PRIMORSKI dnevnik 13 z^el. izhajati v Trstu DroHh13^3 1945- njegov nMD,,°d.nik partizanski pa 26. novem-v vasi Zakriž nad dnevnik bra 1943 razmnožen na P emK1'- °d 5 d0 17- Se" v t?1^3 1944 se ie tiskal lskarni »Doberdob« v S°*u pri Gorenji Trebu-dn i 18: septembra 1944 »o. ' m3^a 1945 v tiskarni nri ,^en'ia“ pod Vojskim oa driJ'- do 8. maja 1945 ki_ . osvobojenem Trstu, kL J.® lzšla zadnja števil-ti,'Bl,Je edini tiskani par-sužn-Sk' DnEVNIK v za-SUznjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 269 (13.207) Trst, petek, 2. decembra 1988 £ sprejetjem ustavnih sprememb v Moskvi končano zasedanje vrhovnega sovjeta Rimska vlada Sovjetska zveza okrepila osrednjo oblast Pripombe iz republik le delno upoštevane vrhovni sovjet izglasoval tudi reformo volilnega sistema - Gorbačov zadovoljen z zaključki zasedanja - Junija plenum CK KPSZ o zapletenih mednacionalnih odnosih y. MOSKVA Z zaključnim glasovanjem je iet La vrh°vni sovjet SZ sprejel spremembe sov-temu Us*-ave in reformo volilnega zakona. Med-So . *° je bila reforma volilnega zakona sprejeta itip k*10' Pa se ie Pri glasovanju 0 ustavnih spreti t? našlo pet poslancev, ki so glasovali pro-J. Pa_se jih je vzdržalo. osr besedilo ustavnih sprememb krepi v eclnj0 sovjetsko oblast, čeprav so bile upošte-ski,e nekatere pripombe, ki so prihajale iz balt-tepublik, Gruzije in Armenije. Tako bodo 1 sovjetske republike pravico do pritožbe na nadzorni odbor (neke vrste ustavno so-h0y®^Vendar z manjšimi pooblastili), prezidij vr- 110 nega sovjeta bo lahko oklical izredno ali voj-fe Sj^nje le po predhodnem soglasju prizadete host i- e' 2 ustavo pa je predvidena tudi mož-s]ai; ljudskega referenduma in pa odpoklic po-c6v Cev' ki ne delujejo v skladu z željami volil- pre^j°da brez zapletov ni šlo in takoj po posegu le doif^n.lka parlamentarnih skupin, ki so izdela-n0 k°nčno besedilo popravkov, je nepričakova-prep5 9ovorniški oder stopila Gemma Skulme, hoVnSeclnica Zveze latvijskih umetnikov, ki je vr-tudi -f111 svetu predlagala, da v ustavo pride člen naj repUbiikam zagotavljal, da v l0skv' bil n.1 ne bi sprejeli nobenega zakona, ki ne bi pub]jkeJ odobren v vseh petnajstih zveznih re-_ kah. Predlog Skulmejeve je povzročil pre- cejšno zadrego med poslanci, toda po nekaj trenutkih mučne tišine je predsednik enega dela vrhovnega sovjeta Hristoradnov izjavil, da ta predlog ovira delo vrhovnega sovjeta in je zato predlagal, da se o njem sploh ne glasuje. Za njegov predlog je bilo 1353 poslancev, le 23 pa jih je podprlo zahtevo Skulmejeve. Na zahtevo armenskih poslancev pa se je vrhovni sovjet seznanil tudi z izredno težkim položajem v Zakavkazju, do katerega je prišlo zaradi narodnostnih spopadov med Armenci in Azerbajdžanci. O tem je poročal predsednik novoustanovljene parlamentarne skupine, ki proučuje položaj v Gorskem Karabahu. Ob tem je vrhovni svet pozval obe republiki, da izgladita nesoglasja, istočasno pa je bilo tudi rečeno, da bo junija prihodnje leto sklican plenum CK KPSZ, ki bo v celoti posvečen vse bolj zapletenim mednacionalnim odnosom. Tridnevno zasedanje sovjetskega parlamenta se je zaključilo s posegom Mihaila Gorbačova, ki je dejal, da se je z odobritvijo ustavnih sprememb in novega volilnega zakona prižgala zelena luč za začetek radikalnih sprememb političnega sistema, kar pa po njegovem mnenju še ne pomeni, da so sprejete spremembe idealne in dokončne. Ob vsem tem pa je izrazil zadovoljstvo, da se je na zasedanju soglasno uveljavilo geslo, da močna federacija pomeni močno zvezno oblast in istočasno močne zvezne republike. V medetničnih spopadih iz dneva v dan več žrtev MOSKVA Neredi, ki so v preteklih tednih pretresali Zakavkazje so terjali 28 življenj. Vest o žrtvah je objavila moskovska Pravda po podatkih sovjetskega notranjega ministrstva. To nesporno dokazuje, da je položaj skrajno napet. Agencija Tass pa je poslala v mednarodno omrežje posnetke Armencev in Azerbajdžancev, ki zapuščajo območja, kjer so v manjšini. Včeraj pa se je delegacija armenskih in ažerbajd-žanskih poslancev srečala z Gorbačovom. Govor je bil predvsem o izrednih ukrepih, ki naj bi jih določila osrednja vlada, da bi čimprej vzpostavila mir v Gorskem Karabahu. Vrhovni sovjet je to nalogo poveril Arkadiju Volskemu, ki je te dni poročal o pložaju v Gorskem Karabahu. Dejal je, da je ozračje sicer še zelo naelektreno, vendar se položaj postopoma umirja. V sovjetskih vodilnih krogih pa se vse bolj širijo vesti o politični korupciji, ki naj bi privedla do takega položaja. Tudi glasnik sovjetskega notranjega ministrstva Boris Mihajlov je potrdil, da obstajajo celodokazi o zaroti. o posojilu Moskvi MOSKVA — »V tehničnem postopku za izplačilo posojila Sovjetski zvezi ni ne zamud ne obotavljanj.« Tako se dobesedno glasi pojasnilo predsedstva ministrskega sveta in zakladnega ministrstva v zvezi s pismom, ki ga je poslal predsednik Vsedržavne zveze veleindustrijcev (Confindustria) Pinin-farina predsedniku vlade De Miti in ki so ga včeraj objavili nekateri italijanski dnevniki. Vodja industrijcev se sklicuje na nedavno tiskovno sporočilo Palače Chigi, češ da Rim ne bo dal Moskvi kredita po takšni obrestni meri, ki bi bila nižja od tiste, kakršna se splošno uveljavlja v mednarodnih odnosih. Pininfarina je izrazil De Miti zaskrbljenost nad pogoji, ki jih je vlada vsilila zavodu Mediocredito kot izvajalcu dvostranskega finančnega dogovora; ti omejevalni pogoji naj bi po njegovem prizadeli italijanske izvoznike, ki še zdaleč niso tako konkurenčni kakor njihovi kolegi drugje v Evropi, poleg tega pa naj bi okrnili, če celo ne izvotlili italijansko-sovjetski sporazum vsega njegovega pomena. Pininfarina naproša predsednika vlade, naj poišče takšno rešitev, ki naj z ene strani ne zaloputne vrat možnostim za razmah trgovinskega in sploh gospodarskega sodelovanja z ogromnim sovjetskim tržiščem, a naj z druge strani tudi ne vnese v mehanizem za financiranje izvoza v vzhodnoevropske države, ki je doslej deloval ob strogem spoštovanju mednarodnih predpisov, škodljivih sprememb. V Kulturnem domu v Trstu srečanje o pravicah narodnosti Enakopravnost manjšin utopija ki se v Evropi lahko uresniči srečanja v Kulturnem domu (foto Križmančič) TRST - »Utopija ima to lastnost, da se uresniči,« je trdil Ivan Cankar. In snoči so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti skupaj z nekaterimi sodržavljani italijanskega jezika in z evropskimi poslanci, ki se ukvarjajo z narodnostno problematiko, v Kulturnem domu v Trstu stavili predvsem na utopijo: utopijo združene Evrope, v kateri bodo imeli narodi in narodnosti enake pravice in enake dolžnosti, v kateri bosta kakovost in duhovno bogastvo vrednejša od številčne moči. To je bila temeljna poanta srečanja Jezikovne manjšine in graditev Evrope, ki ga je priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza in na katerem so sodelovali evropska poslanca Willy Kuijpers in Giorgio Rossetti, senator Gaeta-no Arfe ter predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Značilnost sedanjega trenutka je dejstvo, da narodnosti niso enakopravne, in to na vseh političnih vzporednikih. Pod silo razmer pa si v Evropi utira pot spoznanje, da bo stara celina imela prihodnost le, če bo znala najti enotnost v različnosti in bo pravilno ovrednotila vse svoje kulturne in narodnostne korenine. Za pripadnike manjšin in njihove prijatelje predstavlja ta množnost izziv, še zlasti ker je treba v tem procesu preiti od načelnih izjav k njihovemu praktičnemu uresničevanju. Za to pa je potreben dialog z večinskim narodom. Toda snoči je večinski Trst spet dokazal, da je za take izive gluh. In to je delno pristriglo krila utopiji. VOJMIR TAVČAR Ves svet enotno v boju proti aidsu RIM Svetovna zdravstvena organi-^umPanii nrr!,Je včerajšnji dan posvetila l' ki ie\, aidsu' neozdravljivi bolez-'prtvi\h kZ -vetu Povzrožila že več tisoč /e ‘n v kaJ?n?Zskem sedežu organizaci-$e /e med e d!zavah po vsem svetu e /T.cJe, kot nm,e? ■ hoinikov, vsaj dvakrat bn0st Pa Zhq-° uradni podatki. Zaskrbi v nasledniihU,a P[edvsem napoved, da L$e' lovPeUh Ietih v sve(u Pet do Udl Povedo dn seroP°zitivnih. Statistike ' da Po desetih letih infekcije vsak drugi seropozitivni zboli za aidsom, kar z drugimi besedami pomeni, da bi lahko bilo čez pet let v svetu 2,5-5 milijonov bolnikov z aidsom. Če ostanemo pri statistiki, je zanimiv podatek, da stane zdravljenje bolnika 30 tisoč do 50 tisoč dolarjev letno, kar je na primer letni proračun kake zairske bolnišnice. Pomanjkanje denarja je poleg slabo razvitega zdravstvenega omrežja in neobveščenosti ljudi glavni razlog, da bolezen v manj razvitih državah napreduje hitreje kot v industrializiranih. V pričakovanju cepiva ali zdravila se pozornost svetovne zdravstvene organizacije osredotoča na informacijsko-preventivno kampanjo, kakršno so že pred leti izpeljali med homoseksualci v San Franciscu in je po trditvah oblasti dala obetavne rezultate. Kot po celem svetu so tudi v Italiji včeraj priredili vrsto manifestacij, s katerimi so želeli informirati čim širši krog ljudi in zgraditi most solidarnosti s tistimi, ki so okuženi ali pa imajo aids, da bi tako omilili njihovo trpljenje. V Parizu so celo muslimani, katoličani in Židje skupaj molili za odpravo te bolezni. Na včerajšnji tiskovni konferenci je minister za zdravstvo Donat Cattin posredoval uradne podatke o razširjenosti aidsa v Italiji. V bolnišnicah se zaradi aidsa zdravi 2.835 bolnikov, samo pred mesecem dni jih je bilo kar 170 manj, mrtvih pa je doslej bilo 1.286. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da bo za aidsom leta 1990 v Italiji zbolelo 27 tisoč oseb. Da bi vsaj delno zajezili bolezen je minister obljubil, da bo vlada v naslednjih letih namenila veliko več denarja raziskavam in zdravljenju bolnikov. Pobudi za boj proti aidsu se je včeraj pridružil tudi papež Wojtyla, ki je svetovni zdravstveni organizaciji izrazil vso moralno pomoč. Papež je tudi obljubil, da bo katoliška cerkev preko svojih inštitucij nudila vso pomoč za izkoreninjenje te zaenkrat neozdravljive bolezni. Zaradi incidenta v Sydneyu Ultimat Avstralije jugoslovanski vladi SYDNEY — Napetost v odnosih med Jugoslavijo in Avstralijo, ki se stopnjuje že pet dni, je včeraj dosegla vrhunec, ko je jugoslovanskemu veleposlaniku v Cam-berri Borisu Cizlju avstralski minister Gareth Evans izročil ultimat jugoslovanski vladi: če ne bodo predali policiji varnostnika v jugoslovanskem generalnem konzulatu v Sydneyu, ki je v nedeljo streljal v incidentu z ustaškimi teroristi, bodo konzulat zaprli. Sinoči pa je jugoslovanska vlada ta ultimat zavrnila, in v posebnem sporočilu navedla, »da je ZIS proučil na včerajšnji seji informacijo jugoslovanskega zunanjega ministrstva o napadu skupine fašističnih proustaških emigrantov«. Skupina je namreč vdrla na dvorišče generalnega konzulata in poskušala zažgati jugoslovansko zastavo. »Ker avstralska policija ni primerno zavarovala konzulata, varnostni uslužbenec ni imel druge izbire, kot da je streljal v zrak. Jugoslovanska vlada pričakuje, da bodo avstralski organi odkrili in kaznovali storilca terorističnega napada.« Obenem pa ZIS sodi, da bi morali celoten primer rešiti na principielen način in v interesu nadaljnjega razvoja jugoslovansko-avstralskih odnosov. Minister Evans je včeraj dopoldan sprejel veleposlanika dr. Cizlja in generalnega konzula v Sydneyu Stanojla Glišiča in jima izročil zahtevo po izročitvi varnostnika. V pogovoru z avstralskim ministrom sta jugoslovanska diplomata opisala dogodke in vztrajala pri tem, da morajo avstralske oblasti identificirati osebe, ki so vdrle na dvorišče konzulata. Minister Evans je to zahtevo zavrnil. Evans je včeraj popoldne zopet poklical veleposlanika Cizlja in mu izročil ultimat v pisni obliki: Če jugoslovanska stran ne bo izročila varnostnika policiji Novega Juženga Wallesa, da bi mu nato sodili v tej državi za »zelo resen prestopek«, bodo jugoslovanski generalni konzulat v Sydneyu zaprli v prhodnjih 76 urah. Minister Evans je ocenil, da so trditve o fizičnem napadu na jugoslovanskega generalnega konzula v Sydneyu Stanojla Glišiča neargumentirane. Na tiskovni konferenci je jugoslovanski veleposlanik dr. Boris Cizelj izrazil globoko obžalovanje družini ranjenega Josepha Tokicha in dejal, »da ima jugoslovanska stran zakonito pravico zahtevati sodno preganjanje teroristov, ki so vdrli na dvorišče konzulata«. Proti jugoslovanskim pritiskom so se včeraj pridružili tudi sindikati Novega Južnega Wallesa, ki so Sklenili, da od danes dalje odrečejo vse komunalne storitve jugoslovanskemu konzulatu v Sydneyu. Avstralski organi, ki vodijo preiskavo o incidentu, do včeraj niso objavili rentgenskega posnetka grla ranjenega Tokicha, na katerem bi bilo moč videti, kakšen naboj je zadel nesrečnega mladeniča. Oblasti tudi še vedno niso sporočile, ali je Tokicha resnično zadel odbiti naboj, ali pa se je morebiti ranil na ograji, oziroma tam, kjer je stal v trenutku nesreče in so ga šele kasneje prenesli pred vhodna vrata dvorišča konzulata, (dd) Schimberni se je sestal z upravo državnih železnic RIM Izredni komisar državnih železnic Mario Schimberni se je že sestal z vodstvom podjetja. Schimberni se je seznanil z upravno porazdelitvijo železnic in posameznih sektorjev. Včeraj se je Schimberni srečal tudi z ministrom za prevoze Santuzom, ki mu je orisal postopek za prevzem nekaterih pristojnosti. Sanutz bo ministrskemu svetu že prihodnji teden predstavil načrt za ustavno reformo državnih železnic, do tedaj pa bi moral razrešiti tudi vprašanje novega generalnega direktorja. Felice Santanastaso, ki ga je Santuz predlagal, doslej še ni pokazal pripravljenosti, da bi sprejel to zahtevno nalogo. Iz sindikalnih vrst pa prihaja vest, da se bo komisar državnih železnic Schimberni v kratkem srečal bodisi z zveznimi sindikati kot tudi s predstavniki avtonomnih sindikalnih gibanj. Imenovanje Schimbernija za izrednega komisarja je tudi v političnih krogih dvignilo precej prahu, vendar doslej ni nobena stranka ostreje ocenila tega vladnega ukrepa. V zelo uspešni akciji so v Italiji in v ZDA aretirali preko 200 domnevnih mafijcev Italijanski in ameriški preiskovalci zadali »pizzi connection« hud udarec Načelnik palermske policije Alessandro Rossi med včerajšnjim razgovorom z novinarji (Telefoto AP) PALERMO — Sile javnega reda so v noči na četrtek izvedle v Palermu in okolici široko zasnovano akcijo, s katero so nameravali aretirati več »velikih rib«, ki vodijo posebno dobičkonosen posel razpečevanja z mamili. V akcijo so bile vključene tudi sile, ki se ukvarjajo z bojem proti narkomaniji v drugih italijanskih mestih in v ZDA. Poseg varuhov pravice je treba uokviriti v raziskavo o tako imenovani »pizza connection« (o sodelovanju med italijansko in ameriško mafijo, ki je privedla do procesa, ki so ga v ZDA že zaključili in ki v Palermu še vedno traja). V Italiji je akcijo koordinirala rimska Criminalpol, v Združenih državah pa DEA, oddelek za boj proti mamilom ameriške policije. Kaže, da so organi prisile v devetih italijanskih mestih aretirali 133 oseb, v osmih ameriških pa 75. V ZDA še niso potrdili vesti, da so v New Yorku aretirali tudi Johna Gambina, naslednika Charlesa Gambina, vrhovnega šef šefa siciljsko-ameriške mafije. Med aretiranimi vsekakor izstopajo imena treh bratov Žito, ki so se specializirali v prenosu mamil iz ZDA v Italijo in ob- ratno. V past je tudi padla družina to' zerillo, katero med drugim krivijo, da je ubila palermskega državnega prav-dnika Gaetana Costo. Italijanske preiskovalce je vodil pa; lermski državni pravdnik Giovanto Falcone, ki je ves čas tesno sodelova z ameriškimi izvedenci, med katerim1 je bil tudi Rudolph Giuliani, odličen poznavalec mafijskega fenomena, P°' sebno pa še sicilsko-ameriške mafij6-Preiskovalci so prišli do nekaterih doslej še nezanih podrobnostih, ki P8 lahko veliko povedo o odlični organiziranosti mreže razpečevalcev. Zanimiva je na primer ugotovitev, da so del heroina, ki so ga iz Sicilije pošilja' li v ZDA, od tam namenili v Santo Doming-o, kjer so ga zamenjali za juZ' noameriški kokain. . O pomembnosti včerajšnjega vala aretacij po Italiji in ZDA veliko p6ve tudi posebna izjava, ki so jo posredovali na ameriškem veleposlaništvu v Rimu. Direktor ameriške zvezne potl' cije (FBI) Sessions je namreč v sporočilu zapisal, da ni bila to zgolj aretacija posameznih razpečevalcev, ampaK da so italijanski in ameriški preiskovalci zadali pomemben udarec sicii' sko-ameriški mafiji. Srečanje izseljencev z novimi »prišleki« iz držav Tretjega sveta RIM — V kongresnem centru hotela Ergife v Rimu, kjer se nadaljuje druga vsedržavna konferenca o izseljeniš-tvu, postaja vzdušje vsak dan bolj živahno. Poleg uradne razprave o najrazličnejših problemih izseljeništva tako na plenarni seji kot v šestih delovnih skupinah, spremlja konferenco še cela vrsta vzporednih pobud in srečanj. Malokatera konferenca je v zadnjih časih strnila okrog sebe toliko pozornosti in zanimanja političnih, sindikalnih, podjetniških, kulturnoumetniš-kih in drugih krogov ne glede na ideološke, strankarske in svetovnonazorske razlike. Vrstijo se srečanja, sklepajo se nova poznanstva in prijateljstva, množijo se izmenjave naslovov, povabil, daril in obljub. Kot v ogromnem panju se med delovnim vrvežem verjetno oblikujejo novi odnosi do izseljeništva. Med naštetimi včerajšnjimi pobudami veljaj posebej omeniti srečanje med italijanskimi izseljenci in novimi priseljenci iz Tretjega sveta. Gre za dve različni plati iste medalje. Srečanje je priredila rimska sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, da bi soočila dve stvarnosti, ki terjata vsaka po svoje konkretne odgovore na zelo slična vprašanja. Trpljenje in ponižanje, ki je spremljalo odhod italijanskih izseljencev v tujino, postaja sedaj last novih priseljencev. To najbolj občuti tisti, ki je sam okusil te grenkobe. Italija se mora zato zavedati dolžnosti, ki jih ima do novih prišlekov. To je bila tudi glavna misel včerajšnjega srečanja, na katerem je med drugimi nastopil tudi sen. Spetič, ki je orisal zakonski osnutek o pravicah priseljencev. Osnutek sta v senatu vložila KPI in Neodvisna levica, Spetič pa je njegov prvi podpisnik. Slovenski izseljenci in naša manjšinska problematika so tudi včeraj, čeprav obrobno, spet prišli do izraza. Na plenarni seji je namreč o splošnih izseljeniških problemih ter o zamudah vlade pri njihovem reševanju spregovorila slovenska delegatka deželne izseljeniške zveze Jelka Grbec. Specifično pa je o pomenu večkulturnih skupnosti, o prisotnosti slovenske komponente v Furlaniji-Julijski krajini ter o vlogi dežele pri reševanju izseljeniških problemov spregovoril predsednik naše dežele Biasutti. DUŠAN KALC Andreotti o odnosih z Jugoslavijo Senator Spetič za zaščito Slovencev RIM — Po odobritvi v poslanski zbornici sta se finančni zakon in državni proračun preselila v senat. V skupščini se bo razprava pričela 12. decembra, zaključila pa naj bi se 20. decembra. Medtem se je o finančnih dokumentih pričela razprava v posameznih senatnih komisijah. Kot je že tradicija, je prva zaključila obravnavo zunanjepolitična komisija, ki ji predseduje sen. Achilli (PSI). Seje se je udeležil tudi zunanji minister Andreotti. Andreotti se je dotaknil tudi odnosov z Jugoslavijo. Izrazil je zaskrbljenost zaradi krize, ki jo preživlja, hkrati pa pripravljenost Italije, da ji pomaga na vseh ravneh, tako v dvostranskih gospodarskih odnosih kot pri ES in drugih mednarodnih finančnih ustanovah. Poročal je tudi o nedavnem srečanju z jugoslovanskim zunanjim ministrom Lončarjem v Benetkah. Srečanje je pozitivno ocenil ter dejal, da so na njem govorili tudi o vlogi jezikovnih manjšin ob meji, še posebej o Italijanih v Jugoslaviji. V razpravo je posegel tudi slovenski senator Spetič, ki se je seveda dotaknil manjšinskega vprašanja. »Pred nekaj dnevi sem dejal, da je naša manjšina zelo potrpežljiva,« je poudaril Spetič, »vendar to ne pomeni, da potrpežljivost nima meja, kajti zaman je govoriti o pozitivni vlogi manjšin pri spodbujanju prijateljstva med sosedami, če so manjšin6 prisiljene osredotočiti vse svoje napore na samoobrambo pred asimilacijo in diskriminacijami.