko¬ munistov). ZSSR je pričeli z- ostro kampanjo protf Perziji, oertajbE ji, da je postala po polnoma lutkovna država Amerikan- cev. *■ Vietnamski komunisti so z atentatom ubili, franc, šefi vam. služi e Marcel Pazina. Ar Kom. agenti so z bombo napadli' gu¬ vernerja Singapurja Franklina Gimso- na. Angl. policiji? je pričela z občutno čistko singapurskega podzemlja. Na Zah. Javi so separatistični' ele¬ menti, vodeni o«f komunistov ubili v za¬ sedi dopisnika “Life” a Roberta Doy- le-a in profesorja yalske* univerze Ray- irronda Kennedyja. MIRNO PRAZNOVANJE 1. MAJA PO SVETU Kljub velikim pričakovanjem o spopadu dveh taborov ob priliki proslav 1. maja, je ta dan letos do¬ kaj mirno potekel; celo najbolj ža¬ reča točka Berlin se ni razplamte¬ la in razen do skrajnih meja do¬ voljenega, kričanja po megafonih, ni prišlo do spopadov ali izgredov. Srečanje dveh svetov v vzhodni in zahodni zoni Berlina je bilo zna¬ čilno tudi za pohode drugod po svetu; tako so v Parizu marširali komunisti pod vodstvom svojih prvakov in z Joliot-Curism na če¬ lu, istočasno pa degaullovcij v Ri¬ mu komunisti in nennijevci skup¬ no ter kršč., lib. ter neodvisni so¬ cialisti snet skupno, v Bruslju pa komunisti zase in socialisti zase. Velika vofaška parada je bila v Moskvi in je Stalina ves čas para¬ de zabaval maršal Vasiljevski; v Beogradu je govoril Tito; v Lon¬ donu javno sploh niso proslavljali in na Dunaju je poteklo čudovito mirno. ARGENTINA Dr. Cereijo, ki se še vedno mudi v USA, je podpisal sporazum, po kate¬ rem bosta lahko uvažali petrolej v Argentino za svoji rafineriji petro¬ lejski družbi Standard Oil Company in Ultramar Oil Company. Predsedstvo narodnega kongresa za novo redno zasedanje je ostalo isto, koj je bilo v prejšnjem zaseda¬ nju. Predsednik parlamenta je dr. fiector Campora, prvi podpredsednik iftg. Natalio Trebino, drugi pa Juan de la Torre. V senatu je začasni predsednik contraadmiral Alberto Teisaire, podpredsednik pa ing. Ri- naldo Viviani. Juan Virgilio Debenedetti, buenos- aireški župan, bo prihodnje dni odpo¬ toval v USA na zborovanje županov ameriških mest. Na let. kongresu predstavnikov že¬ lezniških uprav ameriških držav, ki bo oktobra meseca v Merico, bodo zo¬ pet razpravljali o načrtu iz leta 1859 za zgraditev moderne železnice, ki bi vezala Aljasko na severu s Patago¬ nijo odnosno Ognjeno zemljo na ju¬ gu v Argentini. Dolžina železnice bi bila 16.000 km. Planet Evita se imenuje planet, ki ga je odkrila zvezdama v La Plati v noči od 3. na 4. avgusta 1948. Med Argentino in Zahodno Nem¬ čijo se nadaljujejo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, V ta namen je prispel v Frankfurt argent. veleposlanik v USA dr. Re- morino ter je imel z zahodnonem- škim kanclerjem dr. Adenaurjem daljši razgovor, med katerim je pred¬ sednik zahodnonemške vlade sporo¬ čil svoje posebne pozdrave predsed¬ niku republike generalu Peronu. Po¬ gajanja se razvijajo v obojestranski želji, da se med obema državama obnove stare prijateljske gospodar¬ ske in kulturne .vezi. Nova trgovinska pogodba med Ar¬ gentino in Nemčijo bo podpisana v najkrajšem času. V njej bo predvide¬ na medsebojna izmenjava blaga v vrednosti dveh miljard argent. pe¬ sov. To bo druga največja pogodba, ki jo bo imela Argentina z zun. sve¬ tom (Prva je z Anglijo). Nemčija bo na pr. iz Argentine uvozila žita za 45 milijonov dolarjev, usnja in kož za 20 milijonov dol., volne za 18 mi¬ lijonov itd. Argentina bo pa dobila v Nemčiji jekla in železa za 50 mili¬ jonov dolarjev. Nakupila bo zatem razne stroje, lokomotive in strojne priprave za vrtanje petrolejskih vrel¬ cev. Vso Argentino je prejšnji teden zajel mrzel val, ki je vdrl na njeno področje iz južnih polarnih krajev. Temperatura je po vsej republiki ze¬ lo padla. V Cordobi so imeli 0 sto¬ pinj, v San Carlosu, San Rafaelu in v General Alvearju v mendoški pro¬ vinci -5 stopinj, v Andih so pa divja¬ li snežni viharji ter je bil zaradi te¬ ga avtomobilski promet med Argen¬ tino in Chilejem mimo spomenika Cristo Redentor prekinjen. Hud mraz so imeli tudi v Patagoniji. Mrzel val se je iz Argentine razširil proti se¬ veru v Uruguay, Paraguay in južno Brazilijo, kjer je povzročil velike vremenske motnje. V Buenos Aires je prispelo iz Ev¬ rope že več uglednih opernih pevcev, ki bodo v novi sezoni peli v gleda¬ lišču Colon. Med temi je prispel tudi Slovenec Anton Dermota, ki je prej¬ šnjo soboto že pel tudi v Matejevem pasijonu, 23. maja bo pa nastopil v VVagnerjevi operi “"VValkuere”. Argentinski državni dolg je 4. ju¬ nija 1946 znašal 503,600.000 pesov. Do 31. decembra 1949 ga je vlada znižala na 54.500.000 pesov, odnosno na 51.100.000. Notranji konsolidirani dolg je pred štirimi leti znašal 6.454.100.000 pesov, do konca lanske¬ ga leta se je zvišal na 12.941,300.000. Kratkoročni viseči državni dolgovi so v istem razdoblju od 2.107.100.000 padli na 2.011.200.000 pesov, ostali pa od 570.200.000 na 400.600.000. Povečanje argent. notranjega dol¬ ga je v zvezi z vedno večjimi nalo¬ gami, ki jih je prevzela država in s katerimi se je državno premoženje povečalo z izvajanjem velikih javnih del. Te podatke je navajal predsednik general Peron v gospodarskem delu svoje poslanice narodnemu kongresu. Argentinska državna podjetja so lanskoletno bilanco zaključila s 24 milijonov pesov dobička. V Angliji grade za Argentino raz¬ nih ladij s skupno tonažo 83.590, v drugih državah pa za 147.970. Buenos Aires, 4. V. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. ^limite vz Sfovenije^ PISMO IZ TRPEČIH domov Prijatelj lista nam je iz Evrope po¬ slal pismo, ki ga je dobil od svojega znanca iz domovine. Pismo v strahotni luči prikazuje sedanje razmere doma pod komunisti. Zato ga objavljamo v celoti: “Dragi! Upam, da r*i bo sreča mila in da bo to pismo prišlo v Tvoje roke brez obi¬ čajne cenzure. Ti pišem natančneje o razmerah, ki vladajo sedaj pri nas. Žal se tu ne morem počutiti prosto in mi je zato še težje, da nismo skupaj. Zdaj, ko vem, da ste se znašli na zeleni veji in se materialno opomogli, mi je mnogo lajže. Pri podjetju, je mislim, vsaj za bližnjo bodočnost vse v redu. Dela se kot pred vojno na privatni ini¬ ciativi, ker obstoja dogovor z inozem¬ stvom. Toda v tako ugodnem položaju se nahajata le Singer in Phillips, vse ostalo je podržavljeno in tako so tudi vsi nameščenci prešli v državno službo. To je naravno velika prednost za me, ker ni priganjanja na delo in se ne dela nepotrebnih izdelkov. Tudi plače so ne¬ koliko boljše, tako da more samec izha¬ jati. Da ste vi storili dobro, ker ste ošli, vam je upam, jasno. Gotovo je, da ima¬ te od časa do časa domotožje. V tem oziru bi vam rad svetoval, da pozabite, da je povsod lepo, a doma najlepše. Be¬ seda doma ima vrednost le tam. kjer je dom svoboden, kjer je vsak sam go¬ spodar nad samim seboj in kjer se člo¬ veku nudi možnost napredka na osnovi njegovih sposobnosti. Vsega tega pri nas več ni. Vsak mora biti stroj, ki de¬ la za sistem, a izmozgavanje je tako, da komaj ostane za polovico najprimi- tivnejših zahtev. A pri tem ni ničesar. Ne moreš kupiti šivanke, ne žarnice, ne stekla, ne noža ali metle, ne lonca, ne svinčnika — ničesar. Je nekaj tekstilij in čevljev slabe kakovosti, a število točk je minimalno, a mnogi jih sploh ne dobe, čeprav jim pripadajo. Najbrže jih je bilo “plansko” premalo tiskanih ali pa zato, ker bi zmanjkalo poslednje blago iz izložb, če bi imeli vsi točke. S hrano je isto. Državne sadjamice (a drugih ni) prekladajo sadje z lopatami, a kmetje na trgu so zelo dragi. Za predpisano količino mesa te drža¬ va redno ogoljufa ter da manj ali nič, a mala količina masti, ki ti pripada, lahko prav tako izostane. Mila je ko- ' maj za umivanje, tako da predstavlja pranje perila pravi problem. Tako bi lahko pisal v neskončnost. Vse kar je bilo prej zdravemu in delavnemu člo¬ veku v veselje, je zdaj izginilo. Živimo le še od humorja in nade, da bo tudi te¬ ga enkrat konec, čeprav si časa ne mo¬ remo predvideti. Toda naš kraj kljub te¬ mu ne bo srečen, ker so ljudje brez¬ obzirni in režejo ljudem kupone na de¬ belo, če zamudijo delo. Neopravičen izo¬ stanek od dela je na pr. če moraš stati v “repu” za krompir, da ni družina lač¬ na. Tu so ljudje, ki zahtevajo nadurno delo, a potem so še sestanki sindikata in političnih organizacij, ter “prosto¬ voljno” delo za zidanje hiš, v katerih bo stanovala vojska in policija, auto- ceste, po katerih se bodo vozili partij¬ ci in “boljši” izletniki.” Sekanje hrastovega in kostanjevega lesa za kurjavo je prepovedano. Ta les potrebujejo za pridovianje taninovega ekstrakta. V Celju se je 18. aprila pod težo ne¬ kega tovornega avtomobila zrušil kapu¬ cinski most. Trije delavci so pri tem utrpeli težje poškodbe. Žrtev komunističnega nasilja. V lju¬ bljanskih zaporih je umrl od kapi zadet zdravnik dr. Ivan Drobnič, katerega so komunisti pred meseci obsodili kot nas¬ protnika sed. kom. režima na . večletno zaporno kazen. Umrli so: Ivan Štancer, pos. na Vranskem, Matija Kastelic, duh. svet¬ nik v Dolu pri Ljb., Ivana Pečnik, roj. Dermastja v Dravjah, Juliana Pajk v Stični, Anton Jeretina v Domžalah, Ma¬ rija Špacapan, roj. Klančič v Polzeli. Jože Žugelj v Metliki, Josipina Berčon, roj. Rabič v Ljb., Anica Sever v Mari¬ boru, Dominik Senčar obratovodja rud¬ nika Št. Janž-Krmelj, Franc Zupan v I Litiji, Marija Rojc v Celju, Martin | Lempl v Šaleku, Just Grilanc v Ljb.. Ivica Resman, roj. Černe v Radovljici, Josip Moljk, žel. uradnik v Ljb., Mari¬ ja Stušek, roj. Lužar v Tržišču, Andrej Hribernik v Prevaljah, Darinka Štrum- belj v Ljb., Jurček Zahrastnik v Rade¬ čah, Vladimir Premrou, Ljb., Stanisla¬ va M. Babnik, prednica š. s. sester v Šmihelu, sedaj na Strugi pri Novem mestu, Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, Andrejček Dular v Ljb., Frančiška Perat, Dobre¬ polje, Karol Hojker v Ljb., Franja Vin- dišar, roj. Balanč v Ljb., Milka Jur¬ man, roj. Papež v Polju, Radivoj Pirc v Mariboru, Josip Windisch