j 17. SEPT. 1964 LETO III ŠT. 36 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKKA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO. TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ Iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov podjetja Od doslednega in dobro izdelanega sistema notranje delitve v gospodarskih organizacijah, je odvisen razvoj medsebojnih odnosov zaposlenih in tudi razvoj gospo---darske organizacije. Ena od osnovnih družbenih karakteristik je tudi ta, (ia podjetja samostojno v. okviru splošnih družbenih načel in meril ugotavljajo in določajo način in instrumente notranje delitve dohodka. Prek samoupravnih organov sprejemajo svoje pravilnike o notranji delitvi in na ta način uresničujejo in razvijajo socialistične proizvodne odnose, ki. so velika gibalna sila za naš nadaljnji razvoj. Pri tem pa je nujno uvajati takšne oblike delitve, da pospešujemo obseg, proizvodnje, ekonomičnost in rentabilnost, vzporedno s tem pa zadovoljujemo ekonomski .interes vsakega posameznika, ki se .odraža v Višjih osebnih dohodkih in- drugih oblikah zadovoljevanja poireb, z eno besedo, v-višjem standardu. Statut našega, podjetja določa, da. morajo biti .osebni dohodki delavcev odvisni od količine in kvalitete dela, od ' zahtevnost, dela -in doseženih rezultatov delovne' enote, tovarne in končno od uspeha podjetja. ' v 'V Na' osnovi teh določil ’ je . bil pripravljen osnutek pra-' vilnika o delitvi sredstev za OD za celo podjetje. O pravilniku je UO podjetja razpravljal na seji 4.9:1964- Tn sprejel sklep, da se z nekaterimi korekturami -pošlje' v javno razpravo, ki naj bi se pričela 15.9. in trajala do 1 10.1964, nakar bo UO posredoval pravilnik s pripombami DS podjetja v potrditev. ... - .Zaradi . širše razprave in pripomb navajamo nekatere Pogovor o tovarni telefonije bistvene značilnosti iz os.nut- Alternator — 3-fazni električni generator s silicijevimi diodami — nova konstrukcija ZZA ka pravilnika: , - — oddelka za avtoelektriko . Pravilnik, določa osnove m‘. ,. .... - j merila, po . katerih 'sestavite enote podjetja fp rini raj o sredstva za OD. Za posamezne enote so. „te osnove, raži.; lične in so odvisne od osnovne dejavnosti, ki jo enota, upravlja, 1. Osnove za tovarne Sredstva za' osebne dohodke so odvisna od: — dosežene eksterne proizvodnje — višine poslovnih stroškov in,od f -k-, dosežene produktivnosti, V eksterni proizvodnji se-upošteva vse izgotovljene izdelke, ki so dobavljeni na skladišče: gotovih izdelkov in O novi tovarni telefonskih naprav smo le, redko poročali. Bila je v gradnji in dokler mrtvi zidovi ne 'začutijo’ delovnega utripa tistih, ki proizvajajo — vsebina ne pritegne. Ker bo že; v letošnjem letu del zgradbe zaživel ■— tja se bodo namreč priselili iz montaž telefonskih central — je prav, da o tej tovarni kaj več spregovorimo. Na zadevna vprašanja odgovarja dipl. ing. JOŽE TERAN in specializiranja proizvodnje v, posameznih proizvodnih obratih. Z gradbenimi deli je Sploš- Kontrola telefonske centrale »Iskra« 5S/C v »Elektromehanski« KDAJ SE JE ZAČELA IZGRADNJA VAŠE TOVARNE IN KDAJ BO TOVARNA ZAČELA Z REDNO PROIZVODNJO? no gradbeno podjetje PRO-Zamisel o gradnji novega JEKT začelo v novembru obrata za telefonijo sega v 1962, vendar'bi podrobnejše (NadaLjevanje na 6. strani) obdobje združevanja ISKRE podatke o .teh delih lahko dal takratni gradbeni odbor s . predsednikom ing. Fonom na čelu, kajti naša skupina • se je začela ukvarjati s problemi novega obrata šele v drugi polovici leta 1963. Začetek redne proizvodnje je predviden za maj 1966. leta, vendar je zaradi zastojev pri izgradnji pričakovati zakasnitev. Posamezne oddelke bomo začeli seliti , v novo poslopje z\ novembrom 1964. Delitev . bo potekala v odvisnosti od gradbenega' . stanja objekta (ogrevanje, sanitarije, garderobe Itd ; in od stopnje nujnosti pdtrebe po starih prostorih s strani novih uporabnikov. Prvi se ; bo . seli! oddelek žičnih oblik, -ki. je tlocifan v prostorih izven tovarne in v prostorih . upravnega poslopja, -Datumi ; selitve .os.ta-ih oddelkov bodo odvisni tudi od izdelave opreme in prihajanja novih Sil ‘j- strojev. . ■ KAKŠEN JE PREDVIDENI PROIZVODNI PROGRAM TOVARNE IN NJEN BRUTOPRODUKT V PRVEM LETU REDNEGA, OBRATOVANJA? -Proizvodni program novega obrata obsega področja telefonije' iri sicer telefon-t -ske centrale za javni promet in stranske telefonske centrale, direktorske naprave, različne -elementi s področja telefonije, zlasti ploščata releje in telefonske aparate. Proizvodnja novega obrata bo zaključena, saj bo izdelovala vse od sestavnih dolov do končnih izdelkov. Skupni dohodek (bruto-, produkt) po končanem investiranju bo 10,980 milijard dinarjev. KOLIKO PRIBLIŽNO BO STALA IZGRADNJA /\ TOVARNE IN KAKŠNI i SO VRACILNI POGOJI ] ZA PREJETE INVESTICIJE? Ža izgradnjo in opremo . tovarne rimamo na razpolago 3,88/ milijard dinarjev, od tega „2,437 milijard za osnovna sredstva in 1,450 milijard za obratovalna sredstva. Sama tovarna bo pa stala več, oz. če ne .bo dodatnih sredstev, ne bo do kraja opremljena takoj, ampak še-. le,,' ko bomo imeli sredstva na razpolago. Anuitete posojila bo ■ potrebno začeti .odplačevati v drugi polovici leta 1966 z rokom vračila 5 let in s 7 %’ obrestno mero, -- ' . (Nadaljevanje na 4. stranif' lebni dohodki v I. polletju Prva polovica letošnjega Jeta glede urejenosti OD ni prinesla bistvenega izboljšanja. Enoten pravilnik o de-< litvi OD je v razpravi in bo v jeseni sprejet. S sprejetjem tega pravilnika bi bila dosežena enotnost v formiranju mase OD, medtem ko bi bila interna delitev na delavce prepuščena posameznim enotam. Opazna pa je do sedaj večja povezanost OD z rezultati poslovanja, kajti vse enote, ki so letos sprejemale nove pravilnike o delitvi OD, so vnesle med ostala določila tudi vprašanje stimulacije delavcev. Praktično pa je bilo to razvidno pri mesečnih izplačilih, ko je bilo običajno stimulacijskega dela od 5 do 6 %. Novi pravilnik bo postavil tudi OD v skupnih službah v odvisnost od uspehov celega podjetja oziroma poedine enote. Ta problem je bil, razen v PSO, nezadovoljivo urejens POVPREČNI OD V primerjavi z lanskoletnim povprečjem so letošnji povprečni, OD naslednji: leto 1963 I poli. 1964 indeks povprečni OD I 36.630 , 42.990 povprečni OD II 32.090 35.020 117.1 109.1 Če pa primerjamo lansko- ja in pa letošnje, so razlike letne podatke istega razdob- precej večje: I. poh. 1963 I. poli. 1964 ■ % skupaj izplačilo OD v 000 2,123.965 povprečni OD I. 33.868 povprečni OD II. 30.223 OD izplačilo za nadure v 000 118.649 število nadur 510.925 število zaposlenih 10.416 3,322.518 42.990 35.020 143.003 494.499 12.899 + 56,5 + 26,9 + 15,9" + 20,8 - 3,2 % 23,8 Razlika med republiškim povprečjem OD v industriji za prvo polovico leta (41.082 din) in podjetjem Iskra znaša 4,7 % v korist Iskre in je malenkostno manjša od razlike za leto 1963 (5,0%). Spremembe v višini OD v posameznih enotah so kaj razločne. Povprečno so OD v enoletnem razdobju narasli za 20,9% (OD I.) oz 15,9% (OD II). Največje razlike so v Elementih, Aparatih, Elektromotorjih, Elektroniki. Vse te enote so imele v lanskem I. polletju nižje vrednotena delovna mesta kot letos, poleg 'tega pa so v prvih dveh enotah v letošnjem letu izplačali precej več stimulacije kot pa v istem razdobju preteklega leta. Pri skupnih službah je na prvem mestu glede povišanja PSO, ki ga je dosegla predvsem z novim pravilnikom p delitvi OD, ZTO pa ima povprečne ( 1 (za redno delo) četo nekoliko manjše. Razpis Delovna enota SKUPNE SLUŽBE »ELEKTROMEHANIKA» KRANJ razpisuje prosti delovni mesti: 1. INDUSTRIJSKI ORGANIZATOR II. 2. VODJA ODSEKA ZA KADROVSKO EVIDENCO IN