List Tečaj XXXVII. narodne 1- J&Ět * .. j íř^t - » Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisbarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. četrt leta 1 gold.; pošiljane i ' Ljubljani sredo januarija 1879. Obseg: Kmetijske založnice ali posojilni srednjih davkov v Avstriji za leto 1879 čedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih zađregah V v Jugoslovansko slovstvo Crtica o Črnogorcih vice. Dopis Novičar Proračun nepo-Mnogovrstne no- Go§podar§ke stvari cem y da bi se jim pomagalo, kedar so v potrebi, pa bi Kmetijske založnice ali posojilnice cedalje veča potreba kmetovalcem v denarnih venclar ízposojeni denár ne bii zgubljen. Tako se prizadevajo na Francoskem kar mo kako se naklonila ktne zadregah. kar Na drugi strani današnjega lista vidijo braici naši rejo, da bi našli pravo pot tovalcem potrebna podpora, in vendar je na Francoskem kmetijski stan večidel zeló přemožen. In kaj se storí pri nas v Avstriji za mnogo revniši } A«* i. J6 Bivvi o^/ivu uuMuv V4H ----- — *i\j J«, ua jo u u uaou uiiuiouo x. uiuvjao^a ttt»- valci največ davka nesli v državne (cesarske) bla- čela vlada vsako leto nekoliko državne podpore sicer sploh znano da tudi letos bodo kmeto- kmetijski stan? Z žalostjo moramo reči, da prav malo! Edino to je da Je ob času ministra Potockega za gaj nice dajati družbám kmetijskim da na vv>* «»J««! ui uiiunui ivujuiijoaiuj , ua , u<* priliko , oo uanu Kdor tedaj največ dá, pač tudi zasluži, da se pujejo bolja živinska plemena in kmetovalcem proda se naku- tudi njemu kaj dá, — u^, v«* ui ou ui« v*«**.^.^»v,, "'^j1 ^ pak da se mu, kedar je v potrebi, polaj ša dobiti nekoliko olajša ne, da bi se mu darovalo, am- jajo po nizji cem pomoči. 'vîi. daja, — uiicftttioivu iu oiiaitsivu puupira iu bc Ker je v deželah našega cesarstva celo malo in v napredek pospešuje. Vse tojje hvale vredno , — da se naprava vodnjakov kmetom , — da se jim Ruski lan cenejse pro-mlekarstvo in sirarstvo podpira in še kak drug ta dr U.V/J. j ▼ vivfjviMu ^ w^w» WW I v -» - ~ ' "MJ/I VV4VU JVUO^VOUjV/» f OV> IV IJU JJ. V CkiKj Y1UUUV j Ul liOl Vi L nekaterib ni celo nič kmetijskih za ložnic ali po so- žavna podpora od leta do leta manjša prihaja in kme- j il nic, kjer bi kmetijski gospodarji ali na svoje tovalci moraj o tudi svoj denár v roke vzeti, da morejo pošteno ime ali pa proti zastavi kakega imetka v deležni postati državne podpore. Če pa je kmetovalec denarni zadregi denarja na posojilo dobili, ni čuda, da v stiski, da denarja potřebuje, kam se hoče obrniti Reči padajo odrtnikom v pesti, tega del, ker nimamo založnic ali posojilnic smemo, da prav za- > Je nea kamor koli pogledaš, odrtoikov, ki za velike ob- ▼ uvtuni , VIC« U Vj U a i I CV ^UllbUUjC , a UJI PC UUOO UU1 UIW, da dobi pomočí? Od hranilnic (šparkas) , ki so v ne-danda- katerih deželah , se ne more zahtevati, da bi nadome MLxxvjL am. , v^xv^.^v,,, — štovale državo, ki ima v prvi vrsti dolžnost, pomoč- resti denar razposojajo, veliko. Kam neki se more kme- nica biti kmetijskemu stanu, od katerega največ davkov , ««v™ pomoci potřebuje, obrniti, kakor do odrt- tovalec, kedar nika , če nikjer drugod ne dobi denarja? Ni nas volja trditi, da ne bi bilo treba oštre postave, katera odrt- prejema nekaterih deželnih zborih se je obravnavala po- na noge stopa, treba deželnih posojilnic; al od besedi do dejanja je dá ! mi celó želimo prav oštre še dolga pot. Ceski deželni kulturni svèt je uže pred nikom postave zoper odrtijo, al to pa tudi rečemo, da samo s postavami se ne bo dala zatreti odrtija. Se takrat, skem kreditu leti sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetij raiu'"uj' v»«**«» ««.u.^w* W«» »»-—.«.v, Otwvtu ttivuiiu j IO R-v ko bodo kmetovalci mogli za poštene obresti (činže) mošnji deželni vladi komisija je svoje predloge izroóila ta- denarja dobiti, bo konec odrtiji in vsaj taki kmetovalci f ^v/ocjj. uuû^u» »»«ui, o. pri njej je stvar zaspala! t , Galiciji je deželni zbor sklenil, naj se napravi deki so v stanu za izposojeni denar kako hipoteko (za- želna zastavnica (Landes Hypothekenbank) , ki bi kmetovalcem posojila dajala. Bog daj, da bi sklep se V Btavo) dati, bodo řešeni odrtnih pijavk. Vprašanje kmetijskega kredita je tedaj dan- izvršil ! danes važno vprašanje, in da bi se to vprananje srečoo řešilo, prizadevajo si veČ ali Posojilnice ali založnice bi bile pac po vseh manj večidel vse države deželah najboljše pomočnice kmetovalcem v zadregab. žalibog do zdaj še brez zaželenega vspeha. Celó na Francoskem, kjsr je veliko denarja in kjer del ne morejo tako vspešoo Je uže v nekaterih deželah več tacih založnic, al veči- bivajo najmarljivisi in najbolj varčni kmetovalci delati, kakor bi hotele, ker y niso jim denarja primanjkuje. Na Českem so iz prišli po vse do tacih kreditnih naprav, ki bi kmetij- skupljenega denarja nekdanjih srenjskih žitnic štvu storile vse, kar mu je třeba, kajti še danes niso osnovali 894 kmetijskih založnic, katere imajo pod popolno vredjene take naprave, pri katerih bi tudi tak seboj 9727 vaší; njih matica (Stammkapital) znaša gospodar v potrebi dobil denarja na posojilo, ki ne more lastoega zemljišča zastaviti zato ? ker milijonov in 976.302 gold.; od tega denarja imajo raz- ga nima in ima posojenih 3 milijone in 784.296 gld. kmetovalcem samo kako posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski na njih pošteno ime, 3 milijone in 705.361 gold, pa minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja, na zastave. Nekatere založnice imajo po 500 gold» kako se mogla denarna posojila nakloniti kmetoval- zaloge (fonda) , druge po 1000 > 5000 10.000, 15.000, 20.000, nekatere celó 50.000 gold imaj o celó čez 100.000 gold » in jih je ) katere letošnjem letu stékalo S3 v cesarsko blag (kaso) Da se pod besedo neposrednega ali direktneg Tudi na Stajarskem so si uže veliko prizade- davka razumevajo 4 vrate davkov, namreč: zemliiški 1 . • • 1 • ■ 1 i/ • 1 ^ m m^rn m m a .. . « m % • « . . j vali za napravo kmetijskih založnic zgoraj, od države povsod manjk } pomočí od hišni, obrtniški io dohodninski, to vedó naši bralci nûonH o î iwi a » m ^ ! ^ L _ ^ —__3__í í IQ Le pomislimo, koliko milij po ustavoverni koteriji, potrošilo železnicam pelj da je leta 1873. ogromni znesek 80 milij razdelilo nepotrebnim ministerstvo, za- >7 } beseda teri da vek odrajtujej oni posredni" jim to naznanja, ker navedeni posred t ali y posojila obrtnij ki iraajo kako zemljišče (grunt), kako hišo ali ) Tem kako kodelstvo, ali pa kakosen drug dohodek neposrednjim (direktnim) davkom nasproti stO]i