GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Številka 5 - Leto XVII -4. februar 1978 1 ■ | Demokratično | dogovarjanje > Konec lanskega leta in v začetku > S letošnjega so nas roki za sprejem £ S samoupravnih aktov spravili v ča- s I; sovno stisko. Zato so marsikje hiteli > > in so bile (pa tudi zdaj so še) marši- S s kje javne razprave opravljene na x hitro, z vse premalo sodelovanja naj- < > širšega kroga neposrednih proizvajal- ? cev. Tudi kjer so se držali zakonitih rokov, koliko časa naj bi bili osnutki v javni razpravi, so bile pripombe zbrane na hitro in razprava vse premalo poglobljena. V Široki potrošnji na primer so sicer začeli pripravljati enotna merila za osebno nagrajevanje že lani spomladi. Sodelovali so vsi družbenopolitični in strokovni vodilni ljudje. Postavili so si jasne temelje in cilje: nagrajevanje posameznika po vloženem delu in učinek ožje ali širše skupine sodelavcev. Na tem temelju so naredili osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD. Osnutek so razposlali najprej vsemu družbenopolitičnemu aktivu in službam v TOZD, ki se strokovno ukvarjajo z gospodarskimi posli in osebnimi dohodki. Odbor za samoupravne akte, ki je vodil razpravo, je brez presledka delal celo v času dopustov. Osemkrat so ves osnutek temeljito predelali na podlagi mnenj iz TOZD in pripomb posameznih strokovnjakov •n neposrednih proizvajalcev. Zadnji poenoteni in na osnovi pripomb pripravljeni osnutek so dali v javno razpravo prve dni decembra, PO TOZD in v skupnih službah pa je bil referendum zadnje dni decembra. Ob tej široki, demokratični in strokovni razpravi je treba vedeti, da so enotna merila za delitev OD sprejemali v šestih bivših samostojnih tovarnah, ki imajo za seboj več desetletno zgodovino različnega gledanja in vrednotenja posameznih del in profilov izobrazbe. Ljudje v TOZD so iz različnih področij Slovenije in živijo v različnih občinah, z različnimi pristopi h kadrovskim in dohodkovnim problemom. Seveda ni bilo mogoče vedno vsem ustreči. Tudi nihče ne trdi, da je sporazum idealen. Sporazumevali so se o nagrajevanju živih ljudi, ki živijo sredi nenehnega spreminjanja. Zato bo treba postavljene kriterije še na podlagi praktičnih opažanj pri-la S jati življenju in hotenju delavcev, ki so kljub kolektivnosti živ organizem. Prav tako pa je tudi s sporazumevanjem o novih kriterijih združevanja v delovne organizacije in v Iskro. Načela so jasno začrtana: dohodkovni odnos je temelj združevanja. Sadov dela, pa naj bo to fizičnega ali umskega, naj dobijo vsi toliko, kolikor so vložili dela in naporov, prizadevanj in iskanj. Jasno pa nam mora biti, da idealnih razmer v proizvodnji in poslovanju ni — so boljši in slabši. Pri Usklajevalnem postopku se moramo dogovoriti v delovnih kolektivih, v sindikalnih skupinah in posamezniki za take dohodkovne odnose, ki nam bodo rezali kruh z največjo možno mero pravičnosti. Računati pa moramo tudi s tem, da so odnosi prav tako relacije med živim delom in živimi ljudmi in da se bodo tudi ti spreminjali. FY (-------—------------------- Ravnatelj Tone Tišler v šolski delavnici TURŠKE ŽELEZNICE PREVZELE NAŠ SISTEM TELEKOMUNIKACIJ Minuli petek so naši predstavniki TOZD inženiringi, ki deluje v okviru delovne organizacije Avtomatika, podpisali v Turčiji pogodbo s tamkajšnjimi državnimi železnicami TCDD za celoten inženiring del pri 35 železniških avtomatskih telefonskih centralah — ŽAT v vrednost 1,5 milijona dolarjev. Pogodbo so podpisali potem, ko je bila Iskra izbrana za najugodnejšega ponudnika na lanskem mednarodnem razpisu iz vrste svetovno znanih podjetij iz Zvezne republike Nemčije, Japonske in tudi od drugod. Pogodbena vrednost se bo zdela marsikomu precej skromna, glede na naše zmogljivosti, vendar predstavlja samo začetek vrste del, oziroma novih pogodb. S prevzemom Iskrinih ŽAT central vrste OM 60 bodo turške železnice dejansko uvedle Iskrin sistem telekomunikacij in se tako odpovedale drugim, konkretno Siemensovemu, čeprav to zahodnonemško podjetje že več kot 50 let opremlja turške železnice s svojimi napravami. Že v kratkem bo razpis za novih osem ŽAT central namenjenih za telekomunikacijsko povezavo nove proge, ki jo grade proti Sovjetski zvezi. Seveda je že vnaprej jasno, da bo Iskra prevzela tudi to naročilo, že zaradi enotnosti telekomunikacijskega sistema in lažjega vzdrževanja. Isrka je namreč po pogodbi prevzela poleg sestave projekta, izdelave central in celotnega nadzora pri montaži, tudi šolanje turških železničarjev, ki bodo pozneje naše naprave vzdrževali. Samo montažo central pa bo prevzela tur-ško-jugoslovanska firma Turke-telephon. Turške državne železnice tudi grade novo dvotirno progo iz Istam-bula do Ankare, na kateri bodo vozile vlakovne kompozicije s hitrostjo 250 km na uro. To je del hitre tran-skontinentalne magistralne proge, ki bo povezovala, potem ko bo do konca zgrajena, celotni Bližnji vzhod z Iranom in Irakom. Začela se bo pravzaprav v Stockholmu in bo vodila prek Srednje Evrope in Jugoslavije na Bližnji vzhod in od tam do Indije (jugoslovanske železnice ta naloga še čaka). Velika verjetnost je, da bodo Turki zaupali Iskri tudi inženiring signalno-vamostnih naprav na vsem turškem delu te transkontinentalne proge, saj bo le-ta v celoti avtomatizirana, kar je pogoj za dosego takšnih hitrosti v železniškem prometu. Vsekakor gre za začetek velikih in obsežnih del Iskre v Turčiji, ki smo jih pridobili v tako konkurenčnem mednarodnem natečaju zaradi velikega ugleda, ki ga je ustvaril dolgoleten Iskrin izvoz, predvsem Elektromehanike na turško tržišče. Marjan Kralj BODO KOVINARJI IZUMRLI? V več TOZD sem slišal zaskrbljujoč podatek, da se na poklicne šole vpisuje vse manj kandidatov. Zlasti za kovinar-. ske poklice je vse manj zanimanja. Zakaj je ta pred nedavnim iskani poklic postal nezanimiv in kaj narediti ob vse večjih potrebah po teh kadrih, o tem smo se pogovarjali z ravnateljem Poklicne šole v Šolskem centru Iskre, Tonetom Tišler-jem. Ob vse večjih težavah s kovinarskim kadrom bi rad izvedel, kako je s kandidati pri vas. So v vaši poklicni šoli zasedena vsa mesta? Zmogljivost naše šole je kot ob ustanovitvi pred tridesetimi leti še vedno nekje od 250 do 270 učencev. Z dobro voljo pa bi jih sprejeli tudi do 320. Trenutno je na naši šoli vpisanih 270 učencev za vseh 7 poklicev, ki jih pri nas šolamo. To so kovinarji, orodjarji, strojni mehaniki, rezkalci, strugarji in fino- mehaniki. Za elektro stroko pa izobražujemo elektromehanike in telekomunikacijske mehanike. Za ta oba zadnja poklica je največ zanimanja — je pač elektrika privlačna. Pri kovinarskih poklicih pa najbolj vleče orodjarska stroka. Po teh željah in nagnenjih se ravna tudi vpis — rezultat pa je nesorazmerje s potrebami po tovarnah. Vse več je popraševanja po strugarjih, rezkalcih in strojnih mehanikih (včasih smo jim rekli ključavničarji). Vse večje zahteve po visoki kvaliteti zahtevajo tudi vse večjo kvaliteto orodij, priprav in strojev — za vse to pa je potrebno vse več kvalificiranih kovinarjev. Zaenkrat pri nas še nimamo težav z zasedbo šole, razen delno z usmeritvami, kot sem že rekel. V primerjavi z drugimi poklicnimi šolami na Gorenjskem smo zasedeni z domačimi učenci — drugod si pomagajo že z „uvo-zom" iz drugih republik. Ta način pa je zelo problematičen, saj je, kot kaže praksa osip že v šoli petdesetodstoten. Prihodnji teden bomo kot vsako leto, praznovali obletnico Prešernove smrti in z njo obeležili slovenski kulturni teden, ki ga praznujemo še iz časov narodnoosvobodilnega boja. S podelitvijo tradicionalnih Prešernovih nagrad in najrazličnejšimi proslavami po šolah, ustanovah in delovnih kolektivih, bomo tako znova potrdili eno izmed svetlih tradicij našega boja, v katerem je naš največji pesnik tako s svojimi pesmimi kot svobodoljubnimi idejami vzpodbujal svoj narod k uporu in mu kazal pot v svetlejšo prihodnost. INTERVJU Z JOŽETOM OBLAKOM Predvsem ljudje S seje na sejo, vmes pa boj z minutami, da bi iahko uspešno izpolnil svoje detovne obveznosti. Nekako takšen je delavnik predsednika koordi-nacijske konference osnovnih organi- tistih, ki pa šole končajo odide polovica domov, ali v Nemčijo. Kakšni so pogoji šolanja? Je učni sistem privlačen — dela šoli dober glas in reklamo za večji vpis? Zaradi prostorske stiske in ne ravno prevelikih finančnih sredstev imamo malo kabinetnega pouka. Naši kabineti so bolj skladišča učnih pripomočkov, kot učilnice. Tako smo v učnem programu bolj klasično usmerjeni na relaciji učilnica — delavnica. Mislim pa, da nisem neskromen, če povem, dajpravijo v TOZD, da usposablja mo'dobre kadre, ki so kar nad slovenskim poprečjem. Smo kritični in pravični, vendar skušamo mlademu človeku dati vse, kar mu lahko nudi sodoben pedagog. Tudi izvenšolsko dejavnost imamo kar živahno. Krožke, šport in kulturno dejavnost. Vso izvenšolsko dejavnost financira Iskra poleg dela praktičnega pouka. Del praktičnega pouka in teoretičnega v celoti pa financira Republiška izobraževalna skupnost. Imamo pa tudi težave. Zaradi prostorske stiske je pouk v dveh izmenah, ..poslujemo" od šestih zjutraj do sedmih zvečer. Manjka tudi pripomočkov za bolj sodoben pouk in zlasti prostor zanj. Ob vsem tem je manj individualnega ukvarjanja z učenci, kar je vsekakor škoda. Kako pa vam pomagajo — oz. bolj sami sebi, po delovnih organizacijah in TOZD pri pridobivanju kadrov? Kot sem že rekel je zanimanje za nekatere poklice premajhno in zato je tudi izbira skoraj nemogoča. Naša šola zajema učence od Idrije, prek Poljanske doline do Medvod in od Jesenic navzdol. Moram reči, da imajo po TOZD mnogo dobre volje za pridobivanje solidnega kadra, kaj več pa ne. Sicer pa so to nalogo prevzele skupnosti za zaposlovanje in te poklicno svetujejo, usmerjajo in vodijo po osnovnih in drugih šolah. Največ je vredno in tudi vleče — štipendiranje — namreč vsak naš učenec lahko dobi štipendijo v Iskri in Iskrinih štipendistov je na naši šoli (Nadaljevanje na 2. strani) zacjj sindikata v Iskri Commerce Jožeta Oblaka. V seriji intervjujev z družbeno-političnimi voditelji v Iskri Commerce smo dali besedo najprej predsedniku te najbolj množične družbeno-politične organizacije; podobno kot drugim pa smo tudi njemu postavili podobna vprašanja o tem, kako uspešno je bilo minulo leto, in kakšne načrte imajo za delo v prihodnje. Z Jožetom Oblakom sva najprej posegla na področje zgodovine, če lahko minulo leto že označimo s tem vzdevkom. »Sindikalna organizacija je lani namenila vsekakor največ pozornosti usklajevalcu samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu. Pri tem smu imeli pomembno vlogo pri aktiviranju vseh dejavnikov pri pripravi samoupravnih sporazumov. Seveda je bilo naše delo usmerjeno tudi na številna druga področja. Opozoril bi zlasti na utrjevanje sindikalne organiziranosti, ko smo se odločili, da bomo v vsaki osnovni organizaciji osnovali sindikalne skupine, kot osnovne celice za hitro in učinkovito informiranje vseh članov, hkrati pa tudi za zbiranje pripomb ter predlogov za enovito odločanje, tako na ravni osnovnih organizacij, kot tudi na nivoju samoupravnih organov ali pa zbora kolek-tiva.“ Torej uspešno! Kako pa ste sodelovali z drugimi družbeno-političnimi organizacijami v Iskri Commerce in v Združenem podjetju? „Ne bi imel večjih pripomb, prav obratno: prepričan sem, da je bilo to sodelovanje uspešno tako v Iskri C om-merce kot v ZP, čeprav pa smo tu in tam naleteli tudi na določene probleme, ki pa smo jih uspešno rešili. Delati je pač treba.11 (Nadaljevanje na 2. strani) PRED VIH. KONGRESOM ZKS (IV) Začetek novega obdobja Pomembna značilnost našega razvoja v medkongresnem obdobju je bilo tudi podružbljanje državnih funkcij kot zavestna družbena usmeritev. Odprli smo proces podružbljanja državnih funkcij na področju pravosodja, zaščite ustavnosti in zakonitosti, javne varnosti ter zaščite države in družbene ureditve ter narodne obrambe. Vse te funkcije, ki so izrednega pomena za položaj človeka v družbi in njegov svobodni razvoj, so vse do nedavnega veljale in delovale izključno kot funkcije države in njenih specializiranih organov. Ob spremenjenem odnosu razrednih sil in ob odločujočem samoupravnem položaju človeka in delavca v združenem delu pa se zdaj te funkcije spreminjajo v funkcijo njegovega neposrednega uresničevanja oblasti ter njegovih sedanjih in zgodovinskih interesov. S preseganjem odtujenosti in ločenosti delavčevega živega dela od sredstev družbene reprodukcije, z združitvijo živega dela z neposrednim upravljanjem in odločanjem o družbenem kapitalu si delovni ljudje organizirano in zavestno ustvarjajo možnosti, da bi v združenem delu in v celotnem družbenopolitičnem sistemu odločali o celoti svojih interesov v vseh njihovih vidikih in razsežnostih. Tako se skupni interesi in splošni interesi spreminjajo iz političnih, za katere skrbi in je zanje odgovorna država in njeni organi, v človekove ekonomske in neposredne socialne interese. Zlasti velja to za osebne dohodke in odnose med njimi, ki se oblikujejo na podlagi dela ter za njihove odnose z vsemi oblikami družbenega standarda — od stanovanj do zdravstva, kulture, izobraževanja in socialnega varstva, torej za celotno življenjsko raven delovnih ljudi, ki postaja tako ob svoji notranji protislovnosti odločilni dejavnik družbenega razvoja sploh in še posebej družbene produktivnosti dela. Država s svojimi upravnimi funkcijami in s celotnim svojim aparatom postaja tako v zavesti in praksi delovnega človeka in občana vse bolj le sredstvo za zagotavljanje splošnih pogojev njegovega gospodarskega in družbenega razvoja in življenja. Z uveljavljanjem nove ustave in zakona o združenem delu, katerega poglavitni smisel je zagotovitev odločilne vloge delavskega razreda in združenega dela v razširjeni in celotni družbeni reprodukciji, smo vstopili v novo obdobje našega boja za socializem. Oblast v imenu delavskega razreda zavestno in organizirano spreminjamo v oblast