ADMINISTRACIJO Pogoji: višja šola, odnosno srednja šola z večletno prakso v tovarni. Z dosedanjima ukrepi na področju OD se je struktura delavcev po razponih OD popolnoma spremenila, če vzamemo za osnovo lansko I. polletje so spremembe naj- večje v razponih do din 50 tisoč. Število delavcev z OD do din 25.000 se je sicer v procentih občutno znižalo, medtem ko gledano absolut-(Dalje na 7. strani) Vloga posameznika in skupine pri kolektivnem vodenju PRIMERJAVA POVPREČNIH OD V I. POLLETJU 1963 IN 1964 Skupni OD Indeks OD za redni del, čas Indeks Enota I. poli. 63 I. poli. 64 64/63 I. poli. 63 I. poli. 64 64/63 Elektromehanska 31.783 40.570 127,9 29.713 33380 112,9 Avtomatika 31.209 36.930 118,2 26.743 28.960 1082 Elementi 28.186 41.090 146,0 25.696 37.130 1443 Avtoelektrika 27.420 33.390 •' 121,7 25216 27380 106,7 Aparati 31.571 44.990 142,8 28.008 32.970 117,8 Elektromotorji 26.169 35.620 136,3 24285 29.310 120,8 Naprave 38.825 45.550 117,2 31244 35210 112,6 Kondenzatorji 28.459 36.000 126,5 25J>81 26.770 106,6 Elektronika 32.868 42.990 130,8 28.954 33200 114,8 Instrumenti 30.121 37.760 1252 28318 29.610 104,0 Usmerniki — 41.180 — — 35.400 - Polprevodniki — 43260 mL’ — 38.040 — Tovarne 30.970 39.770 1283 28.080 32390 1153 Z Z A 47.168 53.990 1142 40.648 44280 108,9 PSO 43.515 55.080 126,6 34.881 44.450 1273 Uprava 62.066 69.990 '112,7 54.239 57.110 1052 Šolski center — 65.320 — — 52.100 . — ZTO 55.695 61.280 . 110,0 50210 49/710 99,0 Skupne službe 46.910 56.740 121,1 * 39,750 46.090 115,9 Podjetje 33.868 42.990 126,9 30223 35.020 - 115,9 m.jm Kolektiv knjigovodstva v tovarni avtomatike v Pržanu se je pretekle dni poslovil od svojega dolgoletnega sodelavca Leopolda Komana, ki je s svojo vestnostjo in prizadevnostjo vsa leta izpolnjeval naloge, ki so mu bile zaupane. Sodelavci so mu ob odhodu v zasluženi pokoj zaželeli zdravja in zadovoljstva. Cvetje in darila raj bi mu znova dokazali, da je bil pri vseh priljubljen in, da ga pri svojem nadaljnjem delu ne hodo pozabili. V predzadnji id zadnji številki našega tedenskega glasila je bil objavljen članek v zvezi s kolektivnim vodenjem. V članku so nanizane zelo tehtne besede glede vodenja podjetja. Pisec članka pa poziva tudi razne druge člane kolektiva za prispevke s tega področja. Ozrl bi-se le na tisti I del vsebine članka, ki je bil objavljen v zadnji številki, kateri obravnava reševanje posameznih vprašanj v okviru delovne skupine. Pisec članka pravi, da bo delovna skupina dosegla rezultate večje od sedanjih, če bo vsakomur jasna njegova vloga in če bi to nalogo pri delu spoštovali. To, da se spoštujejo pravila igre, ni samo naloga vodij, temveč vseh delavcev skupine, zato o posameznih stvareh lahko odločajo vedno le tisti, v čigar pristojnost spada obravnava zadeva. Kolektivno vodenje je osnovano na odbo-rovskem in ne na komisijskem načinu dela.. To pomeni da v vsakem vprašanju, ki je dano v obravnavo,,zavzemajo vsi svoja stališča, tisti pa, ki je pristojen za odločilno stališče, pa odloči o tem vprašanju samostojno takrat, ko je bil poprej seznanjen s Stališči ostalih svojih sodelavcev. Ker je predmet obdelajte z vseh vidikov, je verjetnost, da bo sprejeta najprimernejša odločitev precej večja kot če bi o tem razmišljal samo eden. Ce to stališče pisca konkretiziramo na razmere v podjetju, lahko zaključimo, da dokončno odločitev za primer ,s finančnega področja prinese finančni direktor odnosno vodja finančnega sektorja iz komercialnega sektorja komercialni direktor oz. vodja komercialnega sektorja. . Postavlja se vprašanje, če je to stališče točno v skladu z našo pozitivno zakonodajo. V določilih člena 83 Republiške ustave, kjer so definirane pristojnosti- direktorja delovne organizacije, je med drugim rečeno, da direktor , delovne organizacije vodi njeno poslovanje, da je di- 1 rektor prti svojem delu sa- . mostfojen in osebno odgovoren delovni skupnosti in organom delovne organizacije; za zakonitost delovne organizacije in za izpolnjevanje z zakonom določenih, obveznosti pa je odgovoren družbeni skupnosti. Torej vidimo, da je naša . zakonodaja, ki je iz ustave | prenešena tudi v predosnu-tek načrta osnovnega zakona v podjetjih, postavlja nd stališče, da je direktor nosilec funkcije vodenja, torej so njegove odločitve v okviru vodenja meritorne ter jih le organi upravljanja lahko spreminjajo oz. odpravljajo. Z ozirom na to je smatrati, da niso dane pristojnosti meritornega odločanja v okviru vodenja posameznih vodjem sektorjev, ampak naša obstoječa zakonodaja daje to pristojnost direktorjem delovne organizacije. S tem si- ' cer ni rečeno, da direktor. ■ delovne organizacije teh svo-' jih pristojnosti ne more prenesti na direktorje sektorjev, kot konkretno n. pr. predvideva naš statut podjetja. Ni za prezreti tudi določila obstoječe zakonodaje, kakor je že omenjeno, da je direktor prvenstveno glede vodenja odgovoren za svoje delo DS in UO, delovni skupnosti in pa tudi družbi: Direktor je tista oseba, ki lahko odloča-, tev vodje sektorja spreminja ali zadrži, torej je od-tisti, ki, ponovno poudarjam, v okviru vodenja odloča. Jasno pa je, da se bo pri tem .oprl ki mu pomagajo pii vodenju, zlasti pa. na stališča tistega člana, v katero delovno področje spada reševanje tega' konkretnega problema. Torej je odprto vprašanje, v koli-.kor je v skladu z zakonodajo stališča pisca, da tisti, v čigar pristojnost spada določena zadeva, tudi meritorno odloči, če vzamemo torej pozitivne predpise, ki postav- (Dalje na 6. starani) Proizvodnja kranjske tovarne v avgustu V aprilu je naša tovarna dosegla najvišjo proizvodnjo, in sicer 1226 milij. dinarjev. Najnižjo proizvodnjo smo izkazali v mesecu januarju, in sicer 932 milij. din. Da bi dosegli letni plan, bi morala vrednost proizvodnje znašati povprečno mesečno 1111 milijonov din. V avgustu je bila dosežena proizvodnja v vrednosti 998 milij. din, to s'e pravi, da je bil to drugi najsiabši mesec v letošnjem letu in da nismo dosegli niti zahtevane povprečne vrednosti proizvodnje. ' PROIZVODNJA V AVGUSTU (družbeni plan) Proizv. EE •/. Momt. rot. strojev 60,4 Kontakt. — releji 100,9 Splošna montaža 95,0 Kinoakustika 88,3 Tel. centrale 91,9 Lipnica '- 68,4 Deli avtomatike 133,8 Deli za N. G. 506,5 Deli za Otoče 514,4 Deli za N. m. 78,9 Deli za Trbovlje 202,5 Usluge 768,8 Skupaj . 98,0 MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV je-jhontirala samo 600 EVS 10,, ker je prepozno prejela kroglične ležaje. Tudi Uz motorjev smo montirali premalo, ker so filtri prispeli prepozno. Poleg tega smo imeli predvideno tudi proizvodnjo vrtalnih strojev EVS-06. EE KONTAKTOR je imela težave zaradi pomanjkanja materialov, vendar jih je uspela pravočasno premostiti. Ploščatih .relejev za prodajo je bilo v preteklem- mesecu izdelanih razmeroma malo, izdelujemo pa trenutno večje količine relejev za izvoz v Nemčijo in Avstrijo. SPLOŠNA MONTAŽA je dosegla predvideno proizvodnjo števcev. Izpad je nastal pri' proizvodnji telefonov, kjer je bilo treba poostriti kontrolo. Dnevna količina se je dvignila, ker je številčnik zopet na potrebni stopnji kvalitete. Poleg tega nam je ostalo nekompletnih 500 telefonov, ker smo prejeli zelo slabo aluminijasto pločevino za pokrivno ploščo. KINOAKUSTIKA ni mogla oddati na skladišče izdela-jiih projektorjev KO-06, ker ni prejela torbic za transformatorje. Poleg tega je ostalo v montaži 55 različnih ojačevalnik naprav, ker nam propaganda ni izdelala tehničnih opisov. V montaži so ostale tudi večje j količine ojačevalcih naprav, ker niso prispeli mikrofoni iz uvoza. MONTAŽA TELEFONSKIH CENTRAL tudi v avgustu kljub vsem paporom ni dvignila proizvodnje. V montaži 'je ostalo 