Naj bi Bog dal, da prida ministerstvo na krmilo posrednji (indirektni) davek, kamor spada davek od vlade, katero sprevidi nouoj tabelu opioïiuij ajo jo pomoČi treba in kjo m vauuiuc, luua&a nu. o a mu pu seoi pa izposojen denár zavržen, ampak naložen v podporo kme- da pričujoči pregled kaže samo davek ni vžitnine tobaka itd. Samo po sebi pa se tudi razumeva ki k i m tijskemu stanu in na korist državi sami blagajnicam doteka in v njem niso zapopadeoe davkov ske přiklade, k jih pobirajo deželne io druge bla Proračun neposrednih davkov v Avstriji za gaj nice Iz tega pregleda se tudi leto 1879. memo drug di po svoji velikosti y koliko eoa de žel davka pl in Pričujoči pregled kaže našim braleem, koliko vsake vrste davka bode iz vsake dežele našega cesarstva v Dežela : Doljna Avstrija Gornja Avstrija Salcburška Tirolsko in Predarlsko da dežela Ces ka in doljna Avstrija donašate dobro p o 1 vsega direktnega davka cesarski blagajnici Poglejmo zdaj proračun za leto 1879. Štajarska Koroška Kranj ska Istra, Trst in Goriška Dalmacija Ceska Moravska Šlezija Galicija Bukovina 13 5 Zemljiški davek Hišni davek Obrtnij ski davek Dohodninski davek Skupaj 3 milijone 800.000 9 milij. 986.000 3 milij. 37.000 7 milij. 732.000 24 milij. 875.000 2 „ 195.000 — 835.000 • — 368.000 - 669.000 2 67.000 374.000 — 202.000 — 75.000 — 135.000 789.000 1 milij on 81.000 — — — 185.000 - 333.000 2 milij. 599.000 i » 998.000 1 milij. 288.000 — 399.000 - 742.000 4 i) 427.000 695.000 - 235.000 — 101.000 - 166.000 1 • w )) 197.000 — 850.000 - 312.000 — 112.000 - 194.000 1 w w V 468.000 — 646.000 —• 781.000 — 79.000 - 923.000 1 9 9 V 429.000 _ 346.000 - 177.000 — 863.000 - 59.000 645.000 milijonov 781.000 4 milij. 863.000 2 milij. 644.000 á milij. 251.000 25 milij. 539 000 297.000 i,» 649.000 — 975.000 1 milij. 537.000 9 1? 458.000 971.000 335.000 ' — 213.000 — 468.000 1 ft 987.000 4 milijone 508.000 2 milij. 697.000 —. 691.000 2 milij. 93.000 9 milij. 989.000 358.000 —- 290.000 — 88.000 — 108.000 934.000 Skupaj po tem izkazku plačujejo tedaj navedene ga povrne od svojega pridelka toliko polovnjakov Avstrijske dežele v državno (cesarsko) blagajnico zem- Ukor je od družbe semena přejel. ijiškega davka 36 milijonov in 900.000 gold., hišnega davka 23 milijonov 650.000 gold. ; ko o b r t-do- nijskega davka 9 milijonov in 50.000 gold., hodninskega davka 19 milijonov in 500.000 gld. vseh teh neposrednjih davkov skup a j 89 milijonov in 100.000 gold. Iz tega je pa tudi razvidno, da po zemljiskem davku veliko več kot polovica vseh davkov doteka v državne blagajnice in da je po tem takem kmetijstvo res poglavitni steber države. Gospodarske novice. * Cebelarsko društvo v Mariboru je přejelo kor „Slov. Gospodar' < poroča ka- od c. kr. ministerstva kmetijstva za preteklo leto 130 gold, državne podpore, a katero je na vrtu uČiteljskega pripravništva postavilo " 1 ka- nov in velik Čebelnjak. Društvenina znaša tero pa društveniki mudno vplačujejo tako blagajnici zdaj samo 2 gold. 37 kr. ) gold. da Jngoslovansko slovstvo. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, na svijet izdaje Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti} obraduje Gj. Daničić. Zagreb. Slavna „Jugoslavenska akademija znanosti in umet-nosti", katera s pomočjo najodličnejsih Hrvatskih ter inih uČenjakov trudoljubivo in neprestano deiuje na dusno korist in čast svojemu in všemu slovanskému národu, je začela izdajati, Rj e č n i k hrvatskoga ili srpskoga jezika", kateremu do sedaj se ni vrste. Imenitno in veletežavno delo uredovanja je izrocilo omenjeno učeno društvo slavnoznanemu učenjaku Gj. Da ni čiču, kateremu je srbska vlada, ceneča važno to podjetje, dala za nekaj časa odpust od njegove službe, da mu je v bode moči spekt", izvršiti častni nalog. Kakor nam kaže » pro- je to delo obširno osnovano, in ima vsaka be- bogata sedá svojo monografijo. Ako pomislimo, da je sedaj pri * Vinska letina na Štajarskem je bila lani tako nas na dnevnem redu dušno združe nje s sosednimi y da je vinorejcem v nekaterih krajih posode rodovinci našimi Hrvati, in ker je temu temelj jezik > se je nadejati, da bodo inteligentni Sloveni obilo si na zmanjkalo in da v Zdolih nekateri vino se sedaj v kadeh imajo, ker kupca ni. Tudi na Ogerskem so toliko ročali to knjigo, katera jim bode zanesljiv voditelj in vina přidělali, da ga krčmarji točijo po 4 kraje, liter, svetnik v hrvatščini in srbšcini. in da za 45 kr. poln škaf vina pred pivce postavljajo. Za akup Ruskega (Rigajskega) laneneg semena * „Maricau se zove političen časnik, ki izhaja v Plovdivu in donaša članke v Bolgarskem in Fran- je tudi Goriška kmetijska družba dobila državno pod- coskem jeziku. V štev. 34. tega lista 21. dne novembra poro, za katero kupi 20 polovnjakov tega semena za nahaja se dr. Jan. Bleiweisu in Slovencem jako simpa- razdelitev. „Gosp. list" pozivlja lanorejce, naj se zate- tično poročilo, ki ga je spisal Bolgar gosp. Vacov, ki gadel brz oglasijo pri Goriški kmetijski družbi. Kdor tega je bil osobno pričujoč v Ljubljani o slovesnosti, ki se je semena kaj dobi, je po ministerski določbi zavezan, da obhajala na čast 70. rojstnemu dnevu dr. J. Bleiweisa* * yy Srpska Zora11. Ilustrován list za zabavu i po- luknjo, kakorine luknje so v Skadru okna y dobil uku. Izdaje i uredjuje Todor Štefanovic Vílovski. bil skozi njo pozdrav iz puške. Prošinila me je svoje ............. " Ta Ta lepoznanski list, kateri izhaja v Beču in na- voljna misel, da bi šel malovpogledat na Crno goro stopi z bodoČim novim letom svoj IV. tečaj kar Jô čas so se stepli Albanci pa^Crnogorci i a zakaj ? v današnjih politično razburjenih in materijalističnih banci so bili ukradli dva Crnogorska vola, a pastir je dnéh gotovo najboljše priporočilo krat priporočali Slovenom, veščim srbšcine in prijateljem smo uže mnogo- bil tudi zginil. Crnogorci tatov niso goali h kadiju, kar bi bili morali učiniti omikani ljudje , temuč pobrali so lepoznanstva, in sedaj to pohvalo zopet ponavljamo. Albancem dvakrat toliko volov in vzeli pastirja Srpska Zora" prinaša: povesti, životopise, kulturno-zgo- voli imel v skrbi. y ki je ďovinske, etnografične in topografične sestavke, pesmi ima književni vestnik itd. Sodelavci listu so najboljši pisatelji 8rbski in slike gódijo najfinejsemu umeteljni- ima svoj začetek Nemec. Sodnik bi bil gotovo pokaznil lupežnike 77? rn i y _ • i . • y i i Francoz lega tača8 ni mogel znati člověk, ali vse kar ti barbari trdé, ne bilo boj > èkemu okusu. Cena listu za vse leto je: Bosno in Hercegovino naslovom gold. (za bi varno