samega razreda in vseh delovnih ljudi. Delavci v združenem delu v vse večjem obsegu neposredno odločajo o sredstvih, pogojih in sadovih svojega dela in o celotnem družbenem življenju. Predvsem ljudje (Nadaljevanje s 1. strani) Lepo je slišati takšno trditev, toda pred nedavnim sem slišal pripombo mladinske organizacije v Iskri Commerce, češ da bi lahko sindikat naredil dosti več, kot pa je. „Rad slišim kritike, če so_ seveda upravičene in konstruktivne. Želel pa bi dejati tole: v sindikalni organizaciji so izredno številno zastopani tudi mladi delavci in prav ti delavci bi morali s svojim delom prispevati k še aktivnejši vlogi sindikalne organizacije. Naj torej še enkrat ponovim: delati je treba! “ Na katerih področjih pa ste največ sodelovali z Zvezo komunistov? „To so področje kadrovanja, priprava mladih delavcev za sprejem v ZK, kristaliziranje stališč do posameznih predlogov vodstva Iskre Commerce in še in še bi lahko našteval." Povrniva se h konkretnim nalogpm sindikalne organizacije. O lanskoletnih sva že spregovorila, kako pa je z načrti? Kakšen je program dela sindikalne organizacije v naslednjem obdobju? „Težko bi že zdaj opredelil ta program, ker bo pač to v kratkem storila konferenca vseh osnovnih organizacij sindikata na ravni Iskre Commerce. Konferenca bo ta mesec, torej v februarju, v svoje dokumente pa bo zanesljivo zapisala program nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v IC -odnosov, v katere nas usmerjata ustava in zakon o združenem delu. Seveda bomo posebno skrb še nadalje namenjali razreševanju socialne proble- matike in, med njo, problemom zaposlenih žensk. Zavzemali se bomo za pravilno vrednotenje pri novem načinu nagrajevanja po delu, nadalje bomo organizirali ali pa sodelovali na seminarjih samoupravnih, družbeno-pohtičnih in vodstvenih organov; vsekakor pa se bomo najaktivneje vključili v spremljanje poslovanja Iskre Commerce ter dajali pobude za še boljše delo našega kolektiva — Iskre Commerce in celotne Iskre. To je le nekaj področij iz prihodnje dejavnosti sindikalne organizacije, kajti verjetno tega, da bomo aktivni tudi na športnem, kulturnem in drugih področjih, mi zdaj verjetno ni treba omenjati." Kako pa ocenjujete organiziranost sindikata v Iskri Commerce? „V tej moji kar dolgi mandatni dobi sem prišel do spoznanja, da nekateri še dandanes niso doumeli tristopenjske organiziranosti našega sindikata v IC. Jasni jim niso niti navadni aksiomi. Poglejte: nekateri so še vedno prepričani, da je sindikalna organizacija tisti organ, ki dobi in nato deli sredstva za delo drugim družbenopolitičnim organizacijam, čeprav je iz vseh sindikalnih materialov jasno razvidno, da je moč sredstva za delo družbeno-poEtičnih organizacij pridobiti le na osnovi programa, predloženega delavskemu svetu določene temeljne organizacije združenega dela. In, ko sem že pri denarju, bi rad opozoril še na tole: še vse preveč je zakoreninjena misel, da lahko ta sredstva po odobritvi delavskega sveta uporabijo prosilci izključno za svoje namene; pozabljajo, daje del tega denarja namenjen za organizacijo in izvedbo skupnih akcij. Se bi BODO KOVINARJI IZUMRLI? (Nadaljevanje s 1. strani) 99,9 odstotka. Poleg tega pa imajo fantje in dekleta (ta so pri nas v veliki manjšini) zagotovljeno delovno mesto po končani šoli. Velik posluh imajo po TOZD tudi za izobraževanje ob delu. Vse več je „večernikov", ki pa so zares kvaliteten in perspektiven kader. Z resnostjo in zagnanostjo jemljejo svojo šolo, moram reči, da mnogo bolj, kot redni učenci. Ljudje poleg dela in družine najdejo čas za učenje — so pač zrelejši in se zavedajo svojih in tovarniških potreb po znanju. Tu mislim, je tudi rešitev za pridobivanje manjkajočih kovinarjev in drugih poklicev. Kaj pričakujete od usmerjenega izobraževanja, ki ga bo kmrlu uzakonil Zakon o usmerjenem izobraževanju? Mnogo pričakujemo od tega zakona. Mislim, da nisem edini, ki je ugotovil, da gorenjski starši precenjujejo ISKRA Štev. 5 — 4. feb. 1978 in preforsirajo svoje otroke. Usmerjajo jih v poklice, ki so bolj ..blesteči". Bodimo iskreni in priznajmo, da si nekateri želijo, da bi njihov otrok dobil „lepo" delo, brez umazanije in ropota. Potrebe gospodarstva in sposobnosti otrok pa so pogostokrat drugačne. Usmerjeno izobraževanje bo poskrbelo, da bo imel vsak učenec, dijak in študent zagotovljeno delovno mesto z učno pogodbo. Tako se bo zmanjšal pritisk na srednje in druge šole in bomo ostale lahko usmerili po potrebah gospodarstva — tovarn. Ta zakon bo realiziral pravilo (Iz dela za delo). To bo, upam, postalo pravilo ne le parola, kar je bilo do zdaj. Načelo: Iz dela za delo bo dobilo z usmerjenim izobraževanjem trdna tla pod nogami in bo uredilo tudi marsikaj na področju miselnosti, ki v praksi loči lepo in umazano delo. Torej:_ moj novinar! Ne bomo še izumrli. Še bomo pilili, rezkali in vrtali. Oblikovali bomo železo — drugim v prid in sebi v korist! FY lahko našteval takšne cvetke, če bi bil prepričan, da bo kaj pomagalo." V Iskri ste zaposleni že od leta 1952. Gotovo vam dobro poznavanje Iskre dosti koristi pri vašem družbenopolitičnem delu? ! „Da in ne. Pred tremi leti in pol, ko se je začelo moje mandatno obdobje predsednika koordinacijske konference osnovnih organizacij sindikata v Iskri Commerce, si nisem niti predstavljal, kakšna problematika me dejansko čaka pri vodenju sindikalne organizacije v tako razvejanem kolektivu, kot je Iskra Commerce. Problem se je pokazal zlasti ob prepletanju raz-Ečnih mentaUtet in interesov ljudi. In vse to je treba spraviti na skupni imenovalec ter uskladiti s sindikalnimi dokumenti." Bi, prosim, omenili kak problem, ki po vašem mnenju precej ovira delo sindikalne organizacije. Pri tem mislim na sindikat v Iskri Commerce ali pa kje drugje. ..Sindikalni delavci pogosto naletimo na nerazumevanje nekaterih v delovnih organizacijah, ki imajo sindikat še vedno za organizacijo za zadovoljevanje osebnih interesov posameznikov, manj pa za organizacijo, katera skrbi za najširše obveščanje vseh delovnih Ijidi, in katera je pobudnik nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Prav zato se večkrat srečujemo z napačnimi pojmovanji o tem, kdo je zadolžen za kakšno področje. Ne bo odveč, če tudi zdaj omenim misel, ki sva jo oba sEšala na seminarju v Poreču minulo jesen: sindikat ni tehnično-administrativni privesek poslovodnih organov, pač pa pobudnik in usklajevalec vseh akcij za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Takoj pa moram dodati tudi to — samoupravljanje ni samo sprejemanje samoupravnih aktov, temveč je to boj za boljšo organiziranost, večjo produktivnost m tako dalje. Prav iz tega pa izhaja tudi boljši osebni dohodek, kot osnovna vzpodbuda delovnega človeka." „Žal ugotavljamo, da se prav na teh področjih srečujemo z različnimi težavami. Le-te so večinoma subjektivne narave. Vsak posameznik bi se moral zavedati, da je edini možni uspeh v teamskem delu in v širšem gledanju na nastajajoča vprašanja." Narediva izjemo. Ob zaključku tega intervjuja vam ne bi zastavil vprašanja in vam prepuščam, da se sami odločite za temo, oziroma za stališče, ki bi ga radi posredovali delavkam in delavcem Iskre Commerce. „Tole bi dejal: člani sindikata bi se morali bolj zavedati, da so pripadniki razredne organizacije hi da mora biti njihova vloga usmerjena v reševanje splošne problematike, ne pa da se zavzemajo za ozke interese skupin ah posameznikov. Želim poudariti tudi to, da sindikat ni nekaj „za podeželje", temveč daje to najbolj aktivna in najbolj množična organizacija delavskega razreda, organizacija, ki se zavzema za osvoboditev dela, za večanje produktivnosti dela in s tem za stalno izboljševanje družbenega standarda, ne samo svojih članov temveč vseh občanov. Ob koncu bi rad poudaril, da morajo biti člani sindikata predvsem ljudje, razumeti moramo drug drugega in s tem prispevati k humanizaciji naše družbe." Lado Drobež Na osnovi sistematično ugotovljenih in uradno objavljenih podatkov o kakovosti barvnih televizorjev na evropskem tržišču, želimo bralce opozoriti na stanje na evropskem tržišču, glavne vzroke, ki tako stanje pogojujejo ter opozoriti na možnosti izboljšanja takega stanja. Podobno velja prav gotovo za vse izdelke, ki so namenjeni široki potrošnji. Tako pri nas kot v Evropi se odvija na tržišču zabavne elektronike in televizije trd konkurenčni boj, kjer je kakovost izdelkov (predvsem nji-/hova zanesljivost) eno od temeljnih orožij za izrivanje konkurenta s tržišča. Zato postaja kakovost izdelkov in tudi njihovih sestavnih elementov eden od temeljev za obstoj in morebitno razširitev plasmana na tržišču. V ta konkurenčni boj vedno bolj posega tudi daleki vzhod z viškom svojih zelo velikih kapacitet. Te dežele, predvsem Japonska skušajo svojo perspektivo pripraviti in utrditi z visoko kakovostjo in zanesljivostjo svojih izdelkov. Leta 1976 (torej pred pičEm letom dni) je angleška potrošniška organizacija preskusila 2380 barvnih televizorjev in sicer iz Britanije, drugih evropskih dežel in iz Japonske (podatki iz QZE seminarja na Productro-niki 1977). Po letu dni je od 1179 britanskih TV delalo brez vsakršnih popravE še nekaj nad 40 % od 727 evropskih nekaj nad 50 % in od 474 Japonskih kar 90 % brez vsakega popravila. Diskusija na samem seminarju QZE je te podatke potrdila, saj so biE tudi v drugih evropskih deželah izvedeni podobni preskusi. Iz takih rezultatov sledi velika obveza tako za sestavljalce elektronskih sestavnih delov. S sodelovanjem obeh je mogoče doseči postopno izboljšanje kakovosti. Pri tem seveda nastopajo dodatne težave kot je trajanje obdobja v katerem proizvajamo in omejitve glede cen pri nabavi sestavnih delov. Mnenja sem, da mora biti pri vseh teh dilemah kakovost kot faktor prisotna in zelo pogosto odločujoča. Naj navedem iz istega že omenjenega vira, kako obdobje, v katerem proizvajamo, vpEva na število napak, kijih na izdelku ugotavljamo. Najboljše vrednosti dosežemo, če neko izvedbo proizvajamo več let (krivulja 1). Naraščanje na krivuljah 2, 5 hi 7 proti koncu dobe, kaže na vpliv konjunkture. Zaradi naporov za čim večjo proizvodnjo padata kakovost in zanesljivost posebno elektronskih elementov. Krivulja št. 4 kaže dobro razvit izdelek. Odstotek izpadov je preko celega obdobja skoraj enak in nizek. Slabe krivulje 6 in 8 so bile pogojene z integriranimi vezji enega proizvajalca, za katere ni bilo boljšega nadomestila. MisEm, da lahko na osnovi teh nekaj (dejansko pomembnih krivulj) povzamemo sledeče: — razvoj izdelka mora biti temeljit in zaključen s preskušanjem prototipne serije. Samo dober in zanesljiv izdelek sme v proizvodnjo — napake, ki se iz najrazEčnejših razlogov pojavljajo v proizvodnem procesu, moramo ugotoviti in odkloniti v samem procesu, ne pa da dovoljujemo za nas in kupca veEko število zelo dragih servisnih posegov. — obvladati moramo kakovost vgrajenih sestavnih delov in predvsem samega dela v montaži Zaenkrat nimamo navade, tudi v drugih evropskih deželah ne, da hi zahtevah podatke o garantirani zanesljivosti. Zelo blizu je misel, da se bodo morali tako proizvajalci kot koristniki zelo kmalu dogovoriti o takih zahtevah, za nas pa bi bilo koristno, da bi ob tem tudi imeE ustrezne podatke o kakovosti in zanesljivosti doma proizvedenih in tujih sestavnih delov. T ako opredeljene in dogovorjene kakovostne zahteve, če vzamemo za osnovo ugotovljeno trajnost japonskih televizorjev kažejo na to, da je trend razvoja v vedno manjši kakovostni razliki med tkzv. profesionaEiimi in drugimi elektronskimi elementi. Drugi problem, ki zadeva samo sestavljalce in ga bodo morah sami aU v sodelovanju z izdelovalci sestavnih delov rešiti, je ta, da bodo morah največje število napak — lastnih in na sestavnih delih — odpraviti v samem tehnološkem procesu in ne reševati s plačevanjem reklamacij. Podatki ITT Schaub-Lorenz (Productronica 1977) za barvne televizorje kažejo, da odklonijo 87 % vseh napak že v samem proizvodnem procesu in samo 13 % na terenu v obEki reklamacijskih popravil in drugega. Za napake, ki nastanejo pri razvoju, trdi isti vir, da rabijo za dokončno odklonitev iste 1—8 mesecev (povprečje 4), če pa nastopi napaka zaradi kakršnekoli spremembe v procesu ah pri sestavnih dehh, pa rabijo 2-12 mesecev (povprečje 6), dajo najdejo m odklonijo. Vse napake v proizvodnji odklonijo v povprečju v roku, ki je krajši od dveh mesecev. V primerjavi s podatki iz Japonske proizvodnje so takšni roki odklanjanja popravil po besedah predavatelja (W. ToeEe ITT) daleč predolgi in v zadnjem času se trudijo te roke s sistematičnim urejanjem tudi bistveno skrajšati. Lotar Kozina f Proizvodnja ZP v decembru 1977 ti XL; Izpolnitev v 000 In 1 1 E I-Xn/1976 1X11/1977 mesečna r. ^ o •§'o 1 o O -a O-d TELEKOMUNIKACIJE 2.646.931 2.906.887 282.790 113,3 107,1 109,8 ELEMENTI 378.104 520.282 77.978 163,2 98,9 137,6 BATERIJE ZMAJ 67.895 139.413 12.177 103,6 109,5 205,3; KONDENZATORJI 182.019 260.810 23.312 80,8 80,1 143,2 ŠIROKA POTROŠNJA 1.000.120 1.386.966 122.266 125,8 103,4 138,6 AVTOMATIKA 1.078.287 1.263.017 162.878 140,5 109,6 117,1 AVTOELEKTRIKA 1.166.073 1.393.804 137.538 109,4 98,3 119,5 SKUPAJ 6.519.429 7.871.179 818.879 121,0 103,5 120,7 ISKRA COMMERCE 112.054 174.340 22.991 118,4 119,4 155,5 INŠTITUT ZA PROD. IN METROLOGIJO 19.549 29.080 3.843 145,3 123,5 148,7 SKUPAJ ZP ISKRA 6.651.032 8.074.599 845.713 121,0 103,9 121,4 Po tekočih cenah je realizirana proizvodnja za obdobje januar—december 1977 znašala 8.608.050 din. ............................................... ........................................J TOZD GOSPODINJSKI APARATI Živahno dalo sindikata Delovni kolektiv Iskre — TOZD Gospodinjski aparati v Retečah pri Škofji Loki je v soboto 24. januarja na sindikalnem občnem zboru pregledal delo sindikata in tovarne v lanskem letu. Delo je bilo živahno na vseh področjih, saj so vso interno zakonodajo prilagajali Zakonu o združenem delu, so pa tudi v proizvodnji in