« Spetič je nato pozval vlado, naj olajša postopek sprej6; manj a zaščitnega zakona v parlamentu in naj se ne ponovi farsa izpred nekaj let, ko je tedanji predsednik vlade Crati v Beogradu obljubljal zaščitni osnutek v nekaj dneh. Speti je ponovil pripravljenost na častni kompromis, ki naj zado-volji temeljne zahteve naše manjšine, in v tem okviru pr6d' ložil resolucijo, ki obvezuje vlado, da zagotovi naglo odobritev zaščitnega zakona. Tako poročevalec večine sen. Tagliamonte (KD), kot zunanji minister Andreotti sta reso lucijo osvojila in je bila zato potrjena brez glasovanja. Spetič je v svojem posegu izrazil tudi zadovoljstvo, da J v novem državnem proračunu večja postavka za podpor manjšinama ob meji, in sicer 34 milijard lir (za tri leta) z8 Slovence v italiji in Italijane v Jugoslaviji, posebej pa še t milijarde in 200 milijonov letno za italijansko manjšino Jugoslaviji. Abdesalam Džalud: Italija naj plača Libiji odškodnino RIM — Za Gadafijevo desno roko majorja Abdesalama Džaluda so bili rimski pogovori z italijanskimi oblastmi zgodovinskega pomena, ker so odprli vrata novim, bolj jasnim in plodnim odnosom. Tako je namreč označil srečanje s Cossigo, De Mito in Andreottijem med včerajšnjo tiskovno konferenco. Kljub temu pa je še nekaj temnih oblakov v odnosih med Libijo in Italijo. Predstavlja jih zlasti problem odškodnine, ki jo je Italija dolžna Libiji za vso škodo, ki jo je povzročil italijanski kolonializem. Italija mora nameniti džamajhiriji del sredstev, ki jih je nakazala za pomoč državam v razvoju, je odločno poudaril Džalud. S tem bi delno poravnala dolg za pomor tisočev in tisočev Libijcev med tridesetletno kolonialno zasedbo. Tega problema ni mogoče obiti. Gre za načelno vprašanje: libijsko ljudstvo zahteva pravico. Medtem ko je Italija namenila Etiopiji in Somaliji izdatno pomoč, ni šla Libiji v štiridesetih letih niti ena lira, je dejal Džalud. In vendar bi Italija s tem ubila dve muhi na en mah: Libiji bi pomagala, da bi se razvila v sodobno državo, hkrati pa bi odprla velike perspektive za gospodarsko in trgovsko kooperacijo med obema državama, kar bi prineslo Italiji velike ugodnosti. Džalud je pri tem dejal, da bi se Libija in Italija lahko sporazumeli za dolgoročen kooperacijski načrt. V zameno za italijansko pomoč je Libija pripravljena poveriti italijanskim podjetjem razna dela za 30 ali 40 milijard dolarjev. Ponudba italijanskim podjetjem velja seveda predvsem za sektor naftnega izkoriščanja. Libijski predstavnik je na tiskovni konferenci tudi dejal, da so italijanske oblasti sprejele z zanimanjem libijske predloge. Vso zadevo bo sedaj proučila mešana itali-jansko-libijska komisija, ki jo bosta vodila zunanja ministra obeh držav. Džalud se je med svojimi rimskimi srečanji dotaknil tudi številnih drugih problemov, ki zadevajo zlasti Sredozemlje in reševanje nekaterih njegovih kritičnih žarišč napetosti, začenši s palestinskim vprašanjem. Glede dejstva, da so ZDA odklonile vizum Arfa-tu, je Džalud dejal, da je Gadafi predlagal premestitev reševanja tega vprašanja na glavni sedež OZN, ker predstavlja Shultzova odločitev sramotno dejanje proti Združenim narodom in proti vsem ljudstvom sveta. Libija in nekdanja italijanska kolonialna politika sta te dni v središču pozornosti italijanske javnosti tudi zaradi predvčerajšnjih Craxijevih izjav. Socialistični tajnik je namreč odprl problem italijanskih pokolov v nekdanji koloniji Tripolitaniji ter vlogo takratnega ministrskega predsednika Gi-olittija, kar je vzbudilo nov val polemik. Včeraj je prilil še kanček olja na ogenj. Dejal je sicer, da predvčerajšnjim ni dal nobenega intervjuja tisku in da so novinarji po svoje prikrojili njegove izjave. Kljub temu pa ostaja vsebina njegovih misli nespremenj na, je poudaril. »Zelo me je narnrv0 pretreslo, ko sem prebral GiolittiJ6 pismo generalu Canevi, v katerem J čutiti popolno neobčutljivost do c veških pravic.« j Skratka, za Craxija nekdanji dogo ki v Libiji pod italijansko koloma zasedbo še niso povsem prodrli v i jansko javnost in zavest. Res je, da ’ zgodovinarji opravili veliko raZlS s. valno delo, vendar prevečkrat so nico prekrili s površnimi in nedore nimi sodbami. Zato se mora dalij3 F Craxijevem mnenju potruditi in se šteno soočiti s svojo kolonialno zg°u vino v vseh podrobnostih. z. Craxijeve izjave so kot običajno _ dvojile italijansko javno mnenje kateri se povsem strinjajo s sociali nim tajnikom, drugi pa trdijo, daJj le za eno od tolikih senzaciona 1 j nih potez, s katerimi si Craxi kuje politični kapital. (DK) BRUSELJ — Vrh Evropske skupnosti, ki se danes začne na Rodosu, najverjetneje ne bo zapisan na vidnem mestu v bruseljskih letopisih. Toda zaradi nečesa si ga bo vseeno treba zapomniti. Prvič po več kot desetih letih bodo namreč voditelji dvanajstih držav večino časa posvetili vlogi skupnosti v mednarodnem dogajanju in ne notranjim nesoglasjem. Glavne teme bodo, tako je razbrati iz dnevnega reda, ki ga je za srečanje pripravila trenutno predsedujoča v skupnosti, Grčija, bližnjevzhodno vprašanje, o katerem se bo dvanajsterica, kot kaže, ostreje izrekla kot v nedavni deklaraciji ministrskega sveta, predvsem zaradi najnovejše ameriške zavrnitve Arafatovega nastopa v OZN, ter odnosi med Vzhodom in Zahodom in strategija, s katero naj bi dvanajsterica prepričala partnerke, da se z letom 1992 ne bo spremenila v protekcionistično »trdnjavo Evropo«. Čeprav so si predsedujoči v skupnosti in gostitelji sestanka na Rodosu očitno prizadevali sestaviti dnevni red tako, da bi se izognili novim sporom med članicami, je v razpravi o nekaterih vprašanjih vseeno pričakovati višje tone. Za to utegne, kot je te dni slišati na sedežu evropske komisije, tudi to pot poskrbeti britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher, ki sama na eni strani barikad bije svojo vojno za absolutno samostojnost in suverenost tudi v bodočih Združenih državah Evrope, medtem ko so na drugi strani - z večjimi ali manjšimi pomisleki oziroma brez njih - vsi drugi. Iz Londona so sicer te dni dali vedeti, da na Rodosu ne kanijo poglabljati spora, ki je izbruhnil po septembrskem govoru Thatcherjeve v Bruggu, in tudi predsednik evropske komisije Jacgues Delors, ki sicer velja Davki in mednarodna vloga ES na rodoškem vrhu dvanajsterice za najbolj vnetega zagovornika bodoče evropske unije in s tem tudi za najneposrednejšega nasprotnika »separatizma«, ki ga v dvanajsterici zagovarja Thatcherjeva, je predvčerajšnjim izjavil, »da ideoloških prepirov na Rodosu ne bodo poglabljali«. Začetna odločitev je sicer obetavna, vendar je vprašanje, koliko se je bodo lahko držali, ko se bo začela razprava o najbolj kočljivi temi, socialni razsežnosti bodoče Evrope, v kateri naj bi delavci imeli večje prerogative pri upravljanju podjetij, boljše pogoje za delo in višje plače ter večjo socialno varnost. Tudi na tem področju so si namreč vizije evropske prihodnosti, ki ju zagovarjata Thatcherjeva in Delors močno vsaksebi, druge članice pa se v sorazmerno ozkem manevrskem prostoru razporejajo glede na lastne interese. Drugo jabolko spora utegne biti razprava o bodoči monetarni uniji, skupni valuti in osrednji evropski banki, kar so v resnici teme, pri katerih je samosvojost izhodišč - znova najbolj izrazito v britanskem primeru - najbolj očitna. Povrhu pa kali odnose v skupnosti zadnje čase tudi prepir okrog bodoče politike posrednega obdavčenja, z znanim VAT ali IVA vred (posebna vrsta prometnega davka, ki ga zaračunajo v vseh deželah ES, vendar po različnih stop- njah), ki naj bi jo v velikanskem prostoru za 320 milijonov potrošnikov poenotili, vendar se temu močno upirata London na eni strani in Luksemburg, ki velja trenutno za nekakšen davčni paradiž, na drugi. Res je sicer, da teh vprašanj na Rodosu ne bodo niti reševali, niti rešili, temveč utegnejo o njih le začeti razpravo »na najvišji ravni«. A od tega, kako se bo ta danes in jutri zasukala, bodo odvisne priprave na madridski vrh - junija prihodnje leto - ki ga že zdaj napovedujejo kot izredno pomembnega. Poleg tega pa bo od tega, kako globoko se bo danes dvanajsteričina ladja zagozdila na čereh bodoče davčne ali monetarne politike, odvisno tudi, kako daleč bo segla razprava o bodoči vlogi Evrope v mednarodnem dogajanju. Kar zadeva »trdnjavo Evropo«, je že zdaj slišati, da je predlog sklepnih dokumentov, ki ga je za rodoško srečanje pripravila gostiteljica Grčija, pomanjkljiv, saj bi partnerke, še zlasti Japonsko, države EFTA in Vzhodno Evropo morali s krepkejšim izrazjem prepričati v bruseljsko dobronamernost. Besedilo sicer pravi, »da se skupnost niti po letu 1992 ne bo zaprla zunanjim partnerkam,« a še vedno je v njem zaslediti tudi fraze o »koncepciji, ki naj bi temeljila na ravnotežju vzajemnih koristi in reciprocitete«, kar bi si v glavnih trgovinskih partnerkah ES, v ZDA oziv; in na Japonskem, utegnili razlagati kot P°t[Cjijo protekcionističnemu bojevanju, tako vsal te dni nekateri opazovalci v Bruslju. pvrop Poročilo, ki ga je za Rodos pripravila ,0 ska komisija, kot izhodišče za razpravo o čih odnosih skupnosti z Vzhodno Evropo, 1 cej kritično do dosedanjega obnašanja P°s ^tenih članic. V zadnjih mesecih so te kar P.QVSi „strUk' misije odstavek, ki govori o potrebi po pristo-tivnem, toda premišljenem in previdne yyzft°-pu politični in gospodarski perestrojki >>recip' du. Tudi tu naj bi se dvanajsterica drza‘»sebojne rocitete v odnosih«, se varovala tnt s0jilih konkurence pri trgovinskih ali drugih p ce/v in zahteve, da ES odpre evropske pos ,naIodn‘ tre v Vzhodni Evropi. Zgodba o konferenci o človekovih pravicah, ki . (el-e se v Moskvi 1991, je zgodba zase, okrog za zdaj prav tako krešejo mnenja v k ■ nes0gla-Vse skupaj pa zadošča za rtov izbr ,j(n0 rti sij in prepirov - ali pa tudi ne, ka ^0ij od toliko odvisno od samih tem, tem _ čep' neposredne naravnanosti same razp1 v nap0' rav rodoško srečanje večina pozrtav letih- veduje kot enega najbolj mirnih v z^ BOŽO MASANUv Obisk flamskega evropskega poslanca W. Kuijpersa Tudi v Trstu bi lahko zasedale komisije Evropskega parlamenta TRST v Trstu bi lahko priredili asedanje nekaterih evropskih komisij Vsai nadstrankarske skupine, ki se i Vajia z jezikovnimi vprašanji. Tako včeraj predlagal flamski evropski Poslanec Willy Kuijpers tržaškemu žu-P®nu Richettiju. Kuijpers, ki je v teh (neh v deželi kot gost Slovenske kul-rn.