popotovati iz Albanije na Crno goro, ali pa s gasse 24. gold.), naroćnina se pošilja pod Administration der „S. Z.u Wien II., Burg- Crne gore v Albanijo y popotovati f v čolnu, ki bi vodili moski, ker takoj bi lehko vstala střelba Charpentier. ga Toraj vodilo ga j3semnajst Alban- imajo ta običaj, ta predsodek, da ne varujó le ženskih, temuč so me peljali v čoln, ki skih žensk. Ti barbari, Albanci in Crnog » Zabavno berlio. da nič aleg ne uČmij tudi moškim, kateri ženskemu varstvu zaupajo V Nemec Crtica o Črnogorcih. To je narobesvet! Sicer >í/h/v9 JL \j jv> umi vwv^oy^i . ^ » \j\jg. pâ v a lu y trdim, da je to, kar vi imenujete predsodek vam gospod ? Iz Francoskega spisa: „Voyage sentimental dans les pays slaves". nask čut, katerega f te ju* se tudi Nemec ne smel Bramovati. Francoz. Moje veslarke so bile krepke ženske. Kakova ramena so to bila uaauva laiuuua ou i>vs una, gOSpod , lu tvatvUYi su Ulil mestu Trstu sem se bil sprijaznil z nekim Fran- vratovi! Ko sem osaměl bil med temi živocimi karija- in kakovi so bili cozom. Ta Francoz je nekoliko let preživel v Jugo- tidami, pač nisem čutil se nič kaj dobrovoljnega. Kaj slovanski, skupljal jejmlniška jajčica in zapredke. Ne- bi bil začel o boji z osemnajstimi? — Spomnil sem se ter ga za- Orfejeve osode. Prepluli srno Skadarsko jezero brezi dné stopim v „Caffé antico Tomasso" kega gledam v družbi z nekim Nemcera y sam ne znam y kde Je sešel vsakojake nezgode. Ko smo bili priveslali bregu na se z njim. Ta novi prišlec je bil na poti v nasprotni konec jezera, pokazala se nam je takoj Cr-Dalmacijo zbog beretije z morskimi^ gobami, s plodom nogorska vas Rjeka. Jako so me iznenadile čedne hiše. Jadranskega morja. Le-ta člověk je bil jako omikan, Čudovito! imeli so tudi most. Dvakrat se jim je bil zrušil, pa dvakrat so ga zopet postavili, sedaj pa trdno a meni se zdelo da ni še znebil se vsega bil naučil se na Bonnském vseučilišči. kar je stoji. Zamislil sem se v Skadar, kjer so strani uže ne- Crn Na nasprotni strani v kavarni sta moški sedela dva koliko let potrte in kjer reka Bojana svobodno uhaja kakor zmirom, popolnoma v orožji; okrog mocno tako, da so me po močvirji morali cuco- o gor ca na mizi ništa imela nikakoršne jestvine; takov je Crno- ramo prenesti v iadijico. gorski običaj.^ Jaz sem brezi vsakojakega odloga začel motriti oba Crnogorca. Jeden nju, mladeniČ odeval prav nič posebnega, jeden pa, starček y m raz- kazal vue»« pi«* uikj puocuiicg«, jcucu p«, oioiucxv, aa^ai je zagieuai sem uvauajtjt v^rnoguruev , neisaieri so seaej se svojo vnanjostjo jako odločno dušo in dobro srce. na klopi, nekateri na tleb, nekoliko pa je ob zidu slo Nemec. Das ist kolossal ! , Francoz. Tista trenotja, ko sem se blízal pobrežj gledal sem dvanajst Crnog nekateri so sedelí Brke je imel dolge, lice okoščelo, rameni široki in ne- nelo jih, kurili so lule in njih obrazi so razodevali kako izbokani, telesa je bil brdkega, svobodno vzrast- lega. misli Ko je bil opazil, da je moje posebne pozornosti Nemec jasne tako, kakor bi bili imeli najčistej Raj recite, da so vést. hovi obrazi razodevali O - ---J - --- r-----7 ---J--,t l------ i--------------------" VA U, K>K7 UJIUWTI V/ L M. U » laUVUVTai predmet, ni zmotilo ga to prav nič; a kdor bi bil bistro tisto grozno hladnokrvnost, ki jo navada daje zločincem Ti barbari moram trditi, oblečeni so bili Naša Fi opazoval ga, preveril bi se bil, da je njegovo telo ozra-čilo se z nečim gledaiiškim. Njegov mladi tovariš pa jako pošteno in njih skupnost je bila živo krasn je bil zmirom tišti. Ko sem jaz motril obeh Crnogorcev obraza in po- ladij med a je bila se le připlula li Dregu, uže jih vstal, a spregovoril ni ne besedice připlula breg uže je eden iz- sebnosti njune obleke, vse iz beiega sukna, v tem Ne- menil, da je to lupežniški načelnik mec ni nehal milih gorjancev gledati y plaho. gledati skoro kakoršneg > ali ni mel Jaz na sem sebi Zamaknil se je v živ razgovor s Francoskim od drugih tovarišev trgovcem in ta razgovor pisati. dragi čitatelj y hocem po- Ta katerega mu je bila podala znamenja, ki bi se bil z njim raziikovai najpopreje popadel drog > prednj del lad in potegnil jo mojih veslarek přijel sebi s tako Nemec. To sta dva lisijaška lupeža. Nihče ne pride opreznostjo, kakor bi bile veslarke bile njegove hčere v njune gore, pa celó glave. Francoz. da bi mu ne odrezali uses ali nosů zmikaštvu nečem ni epregovoriti y ali sin. Da y tako )ih popisujó. Zábil sem vam povedati ès, prav do zob, nenavadno in dično orožen. > pa njego da bii Nemec. To so ljudjé, ki si dadé glavo načeti vselej, kedar koli se jih poloti migréna. Francoz. Vaša beseda me jako zanimlje, tim bolje, ker sem uže sam dal se zapeljati v njih gnjezdo. Nemec. To je famozno ! Podoba kaže, da ste ven-dar zdravih udov vrnili se iz nj.h brloga. Nemec. Das ist enorm ! Francoz. Ko sem gledal to nil : močí nimaš, da v bode prija vos z lep vršilo vse > sam sebi sem opom-S9 ubrani!, skrbi na moč, da se mirno stopi pred-nje, vljudno m y kakor bi te vabili na gostijo. Mo rit tat. *) Francoz. Tačas sem bil še mlajši y Nemec. To menda je bila edina pomoč , s katero sem bil tako drzovit. Bival sem dosta mirno v Skadru za tega del ste mogli vplivati na-nje v vélikem mestu Turškega pašalika. y Francoz Vstal sem se vsaki hiši bilo barov načelnik v ladij Teh bar je treba zapreti okenice (fensterladen), ko hitro so přinesli luč v hišo, če ne, dobil bi člověk skozi stirioglato godrnjal nekaj sam sebi, ali zago # Pozdravlja vas ta, ki se na smrt pripravlja. drnjal je čestilno ; in da sem stopil iz čolna i mi je svojo mogočno roko, ki je bila jako čista. podal nekolikimi leti jako zanimalo to > ker vedj jo ležel v med pege Nemec. Gotovo je bil popřeje spral z nje krvave ga je raztrgal jamo v Berni in v jami dražil medvevda, kateri Ali jaz vas zagotovljam, da mi* m rm Francoz. To trenotje so vsi drugi barbari vstali in ževega konj gon niti na um ni prišlo, da bi bil koga dražil i ne. Da mirno približali se mi tako, da WW. w«... » w««««» au «Uf Vgd auuja UO« X_/ Ct , pričam, da sem jatwu uagiu u<4 so takoj vsi stali okrog se zmočí znameniti in čestiti postrežljivosti teh bar ni kne-sem jako naglo dal in okrog mene. Jaz nisem ni žugnil. Na obeb stranéh barov so me na lehko přijeli pod pazuhama, spregovorili niso enfant' ( y yy bon ni besedice in speljali so me v neko hišo. Tam f Ostal sem z všemi, kakor Francozi rekaj to je izraz, katerega bi ne poskusil ponemčiti so mi pokimaii, naj sedem na klop, s katere je eden teh lu* pežnikov prah pomel. Takoj so mi přinesli neke črne tekočine, ki