poslovanju naredili korak naprej- Sindikaba organizacija je bila de- občmskem, Iskrinem m „široko-potrošnem“ merilu. Tekmovali so rokometaši, nogometaši, balmaiji, kegljači, smučarji, strelci m šoferji na avtoralyju. Poleg tega pa so skrbeli tudi za kulturno dejavnost in družabnost v TOZD. Ogledali so si kolektivno nekaj gledališčih predstav in sami doma organizirali več proslav ob praznovanjih. Za letos načrtujejo poglobljeno delo pri sprejemanju samoupravnih aktov. Predvsem bodo posvetili mnogo pozornosti delu delegacij m pretoku mformacij ter želja iz kolekti- SKUPNE SLUŽBE Nam kupci sproti plačujejo? lovna kot malo kje. Predvsem se je va v različne forume, iz teh pa v ko-56 ve da angažirala pri sprejemanju Samoupravnih aktov m pri oblikovanju poslovne politike, a o tem smo Pisali že v prejšnji številki. Predvsem 56 je sindikat zavzemal in zapisal v Program letošnjega dela prizadevanja Za večjo socialno varnost m dviganje življenjske ravni delavcev. Tako so v sodelovanju z mladinci obiskali in podarili vse bolne m za dedka Mraza kazali pozornost otrokom sodelavcev. Letos bodo skušali pridobiti več •rovih samskih sob, da bi tako omo-Sočili dostojno stanovanje sodelavcev, jji jih zaradi pomanjkanja delovne sile doma, zaposlujejo od drugod. Predvsem pa bodo te delavce skušali vklju-citi v vse delo v kolektivu m jim omogočiti, da bodo pognali korenine v novem okolju in sodelovali pri ko-^ktivnih odločitvah z vso potrebno zavzetostjo. T udi na športno rekreacijsko dejavnost niso pozabili. Bili so na izletu v Kumrovcu — združili so koristno s pri- lektiv nazaj. Ugotovili so namreč, da delegatski sistem še ne opravlja svoje funkcije, kot bi si želeli. Zato bodo pri prihodnjih volitvah pozornejši pri izbiri kandidatov za delegate. Kulturno m rekreacijsko dejavnost bodo še povečali. Ker je v okviru Iskre vse teže dobiti poceni postelje za letovanja, so se odločili, da bodo kupili tri štiriposteljne avtomobilske prikolice, v katerih bodo lahko člani kofektiva poceni letovali prek poletja na morski obali. S kratko zahvalo za sodelovanje sta predsednik 00 Janez Bogataj in direktor Ljubo Slavkovič podelila jubilejne nagrade delavcem, ki so letos proslavili dvajset ali desetletni jubilej dela v Iskri. Po „službenem“ delu zbora pa je bila prisrčna zabava kolektiva. F. Kotar V skupnih službah Široke potrošnje je vodja službe za izterjavo Tone Friškovec. Po uveljavitvi Zakona o zavarovanju plačil bi se nam ta služba zdela odveč, saj je zakon predpisal plačila blaga v 1S dneh in visoke kazni za kršitelje. Zato smo Toneta Friskovca povprašali, če so še potrebne terjatve. Do lanskega marca so kupci še in še odlašali s plačili, niso pomagale ne pogodbe, ne urgence, ne prošnje. Po podjetjih so poskušali vse mogoče, še največ so zalegli cassasconti - po domače bi rekli temu nagrada za takojšnje plačilo, kar je znašalo od . . o 1—3 %, kar je bilo mnogo denarja. Pa jstnim, udeležili so se več tekmovanj v še za to visoko ceno so dosegli takojšnja plačila večinoma le pri trgovskih hišah. Z lanskim aprilom je stopil v veljavo Zakon o zavarovanju plačil in je v glavnem kupec dolžan plačati v 15 dneh po prejemu naročenega blaga. Kazni za prekrške so zelo visoke in plačila tečejo tekoče. Seveda so ob prehodu na redno plačevanje počistili tudi vse stare terjatve, nekaj z opomini, nekaj s tožbami in celo z rubežem. | Tako so imeli v Široki potrošnji prek n , ......... ................... 200 tožb, ki so jih večino dobili in Plovno predsedstvo na občnem zboru, tako izterjali denar. Sedaj pa v normalnem roku plačajo kupci prek 90 % računov in okrog teh plačil ni težav. Kakih deset odstotkov kupcev pa račune prezre in jih ne plača. Tu gre v glavnem za manjše naročnike blaga: pogodbene servise, manjše trgovine, a le redko za večjega kupca. Za take primere imajo že kar izoblikovan postopek. Prek salda-kontov vsak mesec pregledajo in primerjajo, kaj je prodaja odposlala, oz. prodala in katere pošiljke so plačane in katere ne. Tako ugotovljene „grešnike“, ki niso plačali blaga. lupina upokojencev, ki so jih povabili ^ večanje. Anton Friškovec - vodja izterjevalne službe 1ŠP. opomnijo in to v večini primerov zaleže. Če pa to še ni dovolj, potem predajo kupca sodišču in te zadeve obravnavajo Gospodarska sodišča. Zanimivi so izgovori nerednih plačnikov. Navadno pravijo, da niso dobili računa, da seje dobavnica izgubila, da so nakazali denar kakim drugim TOZD v Iskri, ah na Iskra Commerce. Seveda, če to ni res je lahko preveriti in navsezadnje je poslana roba le tak dokaz, ki ga ni mogoče zatajiti in sodišče v teh primerih razsodi v prid dobavitelja. Tako je kupec dolžan poravnati po sklepu sodišča plačilo blaga, zamudne obresti, stroške sodnega postopka in večkrat tudi kazen. Po izrečeni sodbi sodišča večina kupcev takoj plača terjatev. Nekateri pa celo tako ne. V takih primeiih pa služba izteijave zahteva sodni sklep, da se opravi izvršba — po domače bi rekli, da se prvi denar, ki pride na V soboto zvečer so v TOZD Gospodinjski aparati Škofja Loka na letnem občnem zboru sindikata slovesno podelili jubilejne nagrade jubilantom 20- in 30-letnega dela v Iskri Priznanja so dobili: za 20 let: Kati Mohorič in Pavla Mekiš. za 10 let pa: Frančiška Arhanič, Marjanca Čepelnik, Marjeta Gjerjek, Viktorija Jenko, Jakov Koruza, Marinka Mravlja, Peter Mohorič, Mira Bertoncelj in Francka Avguštin. Predsednik sindikata Janez Bogataj je vsem čestital in se zahvalil za dolgoletno sodelovanje, nato pa sta z direktorjem Ljubišo Slavkovičem vsem podelila priznanja in jubilejne nagrade. KF dolžnikov žiro račun odtegne za plačilo dolga. V nekaj primerih so terjatev uveljaviU tudi prek rubeža — to pa v primerih pri pogodbenih servisih v zasebnih delavnicah. Včasih nastane nejasen položaj v primerih, ko je prodaja iz skladišča poslala naročeni material neki TOZD. ki je po dejavnosti in kraju poslovanja čisto druge, kot delovna organizacija, ki naj bi nakazala plačilo. Zato je bistvenega pomena za hitra plačila, da so komercialne službe natančne in precizne in, da plačilne pogoje razčistijo že ob naročilu. KF TOZD SPREJEMNIKI SEŽANA Uspešno zaključili poslovno leto Iskra v Sežani se že dolga leta otepa s problemom proizvodnega programa. Glavni artikel — radijski sprejemnik namreč na našem tržišču naleti na ostro konkurenco domačih in tujih proizvajalcev. Kljub temu pa so v Sežani poslovno leto uspešno zaključiti in narediti načrt za dolgoročno rešitev notranjih problemov in vprašanj akumulacije. V lanskem ktu so dosegli največji uspeh v zadnjih letih — razviti so hi-fi radijski stereo sprejemnik in ga že predstaviti v Ljubljani na Elektroniki 77. Povpraševanje po takem sprejemniku je na jugoslovanskem trgu veliko in zato se v Sežani lahko zanesejo tudi na dober tržni uspeh. Poleg tega so kot dodatni program sprejeti kasetni prenosni radio sprejemnik, razširili so program ojačeval-nih naprav in narediti precej kvalitetnih premikov pri „železnem pro-gramu“. _ Pri vsem tem strokovnem delu pa so proizvodne načrte presegli za pet odstotkov in s tem dosegli 20 % večjo proizvodnjo od realizacije leta 1976. Že v začetku leta lani so vedeti, da z obstoječim proizvodnim programom ne bodo kos vsem dajatvam, zato so sprejeti kot dodatni program radijski sprejemnik s kasetnim magnetofonom - prenosni, ki je zapolnil vrzel. Na področju ojačevalnik naprav pa so razširiti dejavnost tudi na napravo za simultano prevajanje in še nekatere izvedenke tega sistema. Tako jim je uspelo zaustaviti težave z negativno bilanco v prvem in drugem četrtletju in v drugem polletju so že prišli do primerne akumulacije, ki se je konec leta odrazila s solidnim ostankom dohodka. S tem bodo najprej napolniti rezervni sklad, ki so ga lani izprazniti za pokritje negativnega poslovanja. To lansko „posojilo“ - 240 starih milijonov bodo dati v celoti na rezervni sklad in seveda poleg tega oddvojiti še obvezni delež za ta sklad iz poslovanja izleta 1977. V letu 1978 pa bodo proizvodnjo povečati za 12 % — mišljenje fizični obseg, stekla bo proizvodnja hi-fi (Nadaljevanje na 4. strani) ^★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★**************^****^*** **★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ DUŠan ŽEUEZNOV: (29) t6s^°dba 0 nastanku in razvoju Iskre v Železnikih je tudi naj-tiov ^ P°vezana s Titovim imenom in njegovim osebnim posre-ra?Vaniern. katerega rezujtat je vsekakor današnja stopnja in Iskrine tovarne v Železnikih. prg endar pa ima ta zgodba še enega akterja, Nika Žumra, ki je tako ogromno prispeval, da imajo njegovi rodni Železniki *dj 0 *skro v njihovem kraju kot jo imajo danes. Zato se nam Ij^f^trehno. da najprej predstavimo Nika Žumra, njegovo živ-le in delo, ki je tako tesno povezano z Iskro v Železnikih. $, 'ko Žumer izhaja iz ugledne železnikarske družine, ki je jgv ^tiri sinove in dve hčeri. Sinovi so se vsi uveljavili v naši jggV^i in tako je Nikov brat Srečko igral pomembno vlogo v ^slovanskem sindikalnem gibanju med vojnama, drugi brat rw',a je bil kot doktor znanosti in profesor med ustanovitelji tav v^r9ije pri nas in bil po vojni prvi dekan rudarsko me-^ti" h fakultete univerze v Ljubljani, medtem ko je bil njegov DifJ1. °rat Lojze direktor gornjegraških posestev in industrijski lr na področju lesne industrije na Slovenskem. i)ri$v^.S090V0rn'k' ^iko Žumer, ki je še danes krepak možak ob '^'nscdemdesetih letih, pa pravi o sebi, da si je že med v°inama valiko Prizadeval, da bi v rodno Selško dolino Jdl napredek in z njim kruh svojim ožjim sorojakom. s <£e,pred vojno sem imel," pripoveduje s spominom, ki bi Dove ahko zavidal sleherni mlajši človek, „dobra znanstva in tigr^Zava tako s takratnimi politiki kot oblastniki in gospo-wveniki. Tako se mi je že takrat posrečilo, da sem v dolino in organiziral dobro idočo lesnopredelovalno zadrugo. katere naslednik je današnji Alples. Že takrat sem si prizadeval in dal zadrugi poudarek na industrijskem snovanju in lesnem gospodarstvu. Uspeh takratne zadruge je prinesel precejšnjo zaposlitev v dolini, koristil pa je tudi številnim gozdnim posestnikom, kar vse mi je prineslo zaupanje velikega kroga naših ljudi. Kajti Železniki so bili takrat še kraj, kjer je bilo stalno nezaposlenih kakih stodvajset družinskih očetov, vendar smo preko tako imenovanega „bednostnega fonda" le dosegli, da so ti brezposelni opravljali določena gradbena dela in tako je tudi bilo vsaj malo kruha tudi zanje. Če se je torej takrat moja zamišljena naloga, problematika gozdnolesnega gospodarstva v tem smislu med obema vojnama gospodarsko ugodno razvijala, pa so Železniki vseeno ostajali kot kraj, ki je bil potreben industrije kot človek zraka, saj so bili Železniki praktično takrat brez sleherne industrije. Med vojno je bila vsa dolina z Železniki vred nenehno v boju z nemškim okupatorjem in ko so se po zmagoviti vojni vrnili iz partizanov in JLA krepki, tridesetletni dolinci in dedci, je bilo tod treba začeti znova, saj so vse dotedanje oblike gospodarjenja, kapitalistične in izkoriščevalske, odpadle. Vendar pa žal takrat ni bilo tod nikogar, ki bi sprožil kaj gospodarskega in dal pobudo za gospodarski razvoj doline in Železnikov. Pri vsem tem pa je seveda takrat nastopila tudi velika skrb, kako živeti in treba se je bilo odločiti. Prejeli smo takratnih petdeset tisočakov, da bi pospravili ruševine, ki jih je pustila vojna. Vendar vse to ni bila za nas nobena perspektiva. Tako je prišlo do zbora volilcev, na katerem so sprejeli resolucijo, ki so jo poslali ljudski oblasti, v kateri smo zapisali, da je nujno potrebna zahteva, naj bi se v Železniki^ začelo znova z industrijskim snovanjem. Torej ta zbor je takrat, ko sem bil sam v tistem času predsednik komisije za ugotavljanje vojnih zločincev za Gorenjsko in Koroško, poslal resolucijo tudi meni in me prosil, naj tudi sam pričnem z delom, da bi se v Železnikih nekaj sprožilo in storilo. Omenjeno resolucijo so mi prinesli tik pred tem, ko sem imel pred seboj popis žrtev na samem Koroškem (ki je bila takrat pod angleško zasedbo) od Podjune do Žile. Ko sem popis končal, sem neke nedelje, bilo je ob koncu junija 1945, prikorakal v Mežico, kjer sem se sestal z našimi pravniki. Ko sem se nato pripeljal v Ljubljano, sem prošnjo, oziroma resolucijo zbora volilcev iz Železnikov imel s seboj ter povprašal, če je mogoče priti do takratnega ministra za industrijo. Dejali so mi, da je do ministra mogoče priti in med potjo k ministru sem srečal Železnikarja geodeta Šmita. Povabil sem ga s seboj na ministrstvo, kjer sva se oglasila ob pol desetih dopoldne. Tam sva zvedela, naj se pri ministru oglasiva ob enajstih. Minister za industrijo LR Slovenije me je takrat torej sprejel, poleg njega pa je bil tudi njegov pomočnik. Razložil sem jima, da so imeli Železniki nekakšno nenehno brezposelnost že od leta 1902, ko je tam propadlo železarstvo in da se ljudje drže svojega kraja zelo krčevito, kljub vsej strašni in nenehni brezposelnosti." Uspešno zaključili poslovno leto (Nadaljevanje s 3. strani) stereo sprejemnika in novi program ojačevalnik naprav. Osebni dohodki so v tovarni že tako stagnirali, da so se znašli nekje na repu delovne organizacije. Ob novem sistemu delitve osebnih dohodkov, ki ga bodo regulirali s samoupravnim sporazumom o delitvi OD, skladno z Zakonom o združenem delu se bodo osebni dohodki znatno povečali, kar je nujno glede na lansko zamrznitev, saj je bil poprečni OD v letu 1977 le 3.870 din. Zelo si prizadevajo, da bi uresničili načrtovane investicije za proizvodnjo hi-fi sprejemnika. Zaenkrat še niso dobili administrativnega soglasja. Vzporedno so izdelali bančni elaborat za saniranje in modernizacijo tovarne. V teku je že izdelava projektov. Konec avgusta bodo pričeli z gradnjo nekaj novih objektov, ki bodo predvidoma končani avgusta 1979. Tako bodo pridobili nekaj novih proizvodnih prostorov, predvsem za raž-šujeno proizvodnjo na področju ojačevalnik naprav in hi-fi sprejemnika. Dobili pa bodo tudi dovolj velik in ustrezen prostor za skladišča, saj imajo zdaj skladiščne prostore raztresene po različnih krajih. Uredili bodo pa tudi ustrezne garderobe, sodobnejše sanitarije in ustrezen prostor za menzo. KF TOZD Radijski sprejemniki: vlaganje transformatorjev. S kamero po TOZD TOZD ELEKTROMOTORJI Železniki: Za večjo varnost pri strojih, ki so bili vzrok pogostim poškodbam so poskrbeli za varnostne naprave. Na sliki: Poceni naprava, kije izpopolnila drag stroj, da je postal popolnoma varen. TOZD TVPRŽAN: Kot nalašč pred temle snegom. Domiteks je pripeljal kar „na dom" naprodaj odeje, posteljno perilo in kar še sodi na postelje. Gospodinje so pridno kupovale, za gotovino in na kredit. 