v Ljb., Jože Cigale v Loki pri Zid. mostu, Marija Kunšič v Zgornjih Gorjah, Ivanka Ogrin na Vrhniki, Ivana Cirman, roj. Sojer v Ljb., Angela Lončarjeva, žena dr. Dra¬ gotina Lončarja v Ljb., dr. Miroslav Pu- her, Jernej Volkar v Ljb., Pepca Za- noškar v Ljb. Lojzka Hameršak, v Slov. Javorniku, Franc Polanc, v Lescah, Jo¬ že Gantar v Ljb., Mara Lipovec v Ljb., Leopold Slemič v Ljb., Robert Dientl v Ljb., Viljem Sušnik v Ljb., Viktor Pe¬ trič v Ljb., Marija Hariman, roj. Kon¬ stantin v Ljb., Josipina Hvala, roj. Pe¬ telin v Celju, Jože Činžar, Ljb. šiška, Andrej Prešern v Ljb., Neža Šenk, roj. , Kopač na Viču, Josip Prosen v Ljb. Slovenci v Argentini Buenos Aires, 3. maja. ALBIN GASER Polagoma odhaja stara garda Jugo¬ slovanske strokovne zveze. In med to je spadal tudi pokojni ALBIN GASER, ki se je rodil na Jesenicah 7. decembra 1904. leta v družini tovarniškega delav¬ ca Primoža Gaserja in Ivane roj. Draks- kobler. Bil je tedaj pravi delavski sin in res vse svoje življenje ni zatajil delav¬ ske krvi in gorenjske narave. Komaj je odrastel šolskim klopem, že ga je zajela jeseniška tovarna. Bister po naravi, borben in vztrajen kakor je bil, se je kaj kmalu uveljavil med delavci in prešel v prve vrste delavskih borcev. Jugoslovanska strokovna zveza je v njem našla idealnega strokovničarja. Albin Gaser je bil zvest pristaš krš¬ čanskega delavskega gibanja in delav¬ ske strokovne organizacije, kateri je te¬ melje postavil dr. Janez Evangelist Krek. Dobro je poznal Krekove socio¬ loške spise, skrbno je preštudiral soci- jalne okrožnice rimskih papežev in do¬ sledno se je držal smernic, ki jih je v njih našeL četudi mu marksistično soci- jalistična literatura ni bila neznana in je s socialisti že zaradi poklicnih oprav¬ kov in skupnega nastopanja bil v tesnih in prijateljskih vezeh, je vendarle ostal dosleden in zvest pravemu katoliškemu socijalnemu nauku in je odločno odklo¬ nil z marksizmom prepojeni krščanski socijalizem, v katerega je pred leti za¬ šla Jugoslovanska strokovna zveza in se tako izneverila svojemu poslanstvu med katoliškim delavstvom. Težko je bilo Gaserju prelomiti z JSZ, s katero je bil že od svoje mladosti zraščen in na katero ga je vezalo ne samo toliko lepih spominov, temveč tudi mnogo dobrih prijateljev. Gaser je prelomil z vsem in prešel na stran Slovenske delavske zve- 1 ze. Gaser je bil borben, neodjenljiv v u- pravičenih zahtevah, vendar pa umirjen, do svojih tovarišev nepristranski in pra¬ vičen, četudi so zastopali drugačno mne¬ nje kakor on, nikdar ni bil prepojen z duhom razrednega sovraštva do delo- j dajalcev in do delavcev drugega svetov- | nega naziranja. Bil je med delavci spo¬ štovan in priljubljen. Navzlic temu, da se je v delavskem gibanju visoko pov¬ zpel in je bil nekaj časa tudi kovinarski tajnik v Centralni delavski zbornici, je ostal vedno skromen delavec, pa tudi ! ubog. Vojska mu je prinesla mnogo trplje¬ nja in velikega ponižanja. Vse je mimo in vdano prenašal. Osvobodilna fronta ga ni niti za trenutek zmedla in jo je odklonil zato, ker je bila komunistična. To je upal tudi javno povedati, zato si je nakopal smrtno sovraštvo komunis¬ tov. V majskih dneh 1945. leta se je pri¬ družil slovenski begunski množici in pri¬ bežal v Avstrijo. Mnogo je trpel v be¬ gunstvu zadnja leta, ko se ga je lotila zahrbtna bolezen. V Argentini se je bolezen — rak v grlu — naglo razvijala in po silnem trp¬ ljenju je 28. aprila v Cordobi umrl. Sedaj v miru počiva ob vznožju Cor- dobskih gora in čaka dneva vstajenja'. Bog, kateremu je zvesto služil in iz ljubezni do njega vdano prenašal silno trpljenje, je sedaj njegovo plačilo. Dobri Bog naj bo tudi tolažnik Gaserjevi dru¬ žini, ki je svojega očeta zelo ljubila in spoštovala. Z njo sočustvuje vsa velika TONE IN JAKA “Nekateri ljudje so pa res čudni,” se je jez.l Tone. “Posodiš mu denar, vrne ga pa ne.” ”Čemu pa posojaš,” je pripomnil Ja¬ ka “Ali ne veš, kako Smo včasih rekli; Ko prosi zlata usta nosi — ko vrača hrbet obrača.” “Prav tako je,” je prikimal Tone. “Kako je bil sladak, ko me je prosil na- posodo. Vse lepe besede mi je rekel: kot fant, kadar se hoče posebno priku¬ piti svojemu dekletu. Tako sem mu po¬ sodil 1.000 pesov. Imel sem ga za poš¬ tenjaka, ker so vsi o njem to trdili.” . “Posoditi denar nekomu, ki ga poz¬ naš samo po tem, kar ti povedo drugi, je pa neumno,” je povedal Jaka. “Seveda je neumno. Človek misli, da so še pošteni ljudje na svetu, katerim kaj velja možka beseda. Je dejal, da rabi denar za nakup orodja, da mi bo v mesecu dni vrnil; podpisal je meni¬ co in mi ponujal, da mi za mesec plača 300 pesov obresti. Dal sem mu denar. Potem je vsako nedeljo po maši prihitel k meni. Vselej mi je zagotavljal, da ob- koncu meseca dobim 1.100 pesov. K« pa je prišel mesec okrog, ga ni bilo več k slovenski maši. Stopil sem' na njegov dom; ni ga bilo. Iskal sem ga po vseh slovenskih gostilnah, kjer je bil vsako nedeljo najbolj glasen gost. Zginil je kot kafra. Nikjer sledu za