se je kadilo iz nje. čašo, polno dalj Nemec. Francoz se naj raj šalé. Pripovedujt y temu dekliču gospod! Zapustil sem vas osamelega, izročene o y ki je gotovo bil neveren, kakor morski val Nemec. Francoz. Zató, da bi vas ostrupili. Izpil sem to pijačo, ni črhnil nisem, ka- Francoz. Popotoval sem po svetu, ki ni nič dru nego sama pusta skala. Po pravici pripovedaj kor Aleksandar Véliki, kakor da sem bil poln zaupanja zega da 8tvarnik ozrl y ko '«VU" U>»V.»M« v. o v iUl pil^u «^UCIJU, hotel dovršiti Crno goro, nikamor ni se , temuč razsui je tam polně vreča kamenj do njih. Ta pijaca je imela tako slast, kakoršno ima teh skalinah ni pravih razmernih vrhov , niti dolin kava. Odločil sem se, da ali umrjem y ali pa ziv osta- nem y kar je drago mojim gostiteljem. Ko sem čakal tako, kakor je drugodi } m kedaj me bode začelo klati po drobu y y vdal Nemec. „Quem dixere chaos". Morali sem se ve- slati barona Hausmann tijà po selosti do céla po Francoski navadi. Nemec. Ali je bil strup to? Francoz. Menim, da je bil strup, ali tako počasen, Francoz. Deklió ni bil lep, pač pa je bil srčan, živ in krepkih misie. Stopal je tako čilo, da je konj da po dvajsetih letih ne čutim se nikakoršnega jed dohajal ga Kj koli stezica Djeg°" je kar naravnost in čvrsto stopal po strminah ijala se ) vega vpliva na me. Ko sem pil, jel je eden teh lupež- celó koza bila jedva vzdržala se. } Brzo sem nikov resno basati in zažigati jako dolgo lulo. Napo ww*v «v«" KTAêi* jviuf m T ííui ucxkc* oui JUi w ogui v^pazil y u na hrbtu nese precéj težek sveženj. Ali me nje liudj _ *__1 1 1 • • 1 # ti , f • - t «.i m m sel bi da sled je vzel prošit robec, otrl je z njim trobelko iz jan- ín podal mi [/V««* je «vr « ^ , xw oaiUj JLlftUWfl J\J<3k JC ViJUUCU VCÍS.. \J pULU un sem ue- pa je položil na srce. Po nekolikem časi sem vici se svojim najprijaznejšim glasom: ,»Sestrica, obesi i ječarjem razodel se, da bi rad govoril z njiho- svoj sveženi na konja." Moia mila barbarka niti zaru- tara vico svojim ječarjem razodel se to tobakarijo z desno roko, le- skrb padej /jw, obesijo ali na kol natakneju, iu jo uua, uju Francoz pa je vljuden člověk. Opomnil sem de t • » • « ft ^ A m * » to njih da vim prvim vodnikom, a res so me takoj odpeljali Danijelu rad govoril z njiho- svoj sveženj na konj delà ni To Je bil blezu tride8etleten moski, krepkih y kar Moj mila barbarka niti zaru- ramen 9 ne velik, silno kljukastega nosu in živih oči. ni 8pregovorila ni, temuč se gotovo bilo pripetilo mnogi Nernki f po je na konj deia Oblečen je bil tako, kakor so bili oblečeni drugi Dobroško svoje breme. Ko smo prišli do kraja, ki mu je imé barbari. selo, vstavila se Nemec. kočo in dosta krepk je devica pred neko osamefo z nogo potrkala na vrata ki Gotovo zato, da bi ga nihče ne bil spo- so se takoj odprla, kakor bi naju bili čakali. Prišla je iz koče neka starčica, kateri je devica pošeptala neko- znal, kedar jih je peljal na kak razboj. Francoz. Danilo je govoril francoski in italijanski. liko besed Nemec. Povprašal me je, kaj je kaj no vega v Francoski, katero je hotel pozaati tudi drugače ne vsled tega y ker je Dej y poknilo je žalostno trenotje. Francoz. Najgotovejše žalostno, kaj ti starka je pri- „Journal des Débats" pridno čital, kar mi je razodeval nesla drug sveženj, dekiič pa je brž zadel ga na svoj razgovor z njim. Začel mi je popisavati svojo domo- vino močno razvnet in do céla z drugimi barvami jo sploh popisujó. Njegova skrb je , nego merila na to, da bi hrbet — in stopala je naprej prožno tako, kakor bi i ta sveženj bil na konji počival. Ne bodem vam pravi! uze vziva ; o mojih okolnostih v glavnem mestu, le to pripovedam, . . . ^ . . . . « ? kar Ie pa da bi dovolila, da bi s Crno goro zedi- sicer bila navada. Ko smo bili začeli z gorskega grebena stopati navzdol, zagledal sem v daljavi, ki je člo- «j # '----r - r---j - j <7> ----j-----/ — -- ~ — » «w »u ^ . jej Evropa pripoanala samosvojnost, katero v resnici da na stolpu ni bilo ni jedne Turške glave rila nekatere rodovitejše kraje v ravni ; dejal je, Crnogorci domá nimajo dosta živeža, kar jih sili, da da veku zdela ali hodijo plenit, ali pa morajo zapuščati domovino. belji se, da je precéj kratka, ali v ogromni glo- zagledal sem Kotorski zaliv. Morska voda, ki Druga neprilika se mu je zdéla mnogo žalostnejša od jo na nekolikih krajih stiskajo ozka narocja, širi se prve ne- Nemec. Naturlicb. Francoz. Ko sem bil knezu razodel svojo željo, da nadoma zopet, zato da delà štiri vodojeme; pobrežja robijo štiri porastle strani, ki se dosta polagoma vzdi- Skala, ki venča gaju, razen na tej strani k Crni gori bi rad krenil v Kotor in na poti ogledal njegovo glavno zálivu sesuto okolje, ta skala je belkasta, pa črnikasta mesto, takoj je ukaza!, naj mi odsedlajo njegovega konja kakor je obrnjena: ali k solneu ali od solnea. y Vasi se in dadé spremenika. Kazsebila sva se — na videz naj- sè svojo nerazmernostjo milo razlikujó od prijetne barvě boljša prijatelja. Konj je krepko stopal in napetih ušes rastlinstvu, ki jih objemlje, in od sinje mokrotě morskih korakal po skalnatih gorskih stezicah. Nemec. spremenik? Francoz. Moj spremenik je bil mlad dekiič i šest- najst ali sedemnajstleten. Nemec. To je lisijaštvo! Citai sem v „Augsburg. valov, ki časi pljuskajo do njih zapražja. Dalje se raz-prostira Jadransko morje, podobno široširi (weit) mo-drikasti plahti, ki se na obzoru edini z jasnim nebnim obokom. Neštevilni ribiški čolni zdaj pljujó v skupino, zdaj se razpršujó, kakor truma divjih labudov. Kolika Allg. Zeitg.", da taki Italijanski lupežniki radi imajo nesreča bi me bila zadela, da so me ubili ti barbari ženske za pomočnice. Francoz. Tudi jaz sem slišal to > > člověk, ki uže zdihuje v volčjem žrelu? ali kaj naj učini ne bil bi videl tega prizora, ki mu ni podobnega nikjer ! Ali ko se oko zamiče v neizmerno dalecino, noga Nemec. Radoveden sem, kako ste se oteli iz te nevarnosti. Francoz. Jaz se sam sebi čudim. mi oc ut\u aamiiuc v uuůuíoiuu uaicuuu , uu^a oc zmerom stopa po trdih in nehvaležnih tleh Črne gore. Na poti smo srečavali mnoge Crnogorce, ki so domov šli iz Kotora, kamor na prodaj nosijo zelenjadin korun. Nemec. Kaj ne, da se nikoli več ne vmete nazaj? * Imenovali so ga „chaos." Hausmann je bil upravitelj Francoz. Kedo zna? Nekega Angličana je pred mesta Pariza o Napoleonu III. Zemljo, ki v njej to oboje raste, Crnogorci in Crno- pred svetom razobesa? Naj bi se ustavoverci med seboj gorke, kakor kako zlato, skrbno iščó in zbirajo in na ravsali in kavsali, naj bi si sebi samim očitali umaza