'v V Skupne službe: Kakor smo že poročali, se vsa skladišča selijo v nove, sodobne in mehanizirane prostore v Javnih skladiščih. Prav te dni zaključujejo zadnja dela pri montaži regalov (po domače bi rekli polic), ostalo robo pa skladiščijo kar po tleh. TOZD E lektromotorji Železniki: V tehle zasneženih časih smo srečali popoldne navdušenega tarok ista in še zavednejšega Iskraša Nika Kejžarja z „vražjimi podobicam?' v rokah. Kje je slikan pa nas je prosil neti ne zapišemo, da ne bi zvedela žena. FY J ..Gospodarski vestnik" je v svoji 3. letošnji številki objavil naš sporazum o zdmže vanju v SOZD z naslednjimi uvodnimi besedami: 1/ današnji številki objavljamo samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra — elektro-kovinska industrija, Ljubljana. Za objavo tega sporazuma smo se odločili zato, ker menimo, da so rešitve, za katere so se odločili delavci delovnih organizacij, združenih v SOZ D Iskra po vsebini in obliki takšne, da jih lahko ponudimo kot primeren vzgled najširši javnosti, pa tudi zato, da bi z njimi spodbudili razmišljanje oziroma iskanje ustreznih rešitev tudi v drugih organizacijah združenega dela. Vsako primerno pobudo, ki bi lahko bila zanimiva in koristna za širši krog bralcev, bomo prav tako objavili. delovnih odnosov Minuli teden je bila v prostorih SOZD ISKRA v Ljubljani seja odbora za spremljanje izvrševanja programov in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra, vsekakor seja telesa, ki ima kljub dolgemu in nekoliko togemu naslovu nedvomno veliko aktualnih in življenjskih nalog. Na seji so pod predsedstvom predsednika odbora ing. Vladimirja Klavsa razpravljali predvsem o predlogu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, razpravo o samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v DO in delovno skupnostjo skupnih služb v SOZD Iskra — elektrokovinska industrija v Ljubljani pa so preložili na prihodnjič. INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA TOZD SVN Letos za četrtino več kot lani Ta 22,4 % večji načrt od le-te^ v 1. 1976 so v TOZD SVN lani izpolnili in presegli za 1 %, čeprav so se vse leto borili s kopico težav. V preteklem decembru so dosegli rekordno vrednost proizvodnje - 33 milijonov dinarjev, kar je za dobro tretjino več od doslej najboljše mesečne realizacije. Letošnji načrt predvideva za okrog 25 % večjo proizvodnjo. Že nekajletne izkušnje kažejo, da se v TOZD SVN proizvodnja iz četrtletja v četrtletje povečuje. Tudi lani ni bilo nič drugače in z dinamiko se med letom niso mogli ujeti. Polletni proizvodni rezultati niso bili preveč obetavni in tudi še ob koncu trimesečja ni kazalo, da bodo načrtovane obveznosti lahko izpolnili. No, odločilno je bilo zadnje trimesečje leta, ko so s povečano proizvodnjo uspeli zamujeno nadoknaditi in načrtovano vrednost proizvodnje do konca leta še celo preseči za 1 %. Prav gotovo je pri tem največ prispeval december, ko so dosegli rekordnih 33 milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje in s tem dokazali, da je s pravilnim načrtovanjem in organizacijo proizvodnje možno doseči višjo proizvodnjo tudi brez dodatnega zaposlovanja. Poslovanje v preteklem letu je otežkočala vrsta problemov, med katerimi je bil nedvomno najtežji pravočasna nabava reprodukcijskega materiala, zlasti uvoženega, katerega za svojo proizvodnjo potrebujejo od 25—30 %. Svoj delež k težavam je prispevalo nepravočasno načrtovanje proizvodnje, kot odraz zahtev tržišča, prav tako pa tudi težave v komercialni in razvojni dejavnosti. Težav je bila nadalje tudi kriva investicijska nesposobnost TOZD za dokončanje začete investicije in za vlaganje v tehnološko opremljenost. Zlasti v tehnološko opremljenost zadnjih nekaj let premalo vlagajo, zaradi česar tudi s temeljito izboljšavo notranje organizacije dela ni mogoče dvigniti produktivnosti dela. Zaključni račun za 1. 1977 bo nedvomno pokazal upadanje ekonomičnosti poslovanja. Z aradi tega bodo morale ustrezne službe v TOZD v bodoče bolj budno spremljati stroške poslovanja in pravočasno ukrepati, hkrati pa vplivati na pravilne poslovne odločitve. Imajo tudi prostorske težave in skladno s položajem na trgu bodo morali v naslednjih 2—3 letih močno investirati tudi v zgradbo. Seveda bo pri tem treba izbirati najbolj racionalno rešitev, predvsem pa skladno s celotnim kompleksom DO Avtomatika na Stegnah. Pri tem bo treba poskrbeti ustrezne prostore tudi za sodelavce razvoja, katerega del je trenutno v sami tovarni, drugi pa na Šišenski cesti. Predvidevajo, da bo tja do konca 1. 1979 za nujne investicije treba zbrati okrog 25 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Za letos v TOZD SVN načrtujejo za okrog 25 % večjo proizvodnjo, čeprav potrebe trga ne bodo pokrite in bi bile možnosti Za prodajo še večjega obsega. Vendar pa je treba načrtovati realno, glede na organizacijsko usposobljenost tovarne in glede na razvojne in druge zmogljivosti. Leta 1978 se bo ža TOZD SVN začelo nekakšno prelomno obdobje, v katerem bodo morali z velikimi zamahi poseči po sodobnejši tehniki, ki tako naglo in nenehno napreduje. Dohiteti bodo morali, kar so v zadnjih letih zamudih in začeti osvajati moderno tehniko, zlasti elektroniko. TOZD SVN ima tako širok in razvejan proizvodni program, da zahteva v tem obdobju temeljito selekcijo. S tem v zvezi posebna skupina strokovnjakov opravlja studijo celotnega proizvodnega programa, tako v delovni organizaciji Avtomatika kot tudi v TOZD SVN. V tej študiji, ki naj bi bila dokončana enkrat do konca letošnjega prvega polletja, bodo temeljito pregledali obstoječe proizvodne programe in se opredelili za tiste, ki so najpomembnejši za prihodnje obdobje. Hkrati s tem bo analiza proizvodnih programov DO Avtomatika odpravila programska prekrivanja med TOZD, pokazala s čim bi bilo umestno prenehati in kateremu programu posvetiti večjo pozornost. Tako bo znotraj DO Avtomatika mogoče doseči boljšo proizvodno uglašenost, boljšo fazno povezanost proizvodnje in delitev dela med TOZD delovne organizacije. S tem pa bo možna konsolidacija DO in dogovor o statusni razvojni funkciji DO. V TOZD SVN se dobro zavedajo vseh organizacijskih slabosti in obstoječih notranjih rezerv, zato jih bodo v letošnjem poslovanju skušali čimbolj odpraviti. Potrebne bodo pretehtane Kot smo v našem glasilu že objavili,! je bilo sprejemanje tega Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra odloženo zaradi dokončnega preverjanja skladnosti z zakonskimi in registrskimi določili. V tem okviru so člani poslovodnega kolegija ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v merilu republike in SOZD Iskra to gradivo pretresali in izoblikovali ustrezen predlog dopolnitev in sprememb. Te dopolnitve in spremembe so bile objavljene tudi v razmnoženih materialih. Za dokončno redigiranje besedila in njegove uskladitve pa je Skupščina SOZD Iskra pooblastila prav ta odbor, na kar bi sc delavci o tem odločali v referendumu Sicer pa gre pri spremembah in dopolnitvah za usklajevanje z registrskimi in zakonskimi določili, tako pri načinu in rokih pri obračunavanju skupnega prihodka — s tega področja je bil sprejet nov zakon, ki ureja razgrajevanje skupnega prihodka — kot pri spremenjenih določilih glede izstopa iz DO. Na odboru so se dogovorili tudi, da naj bi sočasno s sprejemom sporazumov med DS SS in TOZD sprejemali še sporazum DS Glasila Iskra. Sicer pa je bil predlog sprememb it> dopolnitev v našem Glasilu že objav Ijen. Zdaj bomo torej predlog tel sprememb in dopolnitev ponovno razgrnili, da jih bodo v TOZD po DO lahko še enkrat obravnavali in se c njih odločali na referendumih do 20 februarja. Na ta način, seveda upoštevaje vse demokratične vidike svobodnega odločanja, bi bil podpis Samouprav nega sporazuma SOZD Iskra možen že v mesecu februarju. mal poslovne odločitve in stalno zašle dovanje ekonomike poslovanja. Po; skrbeti bodo morali, da bo čim m ah motenj pri proizvodnji, zlasti pa kar se le da omejiti uvoz reprodukcijskeg8 materiala s konvertibilnega področja- Za četrtino večje proizvodne obveznosti bodo razen tega terjale po polno angažiranost slehernega člane delovnega kolektiva, če jih bode hoteli izpolniti, ali celo še preseči Prav zato ker letošnji januarski re zultati niso preveč obetavni, bo trebi še bolj zavihati rokave. -J. C." mi V ISKRO ISKRA - ELEKTROME HANIKA KRANJ o. sol. o. INŠT IT UT ZA PRENOSNO TE HNIKO o. sol. o. LJUBLJANA, TRŽAŠKA c. 2 VABI K SODELOVANJU 1. diplomirane inženirje šibkega toka za raziskovalno-razvoj-no delo na področju telekomunikacij; 2. elektrotehnike šibkega toka; 3. strojne tehnike; 4. RT VTT mehanike; 5. strugarje VK ali KV 6. vzdrževalca strojev 7. grafika — sitotiskarja 8. mizarja 9. tajnico organov upravljanja 10. snažilke Poleg splošnih pogojev se od kandidatov zahteva: pod 1. visoka izobrazba elektrotehniške smeri, po možnosti odslužen vojaški rok, ni pa pogoj; pod 2. končana srednja tehniška šola e lektro smeri; pod 3. končana srednja tehniška šola strojne smeri; pod 4. končana poklicna šola ustrezne smeri; pod 5. končana poklicna šola, delovodska šola ter 3 leta delovnih izkušenj; pod 6. končana poklicna šola za poklic strojnega ključavničarja, delovodska šola ali mojstrski izpit za VK delavca; pod 7. končana poklicna grafična šola, odslužen vojaški rok; pod 8. poklicna šola lesne stroke; pod 9. srednja strokovna izobrazba z znanjem stenografije in strojepi^a. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poseben pogoj je u^tešno opravljeno poskusno delo. Delavcem nudimo primerne osebne dohodke, možnost nadaljevanja strokov neg® izpopolnjevanja, drsni delovni čas ter urejeno prehrano med delom. Interesente vabimo, da vložijo pismeno ponudbo, z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v sekretariat Inštituta, Tržaška c. 2 v 8 dneh o dneva objave. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu Odbora za medsebojna razmerja- Kako smo poslovali v decembru 1977 0 delu pravobranilca samoupravljanja , Delovna organizacija je decembra lani presegla plan eksterne proizvod-v nje za 18 %, oziroma 49,395.868 din. • Pod planom so ostale naslednje te-l> melj ne organizacije:' Računalniki za n 80,8 %, SP za 30,1 %, MSO za 24,6 %, a ERO za 8 % in TEA za 4,7 %. t V kumulativi pa smo presegli proiz-i vodni plan za 6,2 %. Pri tem je do-i mača proizvodnja presežena za.7,2 %, proizvodnja iz naslova kooperacij pa i je ostala pod planom za 3,4 %. V f preteklem letu nismo imeli večjih pro- j izvodnih zastojev, saj so ostale pod kumulativnim planom le naslednje ) tovarne: Računalniki za 74,5 %, MSO > za 9,8 %, Vega za 8,9 % in Instrumenti za 0,1 %. Ostale temeljne orga-i nizacije so svoje proizvodne obveznosti močno presegle in tako pripo-j mogle k tako dobremu proizvodnemu j rezultatu. j Plan po asortimanu smo v pre- teklem letu izpolnili s 85,6%. Od I planiranih nalog so največ odstopale: TEL za 27,4 %, Mehanizmi za 27,1 % in Vega za 23,7 %. V letošnjem letuje treba posvetiti planiranju v temeljnih organizacijah še večjo pozornost, da bomo še bolj gospodarno proizvajali. V letu 1977 smo v delovni organi-zaciji fizično povečali proizvodnjo v primerjavi z letom 1976 za 10,7%. Vrednostno beležimo največja povečanja v TOZD ATC, ERO in Elek-trooptiki. TOVARNA ATC je v decembru lanskega leta presegla planirane proizvodne obveznosti za 20,9 %. V tem mesecu je bila dokončno izdelana računalniška oprema za centralo v Moskvi. V proizvodnji je še vedno primanjkovalo elementov iz Tovarne TEA, letvic iz SP in žičnih oblik iz Kobarida. Primanjkuje tudi delovna sila za delo na tiskanih vezjih v galvaniki, zato tudi proizvodnja ne more steči v treh izmenah. TOVARNA TE A je zaostala za mesečnim planom eksterne proizvodnje za 4,7 %. Plošča- ti rele je izpadel v celoti zaradi pomanjkanja naročil. ATA 30 Kje delno izpadel zaradi pomanjkanja plastičnih delov in tiskanega vezja. Delno je izpadla tudi IKTA. Obdelovalni ca ima premajhne kapacitete. T ovarna je izpad poskušala nadomestiti z večjo proizvodnjo ostalih delov. Problemov bi imela veliko manj, če bi uspeli dobavljati repromateriale z zadovoljivo kvaliteto in v zadostnih kohčinah. TOVARNA ERO je proizvedla v decembru za 31,914.920 din izdelkov in s tem dosegla plan z 92 %. Iz proizvodnje so izpadli VS 210 A 11 in VS210 Ali, ker sta stroja še vedno v poizkusni proizvodnji.Delno je izpadla tudi kooperacija Perles in bo realizirana v januarju. Izpade je tovarna nadomestila z večjo proizvodnjo industrijskih vrtalnih strojev, kooperacijo Skil ter s priključki za vrtalne stroje. i Podatki za mesec: december ‘77 TOZD Vredn. proizv. v 000 din Dosežen plan proizv. v % Dosežen plan a sort. v % Dosežen plan prodaje v % (domači trg) Dosežen izvoz na letni plan v% Dosežen OD v % za leto 1977 Število nadur na 1 zaposl. 