Veliko zavzetosti pri premagovanju težav V Portorožu je bil od 26. do 28. marca seminar, *i ga /e pod naslovom »Mesto in vloga ZSMS« organizirala občinska konfe-renca ZSMS Ljubljana Center. Udeležilo se ga je okoli 250 mladih iz naše občine. Vabilu pa so se odzvali in mladim posredovali svoja znanja in spoznanja Franc Šetinc, Marjan Rožič, Darja Colarič, Milica Ozbič, Majda Poljanšek, Janko Rednak, Staš Olup, Alojz Šket, Franc Možina, Jože Sie/ko, Franc Novak in Katja Bašič. Seminar ni bil namenjen reševanju obstdječe problematike na posamez-nih področjih življenja in dela, am-pak je imel namen izpostaviti jo in začrtati aktivnosti, s katerimi jih bo-mo pri nadaljnjem delu reševali in morda tudi rešili. Poglejmo si pobliže teme seminar-ja. Konferenca mladih delavcev je spregovorila o zaposlovanju, izobra-ževanju, o stanovanjski problemati-ki, skratka o družbenoekonomskem položaju mladih. Mladij organizirani , v konferenci mladih iz krajevnih skupnosti in v konferenci mladih v vzgoji in izobraževanju, pa so razčle-njevali problematiko mladinske de-linkvence. Sobota je bila namenjena samoupravnim potem reševanja ak-tualne družbenoekonomske proble-matike, aktualnim nalogam mladin-ske organizacije in pripravam na XI. kongres ZSMS, usmerjenemu izo-braževanju, preživljanju prostega ča-sa mladih v krajevnih skupnostih, or-ganiziranosti, oblikam in metodam dela mladinske organizacije. V nede-ljo pa so posvetili pozornost aktualni družbenopolitični situaciji in delova-nju delegatskega sistema. Šole in združeno delo z roko v roki Omenili smo tri pomembna po-dročja, ki še kako zanimajo mlade in ki so drugo z drugim tesno povezana. V tem smislu so mladi tudi govorili. Namreč, mlad človek se mora najprej izobraziti, zato se izobražuje v šolah. Da bi si zagotovil potrebno socialno osnovo, si poišče, če se le da, štipen-dijo. Ko konča šolanje, se zaposli, če ima seveda srečo. Sledi obdobje, ko razmišlja o tem, da bi si ustvaril dru-žino. Slediti želi pregovoru »najprej štalca, potem kravca«, pa mu največ-krat ne uspe. Stanovanj za mlade družine ni, še manj pa za posamezni-ke. Gre skratka za tesno povezana področja in ni malo tistih, ki se jim zatika prav povsod. Delno bo problem prav gotovo re-šilo usmerjeno izobraževanje z veli-kim posluhom organizacij združene-ga dela zanj. Zavedati se moramo, da usmerjeno izobraževanje ne obsega le klasičnega, v šolah organižiranega izobraževanja, ampak tudi tisto, ki ga izvajajo temeljne organizacije zdru-ženega dela bodisi same ali v sodelo-vanju z izobraževalnimi organizacija-mi. Da ne bo tudi v prihodnje priha-jalo do razhajanja med kadrovskimi potrebami združenega dela in pokli-ci, za katere izobražujejo vzgojnoizo-braževalne organizacije, moraj le-ti sodelovati z roko v roki. Združeno delo mora zato organizirati tisto izo-braževanje, ki ga potrebuje. Poziti-ven vpliv združenega dela se je v prvem letu usmerjenega izobraževa-nja že pokazal. Žal pa ne moremo biti . zadovoljni z izobraževanjem ob delu in iz dela. Na tem področju je namreč moč zaslediti močan padec. Je temu vzrok dobro izpeljano usmerjeno izo-braževanje ali nepravilen odnos združenega dela do te vrste izobraže-vanja? Z dobrim kadrovskim naCrtova-njem, z izpopolnjevanjem samou-pravnega sporazuma o letnih planih zaposlovanja, bomo prav gotovo do-segli tudi uresničevanje štipendijske politike in preprečili, da bodo štipen-disti po končanem šolanju ostali brez zaposlitve. Tudi od zakona o stanovanjskem gospodarstvu mladi veliko pričaku-jejo, predvsem tisti, ki se kljub viso-kim stanarinam stiskajo v neprimer-nih podnajemniških luknjah, ki so si ustvarili družino, pa nimajo možno-sti dokopati se do družbene strehe nad glavo, in tisti, ki bi si radi sami kupili stanovanje. Dejstvo je, da so mladi na vseh teh smereh zagotovi-tve strehe nad glavo nekako »nezani-mivi za družbo«. Za podnajemniško stanovanje morajo plačevati skoraj-da tri četrtine osebnega dohodka, za pridobitev družbenih stanovanj ali za kredite pa ne izpolnjujejo pogojev, predvsem se zatakne pri pogoju de-lovne prakse. Kje so mladi komunisti? Eden najbolj zanimivih in plodnih pogovorov na seminarju je bil prav gotovo pogovor mladih iz krajevnih skupnosti s sekretarjem občinske konference socialistične zveze Jan- kom Rednakom, V krajevnih skup-nostih je namreč veliko problemov^ sedaj