svojih hrbtih znašajo na odločene prostore. Sploh zemljo nost in slabo gospodarstvo, nihče ne bo jim tega branil ograjajo ž nizkimi zidovi in znašajo na take prostore, Avstrijsko prebivalstvo pa mora protestovati zoper to, od kodar je voda jae more splaviti ali kjer je kamenje da se notranji skandali nosijo na ulice. Nič ne demone more zasuti. Crnogorci so brzo stopali po skalnatí ralizira ljudstva huje kakor ga demoralizirajo skandali riži, in ko_s<^ pribajali mimo mene, pozdravljali so me v viših krogih. Ne uči se namreč samo sin od svojega tako-le: 77 ,,/j Bogom, umijci » i««» oKj rot bi uai ucki i jxíij oi 1x1 u i nk uli i omi pnpruaii utuve». , uo suai , Kaj po- při sebi imeli ogromne dežnike. Cim bliže sem bil meje, čenja uatavoverska stranka dandanes v državni zbornici ! Bogom !" — jaz pa sem jim odzdravljah očeta, ampak učijo se tudi volilci od svojih poslancev, bratje!" Videi sem,v da so vsi ti barbari Kaj si mora misliti priprosti člověk, če slisi , kaj po tim puste jša, golotnejša je bila zemlja. Napósled pri- Kaj si more priprost pošten člověk misliti o tak i h dem do Avstrijskega mesta Kotora, ki ga venčajo v „zastopnikih" narodov ! Skandali viših krogov so po-visek kipeče skale in kjer se člověku zdi, da je konci hujšljivi za nižje kroge in če se ministri dolžé lisija svetá. Oddal sem konja dekliču, stísnil sem mu dolar štva, če se reče, da imamo armado, ki nas toliko stane v roko in opomnil: ,,Hvala : „z Bogom, } sestrica!" poslovila se je svoboda!" devica pa v, . , bi u<*3 luimu diauo, na papirji, in če se celó trdi, da se zavoljo slabega brate!" — in objela me gospodarstva pri nas prebivalstvo želi na Prusko mora misliti vsak Nemec. Hamlet bi bil dejal : „Strange, strange, very gnjilobe. ; «. » U»« ut/l » "IOV ' U UUil U(t JL i. Uouv , LUU1 (• da je Avstrija uže na najviši stopinji strange ! *) Kak mir, kaka sporazumljivost je bila med ustavo Po tem razgovoru smo: Francoski kupee, morskih versko gospodo takrat, ko je bila še kupčija s pridob gob bérnik in jaz veselo na zdravje napili Crn o go r- ljevanjem pravic za delanje železnic, ko sta se mi cem in Crnogorka m. L. G oj ko. Politične stvari. Kara jadrajo ustavoverci v državnem zboru Dunajském? Prečudni občutki obidejo člověka, če premišljuje dogodbe v državnem zboru Dunajském zadnje dni pre-tekiega leta. Tu si drzne poslanec (Schônerer) na vsa usta reči: ,,mi Němci hočemo biti Prusi"; — tam je drugi (Obentraut) na ves glas upil: „kaj hočemo mi vsaj nimamo nobene prave armade, Avstrijska armada stoji na papirji!"! tretji (Sturm) pa ministre narav-nost obdolžuje za zvijače. Vse to se je godilo, a govor- nikov ni nihče zavračal, niti zbornice predsednik , niti ministri se niso ustavili tem robatim besedám. Ćuli SO se le nekateri ,,oho"-klici zemu zadovoljno namuzovali!! Kaj bi se zgodilo ustavoverci pa se drug dru- v vsaki drugi državi, v vsaki drugi zbornici, če bi se kaj tacega pocenjalo? Vse bi se uprlo: zbornice predsednik, ministri in tudi vsak poslanec. Kako so ropotali leta 1868., ko je šlo nekaj Čeških učenjakov iz znanstvenih namenov v M/) s ko v o, kako so takrat kričali in pisarili o veleizdaji Cehov itd. „Ustavoverci" so jih brez konca in kraja psovali, da da so šli poklanjat se Ruskému caru in beračit ga 9 vzame Slovane pod svoje krilo! kaj je bilo poto vanje nekaterih Slovanov v Moskovo k znanstvenemu shodu v primeri z besedami Scbonererjevimi v javni seji državne zbornice? Vendar je to pot „ustaveverska" gospoda komaj zamrmrala ,,oho"! Kako se je zavzel ves svet takrat, ko je Angleski minister uoanjih zadev (lord Granville) tako neumno blebetal o Avstrijski armadi! Kaj pa je rekla „usta-voverska" gospoda zdaj, ko je poslanec Obentraut rekel f da stoji naša armada na papirji? Nič, právnič! Kar se tiče Sturmove psovke z „lisičjo vlado (( 7 ni nas volja braniti ministrov, vsaj so izrastli iz stranke „ustavovercev" in prijatelji se uže morajo poznati; vprasati moramo vendar: kam jadrajo s to novo sorto politike, ali je podučljivo za občinstvo, če se ta „gospoda" zdaj očitno lasá in drug druzega dolži nepoštenih in zvijaških dejanj ter svoje umazano perilo očitno *) Čudno, čudovito, jako čudovito nÍ8ter Gis kra in železniški podjetnik Ofenheim kar na tihem pomenkovala o tem , se ima ii tej ali oni železnici državna podpora povikšati za kakih 100.000 gl. ali dobi ne > koliko bi pri tej baratiji imel dobička tišti f 7 in om 7 ki ki dá dovoljenje. Kako so si stiskali ta- krat roke, ko se je imelo razdeliti leta 1873. posojila 80 milijonov! Ta je imel na prodaj doděláno železnico, oni novo železnico v delu, tretji jo zavarovati ali je celó prosil nekaj milijonov nepovračljivega posojila za kakega prijatelja. Takrat ni bilo med njimi nobenega ustavoverci", bodi si stari, novi ali celó vsi razpora najnovejši naprednjaški klub bili 80 7 )7 eden za vse t in vsi za enega". Isto vlado, katero zdaj „lisičjo vlado" imenujejo, kako so jo takrat hvalisali! Ni jim bilo na svetu nič popolnejšega memo tega „ustavovernega, beralnega" ministerstva. Živeli so kakor vrabci v prosu. Le če se je kak poslanec državopravne stranke oglasil zoper parlamentarni komunizem te vrste ter svařil pred nasledki skočila je kvišku vsa „ustavoverna" stranka enako volku, ki brani svoj plen, in potem za smehovanja in zasramovanja ni bilo konca, — toča vsa kovrstnih priimkov se je vsula na-nj „nazadnjak", „trcijal" ali ,.črnušk Vsak Jim jo bil črnušk Rimlianec" . če ni slepo capljal za njimi. Le dokier je pri „ustavovercih" veljalo: „divide et impera", so mogli vladati. Tudi zdaj bi pač radi še gosdodarili, a dělit i med sabo nimajo nič veČ, zato so se razdrli med sabo in zdaj peró svoje umazano perilo pred svetom; sprli so se z vlado in iz sebe ne morejo sestaviti nobene več. Res, prebivalstvo Avstrijsko sme upiti : „kje je kak Cromwell ki nas rešil te „ustavoverne" koterije in njene svojati!" Dunajski državni zbor je zdaj po polnoma tak, kakor je bil leta 1649. zbor Angleški, ki je prisilil onega vélikega Angleškega državnika razpodil parlament in tako rešil domovino. 