1. ATC 79.611 120,9 89,0 229,1 8,1 114,6 8.7 2. TEA 21.803 95,3 83,9 101,5 34,0 114,1 5,1 3. TEN 19.096 238,6 83,1 1375 36,9 122,2 — 4. Elektronika 9.915 332,9 88,6 1095 6.1 1105 — 5. TEL 10.898 1105 551,8 24,2 114,1 3,9 6. IPT 13.037 293,9 100,0 477,5 — 120,4 — 7. EO 28.872 199,8 100,0 1535 20,1 112,9 . — 8. Vega 12.594 149,8 76,3 181,2 9,8 108,8 4,6 9. MSO 9.431 75,4 87,9 60,1 0.2 109,9 25,1 10. Števci 38.190 100,0 83,2 102,2 10,7 111,0 3,2 11. Instrumenti 15.677 98,2 86,6 119,6 10,9 111,1 3,2 12. Mehanizmi 4.655 101,4 72,9 204,7 8,5 115,7 2,6 13- Stikala 18.849 99,2 85,6 115,4 7.5 112,1 3,1 14. ERO 31.914 92,0 97,5 144,0 8,4 112,4 4.5 15. Orodjarna 52 — — - - 110,7 15 16. Mer. naprave 6565 7305 90,4 173,3 — 108,6 10,9 17. Skup. proizv. delov 195 69,9 100,0 — 112,4 7,6 18. Vzdrževanje 171 — — — — 110,0 4,8 19. Restavracija - — - - - - — 20. DS SS 189 — — — — 108,2 3,3 21. Računalništvo 2.239 19,2 — — — — 6,3 SKUPAJ DO 323.961 118,0 85,6 164,4 14,1 112,6 5,7 ! tozdipt Referendum uspel 19. januarja 1978 smo se delavci TOZD Inštituta za prenosno tehniko na referendumu odločali o sprejemanju: — Samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo delitev dohodka in čistega dohodka in no st, po drugi strani pa je bila to samoiniciativa samoupravljalcev, se pravi nas vseh, da smo ob pomoči osnovne organizacije sindikata, ki sije zadala nalogo, da izpelje javno razpravo in zbere pripombe na predloge teh aktov sodelovali v razpravi vsi in doprinesli svoj delež za uveljavitev le-teh. Globalno gledano je najvidnejši uspeh javne razprave prav v tem, daje odprla nove možnosti in gledanje na delitev dohodka in osebnega dohodka, ob- SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI, KI UREJAJO DELITEV DOHODKA IN enem pa nas je popolnoma jasno postavila pred dejstvo, da je dosežen dohodek predvsem odraz vsakega posameznika in njegovega vlaganja v delo. Prav zaradi tako široko izpeljane akcije in predhodnega zbora delovnih ljudi smo se lahko na referendumu zavestno in nepristransko odločali o sprejemanju tako pomembnih dokumentov kot so: ČISTEGA DOHODKA, za katerega smo se odločili takole: - Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev IPT. Vsi zgoraj navedeni samoupravni splošni akti so bili sprejeti po opravljeni javni razpravi, ki je trajala od 29. 12. 1977 do 18. 1. 1978, ko smo na zboru delavcev razpravljali o predlogih teh aktov. Že dolgo nismo bili priče tako množične in zavzete razprave delavcev naše TOZ D kot v zadnjih dneh, ko smo se odločali o sprejetju samoupravnih aktov, ki določajo delitev dohodka. To je bil svojski referendum 0 čemer nas prepričuje tudi visok procent udeležbe. Od 396 glasovalnih Upravičencev se je izjavljanja na referendumu udeležilo 354 delavcev ali 89,39 %. Res je sicer, da je bilo sprejemanje teh samoupravnih aktov naša obvez- „ZA“ „PROTI“ NEVELJAVNIH je bilo 303 ali 85,59 % glasov je bilo 42 ali 11,86 % glasov je bilo 9 ali 2,55 % glasov in PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV IPT, za katerega je bilo: „ZA“ „PROTI“ NEVELJAVNIH 317 ah 89,55 % glasov 30 ali 8,47 % glasov 7 ali 1,98 % glasov V. Vavpotič S seje 00 ZSMS TOZD TEL Na seji osnovne organizacije ZSM Iskre TEL na Blejski Dobravi, 19. januarja letos so mladi obravnavali tri glavne teme: — vzgojo in pri delu, izobraževanje o varstvu Posnetek z volišča v TOZD IPT. — priprave na volilne konference in — akcijski program Ugotovili so, da je bilo v lanskem letu na področju izobraževanja o varstvu pri delu izvedeno izobraževanje vodilnih in vodstvenih delavcev, skratka vseh, ki so odgovorni za poučevanje delavcev o varstvu pri delu. Prav tako so izvedli teoretični in praktični pouk, ki je bil v prostorih gasilskega doma poklicne gasilske čete Železarne Jesenice, tudi za skladiščne delavce, ter za delavce, ki opravljajo dežurno službo v temeljni organizaciji. Vsekakor pa je najbolj pereče stanje pri delavcih, ki so na novo sprejeti, saj le-ti dobijo splošne, včasih tudi površne informacije o varstvu pri delu. Zavedajo se, da splošna uporaba dosežkov tehnike oz. hiter razvoj, postavlja vedno nove probleme, ki jih morajo reševati. Zato so sklenili, da se mora izvajati stalno in funkcionalno izobraževanje in izpopolnjevanje vseh zaposlenih na področju varstva pri delu. Skupaj z ostahmi družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni organizaciji, misUjo preko samo- Delo družbenega pravobranilca samoupravljanja se uresničuje predvsem v dveh smereh: — kot družbenopolitična preventivna funkcija, — kot uporaba pravnih sredstev pri pristojnih organih. Njegova preventivna funkcija se izraža v spremljanju družbenih odnosov in pojavov, ki so pomembni za družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. V ta namen daje svoje mnenje o pojavih in problemih, opozaija na kršitve samoupravnih pravic in družbene lastnine, ne samoupravno obnašanje in ravnanje. Daje tudi predloge za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z drugimi akti, z zakoni in ustavo. Funkcija pravobranilca samoupravljanja se vse bolj uveljavlja in vključuje v urejanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. V Kranju je družbeni pravobranilec samoupravljanja v preteklem letu obravnaval 403 zadeve. Tako se je število obravnavanih primerov v primerjavi z letom poprej povečalo za 244. Največkrat so se nanj obračali delavci (216). Na lastno pobudo je pravobranilec ukrepal 96 krat, 55 krat na pobudo poslovodnih organov. Samoupravni organi so posredovah 14 krat. Še vedno prevladujejo primeri iz medsebojnih razmerij delavcev. Povečalo seje tudi število zadev s področja varstva družbene lastnine. Pomembno področje, na katerem je po zakonu dolžan delovati družbeni pravobranilec samoupravljanja, so dohodkovni odnosi. Dejavnost organizacij združenega dela v procesu uresničevanja zakona o združenem delu je bila v kranjski občini usmerjena predvsem na izdelavo samoupravnih splošnih aktov o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, manj pa na uresničevanje ostalih določil zakona, ki se nanašajo na vzpostavitev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami, na določanje osnov in meril za svobodno menjavo dela in drugo. Pobude ali opozorila pravobranilca samoupravljanja so bile v večini primerov sprejeta. V mnogih OZD so s sodelovanjem ali na pobudo pravobranilca začeli urejati medsebojne samoupravne odnose. So pa tudi primeri, ko v organizacijah še do danes niso rešili spornih razmerij, čeprav so bili dani ustrezni predlogi, npr. ureditev odnosov v Iskrini TOZD ERO v Kranju. Kljub težnji družbenih pravobranilcev samoupravljanja, da bi se preusmerili z reševanja individualnih sporov na zadeve širšega pomena, posamezniki še vedno nastopajo v večjem številu. Verjetno je rešitev tega problema v tem, da se bodo organi samoupravne delavske kontrole, drugi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in poslovodni organi morali v večji meri obračati tudi na pravobranilca. V nekaterih organizacijah še vedno prevladuje mišljenje, da posredovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja škoduje njihovemu ugledu. To pa kaže na nerazumevanje bistva funkcije družbenega pravobranilca. Kranjski pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da delavci še vedno premalo poznajo vsebino samoupravnih splošnih aktov. Seznanjeni niso niti z določbami samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Zaradi tega so večkrat oškodovani v svojih pravicah. Samoupravni splošni akti so delavcem težko dostopni (marsikje delavec lahko pregleda akt le v pisarni, ker imajo na razpolago en sam izvod). V organizacijah združenega dela, ki imajo večje število delavcev, bi bilo potrebno sistem informiranja še bolj razviti. Delavci bi morali biti obveščeni tudi o vsebini odločb sodišča združenega dela in drugih pravosodnih in upravnih organov, ki se nanašajo na varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine. V kranjski občini je 200 organizacij združenega dela, v katerih j e preko 29.600 zaposlenih. Razumljivo je, da bo področje varstva pravic delavcev in družbene lastnine z uresničevanjem zakonskih določb dobilo vedno večji obseg. Podatki kažejo, da je družbeni pravobranilec leta 1975 obravnaval mesečno poprečno 7,33 % vseh zadev na leto, leta 1976 že 13,25 % in lani že 33,58 % zadev na mesec. Če se bo delo tako stopnjevalo, bo družbeni pravobranilec v občini moral dobiti pomočnika. A. Boc upravnih organov izvesti akcijo že v naslednjem mesecu. V nadaljevanju seje so pregledali vse potrebne akcije glede na priprave na volilno konferenco same osnovne organizacije in koordinacijskega sveta. Sklenili so, da bodo v enem tednu pri-pravili kandidate za osnovno organizacijo ZSMS, bili pa so tudi mnenja, da ne morejo evidentirati kandidata za koordinacijski svet, kateri ima sedež v matični tovarni v Kranju, vsled dislociranosti same temeljne organizacije, čeprav za izbor kandidata ne bi imeli težav. Zato tudi predlagajo, da se bodoči predsednik koordinacijskega sveta evidentira iz možnih kandidatov v temeljni organizaciji, s sedežem v Kranju. Mladi iz Iskre na BI. Dobravi so z vso kritičnostjo pregledali uresničevanje akcijskega programa, kjer ugotavljajo, da nekaj nalog iz objektivnih vzrokov niso še realizirali, zadali pa so si naloge, do kdaj jih morajo realizirati. Pohvalimo jih lahko pri uspehih in aktivnostih pri uresničevanju zakona o združenem delu, pri evidentiranju mladih za samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, pri kreativnem sodelovanju pri zaključkih oz. sklepih, pa še bi lahko naštevali. Sodelovanje s KS BI. Dobrava so ocenili kot uspešno, čeprav prav enakega sodelovanja z druge strani, s strani KS napram temeljni organizaciji ni čutiti. Kritično so se izrekli tudi o osnovni organizaciji ZK v temeljni organizaciji, saj za mladinsko organizacijo nima pravega posluha, ravno tako pa smatrajo, da odbor za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu ne opravlja svojih nalog. Sprejeli so ustrezne sklepe z DPO in so te nepravilnosti tudi odpravih. Alojz Jug ŠOLSKI C ENTER ZP ISKRA KRANJ Letos slabši uspeh TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V šolskem letu 1977/78 je bilo na TŠ 381 učencev. Do polletja so izstopili štirje. Uspeh po posameznih letni-kihje bil naslednji: letnik št. uč. izdelalo % 1. 103 50 48,5 2. 113 54 47,8 3. 84 47 55,9 4. 77 47 61,0 skupaj 377 198 52,5 V primerjavi z lanskim prvim polletjem je uspeh v prvih treh letnikih slabši za 7,86 %, v četrtem letniku pa boljši za 8 %. Veliko učencev ima eno ali dve nezadostni oceni in s tem možnost za uspešen zaključek razreda. Učiteljski zbor tehniške šole je na konferenci ocenil učno vzgojne rezultate in analiziral vzroke slabega učnega uspeha. Učitelji so mnenja, da so najbolj pogosti vzroki za neuspeh na- slednji: nezainteresiranost učencev, pogosto izostajanje od pouka in slabi delovni pogoji. 28 najboljših učencev je učiteljski zbor pohvalil za prizadevnost pri učenju in odnos do šolskega dela. Vzgojnih ukrepov j e bilo manj kot v prvi konferenci. Za izboljšanje učnega uspeha bodo morali učenci vložiti več dela, pri čemer jim bodo pomagali učitelji in starši. Rezultate prvega polletja in vzroke za slab uspeh bodo učenci obravnavali tudi na oddelčnih konferencah. Starše smo na roditeljskem sestanku in v pisani obliki seznanili s programom šole v naravi, ki dopolnjuje učno vzgojni program. Planirali smo naslednje oblike šole v naravi: planin- (Nadaljevanje na 6. strani) ISKRA 5 Štev. 5 — 4. feb. 1978 Letos slabši uspeh (Nadaljevanje s 5. strani) sko za prve letnike, plavalno za druge in smučarsko za tretje letnike. Anketa, ki smo jo izvedli med starši, je pokazala pripravljenost staršev za omenjene dopolnilne oblike šolanja. S programom šole v naravi soglaša 98,6 % staršev, za planinsko šolo je 82,7 %, za plavalno 84,8 % in za smučarsko šolo 84,1 % vseh anketiranih. Poklicna šola Iskra Na PŠ je bilo v tem šolskem letu v 11 oddelkih vpisanih 264 učencev. Do polletja je izstopilo skupaj osem učencev, preostali so ob polletju imeli naslednji uspeh: letnik št. uč. izdelalo % 1. 90 34 37,8 2. 91 43 47,3 3. 75 50 66,7 skupaj: 256 127 49,6 V prvem polletju se je poleg učnega uspeha na PŠ poslabšala tudi disci- plina. Povečalo se je neopravičeno izostajanje od pouka pri učencih prvega in tretjega letnika. Zato smo morali izreči nekaj ostrih kazni, saj s prepričevanjem nismo uspeli. Čeprav že nekaj let ugotavljamo upadanje učnega uspeha, je letošnji uspeh najslabši. Vzrok za tak uspeh je vedno manjši interes mladih za šolanje na poklicni šoli. Izbor se je zožil le na poklice elektro stroke. Za kovinarske poklice, ki so bili še pred 10 leti cenjeni, danes ni več kandidatov. Vpi-sujejo se učenci z minimalnimi sposobnostmi, katerim je vpis izhod v sili brez predstave in motiviranosti za poklic, za katerega se odločajo. Tudi učne in delovne navade so manjše. Ob tem pa so potrebe v gospodarstvu vse večje. T emu naj bi sledil tudi nivo splošnih, strokovnih in praktičnih znanj. Zato menimo, da bi kakršnokoli krčenje zahtev povzročalo kritike uporabnikov na naš račun. Zavedamo se, da bodo napori za zboljšanje učnega uspeha zahtevali od nas večje angažiranje. Ing. Franc Lebar prof. T one Tišler Letošnje naloge sindikata orodjarne Po občnem zboru osnovne organizacije sindikata TOZD Orodjarna, ki je bil v začetku januarja, se je prvič sestal novi odbor in izvolil novo vodstvo 00 S. Za novega predsednika je bil izvoljen Brane Kranjc (tel. 2413), za blagajnika pa Marjetka Goršič. Člani odbora so si porazdelili delo in sprejeli program nalog za letošnje leto. Delo OOS bo potekalo ob sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD. Poskrbeti bo treba za ostale stike z delavci v proizvodnji in z vodstvom orodjarne. Osnovna organizacija sindikata bo morala stalno spremljati delitev dohodka v temeljni organizaciji in sodelovati pri delitvi sredstev za OD. Zavzemati se mora tudi za dosledno izvajanje člena 9 v sprejetem Pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, da bo delavec res sodeloval pri oblikovanju ocene uspešnosti (sklep 10 SKDOz dne 16. 12. 