16 central 4/30, ker nismo 'prejeli- dovolj - PSS. strojčkov in varovalk .1.2 A. Zaradi pomanjkanjaselenskih stavkov kontrola ni mogja redno- kontrolirati centrale 20/200.' Glavni izpad je povzročilo pomanjkanje multipel kabla, dvižno . vrtilnih , izbirainikov in 5-žitae • vrvice. Pomanjkanje 'transformatorjev je povzročilo, da ni bilo mogoče oddati1 na skladišče niti ene centrale Iskra 58 C, čeprav je bila gotova večja količina/ stojal. ' s . Razmaščevanje aluminijastih pokrovov za števec » galvaniki »Elektromehanske« LIPNICA za montažo stikalnih ur še vedno ni prejela mehanizmov iz uvoza. Izdelana je. -bila večja količina mikrofonskih vložkov in tokovnih varovalk. Čeprav smo' imeli še večje količine motorčkov za časovni števec, jih nismo mogli uporabiti, ker : smo prepozno prejeli medenino ZK 7. V avgustu je stekla montaža 5-mesthe-ga števca pogovorov, zaradi temeljitejših preizkusov, ki so bili potrebni v začetku proizvodnje, pa izdelan a- količina še ni bila oddana na skladišče. MONTAŽA ELEMENTOV AVTOMATIKE svojo obvezo izpolnjuje, ehnprej bo pa treba poiskati' za- ta oddelek nov program, ker- bo sicer ostal brez dela. Dobave ostalim' tovarnam Iskre predstavljajo znaten (Dalje na 6. strani).. I Pv>0 organizira trgovino za prodaj o manj vrednega materiala V Ljubljani otvarja PSO na Masarykovi cesti (kjer je bazensko skladišče PSO) .prodajalno manj vrednega blaga. Prodajalna bo odprtega tipa, torej bo v njej lahko kupo-' val vsakdo. Ljudska tehnika ter šole, seveda proti takojšnjemu plačilu. Prodajali bodo izmet, vendar pa še vedno uporabni material, izdelke z- napakami, izrabljeno orodje i..pd; Tako bo vsakdo po potrebi kupil razne konce žic, kablov, radijske . in .televizijske dele; pa tudi kompletne aparature — z napakami, seveda. Pri tem pa bo moral podpisati izjavo, da ve, da kupuje: izmetno oz. manjvredno blago, da za to blago ni jamstva, da tega blaga ne bo preprodajal, temveč ga bo rabil za lastno potrebo. V to trgovino bodo , dobavljali blago servisni sektor PSO, pa tudi vse naše tovarne bodo lahko dostavljale v prodajo svoje polizdelke in izdelke z napako, Kakor tudi drugi materia.,' po katerem je povpraševanje na tržišču. Seveda bo morala bi— ti cena precej nižja od blaga prve kvalitete! Tovarne, skupne službe - in PSO so že prejeli predpis za organizacijo poslovanja take .prodajalne za 'prodajo manjvrednega blaga, ki verjetno te dni že pričakuje svoje prve kupce. I, S. Delo in problemi PSO V 34. in 35. številki smo objavili poročilo, direktorja prodajno servisne organizacije, tov. Metoda Rotarja — o rezultatih prodaje, o kritiki visokih zalog gotovih izdelkov , in slabe izterjave ' dolžnikov, o pomenu in potrebnosti filial, zaključili pa bomo z mnenjem o sodelovanju PSO in tovarn. Kakšno je sodelovanje PSO in tovarn in kaj bi bilo potrebno napraviti, da bi bilo to sodelovanje še boljše? ' Sodelovanje med PSO in tovarnami, smatram, da je dobro. Odnosi, da tako rečem, so se povsem normalizirali in če primerjamo težave, ki smo jih imeli v začetku formiranja PSO, lahko rečem, da smo tudi na področju medsebojnih odnosov napravili kljub vsem težavam in številnim kritikam lep napredek. Vodstvo PS© si prizadeva, da bi posamezni odgovorni uslužbenci prodaje in servisa bili v čim tesnejših osebnih stikih z odgovornimi tovariši v tovarnah. Določene pripombe, ki so glede tega obstajale na prejšnjo prakso, so bile po mojem mnenju upravičene. Določitev prodajnih pobojev sporazumno s tovarnami, posebno , zadnji posveti okrog problematike cen in priprave za plan 1965, kažejo, da so ti odnosi dobri. Posebej se mi zdi umestno -pripomniti,. da jev pri tem najvažnejše, da obstaja skupen občutek, da 'rešujemo skupne probleme in da smo vsi člani enega in istega kolektiva ter da smo mi v PSO tu zaradi proizvodnje in ne narobe, zato se mi zdi, da je na direktnih . relacijah, tudi če kdaj pride1 do' različnih mnenj, vedno lahko najti sporazum. Izkušnje kažejo, da! o »odnosih« in o težavah lahko največkrat gojfOr rimo takrat-,' kadar nekdo tretji posreduje v teh odnosih. Zato še mi zdi, da se bo (reba prej ko slej v celoti vrniti na prv3l.no zamišljeni način sodelovanja med tovarnami in PSO. Za boljše sodelovanje je sedaj predvideno, da bodo naši tovariši o problematiki prodaje, servisiranja in montaže poročali tudi na strokovnih kolegijih tovarn- in na _ samoupravnih organih. Smatram, da bi to morala biti redna praksa in čeprav za nas' predstavlja dodatno obveznost bi se osebno predvsem zavzel za to, da bi jo v celoti in - redno izpolnjevali. To. še posebej iz raz- loga,y ker se včasih' le zgodi, da kakšno težavo najraje pripišemo tistemu, ki je izven tovarne,, in misnm, da so_. skupne službe, med njimi pa še posebej PSO, včasih krive'tudi za tuje grehe. Kateri so problemi, ki PSO najbolj tarejo? Problemov nam v PSO ni nikdar manjkalo in nam jih tudi sedaj ne,- Naj naštejem samo nekatere: '— stalilo predvidene reorganizacije' znotraj podjetja, odkar je bila PSO ustanov--ijena; — pomanjkanje ustreznih poslovnih prostorov, predvsem na področju Beograda in Ljubljane, kar povzroča dodatne stroške in podaljšuje ter otežkoča hitro poslovanje; — nerazčiščeni ekonomski odnosi na področju servisa in montaže na relaciji s proizvodnimi tovarnami; predvsem mislim tu na uveljavitev trajnejših instru- mentov, ki bi bili dovolj sti« mulativni za obe strani; — še vedno prepočasno reagiranje. na tržna dogajanja; — pomanjkanje ' ali bolje, rečeno odsotnost mehano-grafskih sredstev za zajemanje in obdelavo podatkov, ki So pri takih količinah neob-hodno potrebna. Kje so po Vašem mnenju vzroki, da podjetje kot celota ne dosega še večjih poslovnih uspehov in kaj bi bilo treba napraviti v tej smeri? Če sem prav razumel vprašanje; potem je postavljeno tako kot da ne dosegamo večjih poslovnih uspehov. Mislim, da taka trditev' ne drži. če pa je vprašanje mišljeno dialektično, torej zakaj nam ne gre še bolje, potem se mi zdi, da je upravičeno in rad odgovorim nanj-. Predvsem sem prepričan, da je ISKRA v poslednjih / Pogovor o tovarni telefonije (Nadaljevanje s 1. strani) KAKO REŠUJETE KADROVSKO PROBLEMATIKO? Po tehnološkem elaboratu je za novo tovarno, telefonije predvideno skupno število zaposlenih 1580. Zakadi nekaterih sprememb v načinu poslovanja te tovarne v okviru kranjske ISKRE itn glede na rezultate detajlnej- FRANCI GLOBOČNIK Sredi plodnega dela in snovanja nas je 5. septembra v 29. letu starosti — nenadoma in za vedno Zapustil naš dober sodelavec, svoji družini dober in nenadomestljivi mož in oče, vsem pa, ki so ga poznali iskren tovariš FRANCI GLOBOČNIK. Tragična vest, da dragega sodelavca Francija ne bo več med nami, nas je globoko potrla. Pogrešali bomo tovariša, sodelavca in prijatelja, ki je bil zaradi izredne predanosti' delu, z veselim značajem in •>.advse iskrenim tovarištvom vzgleden član našega kolektiva. Priljubljenega sodelavca bomo ohranili v najlepz šem spominu. Sodelavci šega obravnavanja tehnoloških procesov predvidevamo,“ da bo število zaposlenih, večje (pca 1880). Povečanje števila zaposlenih glede na stanje v letu 1963 bo okrog 1000. Zaposlovanje nove. delovne sile poteka tekoče po potrebah razvijajočega se obrata. Računamo na mlajše ljudi, ki prihajajo prvič v tovarno in na tiste, ki jih bo sprostila bolj avtomatizirana tekstilna Industrija v ; Kranju. Problematično pa je zaposlovanja strokovnih kadrov. Splošno" pomanjkanje teh kadrov : v republiškem merilu seveda tudi nam ni prizaneslo, po drugi - strani pa so-ra-zrnemo nižji osebnj, dohodki .glede ha ZZA in druge tovarne (n. pr. Sava) ne pomenijo posebne, privlačnosti. Splošno, pomanjkanje orodjarjev, strugarjev, rezkdlcev