7 da je Mnogo vrstne novice, * Živinska kuga v Bosni. Omenili smo v lánském listu, da je mnogo goved poginilo za tako imenovano „Turško kugo". Al tudi med konji se širi najhuja njih bolezen, to je, da konji, posebno vojaski, postajajo s mrko vi. Konec novembra meseca prikazala se je bolezen najprvo v Brodu in še tišti dan zapovedalo je generalno poveljništvo 52 lepih konj ustreliti. Od tega dne pak se je ta bolezen tako naglo razširila, da so dosedaj povprek vsak dan več kot 100 konj po střelili. V eni sami vasi prav blizo Broda, kjer je samo pol eskadrona razstavijenega, ustřelili so 50 konj veči- bode izhajal vefi vsak dan , ampak samo po 2krat v del bolnih , a tudi vse one zdrave ki bili istih hlevih. Ker je to silno, nalezljiva bolezen, zato tudi vso opravo ustreljenega konja požgati dade, ravno tako^mora tednu, kakor prva leta. Celja 27. dec. naših „Novicah", Ne morem si kaj da ne bi v ki so meni od nekdaj prav v srca vojak, kateri koDja opravlja, svojo obleko požgati. Skoda priraščene, se oglasil koj v novem letu. Ker pa jim preprosti kmetič druzega važnega poročati ne znam, sprejmite to-le mojo pesmico, vsaj veste, da Vas stari Je neizmerna. # Grof Andrassy, zdaj minister vnanjih oprav y na uradni smrt obsojen. Dunajská „N. fr. Presse'' piše: „ „Pester Zeitg." 23. sept. 1851. leta je natisnena raz- aodba, vsled katere je bil tačas po vojni sodniji Avstrije zdanji minister grof Julij Andrassy na smrt obsojen. Ta razsodba glasi se tako-le: „Julij grof Andrassy, ro- jen na Dunaji, okolo 26 let star, katoliške vere ženjen, y neo- bivši véliki župan Zemplinskega komitata in ud gosposke zbornice y januarija 1850. leta obdolžen v e- le izdaje, sodnijsko pozvan, u se ni oglasil; po sod nijski preiskavi se mu je po pravnih pričah dokazalo da je kljubu najvišega manifesta od 3. oktobra 1848. leta se kot major ^narodne garde Zemplinskega komitata da je udeležil boja pri Svehatu 30. oktobra 1848. leta službo velikega župana omenjenega komitata opravljal revolucijonarno do konca meseca marca 1849. leta; na- dalje da je prevzel od revolucionarne vlade poslanstvo kot agent v Carigradu, da je tja potovajoč meseca junija skušal pregovoriti vlado Srbské knježevice, da bi se ta sovražno kazala Avstriji, in da bi začasno Srbe in generala Kničanina domov prizvala. Da bi se pa ta nacrt za podjarmljenje Srbov in Hrvatov gotovo iz-vršil, stavil je revolucijonarni vladi najsmelejše in zvite predloge y v Carigradu pa do zadušenja upora vse po skusil, da bi ga Turčija oficijalno poznala, in da bi nje vladne organe prisilil sovražnemu delovanju zoper Avstrijo, skušal je y če ne drugače, pa s tem doseči y da so sebe kompromitirali, v kar je najgrša sredstva revolucijonarni vladi predlagal. Ker se je obtožencu vsako posamno dejanje pravno dokazalo, a kljubu obroka, ki je minul z 31.marcem p. 1., se ni oglasil, zato je vojno sodišče enoglasno ga krivega spoznalo zločinstva veleizdaje y ter je obsojen, razen da izgubi celo svoje premoženje za poravnanje škode, kakor ukazuje 5. vojni na smrt na artikel proklamacije od 1. julija 1849. y vešali h y in tedaj se mora njegovo ime pribiti na ve- Šala. To razsodbo je c. k. 3. armadno poveljništvo po- trdilo, danes naznanilo in izvršilo." Gr a bič se zmirom rad kakošno zakroži. y Spomin na leto 1879 Staro leto nas pustilo, Vzelo je od na3 slovo, V morje večno se vtopilo Nikdar ga nazaj ne bo. Čudno je to leto bilo : Vsak deževen skoraj dan Yendar vse je obrodilo, Da ne toži kmetski stan. ; > Voda škode je storila Da jokali so ljudjé, Muogokratov je zalila Hiše, hleve in poljé. V mnogih krajih je pobrala Se mostove prek vode, Dobro zemljo razkopala Nesla v Crno jo morje. y y y A hudó se je godilo Zlasti za vojaški stan Kaj se je krvi prelilo Tekla je iz mnogih ran ! Mnogoteri so prebili Tain na vojski bridko smrt Bog se duše jim usmili, Naj jim bo sveť raj odprt! Srčno so se vojskovali Naši fantje in možjé Turka v róg so kózji vgnali Več mučiti nas ne smé. 9 y y Naj bi srečo zdaj imeli Kristijani bosanski, V miru naj bi vsi živeli Turške spone řešeni ! y Naši dopisi. Gorici 29. dec. 1878. Ko sem bil oddal zadnji svoj dopis, v katerem sem poročal o u begu politiškega zatoženca A. Tabaja, izvedel sem novico, da so njegovih tovarišev po noči od 21.—22. decembra o d pel j a li v Trst skup. Slavo Carju našemu na Bosna in Hercegovina Kroni Habsburški sta kras! pevaj , domovina , glas : Doljni Zemon 29. grudna. Srčno vošilo pošiljama in sicer zvezane po dva in dva Trst predragim „Novicam* tudi iz našega kraja za novo leto £ caj do konca sveta izhajale in dobile molijon naroč-bili prišli tako in tako, ker kompe- nikov ! Kakor vsako leto, tako nam je tudi letos vrlo tentna za Dje je viša deželna sodnija Tržaška; ali, da društvo sv. Jeronima v Zagrebu poslalo čvetero knjig, so jih že zdaj in v naglici tje odpeljali, za to -v, ▼ -- w se imajo ki so vse jako zanimive. Naj omenim posebno še. menda zahvaliti g. Tabaju. Njihov odhod so znani- jat Briguža, hrvatski seljak, ili kako se može čovjek Mi- neznani tihotapci obhajali ne sè 101 ampak z pospeti z osla na konjau. Želeti bi bilo te podučne in enim strelom : petarda je namreč naslednjo noč zabavne knjige v vsaki kmetski hiši, mislim, da bi po strašno počila pred sodnijo — čitalnici nasproti so bili obdolženci zaprti To Ne kjer vem pa y Je je goli dogodek. li to svečana sklenitev starega leta, ali začetek nove ere — ere petárd in demonstracij. — Italijanski ravnatelj deželne kmetijske šole g. Mon à se je te dni železnici kakih 500.000 lir škode. tem ne prišli ljudje tako pogostoma s konja na osla. Naj bode to društvo tudi Slovencem živo priporočano ! — Iz Kal a brije se nam poroča, da imajo ondi uže več kot 40 dni neprenehano dež in zato silne povodnje in pri Skrljev. Mnogim znancem in prijatel skega državljanstva in za tega del ne more postati za- jem se naznanja, da smo danes izročili materi zemlji trden učitelj pri nas, tudi ko službi odpovedal; mož nima in noče imeti Avstrij- Vreme 28. grudna. vse redu. Dne važen občen zbor. drugo bilo v mnogo spoštovano posestnico iu mlinarico Katarino Du j c januarija bode imela kmetijska družba rojena Magajnovo v 67. letu njene starosti. Ooa je bila velika dobrotnica ubogim našega kraja, kar je njen spre- Govori se, da ,,L' Isonzo" ne vod oôitno kazal. Kar ljudje pomnijo, ni še bilo tacega pogreba pri nas. Pred dvema mesecema umri je njen brat, gospod Jakob Magajna, posestnik v dolnjih Vre-mah, ravno tako spoštovan dobrotnik sploh ljudem. Rodbina in cela fara milo žaluje za njima in ju bode pogre-šalatežko. Uže od prvega leta, ko so,,Novice4' počele iz-hajati skoz vsa leta do zada je ure bil jim je raj oki na-roČnik in marljiv braiec. Bodi jima zemljica lahka! Iz Ljubljane. {Citalnica naša) je imela na sv. Stefana dan svoj občni zbor, katerega se je vdeležilo kakih 50 društvenikov. Predsednik njeni dr. Jan. B le i w eis je začel zborovanje z ogovorom, v katerem je v imenu odborovém toplo zahvalo izrekel vsem v „besedah" de-lajočim udom, tej zahvali pa dodal še po3ebno in osebno zahvalo za neprecenijivo čast, ki mu je po ljubezni polni inicijativi naše čitalnice v ogromnih dimenzijah došla ob njegovem 70. rojstnem godu. Izrazil je v svojem govoru tudi željo, da zdaj, ko nimamo gledaliških představ na javnem odru, naj bi zopet citalnica a pripomoČjo dramatičnega društva poprijela se v svoji dvorani gledaliških představ tako, kakor je na veliko radost svojim udom dělala od .!