Beda našega kmeta. Spiial V. Strmiek. (Dalj«.) Kako Je urediti ponk sa kmetat 4. Emetij8ke fiole in kmetijske visoke šole. Kakor sem ze omenil, ne pridejo ti zarodi tukaj posebno t poštev, ker delujejo le posredno za povzdigo kmetiškega stanu. Od ojih dobivamo in bomo dobivali kmetijske učitelje ter toditelje in oskrbnike večjih gospodarster, na naših srednjih in majhnih kmetijah bodo pa le redkokdaj gospodarili tam izšolani kmetje. Vsekakor pa so te šole za vsakega kmeta velikega po- mena, ker goje" one strokovno znanstro ter proizrajajo mnoge dragocene poizkuse, ki jih lthko potem vsakdo izkoristi. Vrhutega pa vplivajo vsaj na bližnjo svojo okolico 8 svojimi vzornimi nasadi io napravami ter z oddajo raznih semen in sadik. Take šole so torej prava središča, ki razširjajo svoj blagonosni vpliv v večjih ali manjših kolobarjih po deželi. Škod» le, da so sedanje štajerske kmetijske šole nam Slovencem fkoraj nepristopne zaradi svoje uredbe, t. j. zaradi učnega jezika, ki je povsod nemški. Naši fantje morajo torej navadno vsaj eno leto dalje obiskovati tako šolo, kar stane mnogo denarja, a je na drugi strani tudi škodljivo za ves narod, ker 86 nam taki mladeniči potem tudi radi odtujijo in posUnejo nasprotniki prave narodne izomike. čas bi že bil, da bi postali država in dežela pravični tudi nam Slovencem in nam osnovali na slovenskem Štajerskem V8«y dre taki šoli, kjer bi se mogli kmetje t svojem maternem jeziku docela izobraziti. Ena taka šola nam je baje že obljubljena, in prav radoveden sem, kateri pregovor bo tu obveljal: BObljuba dela dolg" ali pa nObljubiti in storiti je preveč". Na raznih kmetijskih šolah prirejajo tudi razne tečaje, kakor viničartki, sadjerejski, učiteljski i. dr. Vsi taki tečaji so koristni, ker se jih udeleiuje mnogo delavcev, gospodarjev in učiteljev, ki potetn v svoji okolici širijo nauke in spretnosti, ki so si jih tam pridobili. Take prilike, kjer se labko za kmetijstvo mnogo koristnega naučimo, bi morali kolikor največ mogoče izkoriščati, posebno še, ker nam taki tečaji ne provzročajo velikih graotnih stroškor; delavci dobe ie celo primerno pla-iilo. V nemškem delu naše dežele so poskrbeli deloma že tudi za kmetice terso ustanovili tuintam takozvane zimske gospodinjske iole. Z izobraževanjem kmetic bi tudi storil kmetiški stan velik korak naprej, ker še vedno veljt pregovor: Gospodinja podpira hiši tri vogle. Se li take zimske šole obnesejo ali ne, mi ni znano, a gotovo bi se našla primern* pot tudi za izvežbanje kmetic, ko bi se odločujoči činitelji z»vzeli za to. če sedaj kratko povzamem povedano, je zaostal kmetiški stan za drugimi, ker mu je nedostajalo primerne splošne in strokovne naobrazbe in dvignil se bo šele ko odpravi ta nedostatek. Naravno pa je, da mora sedaj kmet dobivati naobrazbo z dvakratno hitrostjo, da nadomesti, kar je dosedaj zamudil in da koraka tudi 8 sedanjim čisom. Naloga vseh tistih, ki hočejo dvigniti kmetiški stan, je torej, da mu m vae mogoče načine pripomorejo do večje splošne in strokoTne ntobrazbe. (Eonee.)