iti. drugih kvalificiranih delavcev ter tehnologov in. konstruktorjev v^ kranjski Iskri, se seveda odraža tudi pri nas. To pomanjkanje bo postalo še bolj pereče v pri-. hodnjih mesečih, ko bodo začeli prihajati novi stroji. Zaenkrat se kadrovsko Vprašanje rešuje še v okviru matične tovarne, ker je jasno, da bo dosti strokovnih-oz. vodilnih delavcev v novem obratu moralo priti iž vrst izkušenih delavcev v sedanji tovarni. Zdi se mi pa, da je ravno v tej smeri premalo zanimanja v tovarni, kajti zelot hitro se bliža čas, ko bo postavljena nova oprema in ko bodo tu naši novi Stroji. | Najtežje pa /je dobiti sodelavce izven ISKRE. Tu nam dostikrat nagaja pomanjkanje staiiovanj in že' omeujetn problem osebnih dohodkov. Največ novih sodelavcev skušamo pridobiti preko osebnih poznanstev, 'kajti, na oglase v časopisju praktično hi odziva. ALI MENITE, DA NAŠ ČASOPIS LAHKO ODIGRA POZITIVNO VLOGO PRI OBVEŠČANJU ČLANOV KOLEKTIVA O VAŽNEJŠEM DOGAJANJU V TOVARNI IN PODJETJU IN KAKO NAJ TO DOSEŽEMO? Na vsak način je naš časopis tisti, "ki je najbolj poklican. itn ima tudi naj večje možnosti, ker ga večinoma vsi prebirajo, da o vseh dogajanjih ih -problemih obvešča člane kolektiva. Lahko bi pa naš časopis odigral še drugo vlogo. Med člani kolektiva je dosti razpravljanja o problemih, ki' tarejo naše podjetje in-vzrokih za to. -Zaključki, ki sledijo so lahko pravilni ali pa nepravilni. Zato bi bilo dobro, če bi časopis Sprožil javno realno obravnavo perečih problemov. Če dosežemo s pravilnim obravnavanjem problemov, da bo posamezni člani kolektiva razumel njih bistvo, bo reševanje dosti olajšano. ŽELITE ŠE KAJ POVEDATI KOLEKTIVU PODJETJA O KOLEKTIVU VAŠE TOVARNE? Nova tovarna telefonije bo Specializiran obrat in bo združeval proizvodnjo in montažo. Primerna novi obliki bo morala biti organizacija proizvodnje,- ki mora zagotoviti večjo proizvodnost, prav tako pa boljšo kvaliteto. Zavedati' se moramo, da so osnovni pogoji za to vestno in pravilno opravljanje dela, začenši, od razvoja, prek tehnične in materialne priprave dela, do proizvodnje, montaže - in keočne kontrole. Pomanjkljivosti, za katere posamezniki smatrajo, da jih ni vredno upoštevati, povzročajo v verižnem procesu proizvodnje lahko velike stroške in izpade ali pa slabo kvaliteto. Pred prodajo je treba izdelke kontrolirati. Tovariš-Mira Vidic pri električni preizkus ni j tel, centrale SATC 10/100 Zato bo potrebno zaostriti vprašanje odgovornosti predvsem pri vodilnem osebju in postopoma prav do zadnjega člana kolektiva. Da bo to možno, moramo ustvariti take pogoje dela, da ho vsak posameznik svoje delo lahko uspešno opravljal. Veliko dela bo po tem odpadlo. na tehnično pripravo dela in materialno pripravo dela (GPO), katerih razvoj smo v zadnjih letih preveč zanemarili. Zato je nujno, da te službe povečamo. Kakšen rezultat pričakujemo: ureditev - in izboljšanje, tehnoloških postopkov, določitev tehniških (realnih) norm in s tem. v zvezi ureditev vprašanja zaslužkov (grupe), ureditev planiranja in zasledovanja strojnih in montažnih kapacitet, zmanjšanje nedovršene proizvodnje z ustreznim laosiranjem serij, oziroma povečanje faktorja obračanja obratovalnih sredstev. letih po izvršeni fuziji dosegla zelo velike poslovne .uspehe. V tem. obdobju je podvojila svojo proizvodnjo in dosega tudi uspešen plasma tako povečane blagovne proizvodnje. Uveljavili smo se na povsem novih področjih, kot je to področje železniške signalizacije, čemur pripisujem poseben pomen: dokončno smo se uvrstili v dobavitelje javnih telefonskih central, kjer "smo bili dolga leta »ilegalci«. -Pri vrsti izdelkov smo se s količinami in v glavnem tudi kvaliteto približali evropskim kriterijem proizvajalcev naše branže, če gledam - ISKRO skozi vsa leta svoje zaposlitve, moram reči, da se nam tam okrog leta 1947, 1948 še- ob najbolj optimističnih vizijah ni kazala ISKRA taka kakršna je že danes. Ne bi hotel pretiravati in vem, da usmerjenost na- kritični pogled nazaj vedno boljša od hvale, vendar se mi zdi, da tudi rezultatov ne kaze zanikati. O tem, zakaj nam ne, gre še bolje, je. veliko mnenj. Kar zadeli mene, se mi zdi, da je osnovno, da rešimo problem obratnih sredstev, in to v celoti, ker ga do sedaj v glavnem rešujemo le na tistih. relacijah, ki so izven proizvodnih enot. Drugi osnovni problem vidim v prepočasnem razvoju nove tehnike, in predvsem pogrešam časovno hitre rešitve/ š številnimi : aplikacijami, ki so vsekakor možne. Vzemimo samo primer RA proizvodnje. Kar zadeva notranje odnose, se mi zdi; da bi bilo koristno omogočiti večkratne konkretne razprave o kritič-nih ‘problemih, nato pa več osebne prizadevnosti, predvsem . najodgovornejših v vseh. enotah. V tem primeru menim, da bi " rabili . dosti manj sklepov; točneje bi vedeli kdo za kaj odgovarja in lončno bi se lahko objektivno ocenjevalo, kdo si res prizadeva za razvoj podjetja in kdo zaostaja. Končno se mi zdi, da bi bilo Zelo koristno, da na določenih področjih, kjer začnemo reševati določen problem, napravimo čim manj delnih' rešitev, temveč se moramo neke zadeve- lotiti temeljiteje s trajnejšo orientacijo. Vsaka taka odločitev ima namreč za posledico vrsto organizacij sko-tehničnih posledic in prav bi bilo, da .že končno spoznamo, da je povsem nekaj drugega podjetje z 10 milijardami bruto proizvodnje kot podjetje s 60 milijardami, kolikor nam obeta plan prihodnjega leta. Tu niso možne vsak čas spremembe, ker moramo vedno ocenjevati, kdaj je posamezen ukrep dejansko sprejemljiv in razumljiv Judi za tiste, ki so poklicani za njegovo^ izvajanje, ker sicer idealne rešitve, na vrhu postanejo neizvedljive prav tam, kjer jih je' potrebno konkretno, izvajati. Ali smatrate, da o PSO v našem , časopisu dovolj pišemo? -. V našem časopisu po mojem mnenju o PSO ne pišete dovolj. , Razumem, da so potrebna kritična mnenja, toda ne morem še znebiti vtisa, da bi vam bilo včasih kar nerodno, če bi bilo potrebno kaj pohvalnega napisati, Področja dejavnosti, ki jih mi vršimo za podjetje, so za sedanji in bodoči razvoj. podjetja izredno pomembna, zato bi bilo prav, da se več piše tako o negativnih kot pozitivnih rezultatih. našega, dela,. Tudf v ,našem - kolektivu, . ki. ga sedaj lahko smatramo že za povsem organsko celoto, za razliko od ‘prvih časov po fuziji, imamo vrsto zelo požrtvovalnih sodelavcev, ki na vseh področjih dosegajo tudi pomembne* uspehe; T- tu naj posebej omenim delavce iz montaže, pa tudi iz servisa, ki so najbolj izpostavljeni-kritiki in kivso mnogokrat deležni', tudi pohval, ki so vsekakor objektivne, saj pridejo od potrošnikov. Skratka, mnenja sem, da bi lahko preko našega tedenskega glasila' bolje. informirali kolektiv našega podjetja tudi o delu PSO, ker marsikdaj pride do različnih informacij, ki se. kasneje sicer v ožjem krogu pojasnijo, • v kolektivu pa še vedno ostane ytis, da stvari niso urejene, ker jih pač nihče ili verodostojno pojasnil. S tem v zvezi se mi vsiljuje ideja, da bi kazalo vašo rubriko »Vprašanja in odgovori« bolj popularizirati in ji dati večjo veljavo v okviru prostora. Osebno sem prepričan, da bi tako marsikdo prišel do popolne informacije, na , vprašanja pa bi morali odgovarjati predvsem odgovorni ljudje. Kar se mene tiče bi imel to veliko rajši, Četudi bi bi) redno na vrsti kot pa da’ ostanejo stvari nepojasnjene. Za primer bi navedel samo letošnjo diskusijo okrog rabatov. Sprehod po zagrebškem jesenskem velesejmu V Zagrebu je bil 5. t. m. slavnostno odprt že “67. jesenski velesejem, po obsegu in številu domačiji in tujih razstavljaleev vsekakor naj-ivečja -tovrstna prireditev v državi. Pet dni po začetku Velesejma' sem ga obiskal z nalogo, da o njem seznanim bralce s kratkim; zapisom. Za uvod le nekaj številk. Na letošnjem jesenskem velesejmu sodeluje prek 5000 tujih in okrog 1.200 domačih i razstavljaleev, skupno iz ' 53 držav Evrope, Azije, Afrike in . Amerike. Kljub temu, da je . bil za ta sejem razstavni.pro-i štor povečan_ na skupno 161 : tisoč kvadratnih metrov, je ves prostor dokaj na gosto ; posejati z rtajražnovrstnimi I in sodobnimi izdelki, tako v I obsežnih paviljonih, kakor * tudi na odprtem prostoru. , Skratka — dovolj paše za ro6i tako za Strokovnjake, kakor za vsakega izmed obiskovalcev; katerih pa na dan mojega- obiska vendarle ni bilo kaj prida veliko.’ Skopo odmerjene vrstice i sem pač primoran posvetiti j razstavnemu ' prostoru, na j katerem je družno s podjetjem »Rudi ; Cajavec« iz Banja Luke ih Radioindustrija Zagreb (RIZ) razstavila obsežen del svojega proizvodnega asortimenta tudi Iskra. Naj mi bo odpuščeno,, če bom Zašel malce v kritiko! Mislim, da i sem Odd i , k .trdim, da je v paviljonu 6, kjer razstavljajo povečini-izdelke elektro industrije in je mimogrede povedano eden ’ izmed najbolj obiskanih. — prostor odmerjen za razstavo izdelkov poslovnega sodelovanja Iskra-RIZ-Rudi Cajavec povsem poneserčen. Ob prizadevanjih aranžerjev iz naše propagandne službe in oktalih dveh podjetij je kljub temu: razstava dokaj učinkovito in solidno urejena, čeravno bi morda imel nekaj drobnih pripomb. Na primer: imam vtis, da je bila razdelitev izdelkov po proizvodnih panogah umestna, •vendar pa široke hojnice med posameznimi oddelki ■ ne ustvarjajo; videza, da je na vsem -tem prostoru razstavljenih toliko in toliiko izdelkov navedenih podjetij, pač ' pa obiskovalec meni, da je vsak, s hojnied tako ločeni del... morda razstavni prostor drugega ražstavljalca. Podobno majhnih oddelkoy je namreč v celotnem paviljonu.več. Tudi novejši izdelki bi bili v družbi le-tistih, ki jih že-dlje proizvajamo in jih prikazujemo na vselj sejmih, lahko prikazani bolj/očitno, vsekakor pa se mi ždi, da je Pogled na del razstavnega prostora pod naslovom »Poslovno sodelovanje ISKRA—RUDI CAJAVEC—RADIOINDUSTRIJA ZAGREB«, na katerem so imenovana podjetja razstavila zlasti svoje najznačilnejše izdelke, s katerimi zalagata domači in inozemski trg Tragična vest,' da smo V prometni nesreči izgubili naša sodelavea Marjana Umnika in Antona Betona — nas je globoko prizadela. Marjana Umnika, zaposlenega kot orodjarja v mladeniča, nam in domačim pa zapustila globoko vrzel. - Anton Beton, 24-letni rezkalec, ki mu je usoda namenila skupen zaključek življenske poti s prijateljem Umnikom, je bil MARJAN UMNIK justirhici smo cenili kot vestnega sodelavca. Že v letošnjem letu bi končal kot izreden slušatelj srednjo tehniško šolo v Škofji Loki, prav tako pa je bil v domači vasi znan kot aitiven delavec V Svobodi in športnem društvu, posebno pa v strelski organizaciji. Tragična smrt pa je pfekinila plodno delo komaj 26-letnega ANION BETON prav tako dober" in vesten' sodelavec. Vedno je bil poln Vedrega razpoloženja; v svoji vasi pa se je aktivno udejstvoval V gasilski organizaciji-. , Draga sodelavca in prijatelja bomo ohranili- v najlepšem spominu. Sodelavci v orodjarni »Elektromehanike« dovolj takih izdelkov, ki bi s. svojim delovanjem na sejmu vzbujali .še večje zanimanje, in dajali š tem razstavnemu, prostoru večjo dinamičnost. Morda nimam prav, a zdi se mi, da bi bilo bolje razstaviti le- najpomembnejše artikle, le-te pa tako,1 da bi »vlekli« posebno širši krog obiskovalcev sejma, ne predvsem samo strokovnjakov in. trgovcev, ki te reči gledajo z drugačnimi očmi in jim razen samih artiklov- aranžman razstavnega prostora ni toliko vajen. No, kot vem, je celoten koncept sejemskega nastopa predlagala posebna komisija za jesenski zagrebški velesejem in propagandna služba ISKRE se je pri izvajanju naloge ravnala po. zadevnih predpisih. Po nekaj urah »oprezanja«. sem prišel do spoznanja, da bi naši izdelki- in izdelki podjetja »Rudi Cajavec« ter RIZ prav gotovo zaslužili večjo pozornost obiskovalcev, kar bi nedvomno lahko doseglo tudi osebje ha samem razstavnem prostoru, za katerega lahkb trdim, da je bilo prav ponesrečeno izbrano. Skopi podatki, ki so jih po zvočnikih sčm in tja objavljali .»službujoči«, menda v glavnem študentje raznih strok, ki jih je. oskrbelo podjetje RIZ, so le premalo, sicer pa tudi lenobno pretegovanje, prava milost pri odgovarjanju na vprašanja obiskovalcev in podobno s strani teh študentov tudi ni delalo najboljšega vtisa. Mislim da je za take namene treba ’ izbrati elastične, živahne in tudi strokovno malo bolj podkovane ljudi, ki bodo znali vsakomur z drobnim po- S jasnilom in prijazno besedo potešiti radovednost, do katere je kot obiskovalec sejma prav gotovo upravičen. V sosednjem paviljonu, izolirana od ostalih proizvajalcev elektro industrije,' je razstavljala Elektronska industrija iz Niša. Že bežeh pogled je potrilil, da je raz stavni prostor arstižiran po vzorcu našega na beograjskem sejmu tehnike, le neprimerno manj skrbno in so: hdno. Čeprav je razstavila nekaj zanimivih izdelkov, zlasti medicinskih naprav in aparatur, pa je bilo v Celoti zgrešeno to, da pri nobenem eksponatu hi bilo hiti najmanjšega obvestila oz. pojasnila, čemu ta naprava služi. Od obiska takšnega paviljona človek res kaj prida ne pridobi. • ■ In po kritiki vše ■ nekaj —• prav« je, da šo v času sejma samb razstavo tudi s strani pos lovnega, sodelovanj a Is-kra-Rudi Cajavec-RlZ spremljale razne demontračije, predavanja in posvetovanja, kakor / tudi drobne reklamne a k-. cije. kar vse bo prav gotovo dalo; tudi zaželen . komerci-. alhi uspeh razstave in vsaj delno opravičilo tudi vložena sredstva. N —L .C.— Naš razgovor Na naša vprašanja odgovarja MARJAN POLJŠAK, član DS tovarne »Iskra« v Novi Gorici. V tovarni sem zaposlen že od. 1959. leta kot VK Strojni ključavničar v oddelku vzdrževanja strojev ih naprav, vendar .do sedaj še hisem bil član’ organov Samoupravljanja: Čeprav sem imel možnosti ža napredovanje, se do sedaj, še nisem odločil . za premestitev, saj me .raznolikost in pestrost dela, stalni problemi pri popravilih močno vežejo na' sedanje delovno mesto. nih kos. P-ričakujem, da bo' 'sodelovanje med sindikatom in samoupravnimi organi še tesnejše. Glede prehoda, na 42-urni tednik sem mnenja, da ie prehod nujen in potreben ter v haši tovarni tudi možen. K čim hitrejšemu gospodarskemu napredovanju pa je nujno potrebno tesnejše sodelovanje med delavci in nadrejenimi, ■ rabili bi tudi več strokovnega kadra, orodja ju...materiala. Prepričan šeih, da bo pod takimi pogoji elan dela mnogo večji, s 'tem -■a tudi uspeh pri izpolnjevanju zadanih nalog. Dolžnosti'in pravice samoupravnih organov so velike, 'rav zato ob tej priliki vabim se člane samoupravnih organov in delovne “ljudi v naši ovarni k čim tesnejšemu sodelovanju. Dopisujte v »Iskro« Dosedanje izkušnje v izvrš- NASLOV UREDNIŠTVA: nem odboru sindikata, mi KRANJ, TAVČARJEVA 43 dajejo upanje, da bom sv°ji nalogi v samoupravnih orga-. Proizvodnja kranjske tovarne v avgustu (Nadaljevanje s. 3. strani) del proizvodnje naše tovarne in zelo presegajo v letnem planu predvideno vrednost. Vrednost eksterne proizvodnje naše tovarne v 8 mesecih znaša 8695 milij. dinarjev, kar pomeni, da je povprečna proizvodnja v letošnjih 8 mesecih 1087 milijonov din. čeprav po dinamiki družbenega plana uspeh ni bil negativen, je treba ve-deti, da moramo v zadnjih 4 mesecih proizvesti vsak mesec vrednost 1160 milijonov din, če hočemo doseči družbeni plan. Doseženi povprečni uspeh v dosedanjih 8 mesecih nam pove, da to ne bo lahka naloga, posebno če upoštevamo iz meseca v mesec težjo nabavo materiala. PROIZVODNJA EE V OSMIH MESECIH ddvoljne količine mehanizmov za stikalne ure, bi to stanje lahko popravili, vendar tudi tukaj znaša zaostanek 2000 koso\t. Dobave ostalim tovarnam Iskre izkazujejo' koncem avgusta presežek napram planu za 560 milijonov' dinarjev. PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE (od 1. do 8. 