1977). Odbor delavske kontrole bo moral spremljati izvajanje sklepa. Sindikalna organizacija mora spremljati uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Sodelovati mora pri evidentiranju in volitvah samoupravnih organov, dalje mora pomagati krepiti delovanje delavske kontrole v TOZD, razvijati kulturno dejavnost. Zavzemati se mora za kvalitetno in zdravo prehrano zaposlenih. Razvijati bo treba sodelovanje med obrati, organizirati razne ekskurzije ipd. DELO SOCIALNE KOMISIJE Socialna komisija bo spremljala podatke o socialnem stanju delavcev Orodjarne. Izdelala bo popoln seznam invalidov in skupaj z aktivom invalidov reševala njihove probleme. Obiskali bodo tudi vse člane, ki bodo bolovali nad 30 dni, in jih obdarili. Komisija mora poizvedeti, kako živijo upokojenci in jim po možnosti nuditi pomoč. Spremljati mora tudi preventivne zdravstvene preglede in sodelovati s socialno službo. DELO KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO Letos bo 25. februarja organizirala zimske športne igre v slalomu pod naslovom IV. orodjarska olimpiada. Podobna prireditev je bila pred petimi leti. Marec: rekreacijsko plavanje s tekmovanjem (11. 3. 78). april: tekmovanje v kegljanju (8. 4.) maj: tekmovanje v streljanju julij- trim pohod v planine (4. 7.). avgust: športna prireditev s piknikom (26. 8.) oktober: kolesarski trim V letošnjem letu bodo pripravili za svoje člane predvidoma dva izleta, in sicer 24. junija hi 23. septembra. Program dela OOS Orodjarne je torej zelo obsežen. Člani odbora ga brez sodelovanja vseh zaposlenih ne bodo mogli uresničiti. Zato sodelujmo vsi! Franc Šenk Dograjevanje zamisli krajevne skupnosti Konec lanskega marca so bila na podlagi analize ustavnega preoblikovanja krajevnih skupnosti sprejeta stališča o aktualnih vprašanjih delovanja in razvoja KS na podlagi ustave. Med drugim je bilo določeno, da naj se pripravi resolucija o nadaljnjem samoupravnem razvoju na tem področju. Glede na to, da je prprava osnutka resoluc^e prišla v zaključno obdobje, je že mogoče opozoriti na nekatera izhodišča ter vsebino njenih opredelitev, pa tudi na nekatere dileme in vprašanja, ki so bila deležna največje pozornosti v dosedanjem delu. Prvi q3let vprašanj se nanaša na prostorsko preoblikovanje KS. Bila je poudarjena potreba, da poiščemo nove prostorske okvire KS kot naravne zaokrožene življenjske skupnosti delovnih ljudi, v katerih je moč čimbolj neposredno in hkrati učinkovito zadovoljevati njihove skupne življenjske potrebe in interese. Merila za prostorsko preoblikovanje obstoječih ter oblikovanje novih KS predhodno oblikujejo in širše, družbeno preve- ISKRA Štev. 5-4. feb. 1978 rijo v organizacijah SZDL, ki na tem področju dobiva pomembne ustavne naloge in odgovornost. V zvezi s tem je poudarjeno načelo, naj bi oblikovali take KS, v katerih se lahko vsi ljudje neposredno povezujejo s konkretnimi, vsakodnevnimi interesi in na ta način dejansko sodelujejo v reševanju skupnih družbenih zadev. Treba je bilo povsod politično oceniti konkretne pobude ljudi glede oblikovanja KS. Oblikovanje uličnih svetov, svetov sosesk, vaških svetov idr. lahko delno preseže probleme, ki nastajajo v večjih KS, ne more pa jih odpraviti. KS mora biti zgrajena na načelih humane blizkosti, da bi se v njej lahko kar najbolj razvil občutek skupne pripadnosti in pripravljenosti za reševanje skupnih zadev. Pri tem je posebej podčrtana tudi vloga krajevne organizacije socialistične zveze. Glede na novo vlogo KS je razumljivo, da je v osnutku resolucije dan razmeroma največji poudarek razvoju družbenoekonomskih odnosov. Treba je doseči tak položaj delavca, da bo v svoji TOZD dejansko in neposredno odločal o pogojih in sadovih svojega dela, da bo ob odločanju o celovitem dohodku neposredno odločal o zadovoljevanju vseh svojih osebnih in skupnih potreb, torej tudi tistih, ki jih skupaj z drugimi delavci in občani uresničuje v krajevni skupnosti. Planiranje v KS je v glavnem še precej ločeno in premalo časovno in vsebinsko usklajeno s planiranjem v TOZD. Kasnimo tudi v oblikovanju ustrezne metodologije planiranja v KS in skupnega planiranja KS, TOZD in SIS. Zagotoviti bi morali, da se ugotovljene pomanjkljivosti poskušajo odpraviti ob pripravi letnega plana za letošnje leto oziroma ob vsakoletnem dograjevanju planov v skladu z dejanskimi razmerami, potrebami in možnostmi. Osnutek resolucije tudi jasno povezuje zagotavljanje materialnih pogojev za uresničevanje potreb in interesov občanov v KS v procesu samoupravnega planiranja. Zavzema se za sklepanje posebnih družbenih dogovorov v okviru občin, v katerih naj bi opredelili merila za združevanje sredstev TOZD za zadovoljevanje skupnih potreb njihovih delavcev v KS ter samoupravnih sporazumov med KS, SIS in TOZD, v katerih naj bi se določale njihove medsebojne pravice in obveznosti, način združevanja sredstev ter njihova namenska uporaba. Bistveno večji poudarek kot v preteklem obdobju dobiva pri zagotavljanju in združevanju sredstev za potrebe KS povezovanje in sporazumevanju s TOZD in v mnogo večji meri kot doslej se je med KS razvila solidarnost. Materialno povezovanje KS in TOZD je mnogokje še v premajhni meri rezultat usklajenega, povezanega, srečujočega se planiranja skupnih potreb delovnih ljudi v KS in delavcev v TOZD in tudi solidarnost je marsikje vnaprej, v odstotkih odmerjena. V osnutku resolucije se obravnavajo tudi taka vprašanja, kot so: samoupravno organiziranje potrošnikov, upravljanje objektov in sredstev na področju komunalnih dejavnosti ter ustvarjanje pogojev in vzdrževanje objektov družbenega standarda. Pomemben poudarek je dan v osnutku resolucije samoupravni organiziranosti v KS. Temeljna usmeritev se kaže v prizadevanju, da se v vsaki KS oblikuje skupščina kot osrednji samoupravno, delegatsko sestavljen in delujoč organ KS. Za naše razmere, kjer je bila v velikem številu KS, že doslej uveljavljena podobna usmeritev, je vendarle skoraj povsod aktualna potreba, da se kritično oceni dosedanja samoupravna organiziranost predvsem z vidika, ali ta omogoča delovnim ljudem in občanom vseh naselij in njihovih delov učinkovit vpliv na vse ključne točke odločanja v KS. Pomembna je tudi ugotovitev, da so se v večini KS uveljavili zbori delovnih ljudi in občanov kot mesto za odločanje o najpo-membnejših vprašanjih delovanja KS. Treba je bilo zlasti oceniti, v kakšni meri so samoupravni organi KS razvili delegatsko vsebino svojega dela, kako se uveljavljajo zbori stanovalcev in hišni sveti. Delegacije KS so bile precej aktivne in pogosto tudi nosilci pobud in vprašanj v skupščini. Za celovito uveljavljanje nove vloge KS bi bilo treba oceniti, kako delegacije KS sodelujejo s samoupravnimi organi KS in z delegacijami drugih KS in zlasti z delegacijami OZD. Treba bi bilo konkretno oceniti, kako so osnovne organizacije ZK in sveti Z K ter KO SZDL sistematično spremljale vsa ta vprašanja, v kakšni meri je bilo njihovo delo obrnjeno k oblikovanju družbenopolitičnih izhodišč in usmeritve za delo delegacij ter v kakšni meri je njihova aktivnost neposredno prispevala k uveljavljanju odgovornosti delegatov in delegacij. Osnutek govori tudi o zahtevi, da zbori krajevnih skupnosti občinskih skupščin sodelujejo v odločanju o vseh vprašanjih, ki neposredno zadevajo položaj občanov v KS. V osnutku je opredeljen tudi način oblikovanja poravnalnih svetov ter način uresničevanja samoupravne kontrole v KS. Vse to kaže, da bo resolucija nedvomno pomenila dokument, ki lahko v veliki meri podpre prizadevanja za doslednejše uresničevanje samoupravljanja v KS ter njeno uveljavljanje pri urejanju širših družbenih vprašanj. Hkrati pa že osnutek dokaj konkretno nakazuje tudi nekatere poti in načine za preseganje pogostih dilem, ki so se pokazale v dosedanjem razvoju KS. Alojz Jug ISKRA COMMERCE Mariborska razglednica Mariborsko področje ima za prodajo Iskrinih izdelkov povsem specifične pogoje, zlasti za izdelke široke potrošnje. Bližnja meja z Avstrijo in živahen maloobmejni promet storita svoje. Kupci imajo tako poleg domače in uvožene izbire, možnost kupovati in izbirati tudi v Avstriji. O tem sva se pogovarjala s pomočnikom direktorja mariborske filiale IC, Erikom Berčnikom. Nad letošnjo prodajo Iskrinih izdelkov se ne moremo pritoževati. Veliki kupci — grosisti na mariborskem področju se zelo zanimajo za naše ponudbe. To so v glavnem celjski Tehnomercator, mariborska Jeklo-tehna in Izbira iz Ptuja. Vsi ti prodajajo naše izdelke v svoji maloprodajni mreži in jih dobavljajo tudi manjšim trgovskim podjetjem. Največ povpraševanja je po malih gospodinjskih aparatih. Tako prodajo zelo veliko Vsi želimo, da bi bili naši delovni ljudje zdravi. Poleg tega, da jim skušamo zagotavljati čimbolj še delovne pogoje, se vedno bolj zavedamo potrebe po aktivni preventivni rekreaciji. Elektromehanika je tudi v preteklem letu del sredstev namenila za aktivni oddih. Osnovne organizacije sindikata so zbrale oziroma predlagale delavce, potrebne aktivnega oddiha v Poreču. Zbrane predloge so pregledali le-čeči zdravniki naše obratne ambulante in socialna komisija. Oblikovane so bile tri skupine, od teh sta bili dve na oddihu v Poreču v mesecu novembru, tretja pa bo tja odšla v marcu letos. Delavci, ki so bili lani na aktivnem oddihu v Poreču, so se vrnili na svoja delovna mesta zelo zadovoljni. Pravilno izbrana in programirana športna rekreacija predstavlja v današnjih pogojih življenja in dela eno najbolj pomembnih sredstev za ohranitev zdravja in razvijanje funkcionalnih sposobnosti posameznih organskih sistemov in organizma v celoti. KAJ OBSEGA PROGRAM AKTIVNEGA ODDIHA V PLAVI LAGUNI? Ob prihodu v Poreč čaka vsakega udeleženca programa zdravniški pregled. Na podlagi zdravstvenega stanja in ocene funkcionalnih sposobnosti delavce razvrstijo v določene skupine, v katerih pod strokovnim vodstvom izvajajo program. Programi vsebujejo v bistvu štiri ure aktivne rekreacije dnevno. Možnosti za rekreiranje je veliko : tek ali hoja v naravi, trim steza, kolesarjenje, veslanje, plavanje in aktivnosti v vodi, tenis in namizni tenis, nogomet, rokomet, odbojka, košarka in številne druge športne igre. V prvi skupini, ki je bila lani od 4. do 14. novembra na oddihu v Poreču, je bilo 25 delavcev. Tri od njih smo povabili na razgovor nekaj dni po povratku v Kranj. Zofka Šparovec dela v Tovarni TEA. Z omenjeno obliko preventivne rekreacije je zelo zadovoljna. Največ časa je preživela v vodi, ukvarjala se je tudi z namiznim tenisom, perjanico in mini golfom. Povedala je tudi, da je zelo hvaležna trenerju Borisu, ki ima največ zaslug, da se je naučila plavati. Ob koncu 10-dnevnega oddiha je prejela priznanje za uspešno sodelovanje v plavanju. Alojz Novinec. Nadaljevanje na 7. strani fenov, sesalcev za prah, kavnih mlinčkov, štedilnikov Venera, brivnikov in plinskih peči. Prve količine modulnih peči pa so bile preprosto razgrabljene. Vedno je tudi premalo stabilizatorjev za TV sprejemnike. Z zabavno elektroniko sicer ni večjih težav, najbolje pa tudi ne gre v denar. Kot smo rekli v uvodu, bližnja Avstrija vleče kupce. Za isti denar, ali pa še ceneje tam ljudje kupujejo zahtevnejše radioaparate, gramofone oz. kombinacijo obeh. Po oblikovni strani so naši izdelki kar na višini, kvaliteta pa pogostokrat zaostaja za tem, kar nudi trg onstran meje. Morda je prav tu eden od temeljev spodbud za hitrejši napredek na področju zabavne elektronike. Zlasti bo treba na tem področju čimprej ponuditi v trgovinah stereo gramofone, radijske sprejemnike in radiorekorderje. Po njih je zlasti po Elektroniki 77, kjer smo dobre stvari pokazali, veliko povpraševanje. Zlasti Hi-Fi stereo tehnika je pri zahtevnejših kupcih zbudila veliko pozornost in v Mariboru že mnogi sprašujejo po njih. Prav tako se nekateri že zanimajo, če je moč dobiti mikrovalovne pečice, ki smo jih tudi že predstavili javnosti. Predvsem pa v Mariboru mislijo naši, Iskrini ljudje, da bo treba več posluha trgu. Nimamo slabega „želez-nega“ programa, vendar bo treba intenzivneje prisluhniti kupcem in jim prilagoditi naš proizvodni program. Zlasti bo treba posvetiti še več pozor- nosti kvaliteti izdelkov, njihovim tehničnim lastnostim in zanesljivosti. \)dročje designa smo kar dobro rešili, Erik Berčnik, komercialist in direktorjev pomočnik. gremo vštric s časom, ne smemo pa zaspati na lovorikah, saj je znano, da je elektrotehnika najbolj „pokvarljiVa roba“. Tehnični napredek in naj-novejši dosežki na tem področju vsiljujejo silovit tempo za razvojne službe, tehnologijo, oblikovalce in komercialo. „Mariborske izkušnje so specifične, pa zelo poučne “, je rekel ob koncu najinega pogovora Erik Berčnik. KF O delu društva likovnikov Iskra Minilo je leto od občnega zbora DRUŠTVA LIKOVNIKOV ISKRA, kar je primerno obdobje za obračun dela. Društvo šteje 41 članov, aktivnih pa le 22. V preteklem obdobju smo skrbeli predvsem za kakovost del, namenjenih za razstave. Izbiro in ocenitev del sta opravila mentorja društva dr. Cene Avguštin in dr. Ivan Sedej. V omenjenem obdobju so se zvrstile društvene razstave v Sevnici, Ribnici, Novi Gorici, Jesenicah, Kranju, Zagrebu in v Ljubljani. Deset članov društva je sodelovalo na III. REVIJI LIKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE 1977 z razstavami v Ljubljani, Kranju, Rogaški Slatini, Radencih in v Dobrni. Člani kranjske sekcije so sodelovali na L RAZSTAVI GORENJSKIH LIKOVNIH SKUPIN z razstavami v Kranju, Domžalah, Radovljici in na Jesenicah. Kranjska sekcija je razstavljala v Kranju ob proslavi 30-letnice Bektromehanike. Nekateri naši člani so sodelovali na različnih večjih likovnih manifestacijah, kot so: IV. Salon v Trebnjem, NA1VI 77 v Zagrebu, Salon samoukih likovnih umjetnika 1977 v Svetozarevu, razstava likovnih skupin Pomurja v Murski Soboti, Radencih in Lendavi. Naši člani so imeli nekaj samostojnih razstav (Kranj, Muljava, Tržič, Bled, Radovljica, Bohinj, Čakovec, Zagreb in še kje). Člani — mladinci so sodelovali na razstavi ob tednu mladine v Kranju. Naši člani so sodelovali na več srečanjih likovnikov, kot so X. tabor v Trebnjem, VI. kolonija OD GUBCA DO LACKA v Vidmu ob Ščavnici, slikarska kolonija v Seliščih, EX—TEMPORE v Piranu, HI. majsko drugovanje v Sanskem mostu, I. likovna kolonija v Tisju pri Litiji. Za večino razstav so tiskani katalogi z oceno del in s precejšnjo publikacijo v časopisih. Naši člani so obiskovali strokovne razlage razstav v Moderni galeriji. Nekaj članov se je udeležilo tečaja slikarske tehnike v Kranju. V šolskem centru je organizirana likovna sekcija mladih. Delo društva lahko zaključimo z besedami predsednika Združenja likovnih skupin Slovenije dr. Ceneta Avguština: „V okviru Združenja likovnih skupin Slovenije sodijo likovniki Iskre med najbolj številne in reči moramo, tudi najbolj delovne in kvalitetne upodabljavce. Med njimi najdemo nekaj imen, ki so vidno presegla povprečno raven kvahtete samorastniškega snovanja pri nas.