♦ 1863. do 1869. Po govoru predsednikovem je v obširnem, z glasno pohvalo sprejetem poročilu Čitalnice tajnik gosp. Josip Pfeifer opisal delovanje narodne naše čitalnice v preteklem letu. V „letopisu" čitalničnem dobodo društveniki celo to poroČilo, al ker ni brez koristi . da tudi obcinstvo sploh izve delovanje čitalnice naše, katera dozdaj nadomestuje „narodni dom" slovenski, naj iz tajnikovega poročila priobČijo tudi ,,Novice" svetu nekoliko vrstic. — Zače je gosp. tajnik svoje po-ročilo z opisom zgodovine, kako je čitalnica po pozivu svojega za narodno stvar plamtečega in neumorno delà-joČega podpredsednika gosp. dr. Jerneja Zupanca pričela 26. oktobra priprave za slavnosti, s katerimi se je obbajala 70ietnica predsednika čitalničnega dr. Jan. Bleiweisa, in da je veliko to delo izvršila tako, da je postalo res znamenit dogodjaj v zgodovini čitalnice naše in v zgodovini naroda slovenskega. Po obširnem tem popisu, ki bode natisnen v „letopisu" čitalničnem, je nadaljeval gosp. tajnik svoje porocilo s popisom neka-terih notranjih gospodarskih zadev in potem dalje poročal tako-le: „Tudi letos je čitalnični odbor izdal poziv na petje in gledé pevskih vaj za salsono 1878/9 z do- stavkom, da se te šole in zborovih vaj udeležiti morejo tudi gospice in gospodje, ki dozdaj niso bili društveniki čitalnice. Moško pevsko šolo obiskuje 12 go-spodov, in sicer vsakatero sredo in soboto od 8. do 9. ure zvečer; žensko pevsko šolo 7 gospodičin vsak četrtek od 6. do 7. ure zvečer. Ni mi treba posebno povdarjati, kako dobro ta šola napreduje pod vodstvom vrlega našega pevovodje g. Vojteha Val en te. Čestiti pevski zbor čitalnični izvolil ai je v svoji skup- ščini dne 12. januarija 1. 1877. sledeci odbor, namreč: g. dr. Karola Bleiweisa za prvome3tnika , g. Rajm. Branke-a za arhivarja, g. Josipa Pa ter nostra za zapisnikarja in gosp. Alojzija Steinmetza. Čitalnični moški zbor je letos razen pri društvenih „besedah" tudi pri raznih drugih prilikah večkrat sodeloval; omenim le veliko ljudsko zabavo na Kozlerjevem vrtu na korist družinám na boj išče odslih reservisto v, pri SI omŠekovi svečanosti v Mariboru, pri veselici na čast došlim domačim vojakom polka Kuhn na stre-lišču. Napravil je tudi pevski zbor v poletnem čaau prijeten izlet v Zalog, katerega se je mnogo društvenikov in druzih vdeležilo. Imel je letos moški zbor tudi več pevskih večerov deloma proti vstopnini in s tem si pri-dobil pomoči za pevsko blagajnica. Tudi iz pevskega zbora osnovani domači orkester, za katerega posebno gosp. Srečko S teg nar nevtrudljivo skrbi, ni zaostal, temuc pri raznih prilikah sodeloval in po blagodušni gospej Juliji Maternovi je v dar dobil lep harmonium, kateri se je v prvič rabil pri dobrodejni soireji na korist ubogim otročičem dne 15. decembra t. 1. Naj na tem městu v imenu narodne čitalnice blagi gospej Juliji Maternovi izrekamo prisrčao zahvalo za dra-goceno dařilo. — Hvalevrednega duhá polna delavnost našega pevskega zbora — to moram še posebno povdarjati — je pa sedaj tako složna in stanovitna ter se v tem obziru odlikuje v toliki meri, da le prijetno dolž-nost izpolnujemo, ako neutrudljivemu gosp. prvomest-niku dr. Karolu Bleiweisu, preiskušenemu pevskema prvaku gosp. Valen ti, premarijivemu gosp. F. Steg-narju in sploh izvrstnemu zboru živo izrekamo po- polno priznanje. (Ves zbor zakliče: živili!) Po navadnem običaji končala je citalnica leto 1877. s Silvestrovo zabavo. Da je bil program jako mičen, pokazalo je mnogobrojno občinstvo okoli 400 oseb. „Maóji shod", po gospej Odijevi iu po gosp. Steinmetzu jako šaljivo izvršeni dvospav probudil je obČno veselost, isto tako neki komični prizor g. Kaj-zela s petjem in plesom. Izbrana petorica, gg. Stein-metz , Rupar, Branke , Trdina in J. Paternoster se je po šaljivem peterospevu „Petelinček" odlikala. Po končani loteriji o polnoci sprožil je g. Smid napitnico tako lepo, da je vsem segala globoko v srce, Moški zbor, ki je prijetni večer priČel z novim Zajče vira zborom „Nikola Jurešič" , končal ga je tudi v občno pohvalo z Ipavčevo „Napitnico". Prva letošnja beseda bila je svečanost dne 2. fe-bruarja v spomin Valentinu Vodniku. Prvikrat na javni oder stopila je pri tej priliki v občno radost pre-častita gospa Franja Ra vniharj e va, ter milim gla-sem po g. Josipu Cimpermanu zloženi slavnostní govor govorila tako preizvrstno, de viharne pohvale ni bilo konca; za res odlična nova moč, na katero sme čitalnica ponosna biti. — Šestorica našega pevskega zbora, namreč gg. Meden, Valenta, Branke, F. Stegnar, J. Paternoster in Nolli, izvršila je iz-vrstnim uspehom krasni šesterospev iz Lortzingove opere „car in tesar", posebno odlikoval se je pri tej priliki. premili tenor gosp. Medena, kateri pri vsaki priliki preprijazno in tako sijajno sodeluje, da mu v imenu čitalnice izrekati moramo presrčno zahvalo. Pevski zbor je nastopil dvakrát; prvikrat izvršil je jako precizno Križovski-jevo kompozicijo „Utonjena", a drugi pot veliki Wi n terj e v zbor „Jadransko morje" s sprem-Ijevanjem vojaške'godbe. Po izvršeni slavnostni besedi pričel se je véliki ples, pri katerem se je posebno odlikoval „kolo" ter izvrstno vodjeni kotiljon, pri katerem smo videli rusko-turško bojišče pred Plevno; za to izvirao uredbo, kakor tudi za vse druge jako mikavne posamezne točke tega plesa gre posebna hvala izkuše-nemu plesovodji g. Juvančiču. Poleg tega vélikega plesa priredil je odbor vsled mnogostranskih želja še tri majhne plese in sicer dne 16., 21. in 28. svečana; tudi te plese vodilje g. Juvančic z navadno izurjenostjo ; g. V. Valen ti pa moramo v čitalničnem imenu prisrčno zahvalo izrekati, da je osobno in brez-sebično priskrbljaval plesno godbo, ter tako prihranli naši blagajnici mnogo stroskov. (Dalje prih.) — (Iz seje dezelnega odbora dne 27. t. m.) Po s vetovalo in sklenilo se je o načelu, da se bodo od Kranjskih mater v Dunajski najdenišnici pušČeni najdenčki na Kranjsko v rejo jemali; — dopisi deželnega šolskega sveta, da se na ljudski soli v Crmosnicah začasno v službo vzame učitelj z remuneracijo letnih 400 gold., na ljudski šoli v Ko panj i učitelj z remuneracijo 384 gold, na leto, in v Žir eh začasni