1963 in 1. do 8.1964) EE % Mont. rol. strojev 1432 Kant. — releji 163,4 Splošna montaža 105,1 Kinoakustika 95,6 Teh centrale 137,5 Lipnica 104,9 Deli avtomatike 160,7 Deli za N. G. 1082 Deli za Gtoče 122,6 Usluge 121,7 Skupaj 119,2 • še en detajl s prostora, na katerem so razstavljali ISKRA — RUDI ČAJAVEC In RIZ Iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov (družbeni plan) Proizv. EE % Mont. rot. strojev 96,9 Kontakt. — releji 100,5 Splošna montaža 109,9 Kinoakustika 88,3 Tel. centrale 79,8 Lipnica 50,0 Deli avtomatike 123,0 Deli za N. G. 520,7 Deli za Otooe 410,7 Deli za N. m. 56,2 Deli za Trbovlje 128,9 Usluge . 593,1 Skupaj 100,9 £ & -J §£? g Posebno kritično, je stanje pri proizvodnji telefonskih central, kjer izkazujemo do-kajšem zaostanek. Tudi proizvodnja. kinoakustičnih naprav izkazuje zaostanek. Zaostanek v montaži rotacijskih strojev je nastal v preteklem mesecu in upamo, da ga borno v prihodnjih mesecih nadoknadili. Zaostanek v Upnici predstavlja številčnih za izvoz, ker nismo dobili naročila. Če bi prejeli Vsem prijateljem in znancem, ki so izrazili sožalje, darovali cvetje in vence, ter spremili mojega očeta na' njegovi zadnji poti — iskrena hirala Še vedno izkazujemo največje povečanje proizvodnje v delovni enoti kontaktor-jev, kar pomeni, da je formiranje specializirane proizvodnje ob zasnovani organizaciji delovne enote pokazalo uspeh. To naj nam bo vodilo pri formiranju tudi ostalih specializiranih obratov. Lepo povečanje izkazujemo, tudi. v montaži elementov avtomatike in v montaži rotacij skih strojev. Proizvodnja telefonskih central izkazuje,, sicer nasproti lanskemu letu znatno povečanje, vendar nas to ne sme uspavati, saj so potrebe tržišča, znatno večje in moramo težiti k temu, da bo letošnji proizvodni program v čim večji meri realiziran. ■ Brez dvoma je tovarna za-rad težav pri nabavi inate-tiala v zelo težkem stanju. Vsi pa vemo, da so takemu stanju krive tuidi domače napake.. Zato je treba zaostriti resnost in ’disciplino pri delu in najti, način, da bo vsak posameznik res opravil svojo dolžnost.' V kolikor pa temu ne bo kos zaradi nezmožnosti ali malomarnosti, bo moral pač svoje delovno mesto prepustiti drugemu. ing. Alojz Grčar Lado Petrovič, Elektromehanika — Kranj ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije , elektronike in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik; Pavel Gantar — odgovorni urednik,- Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kram Vloga posameznika in skupine pri kolektivnem vodenju (Nadaljevanje z 2. strani) Ijajo direktorja za osebo, hi voda poslovanje podjetja. Ta članek maj bo le prispevek k polemiki vprašanja vloge posameznika in skupine pri kolektivnem vodenju. Morda to stališče, ki sem ga na kratko navedel, niti ni točno in zahteva razne dopolnitve, ki naj prispevajo k razčiščevanju tega zelo važnega problema, ki ga moramo tudi v našem podjetju na vseh nivojih z vso skrbnostjo reševati. G. P. (Nadaljevanje s 1. strani) pa tiste izdelke, ki so bili poslani drugim- tovarnam v podjetju ali kooperantom. S tem kriterijem naj se. vzpodbuja čim večja pa tudi kvalitetna proizvodnja izdelkov, ki so sposobni - za tržišče. Z vezavo sredstev za OD na višine poslovnih stroškov in na doseženo produktivnost naj bi se dosegla čim ekonomične j ša in rentabii-' nejša proizvodnja izdelkov, obenem relativno manjšim zaposlovanjem, ker naj bi se produktivnost merila na enega zaposlenega v pri-'merjavi s-prejšnjim obdobjem. 2, Osnove za PSO Naloga PSO je,. da proda proizvedene izdelke čim hi-., tre j e in s čim manjšimi stroški- ter zagotovi hitro plačilo prodanega blaga.. Zato-'so OD zaposlenih v PSO odvisni od: — obsega fakturirane' realizacije, . — plačane realizacije, — odstopljenih rabatov in od — višine funkcionalnih stroškov. Odstopljeni rahati pred-. stavljaj o v okviru podjetja za' leto 1964 okrog 6 milijard, za leto 1965. pa bodo še višji, .zaradi tega predstavlja vsak odstotek pri-r branka desetine milijonov. To pa pomeni spet toliko več čistega dohodka za podjetje. Funkcionalni stroški so vsi 'stroški; potrebni za normalno poslovanje po odbitku OD. Varčevanje pri-teh stroških moramo vzpodbujati na različne- načine, -eden med. njimi naj bi bila' tudi odvisnost OD od teh. 3. Osnove za izvozno in uvozno dejavniost Po osnutku pravilnika so OD zaposlenih vezani na-doseženo vrednost izvoza in doseganja, uvoza, na drugi ¿tramf'pri izvozni dejavnosti še na doseganje cene izdelkom pri prodaji na zunanjih tržiščih ter na doseženo nižjo, ceno reprodukcijskega materiala pri uvozu. Seveda pa so zajeti tudi prihranki ali pa prekoračitve pri funkcionalnih stroških. 4. Ostale skupne službe Za druge skupne službe predvideva osnutek odvisnost OD od gospodarskega rezultata vseh drugih enot, ta pa se odraža v višini doseženih OD v določenem obdobju. To pomeni, da bodo OD zaposlenih v skupnih službah (uprava) sorazmerni z izplačanimi OD v tovarnah, PSO in ZTO. Tako izračunana višina pa se bo korigirala še z delom prihranka ali prekoračitve pri funkcionalnih stroškihii : Pravilnik bo tudi urejal višino in n^ci-ne ostalih izplačil kot npr.: — dodatke za delovne pogoje —¡dodatke za starost —- dnevnice —I kilometrine ;; — prevoze — regrese za dopust itd. Seveda pa bodo pravilniki o delitvi OD še vedno urejali nadaljnjo delitev osebnih dohodkov, v posameznih enotah po delovnih mestih, določali višino osnovnih obračunskih postavk ipd. Vsaka določitev v tej' smeri bi zavirala iniciativo m tudi omejevala pravice samoupravljanja v sestavnih enotah našega podjetja. Razprava v kolektivih bo pokazala, v koliko je predložen osnutek pravilnika o delitvi .osebnih dohodkov podjetja usklajen s težnjami vsakega posameznega člana kolektiva in S .tem tudi. s ^ perspektivno politiko nagra-'’ jevanja v našem podjetju. Janko Vodnik Spremembe na bankovcih in kovancih Da_bi bili člani kolektiva »Iskra« točno informirani o spremembah na bankovcih in kovancih, je uredništvo sklenilo, da se priobči v našem glasilu vest, kot jo je 2. septembra posredovala agencija Tanjug dnevnemu časopisju, M ki jo povzemamo po časopisu »Delo«. BEOGRAD, 2 sept, ' (Tanjug) — Narodna banka Jugoslavije bo s 15. septembrom po potrebi postopno, dajala v promet bankovce po 5000, 1000, 500 in 100 dinarjev, ' izdelane z nekateri-. mi spremembami. Na prednji strani teh bankovcev . je namesto grba Federativne .ljudske republike Jugoslavije grb Socialistične federativne "republike Jugoslavije. Namesto naziva Narodna banka FLR Jugoslavije bo napis Narodna banka Jugo-, slavije, na mestu, kjer je bil datom 1. maj - 1955, datum 1. maj 1963.. Namesto podpisa guverner V. Guzina in predsednik upravnega odbora D. Radosavljevič sta na novih bankovcih podpisana guverner N. Miljanič ih viceguverner I. Sijon. Tudi na hrbtni strani bankovcev so ustrezne' spremembe. Razen tega je pri' naštevanju nazivov posameznih republik njihov vrstni red napisan po cirilski-abe- cedi, na bankovcih po 5000 in 500' din, z latinico pa na bankovcih po 1000 in 100 din. /Narodna banka Jugoslavije bo po potrebi od 15. septembra dala v promet tudi ko-: van denar v kosih po 10, 5, 2 in 1 dinar, izdelan s podobnimi spremembami, kakor so nastale na bankovcih. . V- pogleduv vrste papirja, kovine, nadalje v pogledu dimenzij, teže, risb, okraskov, barv in drugega teksta in vrste tiska