° gospodarske zveze in ki se je ecer udeležil srečanja Jezikovne anjšine jn graciitev Evrope, se je eral dopoldne sestal na kratkem ^azgovoru s tržaškim županom, pred m.Pa si je ogledal radijsko postajo n je ogieuai rauijsKO pustaju tn °10 Trst A, kjer ga je sprejel direk-r slovenskih programov Filibert Be-edetič. Z njim je poslanec preučil Dn°tn0Sti s°delovanja z belgijskimi *aiami, ki oddajajo v flamskem je-j U' Predpoldne je Kuijpersa sprejela a Podpredsednica deželnega sveta je 9usta De Piero Barbina, nato pa se izgovarjal s slovenskimi deželnimi letovalci. jetUed srečanjem z županom Richetti-r ie Kuijpers poudaril vlogo Trsta Zah evroPskega mesta in mostu med o °dom in Vzhodom. To vlogo Trst Pivlja zaradi svoje zemljepisne lege tudj zaradi prisotnosti številnih Vai Ur' R* bogatijo mesto. V svojem iz-vi^oju je Kuijpers, kot m ln zato81 vi • t" JC kuijpers, kol mu je v nara-in lzbaJal iz svoje domače stvarnosti U,p , 0 Poudaril analogije med našim Poi°m ‘n Brusljem, ki ga je nekdo necrnen°Val cel° »Severni Trst«. Posla-gaC i® županu izročil izjavo Evropske-nat Par*amenta o pravicah manjšin, da °hpa mu omenil zamisel študijske-okv' bls*ta skupine Flamcev pri nas v ki vi?1 P0ietriih raziskovalnih tečajev, ver lh Prireja tamkajšnja Ljudska uni- dobr^11- R'ccbetti pa je gostu izrekel tnu °došlico kot vidnemu evropske-fla Poslancu in predstavniku žlahtne s*ušal kulture. Z zanimanjem je po-r°Psk predl°g o zasedanju komisij Ev-P°Ud Parlamenta v Trstu in nato narori1^' da le prisotnost slovenske sPodh n°stne skupnosti nedvomno Vezi Uda za krepitev kulture miru in rav ; !lled Zahodom in Vzhodom, čep-ka»p takoj dodal, da te prisotnosti ne Precenjevati. Na fotografijah (Foto Križmančič) poslanec Willy Kuijpers med pogovorom s tržaškim županom Richettijem in med ogledom postaje Radia Trst A Na pobudo videmske trgovinske zbornice Ovrednotenje pristne furlanske kuhinje VIDEM — Že nekaj let se nekateri furlanski gostinci lahko ponašajo z označbo pristne furlanske kuhinje. Podeljuje ga Videmska trgovinska zbornica v okviru akcije za ovrednotenje vsega kar je furlansko. V poštev prihajajo predvsem tipične furlanske jedi, ki jih je mogoče dobiti - to sicer najbrž ni nobena novost, niti posebnost - v skoro vsaki gostilni na furlanskem podeželju. Akcijo je pred leti započel predsednik Trgovinske zbornice Gianni Bravo ter jo uokviril v širše zasnovano »Made in Friul«. V nekaj letih odkar vodijo to akcijo so priznanja podelili približno petdesetim gostilnam v raznih krajih Videmske pokrajine. Podobna svečanost podelitve priznanj je bila včeraj v Vidmu. Tokrat so priznanja dali 17 gostilnam. Nekatere od teh so zelo znane, dobre restavracije, ki sodijo v sam vrh furlanske gastronomske ponudbe. Nekatere so v Vidmu, druge na podeželju. V poštev so prišli vsi kraji, od tistih ob morju do tistih v gorati Karniji. Med tistimi, ki so letos dobili priznanja, sta tudi dva gostinca iz Milana ter eden iz New Yor-ka. Tudi ti, seveda poleg drugih, ponujajo tudi tipične furlanske dobrote. Predsednik Videmske zbornice Bravo je včeraj ponovno poudaril pomen ohranjanja domače kuhinje. Obelodanili so tudi novo pobudo nekega videmskega trgovca, ki je pričel pošiljati v širni svet tipični sir Montasio, ki je že zaslovel tudi onkraj deželnih in italijanskih meja. (mw) Letošnji pridelek oljk za 20 odstotkov • V • • mzji od povprečnega KOPER Že pred dnevi so kmetje v slovenski Istri začeli s pospravljanjem še zadnjega letošnjega pridelka; že precej lastnikov oljčnih nasadov se je namreč odločila za obiranje oljk, čeprav so običajno v Istri začeli obirati oljke konec novembra ali šele v začetku decembra. Po prvih ocenah agronomov kmetijske zadruge Agraria naj bi letos obrali približno tisoč ton oljk, kar je 80 odstotkov od povprečne letine. Po besedah agronoma Darka Sedmaka letošnja suša oljk ni toliko prizadela kot druga sadna drevesa in trto. Plodov je sicer nekoliko manj, vendar so bolj polni", pa tudi vsebnost maščob bo precej večja kot lani. Količina letošnjega pridelka kaže, da so se oljčna drevesa po pozebi v letu 1985 že skoraj povsem opomogla. Večina lastnikov oljčnih nasadov je letošnji plod ohranila zdravega tudi zato, ker so prisluhnili nasvetom agronomov, ki so konec avgusta in sredi septembra svetovali škropljenje proti oljčni muhi. Leto po pozebi je namreč na preživelih drevesih oljčna muha uničila približno devet desetin plodov, tako da je šele katastrofalna letina pred dvema letom večino gojiteljev "prepričala" o potrebi uporabe zaščitnih sredstev proti škodljivcem. V rastlinjakih kmetijske zadruge Agraria so uspeli vzgojiti 6000 oljčnih sadik, ki jih v Agrocentrovi trgovini prodajajo po 15 tisoč dinarjev. Že spomladi so gojiteljem prodali 3000 tisoč lastnih sadik, pri Agrarii pa so se za vzgojo sadik odločili po sprejetem programu razvoja oljarstva v Istri, vso stvar pa je pospešila tudi pozeba leta 1985, ko so spoznali, da razvoja te dejavnosti ne bo, če kmetom ne bodo dostopne sadike. IZTOK UMER Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 Do leta 1990 bo v deželi preko 200 primerov aidsa (doslej jih je bilo 24) n ^ST — Deželni strokovnjaki stp°Xedujejo, da bo za boleznijo ski ^9a, aidsom, v Furlaniji-Julij-p krajini do leta 1990 obolelo sj . ° 20P oseb, medtem ko so do-J v naši deželi ugotovili 24 pri-19p,°y (Pet leta 1986, deset leta cih m devet v prvih šestih mese-rai . ,oa™jega leta). Tako ie vče-zdr Uiavil deželni odbornik za C avstvo Mario Brancati, ki je v tac'- en°nSU Prisostvoval manifes-h ‘J* °b Prvem svetovnem dnevu ‘Proti aidsu, ki ga je o tem Moro'emU Pr*redil center Aldo °dbornik je še dejal, da v rivV?nie Problema aidsa poteka kj jf!1 smereh: po eni strokovnja-gru ,cel° primerna zdravila, po Pravn Pa Pr*stojiii organi skušajo no informirati javnost in jo ^edno težave * odlagališči lnariaccn_7nNa ,teritoriju občine Prekov, kj ,J.e nekaJ odlagališč odpad-Valstvu va9aj° krajevnemu prebi-Minnie ]razhčneiše težave. Valci obruvmeseca aPr'ta so se prebi-"°PozorUi' na iavnega tožilca in ga 6nega ori -J?9 nezakonito upravljanje 99 Sedai nanhi°dlagallše odPadkov, ki t ^radi tTlnil!jejo- °valec p. ®, razlogov je deželni sve-bni vložjiU ans.kega gibanja De Agos-U| katerenaPraSan3e.deželnemu odbo-tezn odlarr iZP.rašuie’ če 50 postopki načrti in gabscu odpadkov v skladu ?r9anov p?°T nadzorstvom pristojnih Sla nada lStaVn.ik Furlanskega gi-*a) namerava S.prasuie deželno vlado, Se opušSnSS' da bi rešila vpra-pališč odDarl,lb kamnolomov in odla-'Sariacco °V na teritoriju občine l sredtču6 °dlagaliŠČ je torej vedno hi°- sil° PrišiaZOmosti’ Potem ko je z nflV,Sega deželn V osPredje z aretacijo ?a (sedaj v hf’ 93 odbornika Bombe-6n Podkupov^.PriPom), ki je obto- vzgajati za korektno preventivo pred boleznijo. Kar se pa tiče dela deželne uprave je odbornik Brancati napovedal, da deželni odbor pripravlja zakonski osnutek o zdravstveni vzgoji; poleg tega, je dodal, je skoraj že pripravljena druga ažurnirana izdaja brošure »70 vprašanj - 70 odgovorov«, ki je bila razdeljena meseca februarja lanskega leta. Dežela je tudi sestavila načrt o pokrajinskih pre-zidijih aidsa, ki bodo imeli sedeže v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu, medtem ko bo za tehnično koordinacijo skrbel onkološki center iz Aviana. Pokrajinski pre-zidiji bodo morali skrbeti za preventivo, informiranje, diagnozo in terapijo infekcije, upoštevajoč različne krajevne stvarnosti. Stari statuti na razstavi KOPER — Listina o sloviti pravdi, ki se je razvnela zaradi oljne desetine 1201. med koprskim škofom in mestom Piran, statutarno določilo iz leta 1376, ki je prepovedalo igre s kockami in hazardiranje v Piranu, ukaz beneškega doža, da naj koprski podestat ustanovi šolo za sto bombarderjev, izolsko-pi-ranska medobčinska pogodba, ki naj bi leta 1320 vzpostavila petletno mirno sožitje med krajema... To je le nekaj listin, dokumentov in določil in iz starih statutov Kopra, Izole, Pirana, o katerih je Pokrajinski arhiv Koper pripravil razstavo v avli koprskega muzeja. Gre za prikaz najstarejših dokumentov (piranski statut iz leta 1274 je naj starejši na ozemlju SR Slovenije) od 11. stoletja dalje, ki najbolj zgovorno pričajo, kako je bilo urejeno politično, gospodarsko in družbeno življenje skozi zgodovino. Večji del razstavljenega gradiva je iz piranskega mestnega arhiva, ki je ohranjen skoraj v celoti, zelo malo je gradiva iz Izole, ker je bilo to gradivo uničeno v požaru v začetku tega stoletja. g g OBČINA TRŽIČ ZDRUŽENJE TRGOVCEV TRŽIŠKI BOŽIČ MONFALMODA ’88 modna revija TUTTO PER IL BAMBINO - Trg republike BOUTIQUE SISSI - Korzo del popolo PELLICCERIA PIERI - Ul. F.lli Rosselli FARI - Trg republike ARRIGO ŠPORT - Ul. N. Bixio AZETA ŠPORT - Ul. IX. junij FRATTIMA ŠPORT - Ul. C. Battisti STILING - Ul. C. Ceriani LA MAGLIA - Ul. Roma Pričeske Scenografija Bižuterija SALON DANIELA CVETLIČARNA SUSY PARFUMERIJA NOUVELLE Vabila so na razpolago pri razstavljalcih C. R. I. - Italijanski Rdeči križ Ženski odbor v Tržiču w Več kot pet mesecev po volitvah Štirje rajonski sveti še brez predsednikov Medtem ko bo občinski odbor odločal verjetno že danes Predlog svetovalcev KPI za premišljeno in odgovorno zaporo