njim. Ta je pa lepa! Še ob tisočaka bom, me je skrbelo, pa sem kar nenadno trčil vanj na cesti. Tako se me je ustrašil, da me še spoznal ni. Zdaj Te pa imam, sem rekel in ga zgrabil za rokav, da mi ne uide. Kaj si že pozabil, da sva za tiso¬ čaka v žlahti.” “Kako bom pozabil. Vse Ti bom dal kot sem rekel, samo počakaj. Bil sem bolan in mi je bolezen požrla tisočaka, ki sem imel prihranjenega zate. Ob kon¬ cu drugega meseca pa dobiš prav go¬ tovo. 1.200 pesov Ti bom dal.” Spet je potekel mesec in mojega dolž¬ nika je spet napadla zavratna bolezen, da ga ni bilo na spregled. Kjer sem ga iskal, tam ga ni bilo. Znanci pa so mi povedali, da se je pokazal zdaj tu, zdaj tam in debelo zabavljal čezme, da je grdo, ker brat bratu posoja na oderuš¬ ke obresti, da zahtevam denar prej kot sva se domenila, da mi bo že vrnil, ka- slovenska begunska družina v Argen¬ tini. Lik Albina Gaserja pa naj živi med nami v najlepšem spominu. F. P. OSEBNE NOVICE Poročila se je v cerkvi sv. Roze Ma¬ rija Berčič iz Šmartna pri Kranju z Aleksandrom Criscuori iz Italije. Česti¬ tamo. Promocija. Na teološi fakulteti v San Luisu sta promovirala za doktorja bo¬ goslovja gg. Mirko Gogala in Milan Ko- pušar. Čestitamo! Za hišnega duhovnika pri bratih Kr¬ ščanske šole sv. Janeza de la Salle v Floridi je nastavljen g. Alojzij Koš- merlj, župnik Sv. Petra v Ljubljani, do- sedaj profesor slov. bogoslovja v San Luisu. Čestitamo! dar bo hotel sam, naj mu kar zaple¬ nim, če mu morem kaj, da me bo že poiskal in mi povedal. “Pa go bom že našel tička.” je u- daril Tone ob mizo “boli človeka, ko ho¬ češ drugemu pomagati v stiski, potem pa žanješ tako hvaležnost. Slišal sem pregovor; če hočeš zgubiti prijatelja, posodi mu denar, pa boš ob denar in ob prijatelja. Sedaj vidim da je tako res. Kako sladek je, kadar denar prosi.” “Ej, mlad si še Tone” je podučeval Jaka posebno pa v tej deželi. Kakor je malo ljudi, ki so Bogu zvesti, jih je tudi malo, kateri ljudem drže dano be¬ sedo. Samo da pravemu v roke padeš, pa te bo ociganil. Pazi se in ne bodi lahkoveren. Če hočeš, ti povem eno ne¬ umno. Čeprav je ciganska in judovska obenem in še trapasta po vrhu, da je ne boš verjel, ti jo vseereno povem, da boš še bolj za gotovo vedel, kako se je treba paziti, da lahkomišljeno ne nase¬ deš. Cigan je prosil Juda naj mu posodi žganjarski hotel. Za vse na svetu bi ga Jud ne posodil, posebno ne ciganu. To¬ da cigan je govoril, kot da bi na violi¬ no igral, in Jud se je omehčal, zado¬ voljen ob misli na dobro delo in še do¬ biček za nameček. Čez teden dni je cigan pritekel in že od daleč kričal. Vaš kotel je rodil, prav za res. Kdaj je še imel kotel mlade? je ne¬ verno odgovarjal Jud. Kako da ne, je trdil cigan. Dva mladi¬ ča ima. Eden je rdeč, drugi pa rumen. Rumenega sem prinesel vam, rdečega pa sem obdržal zase, da mi doraste, in ne bo treba več pri vas prositi zanj. Ci¬ gan je privlekel na dan kotliček. Maj¬ hen je, pa bo zrastel je menil. Daj ga meni, je hlastnil Jud, pa še sdečega mi prinesi. Kotel je moj in tudi ves njegov zarod pripada meni. Cigan mu je moral prinesti še drugi kotliček. Minilo je teden in dva dni. Že spet je bil cigan na vratih. Milo je stokal in tarnal kot bi prepeval bugi—bugi. Kaj se je zgodilo, da tako javkaš, je hotel vedeti Jud. Tvoj kotel je umrl. je komaj izdavil cigan. Umrl. Kako more umreti kotel, če še živ ni. Če je rodil, tudi umrje lahko, je rekel cigan in jo odkuril. Nikdar več ni videl Jud ne njega ne kotla.” “No ja, malo neumna je ta pravlji¬ ca”, je menil Tone; “res pa je vendar¬ le, da človek včasih najbolj neumne bajke verjame, potem se pa za glavo grabi, da je kdaj kaj takega verjel. Me bodo že izučili!” “To je že prav zate”, je pristavil Ja¬ ka.” Nesreča pa je za poštene ljudi, ki so vredni pomoči, katero prosijo, a za¬ radi ničvrednežev ravno dobri trpijo škodo, ker uničijo nepridipravi zaupa¬ nje. Kar se pa tvojega tisočaka tiče, kar nič ne skrbi, ker če imaš menico prav podpisano, boš tička že privil. Tu- I kaj so v tem postave stroge in tudi do- | sti nagle.” HUGO WAST 17 . IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM Alkimisti so ji nekega dne dali prav, ko so odkrili, da že samo mrvica zlata, raztopljena v posebnih pečeh, more o- praviti toliko dela, kakor tisoč ton do¬ brega premoga. Zategadelj je zlato do¬ bilo tako neizmerno vrednost. “Rada bi videla, kako se bo dal “na hladno” ta ubogi poet Rocio Lopez v Palomarju!” je vzkliknila Rahab. “Pojdimo tja!” je odgovorila Foto in pritisnila gumb, nakar je avionček ka¬ kor lastavičica začel plavati nanovo in v novo smer. Prispeli so prav v trenut¬ ku, ko si je nesrečni pesnik, ki bi hotel prespati šest petletij zaradi nesrečne ljubezni, nadeval na nogi obe električ¬ ni kovinasti žici. Ker je bil bogat, je imel mnogo prijateljev in malo sorodni, kov; ti so zdaj stali ob mizi iz alabast- ra, kjer so pripravljali vse za “gurdiva- niziranje’’. Rahab se je prerinila v prvo vrsto in on se je razveselil, da bo ta prelepa