oziroma kovanja, so bankovci in kovani denar ohranili iste lastnosti in podobo. - - - - . / : Tečajni bankovci po 1000 din z datumom: »1. maj 1946« in po 5000, 1000, 500 in 100 dinarjev z datumom »1. maj 1955«, kakor tudi kovani denar po 50, 20 in 10 din z označbo leta 1955 ter kovani denar po 5, 2, in 1 in pol dinarja z označbo leta 1953 ostanejo še nadalje v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo. „ Osebni dohodki v I. polletju (Nadaljevanje z 2. strand) ko število delavcev. Močmo pa be povečale za 23,7 % (rela-sta se okrepila razpona pd tivno največ 'Uprava, kljub no, predstavljajo še precejš- 30.000 do 40.000 din ter 40.000 precejšnjemu povečanju die-Djo maso. V razponu od din do 50.000 din OD tako abso- 20.000 do 25.000 je ostalo ena- lutno kot relativno. OD IZPLAČANI ZA NADURE IN ŠTEVILO NADUR V I. POLLETJU 1963 IN 1964 lovne sile). Tako imamo končni rezultat za 3,3 % manjše število naSur ter za 20,7% večja izplačila zarije.; To povečanje povprečne vrednosti ene nadure gre na račun dela zaposlenih z višjimi kvalifikacijami (skupne službe) Jer 10% porasta OD. Največja znižanja so dosegle enote Elektromehani-ka, Avtoelektrika, Elektromotorji. Vsi podatka so izračunani po metodologiji RAD-1 obr.' Razpon OD I. polletje 1963 št. del. % I. polletje 1964 št. del. % S OD izplačilo-za nadure v 000 Indeks 64/63 I. poli. 63 ä L poli. 64 Število nadur I. poli. 63 I. poli. 64 Indeks 64/63. do 15.000 48 0,55 'M 15.001 — 20.000 707 8,2 72 0,7 20.001 — 25.000 1427 16,5 25,25 668 6,4 7,1 25.001 — 30.000 1610 18,6 1610 15,4 30.001 — 40.000 2190 25,3 3595 34,2 40.001 — 50.000 1204 13,9 57,8 2118 20,2 69,8 50.001 — 60.000 675 7,8 1074 10,2 60.001 — 80.000 556 6,4 924 8,8 80.001 — 100.000 175 , 2,03 299 2,8 100.001 — in več 62 0,72 16,95 134 U 23,1 8654 100 10494 100 Procent delavcev z najniž- teče, pa nam kažejo letošnji jiani OD se je torej precej mesečni podatki: znižal. Da pa ta proces še Mesec Število . zaposlenih število delavcev z OD pod 25.000 % januar p 12.421 896 72 februar 12.577 1219 9,7 marec j i 12.893 706 5,5 april \ 13.028 607 4,7 maj 13.169 518' 3,9 junij 13.323 493 3,7 Elektromehanika 27.805 20.531 73,8 137.508 83.473 60,6 j Avtomatika 27.091 15,413 ' 56,9 117,186 58.268 49,7 Elementi 6264 11.324 180,8 30.054 43.397 144,8 Avtoelektrika 2.683 . 3.266 • 121,8 17.030 15261 89,5 -Aparati 5.423 9.411 173,9 20.372 35.431 174,1 Elektromotor j i 1.898 1.780 93,9 10.648 7.177 67,4 Naprave 3228 6.142 190,0 12.907 19.229 . 148,1 Kondenzatorji 1.543 3.025 196,1 6.518 11-533 177,0 Elektronika 1.844 4263 231,6 7.984 16270 203,9 instrumenti 794 2.837 . 357,2 3.723 ' 13279 355,9- Usmerniki — 667 ¿r 3245 — t' Polprevodniki — 1.361 ■ — V |j| § 6.351. — Tovarne 78573 80.020 101,9 363.930 312.914 86J ZZA 14.630 ' - 25.765 176,0 52.838 71.144 134,9 . PSO 21.475 26.226 122,1 82.657 82.328, 99,5 ¡ UpraVa 2.015 5.773 286,5 5.857 16,007 273,6 f šolski center ■ _! m 3.290 • 6.735 v/ .— 1 Z T O 1.956 '1.929 98,5 5.643. 5.371 95,3 ; Skupne službe 40.076 62.983 157,6 146.995 181.585 123,7 Podjetje V 118.649 143.003 120,7 510.925 494.499 96,7 Z draginj skim dodatkom v prihodnjih mesecih bo večina teh delavcev .sicer prešla v zgornje razrede, v tem bo pa treba tudi spodnjo mejo dan 25.000 prestaviti višje. Med poglavitne vzroke, da je vprašanje najnižjih OD še vedno v toliki meri aktualno, lahko prištevamo: 1. V nekaterih enotah so pozno realizirali 10 % zviša- A nje OD 2. večina delovnih mest s takimi OD je nizko vrednotena 3. delavci ne, izpolnjujejo norme oziroma ne dosegajo povprečnega učinka 4. delavci' ne .delajo polni delovni čas. Povprečni odnosi med najvišjimi in naj nižjimi OD so se v tem 'polletju gibali od 1:6,1 (Eelemeoti) do 1: 3,7 (Polprevodniki), razlike med lanskim in letošnjim I. polletjem pa so naslednje: Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov I. polletje 63 I. polletje 64 povprečno naj višji OD povprečno najnižji OD razmerje NADURNO DELO V celem podjetju kaže nadurno delo pozitivno tendenco padanja, kar je skoraj presenetljivo, posebno še, če vzamemo v obzir vdliiko povečanje proizvodnega plana. Razčlenitev gibanja nadur na i 121.521 12.804 1:9,5 146.832 19.621 1:7,5 tovarno in skupne službe pa nam daje prav obratno sliko. Medtem ko so. tovarne uspele zmanjšati , število opravljenih nadur za 13,9 % (kar vsekakor govori v prid boljši organizaciji ih strožjim kriterijem pri dovoljevanju nadur pa so jih skupne služ- Sklepi 11. seje UQ podjetja (11.9.1964) • Upravni odbor sprejema- na znanje poročilo šolskega centra o dopolnilnem izobraževanju do konca letošnjega leta in se. strinja Z izobraževanjem specialnih kadrov, v kolikor dane možnosti to dopuščajo. • Upravni odbor sprejema na znanje pojasnilo organi-zacijsko-kadrovskega sektorja o rešitvi problema internatskega bivanja dijakov poklicne šole in v skladu s predlogom upravnega odbora zadolžuje organizactjsko-ka-drovski sektor, da skupno s šolskim centrom do konca letošnjega leta reši problem nastanitve naših učencev na področju Ljubljane za bodoče. • Na področju kadrovanja zlasti strokovnih in vodstvenih kadrov, je treba smatrati ISKRO ta ZZA kot celoto ter izvajati enotno kadrovsko politiko. Za to izvajanje je treba postaviti določene principe, po katerih bi potekalo kadrovanje, napredovanje, izobraževanje in dopolnilno izobraževanje- ter izmenjava teh kadrov na vseh nivojih med vsemi enotami podjetja ISKRE. UO zadolžuje organizacijsko kadrovski sektor, da do konca tega meseca poda upravnemu odboru predlog, v kakršnem času bi, lahko te principe kadrovske politike pripravili. ® Upravni odbor sprejema predlog gospodarske komi- fazi so razvojne naloge, ki so bile s strani Zavoda oddane tovarnam v lanskem in letošnjem letu. ® Upravni odbor zadolžuje programski sektor, da skrbi za uresničitev tistega dela metodologije planiranja, ki govori o osvajanju novih izdelkov, ker UO razpolaga z informacijami, da se ta predpis v praksi ne izvaja dosledno; 0 V Zvezi s prošnjo, podjetja za PTT promet Murska Sobota in Občinske skupščine Lendava za izdelavo 12-kanalskega sistema, katera je naslovljena na delavski syet podjetja, UO zadolžuje komercialnega direktorja, da do zasedanja DS pripravi predlog odgovora; katerega naj DS pošlje temu podjetju na njegovo vlogo. • Upravni odbor zadolžuje finančni sektor podjetja, da do 1. 10. 1964 pripravi osnovne proporce stroškov ta osebnih dohodkov skupnih služb (tudi ZZA in šolskega centra), da bi tako tovarne lahko takoj pristopile k sestavi svojih gospodarskih planov. © Upravni/odbor se strinja s predlogom propagandne službe in bo predlagal delavskemu svetu, da v komisijo za oblikovanje dodatno imenuje še tov. ing. Aleksandra škeriavaja, vodjo biroja za oblikovanje v propagandni službi ISKRE. ® UO se strinja s predlogom sekretariata za spremembo sklepa DS V uvedbi statusa poskusne proizvodnje v Tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici v tem smislu, da tovarna v Novi Gorici preide v status poskusne proizvodnje s. 1. 10. 1964 in ne s 1. 7. 