mestnega središča Rajonski sveti za Vzhodni in Zahodni Kras, Skedenj in Sv. Vid so več kot pet mesecev po volitvah še brez predsednika, njihovo delovanje, če upoštevamo volilno kampanjo, pa je že skoraj sedem mesecev popolnoma paralizirano. Nesoglasja znotraj petstrankar-ske koalicije, ki vodi Občino in Pokrajino, so torej doslej preprečila izvolitev predsednikov, kar je za navadnega državljana povsem nerazumljivo. Rajonski sveti so sicer politična telesa, v prvi vrsti pa so upravni organi, ki bi morali zahteve mestnih in vaških skupnosti posredovati občinski upravi. To se je sicer v prejšnjih letih tudi dogajalo, le da je Občina pokazala malo ali celo nič posluha za probleme in zahteve, ki so jih posredovali ti izvoljeni sosveti. Richettijev občinski odbor je sedaj napovedal, da se bodo ti štirje rajonski sveti končno sestali prihodnji teden. Z zelo zapletenim političnim položajem se soočajo predvsem na Vzhodnem Krasu. Petstrankarska koalicija se je svoj čas sporazumela, da bo predsedniško mesto pripadlo Krščanski demokraciji. Že na prvi seji pa je prišlo do hudih zapletov in do odložitve izvolitve predsednika. KD sicer vztraja na svoji kandidaturi, za predsednika pa se potegujejo tudi socialisti in Slovenska skupnost. Craxijeva stranka predlaga Turrita, SSk pa si prizadeva za izvolitev svetovalca Močnika. V prejšnjih dneh je prišlo do več sestankov, pogajanja pa doslej niso obrodila stvarnih rezultatov. Na Zahodnem Krasu pa je položaj, tudi spričo različnega razmerja sil med strankami, nekoliko jasnejši. Glavni in edini kandidat za predsedniško funkcijo ostaja komunist Slavko Štoka, odprto pa je še vprašanje obeh podpredsednikov. Pri tem ne gre toliko za politično vprašanje, kot za tako rekoč zemljepisno razmerje med izvoljenimi zastopniki Proseka, Križa in Kontovela. Tudi v Skednju so še brez predsednika. Občinski zavezniki so se ob sklepu pogajanj za izvolitev novih krajevnih odborov sporazumeli, da bodo za predsednika izvolili republikanca Rodolfa Leghisso. Proti njegovi kandidaturi pa so ostro nastopili krajevni demokristjani, v glavnem pristaši deželnega svetovalca Vattovanija. Ti so mnenja, da je republikanska kandidatura neprimerna in da je zato potrebno poiskati druge rešitve. Prišlo je do polemike med škedenjsko sekcijo KD in pokrajinskim vodstvom stranke, v kateri se je oglasil tudi pokrajinski tajnik PRI Castigliego, ki je demokristjane pozval k spoštovanju podpisanega sporazuma. Tudi pri Sv. Vidu bodo morali prihodnji teden izvoliti predsednika. PSI vztraja pri kandidaturi Rite Savanije-ve, ki baje ne uživa podpor petstran-karskih zaveznikov in Liste za Trst. Tudi tukaj je prišlo do polemik med političnimi zavezniki. S. T. Problemi tržaškega prometa so zadnje čase v središču pozornosti, še zlasti odkar je župan Richetti napovedal, da bo Občina pred božičnimi prazniki uvedla zaporo mestnega središča za avtomobilski promet. O tej napovedi se je že izreklo Združenje trgovcev, ki je izrazilo bojazen, da bi občinski odbor neodgovorno in s preveliko naglico sprejel ukrep. Istega mnenja je. tudi svetovalska skupina KPI, ki je včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri je predstavila osnutek sklepa za zaporo mestnega središča. Dokument, ki sta ga predstavila načelnik svetovalske skupine KPI Maurizio Pessato in svetovalec Giorgio De Rosa, se sklicuje na lanski komunistični predlog. »Občinski odbor doslej sploh ni javno povedal, kako misli zapreti mestno središče,« je dejal Pessato, »imamo pa občutek, da je njegovo ravnanje zelo negotovo. Po eni strani bi Občina rada ugodila množičnim zahtevam po ureditvi mestnega prometa, po drugi strani pa se ne bi želela zameriti nikomur. Prav zaradi tega so vsi dosedanji predlogi megleni. Ne bi radi, da bi zapora mestnega središča povzročila še večji kaos in bi zaradi tega želeli širšo razpravo v občinskem svetu.« Po mnenju komunističnih svetovalcev je zapora mestnega središča nujna, vendar je ta ukrep treba izpopolniti z dodatnimi posegi, kot na primer z okrepitvijo avtobusnih zvez, sicer bi tvegali, da izpraznimo mestno središče, a da hkrati obremenimo vse stranske ulice. Poleg tega pa je treba poskrbeti tudi za najširšo informacijo in za posebna dovoljenja za prebivalce mestnega središča ter za vse, ki nujno potrebujejo avtomobil. Za to pa je do napoveda- Posvet UIL o javnem prevozu v Trstu Teritorialno tajništvo sindikata prevoznikov UIL prireja danes, 2. decembra, okroglo mizo o vprašanju javnega prevoza v Trstu. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri, potekalo pa bo v dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5. Na posvetu bodo spregovorili predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, tajnik Zvezne delavske zbornice UIL Sante Di Cuzzo, odgovorni za sindikat prevoznikov UIL pri prevoznem podjetju ACT Gio-vanni Macuglia, predsednik glavne skupščine ACT Edoardo D'Amore ter tržaški občinski odbornik za urbanistiko in promet Eraldo Cecchini. Okrogla miza se bo začela s posegom teritorialnega tajnika sindikata prevoznikov UIL Lucia Vilevicha. nega datuma - do 12. ali 19. decemb - premalo časa. »ACT je pripravljeno okrepiti av bušne zveze,« je dejal član upravneg sveta ACT Paolo Geri, ki se je udeležil tiskovne konference, »vendar n doslej sploh niso informirali, kako n J posežemo. Poleg tega pa se mi zdi n smiselno zapirati središče, če ne p°s ^ žemo globlje v mestno tkivo, zlasti preureditvijo prometnih osi v Terez janski četrti in v smeri proti Miljan^ Zapora mestnega središča mora P mnenju De Rose navaditi ljudi na dr ^ gačen odnos do avtomobila, imprc , ziran in nepremišljen ukrep pa bi1IT1 čisto naspiroten učinek. . .j Komunisti torej predlagajo, naj zaprli območje med Korzom, Goldoni jevim trgom, ulicama Carducci i Ghega, nabrežji in Ul. Canalpiccoi^ Zapora naj bi veljala od ponedeljka sobote med 7. in 10. uro in med l4' in 18. uro. Po štirimesečni poskusa fazi naj bi občinski odbor poročal učinkih ukrepa, šele nato bi sprejo bil promet z zasebnimi vozili dovolj6 le po ulicah Roma, Imbriani, Milan in Valdirivo, medtem ko naj bi ulic Mazzini in Filzi bili rezervirani za Jav^ na prevozna sredstva. Dostop na zap te ulice bi imeli samo službena vozu8' Na- tudi kolesarji in lažja motorna kolesa, zadnje pa komunisti predlagajo prepoved parkiranja na tem območju K temu velja dodati, da bo °bčms ^ odbor verjetno že danes sprejel ukrep o zapori mestnega središča. Od danes do nedelje v Trstu Posvet o mladinski književnosti manjšin Mladinska književnost manjšinskih jezikovnih skupin v Italiji bo tema tridnevnega študijskega posveta, ki bo v Trstu od danes do nedelje. Pobudo zanj je dal Študijski center za mladinsko književnost A. Alberti iz Trsta. To bo prvi tovrstni posvet v Italiji, udeležili pa se ga bodo predstavniki vseh manjšinskih jezikovnih kultur na italijanskem ozemlju: furlanske, ladinske, nemške, slovenske, walser, francoske, provansalske, okci-tanske, valdeške, židovske, sardinske, katalonske, grške, albanske, hrvaške, cimbrijske, romske in na koncu še esperantske kulture. Poročevalci bodo podali kratek zgodovinski oris svoje jezikovne skupnosti in se nato lotili specifične teme mladinske literature v manjšinskem jeziku. Namen prirediteljev posveta je spodbuditi globljo raziskavo o problemih v zvezi z mladinsko književnostjo manjšinskih jezikovnih kultur (ki v Italiji še ni bila nikoli izvedena), pa tudi nuditi čim bolj popoln pregled sedanje produkcije. Prav zato bodo ob priliki posveta priredili tudi knjižno razstavo mladinske literature v jezikih manjšin, ki bo, kot napovedujejo, izredno bogata. Samo slovenska sekcija razstave — pri njeni postavitvi so sodelovali Založništvo tržaškega tiska, Narodna in študijska knjižnica in goriška Mohorjeva družba — bo na primer zajemala okrog 300 knjig. V okviru posveta pa bodo jutri odprli tudi razstavo »Petit Yeux — Grandes Ima- ges«, ki so jo pripravili združenje Intermedia iz Pariza, francosko zunanje ministrstvo in deželna uprava Doline Aosta. Zadnji dan posveta, v nedeljo, 4. decembra, pa bo na sporedu okrogla miza o problemih založništva, ki se je bodo udeležili Livio Sossi za center A. Alberti, predsednik CONFEMILI Ardizzone in škotski izvedenec Finlay McLeod. Posvetu, ki bo imel - kot poudarjajo prireditelji — izrazit znanstveno-kulturni značaj, bodo predsedovali ravnatelj Departmaja za vzgojo Tržaške univerze Enzo Petrini ter predsednica in podpredsednica Študijskega centra A. Alberti Maura Picinich Sossi in Silvia Blezza. Svojo udeležbo so poleg izvedencev, literarnih kritikov in raziskovalcev napovedali tudi predstavniki deželnih oblasti, navzoč pa bo tudi odbornik za kulturo Dežele Doline Aosta prof. Verin. Zasedanja posveta, ki bo potekal v gledališki dvorani S. Maria Maggiore v Ul. del Collegio 6, bodo trajala vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Uvodna poročila bodo imeli Maura Picinich Sossi za prireditelje, posl. Alfeo Mizzau, posl. Silvana Schiavi Fachin in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Specifično o problemih mladinske literature slovenske manjšine v Italiji pa bo danes v popoldanskih urah spregovorila ravnateljica Študijskega centra Nediža v Špetru Slovenov prof. Živa Gruden. V dolinski občini sestavili koledar prireditev za 1989 Zanimiv večer v dijaškem domu Srečanje s Palestinci Preteklo sredo je bilo v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel srečanje s palestinskimi študenti ob nastanku nove neodvisne palestinske države. Srečanja so se udeležili gojenci in vzgojitelji dijaškega doma, nekateri dijaki višjih šol in študentje. Prvi so spregovorili člani kulturno-umetniškega društva Magnet, ki so v uvodnem govoru predstavili svojo kritično misel o splošnem odnosu in nezanimanju do palestinskega vprašanja. Poudarili so, da problemi človečanskih pravic in pravica narodov do samoodločbe ne morejo biti od nas oddaljeni zaradi kilometrov, ki nas ločujejo od njih. »Verjamemo,« so dejali, »da so si narodi bratje in da obstaja solidarnost med narodi, torej naj postane problem palestinskega naroda tudi naš problem, saj suverenost slovenskega naroda izhaja iz podobne bitke za svobodo in preživetje, ki ji pravimo narodnoosvobodilni boj.