učitelj s 360 gold» remuneracije na leto, in S turij in v Trn.j daj da se duhovnima gospodoma v mesec za začasno opravljanje po 25 gold, remuneracije ima še za Avstrijo srce, pa dobimo čakamo 9 da učiteljske službe, vzeli se na žanje il a ljudsk zarad nastavljenja defitivnega učitelj sistemi novo sistemo, a ne novih ministrov po dosedanj šoli v Šent-J se deželnemu šolskemu Tukajšnja policija je razpustila „društvo nem- io svetu odgovori, da naj se razpiše natečaj za to učiteljsko službo. {Družba sv. Vincenca) je v nedeljo zvečer v Alojzjevišči napravila lepo „božično drevesice" na ko- častni ud! ških vseučiiišcnih študentov" zavoljo veleizdajskih na-kan, s katerimi so propagando delali za Prusijo. Ime- to prusaško društvo 1006 dijakov in 135 pro rist onim 40 šolskim ubogim dečkom y za katere vrla fe sorjev, glasoviti Schdnerer je bil tega društva Razpuščeni študentje so razsajali vsled tega družba skrbi v tukajšnji zavetnici. Načelnik te dobro- liches Haus". delne naprave prečastiti gospod dr. Gogol po ulicah popevajo pesem : „Wir haben gebaut ein statt v 1z- >> Trstnem govoru pred obilo množico povabljenih gostov povdarjal, da ravno dandanes, ko so za denar sila hudi ćasi sake, Češ, da „mladina ne najde domá, ga isče N. fr. Presse" se drzne zagovarjati Pru- , če ga mora imeti kak ideal drugje" ! y se najsijajniše kaže usmiljenost dobrih ljudi po Iz Trsta. Novevolitve za mestni odbor y ki celi deželi, pa še posebno v njenem glavnem mestu y in je ob enem deželni zbor, so odločene za 12. dan in sle vse to se naj več godi združeno močjo, to po druž deče dni m arc a meseca. „Edinost" piše, da rij ej o la bah Gospod je po vse resnico govoril. (Družba rokodelskihpomocnikov), kateri nevtrud načelnik je prof. Gnjezda, napravi v svoji dvo u i u i ^ večer honí na tihem okoli volilcev, da bi jih vjeli na limance Italije irredenta", in opominja Slovence, naj pazijo, da yy rani (Furstenbof) po večletni navadi dve božič pri današnji sodelujejo pomočniki, pri drug bi lahoni ne vsejali ljulike med pšenico ! Mi pa rado-vedno čakamo: ali bo vlada mož beseda in pri volit-vah ne bo stavila zaprek zvestemu narodu slovenskemu. sv. bralcem kraljev) pa rokodelski učenci. - Go8p. Fr. Schoilmayr, ki lz Zagreba. Zopet je nemila smrt vzela Hrva- y kakor ie našim *om odličnega rodoljuba: g. Antona Ja kiča J rvr? n -i it i i • i i m m mm *i ki znano, se j o Božičnih praznikih v Ljublj lani preselil vRumunijo, je přišel 27. decembra J® obiskat svoj rode umri. Bil po kratki bolezni še le 51 let star rajnki véliki trgovec, predeednik trgovske vino. Za našo pod kmetijsko družbo še zmirom delavni go- )n obrtnijake zbornice, deželni poslanec itd. Neumorno nam je zopet izročil zanimiv spis o Rumunski m vsestransko delavni mož bode těžko našel namestnika. eJ y ki ga yy Novice" kmalu priobčij Iz Nemcij Nemški ce3ar in njegov pomočnik „Brencelj st. 24), to je zadnja številka lanskega Bismark še zmirom preganjata katoliško duhovščino tako, leta, je přišel vćeraj na svitlo. Zdaj ta edini slovenski da je zdaj na Pruskem 788 fará in 275 kaplanij brez šaljivi list s podobami stopi v XI. leto. Naj hiti naro- duhovnov. Stari cesar pa pri vsaki priliki zdihuje in ti I 1 1M ^ • i li lé • I ^ • • i ft / / čiti si ga vsak, kdor ga se nima. tozi y da y> Glorija" v HruŠici.) Naj se pridružim tudi ga mun popil i v njegovi državi nimajo vere!" Da bi jaz gosp. Scholimayeru in gosp. Mencingerju in lepi pa lz Sarajeva. januari ja t. začne deželna ćudni naturni prikazek, ki sta ga ona popisala v 18. vlada v Bosni in Hercegovini, ki ima v Sarajevu svoj y listu leta 1877. in 29. in 47. listu lanskih „Novic" in povem, da tudi meni se je posrećilo, 22. dne decembra sedež, svoje uradno delovanje. Na ukaz vojvode Vir- temberškega je 29. decembra Bosanski uradni časnik opazovati oni čudalepi prikaaek, ki ga profesor Prestel začel v hrvatsko-srbskem jeziku z latinšico in cirilico imenuje „Glorie" (farbenrandiges Nebelbild). Potovaje izhajati. omenjeni dan popoiane ob poli treh po cesti od Božjega Iz Srbije. Srbskîh gimnazijskih in drugih groba pri Hrušici proti Korbarjevi gostilni zapazim višjih šolah so vpeljali nauk ruekega jezika. Prav tako! v 1 i • ' i i r\ i i i . • v • ia čudapolni prikazek. Pod cesto, kaka 2 metra nizje leži travnik, ki ga je o tem, ko je solnee lepo in gorko na-me sejalo, gosta megla pokrivala. Kar hipoma zapazim svojo senco doli na travniku z velikim svitlim okroglo podolgaatim od prs navzgor v mavričnih bar-vah, znotraj s zeleno-rumenim, zunaj rudecim obokom Iz Rusije. Važno novico imamo zaznamovati da ; se ve da eno barvo v drugo spreminjajočim. Pol ure sem se tu v lepem prikazku radoval in čakal, kaj ti rad bi bii videi, da bi bil še kdo drug ta redek prikazek ogledoval. Al ni nikogar bilo. Franjo Kadilnik. nes, namreč to, da ste Rusija in Anglija se zadnji čas zeló sprijaznili in se zato misliti sme, da zarad turškib zadev ne bode boja med njima. — Dijaki so začeli ro-goviliti proti vladi, misié, da prisilijo cara, da odstopi ali da dovoli slobodni državni zbor. Kar ima Gorčakov zopet polno veljavo pri caru, veje res nekak drug ve-ter v Rusiji; prognani Aksakov smel se je zopet vrniti v Moskvo. Iz Broda, Jakšičevem parobrodom ki namenjen plavati po reki Bosni, menda ne bo nié so mu vsi brodniki ušli. Nadlajtenant Jakšič po je Novinar 17 llppwih in ílliih dp/H 80 mu vsl DroanlKl U81U «*aiajieiiani ua&sic po roda i\UYiliil IL U01UUUU 111 i uj 111 uez.ll. Prna akna5, ^ mnn(rn a za pustolovce, kiše slovan- Z Dunaj a. — Zbornica poslancev bo pričela skega jezika ne znajo, Bosna zdaj se ni obljubljena svoje zborovanje še v drugi polovici tega meseca. dežela. Prva predloga jej bode Berlinska pogodba o tur skih zadevab. To bodo Herbst-Kurandovci zopet div- prazno slamo mlatili, kajti pogodbo so Evrop- jali, a ske veleoblasti odobrile. — Koncem tega meseca ali začetkom svečana začnete delegaciji svoje delovanje. novem ministerstvu se zdaj spet to go- Zitna cena v Ljubljani 24. decembra 1878. Hektoiiter v nov. denarji: pšenice domaće 6 fl. 50. banaske> vori, ua uc uuuu lujcuu v«auv, pi cuuw oc uo v c bode ogersko ïiszino obdržalo na krmilu ali ne. da ne bode imeuovano predno se ne vé 8 fl. 43 tursice 5 fl. 20 8orâice 6 fl. 80 rži 4 fl. 34. ali »e Ce jemena 5 fl. 63 prosa 7 fl. 5 ajde 4 fl. 50. ovsa 3 fl. 60 kr Krompir 3 fl. 3 100 kilogramov ono odstopi, se poslovi baje tudi Andrassy, in potem se predrugači marsikaj. Mi Slovani in vsak državljan y ki Odgovorni vrednik : Alojzi Majer Tisk in založba : Jožeí BlaznikoYih naslednikov y Ljublj