se je poleg drugih pojavil tudi finančni. Mladi imajo na terenu veli-ko elana, veliko želja za delom, ne-malokrat pa pride do nerazumevanja starejših, do kratkega stika med po-sameznimi družbenopolitičnimi or-ganizacijami in mladinsko organiza-cijo. Razen v redkih primerih sociali-stična zveza nima pravega posluha in mentorskega odnosa do mladine. Dejstvo je, da se mladi polnoštevilno udeležijo v krajevnih skupnostih vseh konkretnih akcij, kot so akcije ob uvedbi samoprispevka III, Ljub-ljana '82, volitve, razne kulturne pri-reditve, delovne akcije, da pa nimajo posluha za tekoče, navzven manj vi-dne naloge. Bolj kot doslej moramo zato mladinsko organizacijo vključiti v celotno družbenopolitično delo krajevne skupnosti in v celoten si-stem delegatskih odnosov. Večjo vlo-go kot doslej morajo odigrati mladi komunisti, ki so doživeli kritiko od malodane vseh mladincev, prisotnih na omenjenem pogovoru. Precej mladih zaide na stranpota O mladinskem prestopništvu so se člani konference mladih v krajevnih skupnostih in konference mladih v vzgoji in izobraževanju pogovarjali s Katjo Bašičevo z republiškega sekre-tariata za notranje zadeve. Povedala je, da se kar tretjina kaznivih dejanj mladoletnikov v Sloveniji zgodi v Ljubljani. Zaskrbljujoče dejstvo je, da je med mladimi vedno več nasil-nega vedenja, to je brutalnih napa-dov, včasih pa s svojimi dejanji celo ogrožajo življenje Ijudi. Seveda si ob tem takoj zastavimo vprašanje, kaj pripelje mladega člo-veka na pot kriminala. Katja Bašič je opozorila, da urbanizacija in indu-strializacija sami po sebi še ne pov-zročata prestopništva, da pa so posle-dice obeh pojavov pogosto vzrok, da tako mladi kot tudi starejši stopijo na kriva pota. Moderna naselja prinaša-jo odtujitev, ljudje se med seboj ne poznajo več tako kot včasih in se zato med sabo tudi manj družijo. Tudi starši so zaradi prezaposlenosti pre-cej zdoma in se ne posvečajo otroku toliko, kot bi le-ta potreboval. Zani-mivo je, da je največ mladih prestop-nikov doma iz tako imenovanih po-polnih družin, torej iz družin, kjer otrok živi z materjo in očetom. Katja Bašič je opozorila mlade, da bi svo-jim vrstnikom, ki stopajo na stranpo-ta, največkrat lahko pomagali prav oni in da mladinska organizacija do zdaj ni naredila veliko. Oktobra bo kongres ZSMS v Novem mestu V soboto dopoldne sta udeležen-cem seminarja spregovorila o pred-kongresnih pripravah ZSMS pred-sednica RK ZSMS Darja Colarič in podpredsednik Bojan Fink. Gradivo za kongres obsega pro-gramske usmeritve, katerim bodo dodali kratko resolucijo in predlog statutarnih sprememb. Programska usmeritev je analitičen prikaz dela mladinske organizacije in obsega šti-ri poglavja: - družbenoekonomska protislovja socialistične samoupravne družbe, specifičen družbeni položaj mladih in dejavnost ZSMS - ZSMS v boju za razvoj politične-ga šistema socialističnega samo-upravljanja - za ZSMS kot najširšo fronto mla-de generacije - ZSMS v boju za uveljavljanje ostalih, za mlado generacijo po-membnih družbenih interesov. Kongresno gradivo je vsebinsko precej zahtevno. Darja Colarič je po-vedala, da naj bi prav zato bil ta do-kument le osnova za to, da bi si vsaka osnovna organizacija izdelala svoje programske usmeritve, nekakšen »lasten kongresni material«. V njem naj bi izdelali prednostne naloge gle-de na svoje pogoje dela in razmere, v katerih delajo in živijo njihovi mla-dihci. Razprava o osnutkih kongresnih dokumentov bo trajala do mladinske poletne politične šole, ki bo nekak-šen zaključek prvega kroga obravnav teh dokumentov. Prav zato bo MPPŠ letos nekaj prej kot prejšnja leta, na-mreč konec junija ali v začetku julija. Kongresne dokumente pa bodo obravnavali tudi brigadirji na vseh petih republiških in petih zveznih mladinskih delovnih akcijah, ki bo-do to poletje potekale v Sloveniji. Darja Colarič je povedala, da bo mladinski kongres stal 600 milijonov starih dinarjev. Čeprav se morda sliši veliko, pa so se slovenski mladinci letos pri pripravah na kongres vedli zelo stabilizacijsko. Delegati bodo stanovali v dijaškem domu v Novem mestu. Ne bodo dobili ne značk in ne torbic. ^načke bodo zamenjali precej cenejši plastični emblemi, namesto torbic pa bodo dobili štiri knjižice s področja marksizma, delovanja dele-gatskega sistema in dela mladinske organizacije. Nina Legat-Čož Janja Klasinc