« Nato je predstavnik palestinskih študentov Mustafa H. orisal zgodovino palestinskega naroda, položaj v begunskih taboriščih, narodno vstajo v Cis-jordaniji in Gazi, ki se je začela 9. decembra 1987, in pomen Schultzovega veta voditelju PLO Arafatu. Palestinski študentje so nato predstavili dva video posnetka, ki sta prikazala pretresljivo stvarnost palestinskega naroda. Nato so kot upanje v boljšo bodočnost prebrali v arabščini še poezijo palestinske pesnice Fadwe Togan iz Cisjordanije. Pogovor, ki se je razvil takoj zatem, je pričal, da je mlade direktno pričevanje Palestincev močno presunilo, saj so na posnetkih lahko videli, kako v Palestini trpinčijo njihove vrstnike. Srečanje s palestinskimi študenti je torej le sprožilo v mladih in tudi odraslih, ki so bili prisotni, razmišljanje in drugačno, natančnejšo, mogoče tudi bolj resnično informacijo o dogajanju v Palestini, saj so vsi skozi celo srečanje zelo pozorno in prizadeto sledili. Večer spada v okvir srečanj, ki jih prireja dijaški dom za višješolce. Škoda, da je bil odziv dijakov na tako zanimivo srečanje zelo skromen. (Foto Magajna) Zadnje predavanje za pripravo na misijon Škofova diagnoza Trsta V malo dvorano Kulturnega doma je v sredo zvečer stopil msgr. Lorenza Bellomi, ki je slovenski publiki spregovoril o pomenu in poteku misijona v tržaški škofiji in opravil trezno diagnozo problemov našega mesta. S škofovim predavanjem se je tako zaključil niz treh srečanj za pripravo na ta pomembni verski dogodek. Uglednega gosta je predstavil g. Jakomin, škof - ki zavzema to pomembno mesto v Trstu že 11 let - pa je pozdravil v slovenščini z naslednjimi besedami: »V veliko čast mi je, da spregovorim pred tem občinstvom o bližajočem se ljudskem misijonu. Moj doprinos bo bolj praktično pastoralen... Predvsem želim pozdraviti in izreči vso hvaležnost prisotnim, ki so mi dali možnost, da obravnavam predmet, ki mi je posebno pri srcu...« Predavanje je msgr. Bellomi nadaljeval v svojem jeziku. Izrazil je prepričanje, da bodo misijonarji pri svojem delu prav gotovo naleteli na težave, saj je malokje toliko različnih kultur kot v Trstu, toliko narodnosti, jezikov in veroizpovedi. V našem mestu si utirajo pot novi hedonistični kulti, ki izpodrivajo religijo. Druga značilnost Trsta pa je kronična konfliktnost, ki izvira iz že njegove zgodovine, saj so se tu od nekdaj prepletale različne kulture in jeziki. Škof je svojo natančno diagnozo sodobnega Trsta dopolnil s številnimi statističnimi podatki. Kar četrtina tržaških zakoncev je ločenih, sodišče pa obravnava tedensko kar 40 prošenj za razvezo. V našem mestu se je že od nekdaj zakoreninil kult edinega sina. Demografski padec je naravnost strašen, saj se na 8 umrlih oseb rodi samo en otrok. Polovica prebivalstva je že v pokoju, leta 2000 pa bodo v veliki večini. V našem mestu je obe- msgr. Lorenzo Bellomi nem na stotine raznih skupin in združenj, ki pa si ne prizadevajo za skupno delo, pač pa si med seboj nasprotujejo. Tudi o politiki ni mogoče reči nič pozitivnega, najbolj pa zaskrbijo dejstvo, da se v zadnjem času spet uveljavljajo nacionalistične in fašistične težnje, ki zagrizeno nasprotujejo zahtevam manjšine. »V Trstu je jezikovna in kulturna manjšina samo ena,« je poudaril Bellomi, »čeprav marsikdo govori o "tržaških manjšinah", da bi se tako izognil najvažnejšemu problemu«. Ob vsem tem pa je škof kot protiutež omenil nekaj pozitivnih plati z verskega vidika. Po njegovem mnenju je tudi v našem mestu opazno vračanje k veri. Ob koncu srečanja je imelo občinstvo možnost, da postavi škofu nekaj vprašanj. Diskusija pa je bila na žalost - tudi po mnenju prirediteljev -na zelo nizki ravni, zato ne zasluži več besed, (hj) V sredo zvečer je bil v dvorani linskega občinskega sveta prvi seS jj nek za koordinacijo prireditev vs organizacij, ki delujejo v dolinski čini. V prvi vrsti je šlo torej za seslaetil prvega osnutka koledarja, v kater _ so zabeležene razne prireditve v hodnjem letu. Ob tem pa je župan vin Švab okvirno predstavil še vr j varnostnih in zdravstvenih PraVl1, :a„ jih bo potrebno upoštevati ob prir • & nju enogastronomskih prireditev j prostem. Pravilnik sicer ni nov, oClob. pa bo zanj neposredno odgovorna činska uprava. Na sestanku je zup^ med drugim tudi zagotovil, da bo čina čim prej poskrbela za dokon pravilnik, ki bo na razpolago vsern P tencialnim prirediteljem. Na sestanek so bili kot običajn°_Py vabljeni predstavniki vseh organiza . ki delujejo na območju dolinske o ne. Od skupnih 37 pa jih je bilo z ,Q_ panih le 13, kar je delno oviralo ^ končno sestavo koledarja priredite ( leto 1989. V ta namen je za sredo, ' m., ob 20. uri sklican še drugi s ,.n. nek, ki bo prav tako na sedežu o skega županstva. ^e. Poleg golih podatkov so na tern Čanju prišla na dan še nekatera _ binska vprašanja, kot na primer s(i. lovanje med društvi, navezovanj ^ kov s skupinami iz pobratenih skupna dejavnost in vzajemnost s0 seganje boljših ciljev. Problemi P on-bili le mimogrede nakazani in d kretnejše obravnave ni prišlo. Poleg številnih kulturnih Pr^®aZni" in seveda običajnih poletnih P £jan6 kov, so za naslednje leto napo toV. kar tri otvoritve občinskih 0 J .ce v Januarja so na vrsti nove slači gp_ občinskem športnem centru, ‘s0(-)cjprte rila bo v okviru tradicionalne meje otvoritev obnovljenega jed-županstva, septembra 1989 pa ceIitra vidoma odprtje Sprejemnega 0b llinščice, ki ga gradijo ^anCe parka Glinščice, poslopju občinskega gledališča Prešeren, (dam) , Na sliki (foto Magajna) ude e srečanja na dolinskem župans Mimo deželnega načrta se naravovarstveniki zavzemajo za državni park Obnavljajo se prizadevanja, da bi na Krasu ustanovili park, a ne brez trenj in težav Sori'7 dvaiset let se že govori, da bi na tržaškem in časih em ^rasu ustanovili naravni park, v zadnjih vahr? pa se prizadevanja v tem smislu posebno ži-na a° obnavljajo in množijo. Po eni strani je dežel-ga Prava Furlanije-Julijske krajine v okviru svoje-Programa o varovanju tal in naravnih dobrin po-Hačra trzaški pokrajinski upravi nalog, naj izdela veriia Uekat ZS ustanovitev parka. Po drugi strani pa se Hai k-t6 naravovarstvene organizacije zavzemajo, s0 v 1 Kraški park ne bil deželni, marveč državni, in tev ta namen predlagale, naj bi njegovo ustanovi-Predvideval snujoči se državni zakon o parkih. vSe ar zadeva pobude na deželni ravni, velja pred-Hpra omeniti, da je predsednik tržaške pokrajinske l0o Crozzoli prav v teh dneh uradno sprejel na-dežp?3- izdelal načrt za Kraški park, ki mu ga je iZv&. ni. odbor ponudil 30. avgusta letos. Šlo bi za l97oani6 deželnega urbanističnega načrta iz leta urej oziroma deželnega zakona 11 iz leta 1983, ki FUrj darovanje deželnih tal in naravnih dobrin. V stati Julijski krajini bi v tem okviru moralo na-zaživ i r ^ parkov, dejansko pa doslej ni še noben Predal Najbližji uresničitvi so parki Karnijskih K -hJubjskih predalp, Livenze, Stelle in Soče. v qln,ask* park naj bi zajemal sedem območij, ki se v Zna nem krijejo s kraškimi rezervati, predvidenimi leta 107® *n nikoli izvajanem Belcijevem zakonu iz Sabp] ip: k območje Doberdobskega, Prelosnega in ki Vjj6ga jezera; 2. pas, ki se z nekaterimi presled-tie; 3 nV^°lž državne meje od Medje vasi do Doli-Botari , s.čki; 4. Črničje pri Devinu, Devinske stene, Greto®* ® del Nabrežinskega brega; 5. Selivec nad ja tn tPri Trstu; 6. območje Golega vrha, Globojner-ce. pr^udega leta pod Padričami; 7. Dolino Glinšči-načrt V° vPrašanje, ki se zastavlja, je, kdo naj izdela bi t0 Za ta park. Po že omenjenem deželnem zakonu ne, jP°’eg same deželne uprave lahko storili obči-skqpn Hzorciji občin, pokrajinske uprave ali gorske Deželni odbornik Carbone je pred dobrim Se pravi še v prejšnji deželni zakonodajni dobi, sklical predstavnike vseh pristojnih krajevnih uprav z župani na čelu, da bi se dogovorili o tem in drugih vprašanjih, povezanih z ustanavljanjem Kraškega parka. Sestanek pa ni obrodil sadov, saj so na njem prišla do izraza zelo različna stališča in celo načelna razhajanja. Slovenski župani so med drugim zahtevali, naj deželna uprava skliče že dolgo obljubljeno konferenco o tržaškem teritoriju, preden bi o parku sploh začeli razpravljati. Po daljšem mrtvilu pa je konec letošnjega avgusta na predlog Carboneja deželni odbor sprejel že omenjeni sklep, s katerim je ponudil tržaški pokrajini, da bi izdelala načrt za park. Ukrep je bil dokaj nepričakovan in je izzval negativne reakcije slovenskih političnih predstavnikov. Tako sta deželna svetovalca SSk Bojan Brezigar in KPI Miloš Budin med drugim protestirala, ker ob sprejemanju sklepa prizadete občine niso bile niti obveščene. Toda, kot rečeno, je sklep naletel na ugoden odziv pri novem pokrajinskem odboru, ki se prav v teh dneh razmišlja, kako bi deželni nalog konkretno izpeljal. Poudariti velja, da bi tržaška pokrajina v tem primeru odigravala zgolj »tehnično« vlogo načrtovalca, saj načrt o Kraškem parku ne bo imel nobene veljave, če in dokler ga ne bodo sprejele vse pristojne občine, se pravi doberdobska, devinsko-nabrežinska, zgoniška, repentabrska, dolinska in tržaška. Če jih je bilo mogoče v prvi fazi obiti, pa bo naposled treba voditi račune prav z njimi, saj občine imajo primarno pristojnost pri upravljanju teritorija. Kot uvodoma rečeno, pa se je v zadnjih časih pojavila še ena pobuda za ustanovitev Kraškega naravnega parka, in sicer iz vrst nekaterih naravovarstvenih organizacij. Italijanski parlament se že dalj časa ukvarja z oblikovanjem okvirnega zakona, ki bi urejal vse državne naravne parke. K seznamu parkov, katerih ustanovitev bi zakon določal, pa deželna vodstva organizacij Svetovni sklad za naravo (WWF), Italia