deklica zadnja stvar, ki jo bodo še vi¬ dele njegove oči, preden se bodo zaprle; zato jo je pozdravil z žalostnim, a lju¬ bečim nasmehom. “Sladke sanje, prijatelj,” ga je nago¬ vorila. “Potem mi boš povedal vse, kaj si sanjal.” “Zbudil se bom z istimi dvajsetimi leti, kakor jih imam zdaj; toda ti jih boš imela petdeset!” “Kdo ve, Rocio, če se jaz v tvoji od¬ sotnosti tudi ne odločim na isto pot?” “Ah, kako sladko bi mi bilo, ko bi pri¬ šla spat na mojo stran!” je vzkliknil Rocio in se vlegel v kristalno krsto. “Da, gotovo,” je odgovorila Rahab. “Toda ti v svoji krsti, jaz v svoji.” Nesrečnež je izpil svojo zadnjo čašo šampanjca in električni stroj je začel delovati, razširjajoč močen duh po ozo¬ nu. “Na svidenje, Rocio!” so vzklikali prijatelji ob pogledu na uspavanje pes¬ niškega gizdalina. On pa jim je odgovoril z glasom, ki se je vsak hip bolj in bolj oddaljeval, kakor da prihaja že iz večnega ledu: “Na svidenje, Rahab!” Šesto poglavje. DVE ROŽI IN EN KRIŽ Pater Simon Somaripa, superior gre- gorjancev, verjetno zadnji predstojnik tega starodavnega reda, je stopil v svo¬ jo celico, ki je bila morda v najbolj temnem kotu samostana, v senci vedno zelene trte. Vrt očetov gregorjancev je bil neob¬ delan, toda zelo lep. Vse tod je rastlo po božji volji že trideset let. Od starosti je na primer padlo deblo in nihče se ni pobrigal, da bi ga spravil s poti; pač pa je sto mladik iz njego¬ vih in bližnjih korenin pokrilo pobož¬ no trhle ostanke: spletle so zelenilo in mahovino, kjer so gnezdili ptiči in se kot metulji spreletavale enodnevnice in prozorne mušice. Bolj kot vrt za sprehajanje, pa je bil zanemarjen zelenjavni vrt, ob zidu, pre- rastlem z mahovjem, ob katerem so se nabrale kopice črepinj Najrazličnejših steklenic, vrženih sem, da branijo vhod vsiljencem. Celica se je odpirala proti jugu in je imela okno proti notranjemu dvorišču, ki je bilo sicer mnogo manjše, toda prav tako zanemarjeno in temno. Pater se je vsedel k mizici, poslikani na črno. Na njej je bil električni pisalni stroj in brevir. Stroj je tiskal mikroskopične črke na izredno kratke pole iz bakelita, kar pa je bilo mogoče razbrati spet le s po¬ močjo drugega prevajalnega stroja. Nesimpatični posel za pisatelja, ka¬ terega misli ne moreš doumeti, dokler se z materialnimi sredstvi ne vzpostavi razmerje med možgani in papirjem. Zato je oče Simon več stvari rad napisal s peresom, kakor so delali pisatelji pred stoletji. V takem primeru- je z lepo pisavo zapisoval misli v zvež¬ čič, ki mu je služil za dnevnik. Zadržal se je nad stranjo, ki jo je napisal že pred nekaj meseci: “Včeraj sem obiskal Ivano Ta¬ bor na njeni prelepi pristavi v Martinezu, ki je bila svoj čas last jezuitov do njihovega izgona iz dežele leta 1960. Ona je skušala ohraniti starodavni pečat drevore¬ da in tudi poslopij. Zakaj sam bil žalosten sredi take lepote? Zakaj mi je prišel na misel stavek francoskega pisatelja Tonneleja: ‘Ljubezen, ki prihaja po lepoti, je težka in globoka, ker je ljubezen, ki povzroča trplje¬ nje. Govoril sem z Ivano o ni enih težavah, ki jih ji delajo katoliške dogme, da jih ne more sprejeti. Ta ženska, tako skrivnostna in posvetna, je v svoji globini izrazi¬ to religiozna dura, kljub oblaku dvoma s katerim ji je odel misel in srce, kakor sklepam, protestan¬ tizem, vera njene mladosti.” Druga z roko napisana stran je govo¬ rila: “Prišla je v govorilnico. Govori¬ la sva dolgo. Uprla je vame svoj vzhodnjaški pogled in mi rekla: “Zakaj ne obstaja posebna cer¬ kev za tiste, ki dvomijo, ki so si¬ cer pobožni, pa ne morejo dati po- ' zitivne oblike svoji veri in svoje¬ mu bogoslužju?” “In ker nisem v hipu dobil be¬ sede, s katero bi ji odgovoril, je po kratkem molku vstala in se — ne da bi mi dala roko, poslovila z be¬ sedami: “Če bom postala katoličanka, ne bom postala zaradi dokazov, tem¬ več zaradi usmiljenja. Vi boste za¬ me vrata v Cerkev.” “Ostal sem sam in občutil sem kot novo stvar to resnico, o kateri sem že mnogo premišlieval: če je sveto delo, spreobračati krivover¬ ce in razkolnike, ali ni tudi delo Previdnosti, Boauvšečno in po njem blagoslovljeno ta uusmilje- nost, ki zbližuje še pred spreobrni¬ tvijo katoličane in tiste, ki to ni¬ so?” Oče Simon je opazil, da je bil besedo “usmiljenost” napisal čez drugo, ki se je tudi še mogla razbrati: “ljubezen”. Ti citati iz Somaripinega dnevnika še daleč niso naša izmišljotina. Vse te mi¬ sli, kakor tudi mnogo njegovih besed, je z malimi spremembami vzetih iz dnevnika znamenitega odpadnika patra Jacinta Loysona, ex-redovnika bosono¬ gih karmeličanov, iz dokumenta, ki je 'izredno redek in važen za psihologijo od- padništva, pa tudi za apologetiko sploh. I (Opomba pisatelja). Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. V. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI PO SVETU KANADA Vse naročnike Svobodne Slovenije v Kanadi prav lepo prosimo, da poravna¬ jo naročnino 'za naš list, ki stane za celo leto 1950. s pošiljanjem z avionsko pošto 9 kanadskih dolarjev, S pošilja¬ njem z navadno pošto pa 7 kanadskih dolarjev. Kdor prejema list priporočeno, naj doplača še 1 dolar za,, vse leto. Naročnino nakažite na naslov: Mrs. Anica Dolenc, Ontario Hospital 1007 Lakeshore Rd. NEW TORONTO, Ont. Canada. PODGANA “Če bi pa kdo, gospod urednik, ki trdi, da je Sovenec, revijo vr¬ nil, potem ni več Slovenec, ammak podgana...” “Slovenska beseda”, — kulturna revija, štev. 2., stran 23. Franc Erjavec, klasični slovenski na¬ ravoslovec in pripovednik je napisal znamenito knjigo “Domače in tuje živa¬ li v podobah”, katere drugi natis je iz¬ dala Družba sv. Mohorja v Celovcu le¬ ta 1888. V njem je klasično popisal tu¬ di podgane, med katere zgoraj omenje¬ na “kulturna revija” prišteva tudi vse tiste Slovence, kateri bi vrnili to revi¬ jo. Da se bodo tozadevni pojmi vse¬ stransko pojasnili, objavljamo opis pod¬ gane tako, kakor ga je pripravil Franc Erjavec. Podgana je prav za prav velika, grda in gnusna miš, ki ima na sebi vse slabe mišje lastnosti, zraven pa še svojih poln koš. Nadležna in poškodna je kakor miš, vrhu tega pa še neznano požrena, ne¬ sramna, togotna, svadljiva in zagrizna. Trebušno truplo na nizkih nogah se sko- ro tal dotikuje, in za njim se še vleče dolg luskav rep. Ako zraven tudi po¬ mislimo na zamazane in smradne kraje, po katerih se potikuje, bode nam jasno, zakaj je' podgana vsacemu človeku na¬ gnusna žival. Pri nas živite dve podgani, namreč črna in siva. Črna podgana ima nekoli¬ ko daljši rep nego truplo ter je črni¬ kaste dlake; siva je sploh večja, ali ima krajši rep nego truplo in je rujavkasto- sive dlake. Od nje se sem ter tam tudi nahajajo belke, ki so popolnoma bele ter imajo rudeče oči. Obe podgani sta se priklatili k nam od nekod iz Azije, toda črna mnogo prej nego siva. Prva je gotovo že kakih 600 let pri nas in je šla še dalje proti za- padu, razprostranila se je po vsej Evro¬ pi in Afriki, in ladje so jo zanesle tudi v Ameriko, in gotovo ga ni tako majh¬ nega in pustega otoka v morji, da ne bi bilo podgan na njem. Pred kakimi 100 leti je prišla za njo siva podgana, in koj se je med njima vnelo veliko sovraštvo in krvav boj. Močnejša, divjiša in srč- neja sivka je preobladala črnico. Kjer koli so se pokazale sivke, poklale in po¬ žrle so slabejše črnice; kar jih je osta¬ lo, pobegnile so v samotnejše kraje, po- taknile so se po odročnih kmetijskih in gozdnih selih. Če tudi se črnice še sedaj najdejo po vseh deželah, vendar so le posamezne, nikjer se ne pokažejo v ta- kej množini, da bi znatno škodo delale. Toliko huje in silnejše pa zato gospo¬ dari sedaj sivka pri nas. V svojih navadah in razvadah, last¬ nostih in napakah ste si obedve podgani jako podobni in zato mi ne bode treba vsake posebej opisovati. Toliko je ven¬ dar razločka med njima, da črna živi rajše na suhem, posebno pod strehami, po hlevih, svislih in hramih, sivki pa bolj ugajajo mokrotni in zamazani kraji, kakor so na primer: kleti, zahodi, jarki* mesnice, bregovi smradnih potokov, zla¬ sti tam, kjer so jarki iz hiš v vodo spe¬ ljani. Velikanski mesti London in Pariz sta , na glasu zastran brezštevilne množave teh dolgorepih grdob. Pariz si veliko prizadeva, da bi je uganobil. Zadnjih 70 let je mesto potrošilo čez 100 milijonov goldinarjev na podgane, pa vse zastonj. Love jih pa tako: Pod zemljo so sem ter tam visoko obzidane jame, v katere so iz mestnih jarkov nalašč napeljana pota za podgane. V te jame namečejo vsa- keršne mrhovine — najrajše crknene konje in potem odpro vse luknje. Pod¬ gane se začno zbirati okoli mrhe, zmi- rom več in več jih prihaja. V jami je živo gibanje in cmokanje. Zdajci se na mah zapro vsa vratca — in podgane so vse ujete. Možje, ki so nalašč za to na¬ jeti, poskačejo s psi med podgane. Mož¬ je imajo trdne škorne in usnjate hlače, v jednej roki bakljo, v drugi pa kol. Za¬ čne se gnusno klanje in pobijanje. Časih v jednej noči pobijejo 50.000 podgan. Ako je pa podgana že po svojej vna- njej podobi zoperna človeku, pristudila mu se je največ zaradi strašanske pož¬ rešnosti. Podgana je vse, kar se sploh jesti more. Hlastno prebrba najsmrad- nejše odpadke, najgnusnejše blato pre- žveka z največjo slastjo. Kadar ne mo¬ re do kake tekoče stvari z glavo, vtakne vanjo rep in ga potem obliže. Te pož- rešnice se ni moči ubraniti. Ako ovoha kje kako slaščico, ne neha, predno ne pride do nje. Pregloda debele deske in trame, spleza na drevo, spodkoplje zid in še celo skoz zid si naredi luknjo. Tu¬ di voda je ne uzdrži, še celo rada gre vanjo, ker zna dobro plavati in potaplja¬ ti se. Podgana je tako predrzna, da se loti tudi živali, ki je večja od nje. Znano je, da po kurnikih kolje perutnino, kakor pravi dihur; neskrbno račico, ki veselo plava po vodi, potegne za noge pod vo¬ do in ko se je zadušila, gre z njo na kopno in jo požre. Spitano svinjo, ki se zastran debelosti ne more geniti, načne in naredi veliko luknjo, v Špehu, in do¬ volj žalostnih dogodkov spričuje, da so se podgane