“ Za takšen uspeh se moramo zahvaliti aktivnim članom društva, nekaterim odgovornim delavcem in vsem članom kolektiva za materialno pomoč. V kolikor štejemo uspehe likovnikov Iskre za nekakšno obliko reklame za Iskro, kar prav gotovo je, potem je to najcenejša in z najmanj truda za Iskro dosežena reklama. Ta dejstva morajo vzbuditi večjo skrb in čut odgovornosti, kakor kolektiva tako tudi posameznikov do teh ljudi, POČITNIŠKA SKUPNOST SE JE PRESELILA POČITNIŠKA SKUPNOST UMSKA 27, tel. 325-S»7, 325-5S9 pritličje leve Obveščamo vse koristnike storitev Počitniške skupnosti, da se je s 25. •■1978 preselila iz stolpnice na Trgu revolucije 3 v nove prostore v Ilirski ulici 27 v Ljubljani. Po telefonu jih lahko pokličete na številko 325-587 in 325-589. Za lažjo orientacijo vam posredujemo izrez iz načrta mesta Ljubljane z , naznačbo stare lokacije in nove lokacije na Ilirski 27. v Prebrali smo za vas Čeprav imamo Slovenci že več kot tri desetletja svoje morje, se vendar ne moremo pohvaliti s kako posebno literaturo o njem, kaj šele, da bi znanstveno in redno spremljali ta fenomen, ki ima tako pomembno vlogo v zgodovini, go^jodarstvu in kulturi slehernega naroda. Zato je treba vsekakor pozdraviti pobudo založbe Lipa iz Kopra, ki je pred kratkim izdala prvi zvezek zbornika za humanistične, naravoslovne in družboslovne ■"aziskave pod naslovom ..Slovensko morje in zaledje." Prvi zvezek zbornika z letnico 1977 prinaša vrsto prispevkov, znanstvenih razprav in člankov, ki v vsem ustrezajo namenu in naslovu tega, pri nas doslej edinstvenega znanstvenega zbornika. Po uvodnih zapisih dr. Aleša Beblerja in Livija Jakomina prinaša zbornik na Prvem mestu razpravo dr. Ferda Gestrina pod naslovom ..Prispevek k poznavanju povezav Pirana s slovenskim zaledjem. (Oskrba Pirana z mesom v desetletjih okoli srede 15. stoletja)". ..Sledi najobšimejši prispevek v zborniku, raziskava r. Miroslava Pahorja ..Senožeče—slovenska pomorska postojanka na kopnem", v kateri nam avtor razkriva zanimiva dejstva o tem kraju na Krasu. Elica ooltin-Tome se je lotila arheoloških raziskav in je obdelala staroslovanske grobove v redlok; pri Črnem kalu in vprašanje kontinuitete naselja, medtem ko je Vanda Ekl pregovorila o dveh srednjeveških istrskih kamnoseških mojstrih iz 15. stoletja, Benku iz Sočerge in Paskvalu Molči. Iz novejše zgodovine je obdelal Peter Stres ricmanjsko afero iz let 1899-1910, ko so hoteli Ricmanjci zavoljo narodnostne zavesti prestopiti iz katolicizma v uniiatstvo, medtem ko je Lilijana Prion-Trampuž raziskala ustanovitev in delovanje Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Istri v letih 1907-1908. Salvator Žitko ocenjuje in polemizira ob izidu knjige Francesca Semija "Capris—lustinopolis—Capodistria" ter ugotavlja dobre in pomanjkljive plati v Bistvu pomembnega zgodovinskega dela o Kopru. Dr. Jože Štirn obravnava onesnaženje našega obalnega morja in osnovne nabge r>^tVa nie9ove9a °kolja, medtem ko dr. Miroslav Zei poroča o stanju jadranskega reolova s posebnim ozirom na naše ribiške probleme. Dr. Tone VVraber piše v *oorniku o samoniklem nahajališču lovora v Sloveniji, ob koncu pa sledijo še ocene U] poročila o knjigah in publikacijah, ki tako ali drugače zadevajo naše morje in ujegovo neposredno zaledje. V zborniku najdemo tudi številne fotografije in skice, ki dobro ilustrirajo Stisnjeno gradivo. zJ*01:06’'0 ° lem zborniku lahko zaključimo z ugotovitvijo soustanoviteljev oornika, ki so ob koncu zbornika med drugim zapisali: ..Naši širši javnosti so premalo znani tudi biološki in rudninski, ekološki in spodarski problemi našega morja. Prav tako premalo poznamo biologijo in gtafijo našega neposrednega zaledja, oziroma tistega pasu, ki ga danes P° nesreče no imenujemo obala, slovenska obala (oboje včasih tudi z veliko ^četnico). Biotoška znanost si že dolgo prizadeva, da bi nas s temi vprašanji znanila in ima v svojih raziskovanjih lepe uspehe. Naša naloga je, da rezultate ^kovamj v strnjeni in razumljivi obliki objavimo, da smo torej pokrovitelj, ki naj s in^?° tiskano besedo pomaga reševati perečo problematiko, katera zadeva vse nas n bo s pomočjo znanosti gotovo lažje rešljiva. Zborniku Slovensko morje in zaledje pa ne gre samo za zgodovino in biologijo, j °r. bo poseči v problematiko našega časa in neposredne preteklosti. Tu bodo diaill|,hValeŽn0 del° sociolo9i- Tu le dalje dosti dela za jezikoslovce. Istrski in kraški če h-' hranB° toliko starih Prvin, da se jih je treba prejkoslej lotiti. Škoda bi bik), ' * popolnoma zgubile, ker ne bi našli časa za njihovo ohranitev in osvetlitev. 56 to želi zbornik objavljati in posredovati javnosti." •n zapisati moramo, da je prvi korak v tej smeri že storjen. ^ D. Ž. ki tudi v prostem času delajo za razširjanje lepega o Iskri. Na koncu bi ocenili nekatere dejavnosti, ki jih predvidevamo v prihodnje. Pripravljamo približno osem razstav društva (Ljubljana, Kranj, Jesenice, Domžale, Zagreb, Beograd . ..), kakor tudi sodelovanje na raznih prireditvah regionalnega in republiškega značaja. Predvidevamo nekaj razstav posameznikov, kakor tudi razstave gostujočih skupin v Ljubljani in Kranju. Za doseganje čim večjih uspehov in realizacijo omenjenih nalog pa vabim k sodelovanju vse dosedanje člane društva, kakor tudi tiste člane kolektiva in njihove svojce, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo. Izpričanje - želje po sodelovanju boste pokazali s sodelovanjem na občnem zboru društva, ki bo v sredo, dne 15. februarja 1978, ob 12. uri v prostorih PPC Iskre v Ljubljani, Trg revolucije 3. Jože Volarič predsednik društva r-----------------------------“n ŽELIMO ZDRAVE LJUDI V_____________________________J Nadaljevanje s 6. strani Marjan Birk. Alojz Novinec iz SPD in Marjan Birk iz MN nista nič manj navdušena. Oba sta pohvalila pnjazno osebje podjetja Plava laguna in istočasno izrazila željo, da bi sedanje možnosti za aktivni oddih naših delavcev še povečali. Aktivne rekreacije smo namreč potrebni vsi in bilo bi zelo koristno, da bi se podobnih oblik preventivnega rekreiranja udeležilo še več članov kolektiva. Pozitivna stran aktivnega oddiha je tudi tovarištvo in številni prijateljski stiki, ki so jih udeleženci navezali v dneh skupnega oddiha. V prvo skupino kot tudi v drugi dve so letos uvrstih tudi nekaj takih delavcev, ki se sicer le malokdaj vključujejo v razne dejavnosti izven rednega dela. Rezultati so razveseljivi, večina od njih je našla stik s sodelavci, kar bo nedvomno vspodbuda za njihovo aktivnejše sodelovanje v kolektivu. Za konec pa* nekaj: 40 dni aktivne rekreacije za udeležence oddiha v Poreču pomeni boljše počutje, nabrali so si nekaj kondicije. Bilo bi škoda, da bi jo spet izgubili. Zato bomo morali tovrstno dejavnost še naprej razvijati. Upamo, da bodo delavci nadaljevali z raznimi športnimi aktivnostmi tudi doma, v svojem prostem času. Pri delavcih bomo morali razvijati potrebo po rekreaciji tudi med kolektivnim dopustom in jih usmerjati v tista turistična središča, ki imajo turistično-športne centre in strokovnjake za izvajanje sodobnih oblik aktivnega oddiha za vsakega človeka. A.B. V TOZD TEA in ATC so se pred nedavnim poslovili od sodelavk Cilke Čatec in Jožice Prosen, ki sta odšli v pokoj. Teden slovenske drame ’78 V dneh, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, bo v Kranju v organizaciji Prešernovega gledališča Kranj od 7. februarja do 16. februarja 1978 že osmi Teden slovenske drame. Poleg že tradicionalnega ..pregleda" dosežkov slovenskih gledaliških hiš sodelujejo tudi domača gledališka hiša, amaterska predstava ter jugoslovansko gledališče, ki je pripravilo uprizoritev slovenskega teksta. Tokrat bi želeli opozoriti le na naslove predstav: Iz take smo snovi kot kranjski komedija ntje — Mirko Zupančič (Mestno gledališče ljubljansko). Čarovnica iz Zgornje Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Gre za novo zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, naj cenejše celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig. Davče — Rudi Šeligo (Slovensko ljudsko gledališče Celje), Kreftova kmetija — hzan Potrč (SNG Drama Ljubljana), Že čriček prepeva - Mirko Mahnič (SNG Drama Maribor), Igra o smrti - Denis Poniž (Gledališče Pekama Ljubljana), Srebrne nitke — Pavle Lužan (Eksperimentalno gledališče Glej Ljubljana), Veronika Deseniška -Oton Župančič (Stalno slovensko gledališče Trst), Balada o trobenti in oblaku -Kosmač-Povše (Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica). Domača gledališka hiša bo na TSD 78 krstila izvirno slovensko dramatizacijo Haškovega Švejka v priredbi Herberta Gruna. Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo šolskim kolektivom uprizarjalo gledališke projekte, ki izhajajo iz slovenske poezije. Osnovna šola Bratov Polanič iz Maribora pa bo predstavljala slovenske gledališke ljubitelje z Učno uro Toneta Partljiča. Tokrat naj še posebej omenimo gostovanje Narodnega pozorišta bosanske krajine iz Banja Luke, ki bo uprizorilo Generacije Dušana Jovanoviča ter s svojim sodelovanjem izpričalo odziv slovenske dramatike v Jugoslaviji. Tradicionanlni program TSD pa bo organizator Prešernovo gledališče popestril s številnimi spremljevalnimi prireditvami. V želji, da bi predstavili celotno izvirno slovensko gledališko ustvarjanje bo Prešernovo gledališče predstavilo celotno slovensko monodramo: Peter Fulež - Juro Kislinger (izvaja Polde Bibič), Ura pri Ivanu Levarju — Branko Miklavc (izvaja Branko Miklavc), Lqpa Vida ali problem svetega Ožbalta — ZAHVALA Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta HINKA TOPLAKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD SEM za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti Miran Toplak. ZAHVALA Ob tragični izgubi moje drage sestre STANISLAVE GORENŠEK njenega moža Janeza in hčerke Staše se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz Restavracije za izrečena sožalja in darovano cvetje. Vsem, ki ste mi izrazili sožalje, še enkrat najlepša hvala Marija Bremec z družino. Matjaž Kmecl (izvaja Rudi Kosmač), Veseli inu vseh troštov poln dan voščim — Janez Svetokriški (izvaja Jože Zupan). V prepričanju, da pomemben delež k slovenskemu gledališču prispevajo tudi slovenski lutkarji, bo v okviru TSD predstavljen tudi izbor slovenskih lutkovnih predstav: Kljukčeve dogodivščine — Nace Simončič (Lutkovno gledališče Maribor), Kosovirja na leteči žlici — Makarovič-Rooss (Prešernovo gledališče Kranj). Z vsemi predstavami, ki jih bo •- desetih dneh Tedna slovenske drame 78 kar preko dvajset, želi organizator vzpostaviti živ gledališki utrip tudi izven kranjske gledališke hiše, tako da bo polovica predstav izvajana v ..negledaliških" prostorih. Čarovnica iz Zgornje Davče pa bo v okviru letošnjega Tedna doživela svojo festivalsko izvedbo v ljubljanski Drami, ker je za kranjski oder tehnično prezahtevna. Med spremljevalne prireditve TSD 78 pa je potrebno prišteti še okroglo mizo Tedna, ki jo bo vodil Taras Kermauner. Tema pogovora „Na sledi za programom" bo skušala ovrednotiti in ponovno opozoriti na tiste tekste slovenske dramske zapuščine, ki bi bili vredni uprizoritve pa do danes skorajda niso bili uprizorjeni. Organizator Tedna bo pripravil tudi zanimivo razstavo slovenskega gledališkega plakata. Teden slovenske drame, ki z letošnjim celotnim programom korenito v smislu kvantitete in kvalitete poglablja svoje osnovno izhodišče, so finančno podprli Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Kranj in delovni kolektiv Gorenjskih oblačil, ki je tudi letošnji pokrovitelj Tedna slovenske drame. M. L. ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame MARIJE LORBER se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD ATC — relejne enote za izraženo sožalje in denarno pomoč hči Kati Lorber. ZAHVALA Ob izgubi drage mame TEREZIJE KOCJANČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem analitskega oddelka skupnih služb Elektromehanike za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti sin Franc. ISKRA Štev. 5—4. feb. 1978 Ti Prvi smučarski tečaj v lepem vremenu Od zgoraj navzdol skupine tečajnikov, ki so jih vodili učitelji Mitja Černe, Vlado Zupan in Tone Golob; manjka skupina Marjana Debevca, ki je ta dan smučala v Kranjski gori Počitniška skupnost je v času od 21. do 28. januarja v Gozd Martuljku priredila prvi letošnji smučarski tečaj, ki je dobro uspel tudi zavoljo dobrih snežnih razmer in lepega vremena. Skupno se je za ta tečaj prijavilo nekaj nad 30 kandidatov, vendar so se štirje pozneje skesali, preostale pa so si med seboj razdelili učitelji Mitja Černe in Vlado Zupan iz TOZD TE LA, Tone Golob iz TOZD SVN in Marjan Debevec iz Iskre Commerce. Prvi je učil predvsem odrasle začetnike, drugi takšne, ki so osnove smučanja že spoznali prej, tretji otroke, četrti pa mladince, ki so „že malo bolj doma" v smučanju. Marjan Debevc je to svojo skupino prav zato vadil tudi na zahtevnejšem terenu v Kranjski gori, zato je ob obisku ni bilo mogoče fotografirati v Gozd Martuljku. šolo so začenjali kot navadno ob 9. uri in je trajala do 1 2,30, ko so odšli na kosilo. Od 15. ure dalje je bilo vsak dan prosto smučanje, pod nadzorstvom dežurnega učitelja. Tečajniki so si pod skrbnim vodstvom učiteljev in svoji vnemi pridobili kar solidno znanje, kar dokazuje, da so razpoložljivi čas v tečaju zares plodno izkoristili. Seveda so tečaj zaključili s tekmovanjem v veleslalomu, kot je to že'ustaljena navada. Na približno 350 m dolgi progi s 25 vratci so pokazali, da so že kar majhni mojstri. Na večerni razglasitvi rezultatov so po trije najboljši v posamezni skupini prejeli diplome, iz lastnih sredstev pa so kupili nekaj šaljivih nagrad za najboljše, tako da je bil poslovilni večer po razglasitvi še bolj vesel. Naslednji dan so mesto prepustili novim „uka željnim" naslednikom, ki so se v Gozd Martuljku zbrali na drugi letošnji tečaj. -C- Kranjsko gospodarstvo bo letos investiralo 1.200 milijonov dinarjev. Največ od vseh organizacij bo investirala kranjska Iskra — skupno 318 milijonov dinarjev tako ugotavlja ljubljanski Dnevnik. Iskra bo dogradila drugo stopnjo izgradnje tovarne telekomunikacij na Laborah ter začela s tretjo in četrto stopnjo. Vrednost teh del je ocenjena na 100 milijonov dinarjev. Nič manj pomembne ne bodo investicije v računalništvo v vrednosti 80 milijonov dinarjev. Gradnja kulturnega doma Ivah Cankar ob naši stolpnici v Ljubljani seje že začela. Poteka skupno s podpisovanjem družbenega dogovora. Občina Ljubljana-Bežigrad je kot prva presegla polovico potrebnih podpisov tozdov, akcija pa ugodno poteka tudi v drugih ljubljanskih občinah. Organi-zacjje: RTV, Ljubljanska banka, Emona in Iskra so kot neposredne podpisnice družbenega dogovora že sprejele v svojih samoupravnih aktih sklepe o podpisu dogovora — piše Delo. Beog-ajska Borba piše, da so v Titovih Užicah vključili v javni promet novo tranzitno avtomatsko telefonsko centralo, ki je ena od najmodernejših v Srbiji. Vendar pa nič ne piše, da gre za našo metaconto 10 c in še manj, da so jo izdelali naši delavci. Tovarna Rudi Čajavec iz Banja Luke, ki se ukvarja samo s proizvodnjo črno-belih in barvnih televizorjev, je lani zelo uspešno poslovala. Ta delovna organizacija je namreč vsa prejšnja leta ..pridelovala" izgubo. Leta 1976 npr. 20 milijonov dinarjev. Lani je prvič po dolgih letih izpolnila plan proizvodnje delo 15 dni pred koncem leta. Predvidevajo, da tudi ostanek dohodka ne bo majhen. Politika ekspres je objavila članek z naslovom ..Iskrin recept", v katerem podrobneje razlaga, kako naša organizacija praktično uresničuje zakon o združenem delu. Nedeljska revija Ekspres objavlja kratek razgovor z našim radio in TV mehanikom Jovico Mirosavljevičem iz servisa Iskre v Beogadu. Joviča Mirosavljevič pripominja, da je naš servis v Beogradu zelo zaposlen, saj sprejme včasih tudi po 200 aparatov dnevno v popravilo. Na vprašanje novinarja, zakaj se televizorji tako pogosto kvarijo, ugotavlja Joviča Mirosavljevič, da marsikateri lastnik televizorja poskuša najprej sam odpraviti napako, pri tem pa naredi več škode kot koristi. Primerilo se mu je tudi, da ga je lastnik televizorja pri obisku na domu zaklenil v sobo z grožnjo, da ga ne Vusti prej iz sobe, dokler televizor ne bo popravljen. El v Nišu objavlja, da bo letošnje leto zanjo prelomno pri uresničevanju srednjeročnega načrta vseh njenih 46 tozdov. Letos grade tovarno za tiskano vezje, v kratkem pa se bodo lotili gradnje tovarne elektromedicinskih in rentgenskih aparatov. Sprejeli so že programe za modernizacijo in razširitev proizvodnih zmogljivosti profesionalne elektronike in tovarn v Svrljigu, Gevgeliji in Beogadu. Napovedujejo tudi izdelavo investicijskega projekta za gradnjo tovarne slikovnih cevi za barvne televizorje. Reški Novi list se popolnoma po nepotrebnem pritožuje nad različnimi cenami izdelkov. Pri tem omenja tudi ..običajen" Iskrin telefon, ki stane v Rl 848,75 dinarjev, na Korzu 777,50 dinarjev in v stari Na-Mi samo 771 dinarjev. RIZ-ova tovarna televizorjev v Slunju, ki je lani skoraj vsa pogorela, že nekaj časa montira televizorje vprovizorijih. Do konca lanskega leta je izdelala 5.600 televizorjev po licenci Telefunkna. Za občinski praznik Slovenske Bistrice se je Delo pogovorilo s predsednikom tamkajšnje občinske skupščine Alojzom Ko-resom glede zaposlovanja. Pohvalil je Iskrino tozd TE LA, ki je v Štatenbergu ustanovila obrat, sredi letošnjega leta pa bo v Makolah nared nov objekt za proizvodnjo programskih stikal. Politika bo tudi letos pripravila veliko akcijo za vas, v katero namerava vključiti 286 kmetijskih organizacij,*mestnih skupnosti in šol z več kot 30 tisoč posameznimi udeleženci. Letošnji nagradni sklad bo znašal tri milijone dinarjev. V akciji sodelujejo tudi številna jugoslovanska podjetja, med njimi Iskra-Commerce. IC je pripravil precej nagrad, kot gospodinjske stroje, televizorje, ročno električno orodje kli-klap in drugo. Ljubljanski Dnevnik objavlja vest z naslovom „Ne bev, ne mev", da je Gospodarsko sodišče obvestilo ljubljansko tržno inšpekcijo, da Iskra, TOZD maloprodaja ni informirala svojih delavcev o pravomoč-nosti sodbe sodišča, s katero je bila delovna organizacija kaznovana za storjeni gospodarski prestopek. Zaradi neobveščanja kolektiva je ta TOZD znova storila prekršek, zato so uvedli postopek .. . Zbral in uredil Marjan Kralj ZADOVOLJNI V MOJSTRANI Udeleženci letošnjih X. jubilejnih zimskih športnih iger Iskre Elektromehanike, ki so bile 21. januarja v Mojstrani, so bili tokrat zelo zadovoljni. Prvič po petih letih jim je bilo vreme naklonjeno. Proge za tekmovanja v veleslalomu in smučarskih tekih so bile odlično pripravljene. Pri tehnični organizaciji tekmovanj so sodelovali člani SK Mojstrana in člani komisije za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji Elek-tromehanike. Razglasitev rezultatov je bila v hotelu Triglav. Kolajne, priznanja in prehodne pokale je najboljšim smučarjem podelil direktor Alfonz Medved. Prisotna sta bila tudi predstavnika družbenopolitičnih organizacij Anton Bozovičar in Janez Kern. Prehodne pokale so prejeli: Jože Žakelj, Barbara Pikon in Zdenko Pave. Pave iz Me- ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko. telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente — — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 - Tisk: Časopisno -tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo pproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Na posnetku je dom na Livku nad Kobaridom, prijetno smučarsko središče, v katerem so imeli smučarji DO Avtoelektrika, 28. januarja svoje vsakoletno prvenstvo v veleslalomu. O tem bomo podrobneje poročali prihodnjič. Pokale in praktične nagrade je razdelil pomočnik glavnega direktorja Alfonz Medved. rilnih naprav je letos zmagal že tretjič in prejel pokal v trajno last. Organizacijski odbor zimskih športnih iger je imel letos več dela, saj se je prijavilo rekordno število delavcev. Za tekmovanja v veleslalomu se je prijavilo 382 smučarjev, za smučarske teke pa 46. Nastopilo je 343 tekmovalcev. Za tako ušesno izvedeno prireditev gre vsa pohvala prireditelju — konferenci osnovnih organizacij sindikata Elektromehanske, požrtvovalnim športnim delavcem Iskre in SK Mojstrana in temeljnim organizacijam: ERO, TEA, VEGA in Mehanizmi, ki so prispevale praktične nagrade. Pohvaliti moramo tudi napovedovalca in Ljuba Megliča, ki sta poskrbela za kvalitetno ozvočenje. Prihodnje leto pričakujejo še večjo udeležbo. TEHNIČNI REZULTATI TEKI: ŽENSKI A RAZRED: 1. Bešter (ERO) 12:58,25; 2. Fister (Mehanizmi) 19:20,17; MOŠKI B RAZRED: 1. Trelc (Instrumenti) 30:23,93; 2. Drinovec (Sk.sl.) 30:53,97; 4. Nunar (ATC) 31:37,58; 4. Katrašnik; 5. Pavl (oba Mehanizmi); MOŠKI C RAZRED: 1. Bešter (Mehanizmi) 23:57,12, 2. Pogačnik (Instrumenti), 26:50,00; 3. Gortner (TEA) 26:59,38, 4. Pajk (ATC), 5. Zupanc (Sk. sl.),; 6. Kert (TEA); 7. Likozar (Sk. sl.); 8. J. Bešter (TEA); 9. Jelovčan (SPD); 10. Tepina (Sk. sl.); 11. Blatnik (TEL); 12. P. Bešter (Mehanizmi); 13. Faganel (Instrumenti); 14. Kožar (Sk. sl.); 15. Bertoncelj (Mehanizmi); 16. Dagarin (SPD); 17. Sajovic (ERO); 18. Pogačar (TEL); 19. Hofman (IPT); 20. Plešec (Sk. sl.), 21. Žnidar (Mer. napr.); 22. Rozman (Mehanizmi); 23. Kavčič (Elektronika); VELESLALOM: ŽENSKI C RAZRED: 1. Tabar 49,19; 2. Deželak, 51,58; 3. Šparovec (vse TEA) 56,01; 4. Možetič (Sk.sl.), 5. Hribar (IPT), 6. Vidic (TRA); ŽENSKI B RAZRED: 1. Pačnik (CEO) 41,98; 2. Krampi (Sk. sl.), 43,90; 3. Prašnikar (IPT) 44,62; 4. Bohinc (Mehanizmi), 5. Keše (Sk. sl.); 6. Selan (MSO); 7. Jurman (IPT); 8. Hafnar (SPD); 9. Čampa (Instrumenti); ŽENSKI A RAZRED: 1. Pikon (Instrumenti) 36,48; 2. Barbo (TEL) 38,01; 3. Možina (ERO) 39,47; 4. Logonder (OP); 5. Deželak (ATC); 6. Kamut (KP); 7. Marolt (IPT); 8. Vister (TEL). 9. Demšar (Instrumenti); 10. Radvajn (ERO); 11. Rojšek (KP); 12. Ponikvar (TEA); 13. Dežman (Instrumenti); 14. Svetina (TEL); 15. Fon (Sk. sl.); 16. Osterc; 17. Mesesnel (obe Vega); 18. Jerina (Instrumenti); MOŠKI F RAZRED: 1. Šarabon (ATC) 38,25; 2. Omahen (TEA) 38,45; 3. Hafnar (Mehanizmi) 38,79; 4. Dermota (AT C); 5. Bevc (Vzdrž.); 6. Pintar (ERO); 7. Grohar (ERO); 8. Trojar (Sk. sl.); 9. Lampe (IPT), 10. Vidic (Mer. napr.); 11. Druškovič (TEA); 12. Smole (ATC); 13. VVedam (IPT); 14. Gradnik (Instrumenti), 15. Križaj; 16. Mastnak (oba TEA); 17. Štrukelj (Sk. sl.); 18. Bobnar (TEN); 19. Mirt (Vzdrž.); 20. Gol maje r (Mer. napr.); 21. Gaber (Sk. sl.), MOŠKI E RAZRED: 1. Benedik (TEL) 37,71; 2. Rozman (ATC) 38,07; 3. Juvančič (Vega) 38,14; 4. Peharc (ATC); 5. Škorjanc (MSO); 6. Faganel (Instrumenti); 7. Koblar (Orod.); 8. Pogačnik (Mer. napr.); 9. Govekar (Orod.); 10. Pavlin (TEA); 11. Čebulj (TEL); 12. Urh (Števci); 13. Rakar (Orod.); 14. Avbelj (TEA); 15. Ropret (Orod.); 16. Šorli (KP); 17. Kavčič (Elektronika); 18. Hribar (IPT); 19. Strajnar (Instrumenti), 20. Marjančič (ATC); 21. Križnar, 22. Brezar (oba SPD); MOŠKI D RAZRED: 1. Žakelj (CEO) 35,34; 2. Nunar (ATC) 36,96; 3. Čelinc (Sk. sl.) 37,20; 4. Pikec (Števci), 5. Krampi (Vzdrževanje); 6. Bernard (Instrumenti); 7. Kajžar (SPD); 8. Hrovat (ATC); 9. Pavlin (CEO); 10. Delalut (ATC); 11. Ponikvar (TEL); 12. Bergant (ATC); 13. Šmuc (IPT); 14. Sekne (Orod.); 15. Nadižar (ATC); 16. Brus (SPD); 17. Gros (ERO); 13. Janša (TEA); 14. Meglič (Vzdrž.); 15. Toman (Mehanizmi); 16. Lah (CEO); 17. Leber (ATC); 18. Aldini (Instrumenti); 19. Zlatkovič (MSO); 20. Jug (TEA); 21. Smolič (Sk. sl.). 22. Suhadolnik (KP); 23. Starič (IPT); 24. Umnik (ATC), 25. Jezeršek (Sk. sl.); 26. Peršin (IPT); 27. Zdešar (Elektronika); 28. Filman (Sk. sl.); 29. Mohorčič (Števci); 30. Bertoncelj (Mehanizmi); 31. Ramšak (Vega); 32. Kajzer (Vzdrž.); 33. Šinkovec (Vega); 34. Žbogar (Sk. sl.); 35. Mrinček (TEA); 36. Jež (Sk. sl.); 37. Žnidaršič (MSO); 38. Frelih (TEA); 39. Trošt (CEO); 40. Ramovš (Stikala); 41. F. Faganel (Instrumenti); 42. Borja (SPD); 43. Sl. Vidic (Števci); 44. St. Vidic (Mehanizmi); 45. Kalan (Števci); 46. S. Rozman (Mer. napr.); 47. Babič (Sk. sl.); 48. Omreza (KP); 49. Zaplotnik (Vzdrž.); 50. Tomažin (Sk. sl.); 51. Zadnik (CEO); 52. Lukane (CEO); 53. Mravlje (TEA); 54. Ručigaj, 55. Marčan (oba TEA); 56. Kramar (Stikala); 57. Kisel (ATC); 58..Baloh (Mer. napr.); 59. Mizerit (Sk. sl.); 60. Kacjan (IPT); 61. Kert (Mer. napr.); 62. Pretnar (ERO); 63. Fulle (TEL); 64. M. ! Križnar (TEA); 65. J. Rozman (Števci); 66. i Končnik (TEL); 67. Gaber (SPD); 68. Lužar (MSO); 69. Jošt (KP); 70. Podgoršek (IPT); 71. Kos (Vega); MOŠKI A RAZRED: 1. Pave (Mer. napr.) 41,83, 2. Pa rte (Sk. sl.) 43,28, 3. Terlikar (Mehanizmi) 43,80; 4. Plešec (Vh. kontr.); 5. Puš (MSO); 6. Janc (ATC); 7. Ograjenšek (CEO); 8. Krč (Mer. napr.); 9. Vodnik (Elektronika); 10. Knific (Sk. sl.); 11. Šorn (TEL); 12. Fister (Instrumenti) 13. Čarman (IPT); 14. Šmud (Mer. napr.); 15. Šmid (SPD); 16. Potrebuješ (Elektronika); 17. Šlibar (Mehanizmi); 18. Bevc (SPD); 19. Kovač (Sk. sl.); 20. Jocif (TP); 21. Košir (Elektronika); 22. Šparovec (Orod.); 23. Kristan (ATC); 24. Mu bi (Orod.); 25. Valja-; v ec (Stikala); 26. Pogačnik (Instrumenti); 27. IZVeithauser (ERO); 28. Bešter (Mehanizmi); 29. Teran, 30. Šavs (oba Stikala); 31. Stegnar (Instrumenti); 32. Jelar (ERO); ! 33. Hofman (IPT); 34. Zupan (Instrumenti); 35. Trček (KP); 36. Rojšek (IPT); 37. Lučer (Vega); 38. Kordež (Stikala); 39. Bavvor (IPT); 40. Kome (Vzdrževanje); 41. Strojan; 42. Sajovic (oba Mer. napr.); 43. B-Fister (Mehanizmi); 44. J. Bešter (TEA); 45. Aistin (Mehanizmi); 46. Kosmač (ERO); 47. Kukanja (KP); 48. Hajnirahr (Mehanizmi); 49. Falle (SPD); 50. Cape k (IPT); 51. Jarc (Stikala); 52. Bartolovič; Predsednik športne komisije Elektro-mehanike Niko Drinovec pozdravlja udeležence. Brezovnik (MSO); 18. Janc (ERO); 19. Škulj (KP); 20. Presek (Sk. sl.); 21. Sedej (IPT); MOŠKI C RAZRED: 1. Udovč (ERO) 42,85; 2. Stare (ATC) 44,50; 3. Štengler (Instrumenti) 45,25; 4. Sušnik (ATC); 5. Logonder (Sk. sl.); 6. Grm 'Števci); 7. Vukelj (Mehanizmi); 8. Ivanuša (KP); 9. Dagarin (SPD); 10. Gabron (Sk. sl.); 11. Štilec (ERO); 12. Peternelj (Sk. sl.); 13. Zomada (IPT); 14. Vidic (Instrumenti); 15. Zupan (Sk. sl.); 16. Umbreht (Števci); 17. Podvratnik (MSO); 18. Žnidar (Mer. napr.); 19. Žgajner, 20. Miklošič (oba TEA); 21. Furlan (Vzdrž.); 22. Dobnikar; 23. Demšar (oba IPT); 24. Kodrič (Vega); 25. Bečan (Mer. napr.); 26. Tomše (ATC); 27. Doga nac (IPT); 28. Pogačnik;29. Udir (TEL); 30. Zupančič (KP); 31. Logar (IPT); 32. Zupan (Instrumenti); 33. Plankar; 34. Dremelj (oba Vega); 35. Pirc (ERO); 36. R. Rozman (Mehanizmi); 37. Taler (Instrumenti); 38. Pičulin (Števci); 39. Pirjevec (ERO); 40. Bradeško (SPD); MOŠKI B RAZRED: 1. Nadišar (ATC) 42,27; 2. Zaplotnik 43,08^ 3. Gosar (oba TEA); 44,14, 4. Ribič (MSO); 5. Šarabon (ATC); 6. Ribnikar (Vzdrž.); 7. Marje k (TEA); 8. Arh (Instrumenti); 9. Jelenc (SPD); 10. Primc (Instrumenti); 11. Vedlin (CEO); 12. * Zdenko Pave je zmagal že tretjič zO' pored in prejel pokal v trajno last. 53. Trajnik (oba IPT); 54. Miklavčič (CEO); 55. Čop (IPT); 56. Gale (Mer. napr.); 57. Mežek (ERO); 58. Kump (IPT)- —A R.- Za dobro počutje in prehrano je poskrbelo osebje hotela Triglav. j