nostra, Zveza za okolje, Prijatelji Zem- lje in Italijanska zveza za zaščito ptic (LIPU) predlagajo, naj bi vključili tudi Kras. Temeljni zakonski osnutek o problematiki državnih parkov je bil v tej zakonodajni dobi vložen v poslanski zbornici 26. novembra 1987 s številko 1.964. Prvi g-a je podpisal poslanec zelenih Gianluigi Ceruti, za njim pa predstavniki skorajda vseh ostalih parlamentarnih skupin. Predlog je medtem že začela obravnavati poslanska komisija za okolje, teritorij in javna dela. Pred nedavnim, sicer 16. novembra 1988, je komisija ta zakonski predlog združila z nekaterimi drugimi, ki prav tako govorijo o naravnih parkih. Enotno besedilo nadrobno opredeljuje, kaj naravni parki so, kdo in kako jih bo ustanavljal in upravljal. Poleg 4 obstoječih, enotni zakonski osnutek predvideva ureditev 17 novih parkov na kopnem, med temi enega pri Trbižu v Kanalski dolini, in 32 morskih parkov, med katere bi sodil tudi Tržaški zaliv. Že omenjene štiri naravovarstvene organizacije iz naše dežele so 20. oktobra 1988 s pismom uradno predlagale poslanski komisiji za okolje, naj v seznam naravnih parkov vključi tudi tržaški in goriški Kras. Predlog je nekaj dni pozneje, in sicer 1. novembra 1988, podprl tudi vsedržavni kongres WWF, ki je izrazil željo, da bi ta park predstavljal korak k ustanovitvi mednarodnega, italijansko-jugoslovan-skega Kraškega parka. Toda ideja, da bi v naši deželi ustanovili državni park, bi lahko naletela na zelo hude, če ne celo nepremostljive težave pravne narave. Dežele, še zlasti tiste s posebnim statutom, kot je Furlanija-Julijska krajina, imajo namreč primarno pristojnost za ustanavljanje in upravljanje naravnih parkov in rezervatov. To je potrdilo ustavno sodišče, ko je 21. julija letos razveljavilo dekret, s katerim je 22. julija 1987 minister za okolje ustanovil »usmerjen genetski rezervat« pri Trbižu v Furlaniji-Julijski krajini in naravni rezervat Fonte Monte Arcosu na Sardiniji. M. B. Furlanski industrijec Pittini Predstavil načrt o obnovi AIT raj industrijec Pittini je vče- denjsj,e » avil načrt za obnovo ške-k-ot 6(j? ?elezarne, ki jo je nedavno -držaVn-® Ponudnik - odkupil na vse- . ^FčtZhi Prorlctavitvo cn nrle»- j , “or, ricusiavHvc su ac uu.c- Saro, odbornik za industrijo predsta ®ni pokrajinski sindikalni e^Vl!jki, tovarniški svet AIT in tržaških indus- ambicTo Je naglasil, da je njegov načrt tržišče rn usmerjen na evropsko število V začetku preustroja naj bi njeroj ZaP°slenih znašalo 800, v sred-Ustniav® tasu pa naj bi se zvišalo. 83 milij .družba, katere kapital znaša hojpg taro lir, bo morala skoraj popol-tlebn0 i n°Viti obstoječe strukture: po-*a9oditi namreč popraviti pomol, pri-Plavž in ®orsko dno, obnoviti drugi *°ksarn n®katere naprave, preurediti ^hcia] vln podvojiti električni po-Pa bo 10 časa, dela in stroškov tev liva, Ve°a zahtevala tudi odstrani-Za 75?e m njenih naprav. Manjka * srrokopotezen načrt pa ^/ta se 61 milijard lir, je ugotovil včeraj odbornik Saro. Dežela enostavno ne razpolaga z njimi, zato je nujno, da jih priskrbi država in tako tudi Trstu zagotovi sredstva, ki jih je s finančnim zakonom nudila drugim italijanskim mestom, ki preživljajo krizo železarstva. Deželni kongres CGIL za šolnike V hotelu Europa pod Nabrežino se danes ob 15.30 prične 5. deželni kongres CGIL za šolnike. Poročila in razprave se bodo nadaljevala tudi jutri, ko je okrog 17. ure predvideno zaključno poročilo, ki ga bo podala članica vsedržavnega tajništva Anna Carli. ■ Od jutri do četrtka, 8. decembra, bo zaradi Miklavževega sejma na Drevoredu XX. septembra prepovedano parkirati avtomobile na odseku Drevoreda med ulicama Piccolomini in Zovenzoni. Neizkoriščene razvojne možnosti tržaške ladjarske družbe Lloyd Preteklo soboto so se sestali predstavniki pokrajinskih vodstev sindikatov CGIL, CISL in UIL in tržaških podjetnikov, da bi pregledali in ocenili položaj, v katerem se nahaja Tržaški Lloyd. Soglasno so ugotovili, da ta pomorska družba predstavlja bistven del tržaškega gospodarstva in da je hkrati strateškega pomena za vsedržavno gospodarstvo. Prav tako soglasno pa so žal morali tudi podčrtati, kako močno stvarnost družbe zaostaja za njenimi možnostmi. Udeleženci sobotnega srečanja so med drugim ugotovili, da je Tržaški Lloyd iz leta v leto vse manj konkurenčen na mednarodnem tržišču v času, ko izvedenci napovedujejo tako rekoč zlato dobo sredozemskim pristaniščem ob poenotenju evropskega tržišča leta 1992. Sklenili so, da bodo pripravili podroben in tehnično poglobljen dokument, s katerim bodo skušali prispevati k izoblikovanju takšnega srednje in dolgoročnega programa, ki bi pomorski družbi omogočil preporod. Pridržana prognoza za pešca Carlo Mazzaroli, 51-letni geometer iz Ulice Romanin 7, je bil včeraj zvečer na Drevoredu Čampi E lisi žrtev hude prometne nesreče. Sedaj leži na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice. Zdravniki so si strogo pridržali prognozo, saj je ponesrečenec dobil hud udarec v prsni koš in si zlomil stegnenico in medenico. Z motorjem suzuki ga je povozil 25-letni Paolo Baso iz Trga de Gasperi, ki se je tudi sam poškodoval. Okreval bo v mesecu dni. Vzroke nesreče preiskujejo karabinjerji. Kaže, da se je Bazo vozil proti Ulici D’Alviano in prepozno opazil pešča, ki je v bližini bencinske črpalke Agip ravnokar prečkal cesto. Motorist je zadel pešca, izgubil nadzor nad vozilom in se zaletel v dva parkirana avtomobila na nasprotni strani ceste. Danes zjutraj Adriana Longo pFed sodiščem ^ahes ^zimVne® P°ro*;nem sodišču boi usodi 59-letn z nogavico z< AdnrraSnezi®rai odfočaTo cavila hi,Hn9^' kl R lani z nogavic SalvadoriD° b°lno mater' 85-letno „. !7nikom c ry.oatoPenjsko sodišče s prei ?aia letos77SCa, Brencijem na čelu jo ; Mo na tr; i z9odovinsko razsodbo obse j1 le vse nla . hišnega pripora. Prizna: evnost ° alsevalne okoliščine in nepri Verielo nipr,enUtku zi°čina. Obenem |rešila s ®®"|. Plavam, da je umor z, K vad0fi i* Jenjem žrtve. Priletna El: °lezni ki c 6 V*cJet hudo trpela zara< 0stio, in ; 0 neločljivo povezane s st< Pt^ njene muk™ prosila hčer' nai F°vala dolna^oF 7 mater ljubeznivo m trPljenfp wta.ln j‘ Pomagala pren u i® in vztrain atl Ba 1° ie vedno pogc Se«, as*!”* -m p»»' staniaZ\prava 7tavljala skunp6nZi0n“ S‘ella" ki 9a v;3 Popustili ž?].z možem, so ji nenai ‘lk£-sa€EiF! ---J J ugovo so njene zahteve p hude'naam°ra' Zaradi nevzdržne. v i?0l*3a pritiska " Tri Nižini _ vzeti življenje. Ffpar odnesel 2°0 tisoč lir 0St0T*ci' k‘ morajo premagati dejstvo izobraževanja onstran državni evani 5n strani pa bi veljalo vključiti zborovanje v okvir "izpopol- PristonV' i Ur ' za kar se zavzemajo predvsem r-1-‘ ’ '' to k problemu nujnega izobraževanja u na tem področju zategadelj še vedno slavistov v rokah dobronamernih ravnate-društvo Trst pri tem ugotavlja, da nastajajo njevania 4n “ , —1---------—J— ——------------------v- • ™ Pristona' i r 1 za kar se zavzemajo predvsem ravnatelji, ki konstruktivno določorJ0 k Problemu nujnega izobraževanja tukajšnjih slavistov. Kljub ostaia ”6I?U "uradnemu" napredk ljev n™.oznost izpopolnjevanja sle največip\ -Š°*' Slavistično društvo Trst pri tem ugotavlja, da nastajajo same - m aZave na nivoju nižjih srednjih šol verjetno zaradi specifike šole izobražev6 t-em 2‘voIa osnovnih in višjih šol lažje omogočita dopolnilno izobraževani zal°st se tu pa tam še vedno pojavlja omalovaževanje čutij0 nnf6 K mo™osti za naše slaviste, kar seveda ni dobro: v kolikor manjšinskem0 P°tnIem v matičnem prostoru, bi jo morali tolikanj bolj v Predavan?*p?110 društvo Trst bo izvedlo v tekoči sezoni dvoje ali troje ko bi nas rV° nal bi imel prof. France Žagar v sredini januarja, medtem Pripraviti V pnč:etku marca obiskala prof. Marijana Kobe. Sicer pa je treba s posebnim 86 P°trebno za izvedbo zanimivih predavanj v izvedbi IRSSAE, Slavist-Prmbarkom na majskih srečanjih v Gradežu. biltena j,-1™0 .društvo Trst med drugim pripravlja svojo tretjo številko konkretnoC1SCU^6 zamisel časopisne rubrike, s katero bi neposredno in tokmovan' P°se9al° v prostor, kakor tudi razmišlja o povsem lastni izvedbi težav zbn?a Za Cankarjevo priznanje. Kot je znano, je tudi zaradi finančnih akcijo sia0^?!1-6 slavistov v Mariboru za eno leto ukinilo to pomembno stvo; da s Vlstlcn° društvo Trst obžaluje takšno odločitev, pristaja na dej-Ugotavbs ° *e akcba nemara izčrpala v eni sami smeri izvedbe, istočasno Prirejeno p?m®mbnost dogodka za naš prostor. Zatorej bo poskušalo najti Goricai . ‘ko za naš prostor ali tudi sosednje prostore (Koper, Nova takšne aktije°ma nait' ustreznejše razmerje med smislom in težavnostjo nižji sredn" Pozornost velja v prihodnje posvetiti osnovni in delno tudi PedaqoškoJl T’ kar se tiče otrok mešanih zakonov, se pravi posebne no društv bipblematike, ki s tem v zvezi nastaja. Zategadelj bo Slavističnemu vpraš svoi° naslednjo sejo upravnega odbora posvetilo prav in nižjjb srf? U-i!n.v ta namen povabilo medse izbrane ravnatelje osnovnih srednjih šol. (jp) Različno so različni avtorji ponazarjali smisel te zgodbe. Govor je npr. o protislovju med ženskostjo in materinstvom, protislovju, ki se seveda konča žalostno; govor je posebej o bolečem in istočasno smiselnem hrepenenju, ki je glavno doživljajsko obeležje osrednje junakinje pa tudi umetniških del; pri Jurčiču gre za analizo dveh sestavin zakona: prva je osebnostna, notranja in druga je splošna, občeveljavna. Z drugimi besedami, kot občeveljavnost je zakon normativna svetinja in vrednost, osebnostno je lahko neujemanje in ravno zaradi splošno obvezne vrednosti muka in pekel. Spet sodobnejši avtorji vidijo v motivu priložnost za analizo ženske emancipacije, po kateri ženska postaja resnično enakovreden subjekt, pa doživlja zaradi tradicionalne podrejenosti konflikt med nujo eksistencialne uresničitve in prejšnjo družbeno podobo same sebe. Nemara je Jože Pogačnik ravno na Cankarjevem primeru našel in definiral povsem sodobno različico, ki velja praktično za vsakega človeka v vsakršni zgodbi. Najprej gre za nezadovoljstvo z začetnim položajem - Vida hrepeni po absolutni sreči, ki je ob ljubezni do sina ne more doseči zaradi neprimernega moža. Zatorej človek zapusti takšno neabsolutno stanje, "hrepeni" po daljni osvoboditvi, kjer ni nikakršnih problemov več. Sledi svoji nepošteni želji, vendar se izkaže, da je novi cilj le privid - Vida nima več ob sebi ljubega sinka. Če gre posameznik še naprej, v "boljšo" situacijo, se prične zgodba ponavljati, (od)rešitve ni in ni, hrepenenje je večno, nepoštenost je večna in že kar prekleta. Če se človek vrne nazaj, je še slabše, prejšnjega več ni in le čudež bi v tej vrnitvi kronal skesanca. Cankar čudovito komentira generalno spoznanje nikdar potešenega hrepenenja: »Zakaj samo v sanjah, samo v tistem otroškem hrepenenju je resnica in življenje; vse drugo je življenja ponesrečen poskus.