1964, ta bo ta sklep posredoval delavskemu svetu v potrditev. Sklepi 4. seje DS tovarne elektr. mer. instrumentov Otoče (26.8.1964) ® Delavski svet je na pred-» log upravnega odbora spre-» jel sklep, da se zaradi po-» dražitve nekaterih prehrani« benih artiklov dodeli članom kolektiva dodatek 3.000 din. ® Na osnovi novega pra« vilnika o delitvi OD, delavski svet na predlog upravnega odbora potrjuje število točk za naslednja delovna mesta: diirektor 480 šef organiz. sektorja 340 šef splošnega sektorja 365 šef gosp. teh. sektorja 385 šef proizvod, sektorja 385 šef računovod. sektorja 360 0 Delavski svet odobrava predlog direktorja ta spre-» jema sklep, da za pomoč pri' delu samoupravnih organov. vpeljemo odbore za pripravo ta izvedbo zborov delavcev. V ta namen delavski svet zadolžuje sekretarja OOZK tov. Ranta'In člana DS tov.; .Zdravka štularja, da čim« preje pripravita predlog za sestav teh odborov. ® Na predlog komisije zariaslednjo tabelo o spranem« OD, delavski svet odobravata osnovnih gruf> delavcev. Trenutek z odbojkarskega tekmovanja mladine na Jese-, nicah, o čemer smo poročali v prejšnji številki sije in zadolžuje programski Kvalifikacija do 1. leta od 1-3 let od 3-6 let nad 6 let sektor, da d o 2. oktobra PD 1 grupa 2 grupa 3 grupa 4 grupa - poleg ostalih podatkov pri- KV 5 grupa 6 grupa 7 grupa 8 grüpá pravi tudi podatke, v kakšni VK 9 grupa 10 grupa 11 grupa 12 grupa Razpis štipendij ŠTUDENTJE IN DIJAKI TUDI VI SE LAHKO VKLJUČITE PO KONČANEM ŠTUDIJU V NAŠ KOLEKTIV, KI ŠTEJE DANES BLIZU 13.000 ČLANOV, ZAPOSLENIH V 14 TOVARNAH PO NAŠI DOMOVINI. UVRSTITE SE MED NAŠE STROKOVNJAKE, PRISPEVAJTE Z'VAŠIM DELOM NA PODROČJU ' ELEKTROMEHANIKE, TELEKOMUNIKACIJ, ELEKTRONIKE IN AVTOMATIKE. V šolskem letu 1964/65 razpisujemo 109 štipendij jn sicer 62 na visokih šolah: 25 — na fakulteti za strojništvo 24 — na fakulteti za elektrotehniko 7 — na fakulteti za naravoslovje in’ tehnologijo 1 — na pravni fakulteti 2 — na ekonomski fakulteti 2 — na višji ekonomsko-komercialrii šoli 1 — na Višji šoli za' socialne delavce in 47 štipendij za. tehniške in ustrezne strokovne šole: 17— na tehniški šoli elektro stroke 17 — na tehniški šoli za strojništvo 2 — na tehniški šoli za kemijo 1 — na tehniški šoli za metalurgijo • 7 — na ekonomski srednji šoli' 3 — na administrativni šoli UPRAVA PODJETJA: — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendijo — oddelek za kemijsko tehnologijo . ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO — LJUBLJANA: — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendijo — smer telefonija — telegrafija — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 2 štipendiji — srner elektrifikacija - 4 .štipendije — smer industrijska' elcklroteh-' 'ruka . — fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — smer energetska r 4 štipendiji —- smer tehnojoška • — tehniška šola, za strojno stroko, -I štipendije ZUNANJETRGOVINSKA ORGANIZACIJA — LJUBLJANA: — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 3 štipendije — smer telefonija — telegrafija — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendija — smer elektrifikacija PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA — LJUBLJANA: — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 2 štipendiji — smer telefonija — telegrafija — ekonomska fakulteta 1 štipendija TOVARNA ELEKTROMEHANIKA — KRANJ: — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 1 štipendijo — smer telefonija — telegrafija — fakulteta za strojništvo 2 Štipendiji — smer tehnološka 9,1 — ekonomska fakulteta 1 štipendijo : — pravna fakulteta . 1 štipendijo —tehniška-šola za strojno stroko ^ 1 štipendijo TOVARNA ELEMENTOV — LJUBLJANA: OBRAT KERAMIČNIH KONDENZATORJEV — ŽUŽEMBERK: '.:y — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 2 štipendiji — odsek kemijska tehnologija — tehniška šola elektro stroke 2 štipendiji — šibki tok - — tehniška šola za strojništvo Ž štipendiji — ekonomska šola 1 štipendijo — administrativna šola 1 štipendijo OBRAT UPOROV — ŠENTJERNEJ — fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — smer tehnološka — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendijo — odsek kemijska tehnologija — tehniška šola za kemijo' 1 štipendijo TOVARNA AVTOMATIKA LJUBLJANA — PRŽAN: OBRAT PRŽAN: —fakulteta jzia elektrotehniko — šibki, tok -1- štipendijo — smer, avtomatska in industrijska elektronika — fakulteta za strojništvo 7 štipendij — Smer tehnološka — tehniška šola za strojništvo 1 štipendijo OBRAT RADIJSKIH SPREJEMNIKOV — SEŽANA: — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 3 štipendije — smer avtomatska in industrijska elektronika ••• — fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — smer tehnološka , — višja ekonomško-koinerciMna šola 1;štipendijo -JJoddelek blagovni promet — višja šola za socialne delavce 1 štipendijo . — tehniška šola elektro stroke T štipendij o — šibfcr tok — tehniška šola za strojništvo , V 1 štipendijo | OBRAT ELEKTROLITSKIH’ KONDENZATORJEV — MOKRONOG/ — fakulteta za naravoslovje, in tehnologijo. . 1 štipendijo odsek kemijska tehnologija — ekonomska šola >-■■ - . . ti . 1 štipendijo , ,OBRAT VF ELEMENTOV — VIŠNJA GORA: — -tehniška šola elektro stroke/' 1 štipendijo — šibki tok TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV — LJUBLJANA: — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 1 štipendijo — smer industrijska elektrotehnika — fakulteta za strojništvo 1 štipendija — smer tehnološka TOVARNA SIGNALNOVARNOSTNIH NAPRAV — LJUBLJANA: — fakulteta za elektrotehniko — jaki tok. 1 štipendijo — smer industrijska elektrotehnika. ‘ —■ fakulteta za strojništvo 1 štipendijo — smer tehnološka — tehniška šola Za strojništvo 1 štipendijo TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV — NOVA GORICA — fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendijo — odsek za metalurgijo 1 štipendijo — odsek za kemijsko tehnologij’o — tehniška šola elektro stroke 4 štipendije’— jaki tok —- tehniška šola za strojništvo 5 štipendij — tehniška šola za metalurgijo 1 štipendijo > TOVARNA ELEKTROMOTORJEV — ŽELEZNIKI: — tehniška šola za strojništvo 1 štipendija TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV — LJUBLJANA: — fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 2 štipendiji — iSmep telefonija,— telegrafija —- fakulteta za strojništvo 2 štipendiji — smer tehnološka - TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV — HORJUL: — tehniška -šo^a za strojništvo '-2 štipendiji % TOVARNA KONDENZATORJEV — SEMIČ: •f—-fakulteta za elektrotehniko ;— šibki tok 1 štipendijo — smer splošna elektronika in mikrovalovi — tehniška ,šo!a eiekfro stroke ■■ 5 štipendij — šibki tok 2 štipendiji — jaki tok L- tehniške šola za strojništvo 1 ¡štipendijo — ekonomska šbla 5 štipendij — administrativna šola 2 štipendiji . TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV —OTOČE: — fakulteta za ‘strojništvo 1 štipendijo — smer tehnološka — tehniška-šola elektro stroke 1 štipendijo — jaki tok : TOVARNA USMERNIKOV — NOVOMEŠTO: — fakulteta za elektrotehniko— jaki tok 2 štipendiji — smer energetska — fakulteta za strojništvo , 1 štipendijo — smer tehnološka — višja, ekonomsko-komercialna šola 1 štipendijo — oddelek računovodstvo in finance — tehniška šola elektro stroke 1 štipendijo — jaki tok — tehniška Šola za strojništvo 1 štipendijo - ■ : -, \ v g TOVARNA POLPREVODNIKOV — TRBOVLJE: — fakulteta za naravoslovje in tennologijo 1 štipendijo — oddelek za tehn. fiziko — tehniška šola za kemijo g 1 štipendijo Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov1 ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, referat za Štipendije, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. A telefon 33-144, kjer lahko dobijo tudi vse morebitne informacije. K vlogi naj kandidati priložijo letno spričevalo oziroma potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z ocenami, potrdilo o premoženj; skem stanju in višini osebnih dohodkov staršev;. Višina štipendije in ostali pogoji so določeni v pravilniku o štipendijah podjetja Iskra. Razpis velja do 1. oktobra 1964, kandidati k8 bodo. obveščeni o sklepu komisije za štipendije najkasneje do 15. oktobra 1964. • ' KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE lif ; : PODJETJA »ISKRA«