lotile otroka v zibki. Neapoljski kralj je na otoku Proceda redil mnogo fazanov in jerebic, in zato je zapovedal, da se morajo odpraviti vse Igralska družina Narte Velikonja začenja svoje gledališko leto z uprizoritvijo tragedije v 5. dejanjih Friedrich Hebbel "GENOVEFA” V NEDELJO 7. MAJA ob petih popoldne v veliki dvorani kolegija SAN JOSE, AZCUENAGA 154 Vstopnice v predprodaji na Victor Martinez 50 Poslovenil: Dr. Tine Debeljak Režija: Marjan Willempart Nekaj strani pozneje je dnevnik hra¬ nil naslednje pripombe: “Danes nisem bral svete maše. Legel sem v posteljo precej utru¬ jen in sem spal čez polnoč. Slišal sem v polsnu zvonec, toda nisem imel moči, da bi vstal. Brat Placid me je prišel klicat na vrata, pa sem mu odgovoril, naj mi tokrat opro¬ sti, ker sem bolan. Že nekaj dni nimam časa brati brevir. Moral bom prositi dovo¬ ljenje za olajšanje ali oprostitev, kljub temu, da neprestano ponav¬ lja moj stari brat oče Placid, da sta brevir in pokorščina do papeža dve temeljni opravili vsakterega duhovnika. Jaz ne verjamem: ču¬ tim, da sem rojen za duhovnika in to do zadnjega vlakenca, tako, da moj poklic ne bi prav nič trpel, tu¬ di če se v nekaterih malenkostih odpovem kakšnim cerkvenim for- malnostnim. Sem duhovnik po zgledu Melkizadekovem, ki si je postavil svoj oltar na polju in ki se je lahko bahal s svojo trojno krono, krono duhovnika , soproga in očeta.” Predstojnik gregorjanskega reda je za trenutek zaprl dnevnik in začel pre¬ mišljevati te opazke, ki jih je napravil Že pred več tedni. ODPRL SEM ČEVLJARSKO DELAVNICO Ivršujem nova dela in vsa čevljarska popravila. ROJAKOM SE PRIPOROČAM H v n rih Stanič čevljarski mojster GUAMENI — entre 3127 y 3147 Mataderos, Capital Dohod: Kolektiv 44 s Primera Jun- ta, 55 z Belgrano, 10 s Tabladea, 220 z Liniersa. Iščem družabnika - mojstra za mi¬ zarsko delavnico v Rio Ceballos, Cor¬ doba. Kapital ni potreben. Informirati se: Junta 3275 od 17. do 19. ure. Vse vrste POHIŠTVA po tovarniških cenah dobite samo v slovenski izdelovalnici Muebleria “CARPINTEROS UNIDOS” Ayacucho 369 SAN ANDRES, F.C.N.G.B.M. mačke, češ, da bodo njegove ptice var¬ ne pred njimi. Ali v kratkem času so se podgane tako razmnožile, da je rodovit¬ nemu otoku žugala strašna lakota. Pred temi požrešnicami ni bilo nič varno, na¬ padale so otroke v zibelih, mrliče na odrih, žrle so žito po žitnicah in jedi ljudem izpred očij. Ni bilo drugače, kralj je moral zopet dati stare pravice mač¬ kam, ki so kmalu ugnale samosnedno nesnago. Tudi nekedaj mogočnemu cesarju Na¬ poleonu, ki je po nesrečnih zgodah bil naposled prognan na otok svete Helene, bile so ondukaj podgane velika pregla¬ vica. Med obedom so prišle v izbo in njegovi služabniki in prijatelji so imeli dosti opraviti, da so jih odganjali od skled, jedenkrat celo niso imeli nič jesti, ker so bile podgane v hramu vse požrle. Ko je cesar jedenkrat hotel si pokriti glavo, skočila je velika podgana iz klo¬ buka. Podgane se plode tako hitro, kakor druge miši, in bilo bi jih še več, ko se ne bi tudi med seboj klale in žrle. Mladim podganam, dokler so še vse skupaj v gnezdu, se časih mastni repi med seboj tako prepleto in sprimejo, da se naposled ne dado več razvozlati. Take podgane morajo vedno skupaj ostati, ni¬ ti ne morejo iti z mesta, niti si ne mo¬ rejo same živeža iskati. Druge podgane so tako usmiljene in je pitajo. Jedenkrat so našli na Nemškem celo 28 z repi zra¬ čenih podgan. Nemci jim pravijo “pod- ganski kralj”, ker so nekedaj mislili, da ima na tacih podganah svoj sedež pod- ganski kralj z zlato kronico na glavi. Kanje, sove, podlasice, mačke in ne¬ kateri psi so njeni največji sovražniki. Mačka navadno podgan ne je, nekatera se celo ne upa jih loviti. Tudi človek jim je napovedal vojsko in proganja je, ka¬ kor le ve in zna. Nastavlja jim vsa¬ kovrstne pasti in progle, lovi je v glo¬ boke posode z gladkimi stenami, napo¬ sled jim potresa otrovanega živeža. Zad¬ njega pomočka ne bi priporočali, ker vemo, da otrovane podgane strup rade izbljujejo in tako lehko otrujejo ljudski ali živinski živež. Najbolje storiš, ako ječmenovemu sladu, iz katerega se ku¬ ha pivo ali ol, primešaš živega apna in to zmes postaviš pred podgane. Ko se bodo nažrle, jih bode žejalo, napile se S JL VENCI. 3* O Z O M ! SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32- 4597 — BUENOS AIRES Uradne ure od 9. — 12. ure dopoldne in od 15. — 19. ure popoldne. Ob sobotah od 9. — 12. ure dopoldne. Nr. 03 4.500 gr. riža 2.500 gr. surove kave 2.000 gr. mila za pranje. m$n. 160..— Nr. 04 9.000 gr. sladkorja. m$n. 80.— 45 KG. BELE MOKE: m$n. 147.00 — PRIDEUVENEM MESECU Razen zgoraj navedenih paketov imamo na izbero naše stalne pakete, ki prihajajo v Jugoslavijo v času od 2 — 2 in pol meseca U—6 1.000 gr. surove kave 1.500 gr. sladkorja 1.000 gr. riža 0.225 gr. čaja 0.500 gr. kakao-a 0.200 gr. čokolade. $ 58.— U—7 2.250 gr. riža 2.250 gT. sladkorja. „ 30.— U—8 4.500 gr. riža. „ 25.— U—13 1.000 gr. čokolade 1.000 gr. sladkorja 1.000 gr. kakao-a 1.000 gr. surove kave 0.227 gr. Ceylon čaja. „ 78,— U—16 4.000 gr. pralnega mila 500 gr. toaletnega mila. „ 38.— U—19 4.000 gr. čistega medu. „ 29.— U—21 2.000 gr. surove kave 2.500 gr. sladkorja. „ 44.— SLOVENCI V ROSARIO: Zglasite se naravnost v naši podružnici v ulici Laprida 956 — T. E. 22-885 (pritličje — desno). COMODORO RIVADAVIA: Obiščite našega zastopnika vsak dan od 6.30 — 7.30, ob sobotah po od 4.30 — 7 ure v restavraciji “ALHAMBRA”, ulica San Martin 501. POZOR! POZOR!: V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO DINARJE! V centrali, kakor tudi v naših podružnicah govorimo slovenski. POŠILJAMO TUDI ZDRAVILA TER STARO IN NOVO BLAGO. j bodo vode in ugašeno apno jih bode po¬ končalo. Kakor nam je podgana nevšečna in zoperna, moramo vendar pritrditi, da ni brez umnih zmožnostij. Privadi se člo¬ veku, pride pred-nj, ako jo z imenom pokliče, navadi se plesati in po vrvi ho¬ diti. —. V Starem gradu na Nemškem je bil poštar, ki je vsak dan po kosilu poklical svoje živali k polnej skledi, ki jo jim je postavil na tla. Ko je zažviž¬ gal, pristopili so k skledi: mesarski pes, lepa mačka, star krokar in velika pod¬ gana s kraguljcem na vratu. Vsi štirje so mirno jedli iz iste sklede in potem so se vlegli skupaj k peči. V tej hiši ni bilo niti miši niti podgan, ker je kraguljec vse prepodil. Podgana pa ni vsem ljudem tako os¬ tudna, kakor nam. To je videti iz tega, da jo v nekaterih krajih ljudje jedo. Ki- nez si vse prste obliže, ko je pečeno podgano pojedel.” ZAGREBŠKI KROJAŠKI SALON za dame in gdspode IVAN MORIČ CERKVEN! OGLASNIK Spored romanja v Lujan 14. maja: Ob 7.15 odhod skupnega vlaka iz Plaza Miserere (Onee); Ob 7.42 odhod vlaka iz postaje Ramos Mejia; Ob 9.05 prihod v Lujan na končno pos¬ tajo: Basilica; Ob 10. sv. maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom; Spoved po možnosti opravite že doma, nekaj spovednikov bo na razpolago tudi v Lujanu; Ob 11.15 Stanovski shodi za starše, de¬ kleta in fante posebej; Ob 4. govor, procesija in pete litanije, zaključek; Ob 6.35 odhod z romarskim vlakom; Ob 8.10 prihod v Ramos Mejia; Ob 8.35 prihod na Plaza Miserere (On- ce). Vozne listke za vlak si nabavite čim- prej. Dobiti jih morete pri poverjenikih “Oznnila”, pri osebah, ki so bile objav¬ ljene v zadnji številki in v Dušnopas- tirski pisarni. Vse, ki imajo v prodaji vozne listke, prosimo, da vrnejo nepro¬ dane listke do ponedeljka 8. maja zve¬ čer v Dušnopastirski pisarni. Od tega dne morete vozne listke dobiti samo v tej pisarni. Vlak odhaja iz Plaza Miserere (On- ce) iz zgornje postaje. Starši, ki imate otroke stare pod 5 let vzemite s seboj dokumente, da boste mogli dokazati, da niso več stari, ker le taki imajo prosto vožnjo. Po končani maši odidite takoj na pro¬ store, kjer bodo stanovski shodi, da se bodo lahko hitro začeli. Hrano vzemite s seboj! DOBER TEK NEDELJA: Kosilo: Čista juha z jaj¬ cem, ruska solata, svinjska pečenka v mrežici, krompirjev pire, zelena solata, čokoladna torta, sadje, črna kava; ve¬ čerja: mrzla pečenka, solata, čaj torta. PONEDELJEK: Kosilo: Vampi s krompirjem, žganci: večerja: naravni zrezki, dušen riž, solata, vinski čaj. TOREK: Kosilo: Goveja juha, rezanci, govedina, špinača, krompir v kosih, bis¬ kvitni zvitek; večerja: polpeti, polnjene bučke, kuhana solata. SREDA: Kosilo: možganska juha, ko- štrun v obari, žličniki, kompot; večerja: ocvrta jetra, dušeno zelje, sir, sadje. ČETRTEK: Kosilo: ječmenčkova juha, večerja: mrzla rebra, fižolova solata. PETEK: Kosilo:, zelenjavna juha, karfijola z maslom in drobtinami, ocvrti krompirjevi hlebčki, zelena solata, sa¬ dje; večerja: mlečni riž s čokolado, čaj s pecivom. SOBOTA: Kosilo: goveja juha, du¬ šena govedina, ohrotova prikuha, krom¬ pir, pečena jabolka; večerja: telečja obara, kruhovi cmoki. DARIU živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P A N E T H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 Slovenski Izseljenski Oder Velika dvorana SAN JOSE, AZCUENAGA 154 NEDELJA, 21. MAJA ob petih popoldne Pri belem honjičhu Režija: J. Špeh Dirigent: B. Pavšer Scena: V. Petkovšek "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 Pravkar smo prejeli moderne švicarske ure znamke RECORD - 1VATCH, Geneve, ki so avtomatične in antimagnetične. Dalje imamo v zalogi ure OMEGA, ELECTION, MOVADO, UNVER; priporočamo, da se oskrbita z budilkami znamke JAZ in SUIZA, dokler traja zaloga. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5. Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬ rantirana prvorazredna izdelava. — Obščite me in se prepričajte! IVAN MORIČ San Jose 1121 - Piso 1 - Dpto. A Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Bs. As. EUROPLATA Od 23. marca dalje smo znatno znižali ceno našim priznanim paketom Razen tega pošiljamo nove vrste paketov z najprimernejšim blagom iz Evrope in naše Europlata pakete naravnost iz Argentine po ceni od $ 42.— do $ 59.— Pozos 129 - I. nadstropje - Buenos Aires