« Za Magajno in Pahorja je "lepovi-dovstvo“ pri nas odhod, notranji odhod v prostor večinskega naroda, korak torej, ki se ponuja kot rešitev, pa seveda to ne more biti. Sicer pa je postalo jasno, da je dandanes in že nekaj časa motiv Vide eksistencialni in ne več moralistični problem. "Hrepenenje" ni nikoli potešeno, čeprav lahko daje človeku dragocen smisel. Potešeno ni, ker kot posamezniki nismo sprejeli ali še nismo mogli sprejeti življenja in sebe v vsej zaokroženi resničnosti: slednja pa se kaže v mučnem in nelahkem dejstvu, da je vsaka življenjska situacija v resnici splet srečnega in nesrečnega. In kot se novi cilj kaže v pričetku le v lepi luči, postane, ko ga dosežemo in prej zapustimo prejšnjega, ravno tak, kot je bil prejšnji: splet srečnega in nesrečnega. To se lahko, ta pot, ponavlja v neskončnost, verjetno v smeri vedno večje bolečine ali rešitve v brezčutju oziroma resignaciji in izgubi Cankarjevih "otroških sanj", od katerih se je treba posloviti enkrat za vselej. Če pa se posamezniku posreči spoznati zakleti krogotok, potem bo nemara dobil moč, da bo sprejel srečo in nesrečo življenja, ki sta obe skupaj celovitost in šele resnica v pravem pomenu besede. Samo tako je verjetno mogoče ohraniti tkivo "otroškega srca", samo v silovitem naponu svetlobe in teme, ki nas ves čas, povsod in nepreklicno, spremljata in obdajata. JANEZ POVŠE Čas ni bil najbolj naklonjen mlademu umetniku. To so bila leta idejne zmede ruske družbe. Doba brezobzirnega političnega pritiska in nepopustljive cenzure. Spočetka se je Čehov oklenil tolstojanstva, vendar je kmalu zmagala v njem vera v napredek. Čeprav sam pravi, da je pisal prve črtice in novele brez umetniških ambicij, je vendarle zelo zgodaj natisnil svojo prvo zbirko: Skazki Melpomenv (1884). Leta 1886 je izdal Pestrye Ras-skazy (Raznobarvne zgodbe), leta 1887 pa V sumerkach (V somraku) in Ne-vinnye Reči (Nedolžni govori). S to zbirko je dosegel najvišje literarno priznanje. Ruska Akademija mu je dodelila Puškinovo nagrado. Kot zanimivost zabeležimo, da je kmalu za tem postal član Akademije, a jo je prav tako kmalu zatem (ko so izključili iz Akademije Maksima Gorkega) tudi zapustil. Demonstrativno se je odrekel častnemu naslovu. Po doktoratu se je leta 1884 preselil v Voskresems, kjer je njegov brat Ivan služboval kot učitelj. Za nekaj časa se je zaposlil v tamkajšnji bolnici in v bolnici v Zvenigo-rodu. Tako mu je teklo življenje v delu. V letih, ko je bil najbolj plodovit, je natisnil vsak tretji dan črtice ali novele. Obenem je ob epidemiji kolere vodil zdravniško postajo v provinci. Pisal je in rastel iz humorista in posmehljivega satirika v pisca pretresljivih novel z močno, čeprav nikoli vsiljivo poudarjeno socialno noto. 19. novembra 1887 je bila krstna uprizoritev njegove igre Ivanov. Igra ni doživela pravega uspeha. 27. decembra 1889 so v Peterburgu uprizorili njegovo delo Lešij (Utva). Tudi tokrat ni gledališko občinstvo razumelo mladega avtorja. Komedijo so celo izžvižgali. Aprila leta 1890 se je Čehov odpravil na pot. Cilj mu je bil otok Sahalin, da bi spoznal življenje deportirancev v tamkajšnjem taborišču. Leta 1895 je izšla knjiga Ostrov Sahalin (Otok Sahalin), ki opisuje vtise s tega potovanja. Leta 1891 je Čehov potoval na Dunaj, v Benetke, Firence, Rim, Monte-carlo in Pariz. 1892 si je kupil posestvo Malihovo. 1894 je spet potoval po Evropi. Obiskal je Dunaj, Milan, Genovo in Nico. Vsa ta potovanja so tudi v zvezi z njegovo boleznijo. Za jetiko, ki ga je počasi razjedala, so takratni zdravniki priporočali toplo kontinentalno podnebje. Ti kraji pa so bili kot nalašč za to. Spomladi leta 1898 se je v Moskvi ob Malem gledališču pripravljala ustanovitev Umetniškega gledališča, katerega duša je bil Vladimir Nemirovič Dančenko. Ta je pisal Čehovu in ga prosil, naj dovoli ponovno uprizoritev Utve. Čehov se je dolgo izmikal. Bal se je novega poloma. Predstava, ki je bila 17. decembra 1898, je doživela velik uspeh. Čehov ni bil prisoten. Zdravil se je v Jalti. 26. oktobra 1899 je MHAT uprizoril Djadja Vanja (Strička Vanjo). Krstna uprizoritev pa je bila že leta 1897. 11. decembra 1900 se je Čehov umaknil v Nico. Tam je napisal igro Tri Sestry (Tri sestre), ki je bila uprizorjena 31. januarja leta 1901 v MHAT. 25. maja 1901 se je poročil z igralko O. L. Knipper. Spoznal jo je na vajah za Utvo septembra leta 1898. 12. oktobra 1903 je na Jalti zaključil Višnevyi sad (Češnjev vrt). Komedija je bila uprizorjena 17. januarja 1904. 15. februarja se je Čehov vrnil na Jalto, ker pa se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo so mu zdravniki svetovali zdravljenje v Badenweilerju (Schwarzwald), tu je 2. julija 1904 tudi umrl. A. R. V Beneški galeriji razstavlja Stane Žerko Motivi in vzdušje letnih časov V Beneški galeriji v Špetru Slovenov razstavlja svoja dela od 26. novembra do 8. decembra slikar in grafik Stane Žerko. Rojen 1949 v Kranju, se je izobrazil za tehnični poklic. Likovno izobrazbo pa je pridobil pri prof. Milanu Batisti v slikarski šoli Centra za estetsko vzgojo v Kranju od 1967 do 1972. Od leta 1967 je redno navzoč v likovnem prostoru. Ljubitelji umetnosti Staneta Žerka, ki so imeli priložnost slediti njegovemu ustvarjanju že od samega začetka, z lahkoto opazijo v njegovem slikarskem opusu nekatere cikluse, ki izstopajo bolj po uporabljeni tehniki (črno-bela in barvna ksilografija, monotipija in akvarel), kakor pa po obravnavanih motivih. Seveda pa moramo izvzeti obdobje začetnega umetniškega oblikovanja in študija, v katerem so izbiro slikarskih tehnik in motivov pogojevale pedagoške potrebe. Navdih za obravnavane motive dobi Žerko v naravi, na katero je močho navezan ter tudi v arhitektonskih objektih in motivih, ki se s svojimi značilnimi oblikami in obrisi vklapljajo v naravno okolje. S tega vidika vsak ciklus ne pomeni odločnega preloma s prejšnjim, ampak njegovo dopolnitev. Dopolnjuje ga namreč s ponovitvijo motivov, ki so ga navdih- nili in obogatili z zametki novosti. Ti zametki dajo nato v naslednjem ciklusu nove plodove, ne da bi prelomili povezave s preteklostjo. Umetnik je torej vpleten v proces nenehnega harmoničnega razvoja in ne zaide v brezplodna iskanja, kar pričajo njegova dela, ki jih vidimo na razstavi v Beneški galeriji. V razstavljenih delih lahko zaznamo enake motive kot so bili značilni zanj na začetku umetniške poti in sicer krajine in arhitektonske izseke, ki pričajo človekove sicer še nepogubne posege v naravo. Za vse te motive pa je značilno posebno vzdušje letnih časov in različnih perspektiv. V akvarelih so krajine in arhitektonski izseki polni notranje napetosti, ki jo izraženo poudarjajo znak, odločna in hitra kretnja ter ustrezni hromatski akordi, ki so dejanski nosilci scene. V grafikah pa se Žerko kljub napredovanju v procesu abstrakcije predmeta, s svojo rekonstrukcijo v arhetipskih oblikah nikoli ne oddalji od realnosti do take mere, da bi bila ta nepoznavna, ampak poudarja njene bistvene značilnosti. Zaznamo jih v strogih črtah, skopih površinah, umerjenih, a učinkovitih kompozicijah. JOŠKO VETRIH Danes prvi ženski smuk sezone V New Yorku se je začel teniški Mastevs Švicarka Figinijeva glavna favoritinja VAL DISERE Švicarka Michela Figini je nesporni favorit današnjega prvega ženskega smuka za svetovni smučarski pokal. Včeraj sta bili v Val d'Iseru dve poskusni vožnji, a merodajna je bila pravzaprav le druga, v kateri je bila Figinijeva za devet stotink hitrejša od rojakinje Heidi Zur-briggen, sestre bolj znanega Pirmina. Figinijeva večna tekmica Maria Walli-ser je bila manj uspešna in je dosegla šele 12. čas. »Sem v izredni formi,« je včeraj po poizkusnih spustih izjavila Figinijeva, »in tu računam na zmago.« Toda v Val dlseru je večkrat prišlo do presenečenj. Lani je zmagala tedaj nepoznana Bournissen (Švi.), pred tremi leti pa Zahodna Nemka Gerg, ki ni nato več dosegla nobene zmage v tej disciplini. Najboljši časi z včerajšnjih poizkusnih spustih so sledeči: Figini (Švi.) 1T0"91, Zurbriggen (Švi.) ITI'00, Kro-nenberg (Av.) ITT'61; Stangassinger (ZRN) ITI 87, Gerg (ZRN) 1T1'92, Merle (Fr.) 1T2"03. Današnji ženski smuk bo ob 10.55 po Raitre in TV Montecarlo. V Crans Montani ni snega Medtem pa so iz švicarskega kraja Crans Montana sporočili, da ni snega, zato sta odpadla ženski slalom in smuk (ter kombinacija), ki bi morala biti 10. in 11. decembra. Izvedli ju bodo 15. in 16. decembra v Avstriji v kraju Altenmark pri Salzburgu. Umetnostno drsanje: Zagorodnjuk prvak SARAJEVO Sovjetski reprezentant Vjačeslav Zagorodnjuk je novi mladinski svetovni prvak v umetnostnem drsanju. Zagorodnjuk je na SP, ki se te dni odvija v Sarajevu, potrdil pričakovanja in je tudi zasluženo osvojil zlato kolajno. Drugi je bil Američan Shephard Clark, tretji pa Japonec Masakazu Ka-giyama. Najboljši Italijan je bil Amn-tonio Moffa s 14. mestom, najboljši Jugoslovan pa Jožko Cerovac, ki je osvojil 18. mesto. Za uvod poraz obeh Švedov NEW YORK Prvi dan teniškega turnirja Masters, na katerem nastopa osem najboljših svetovnih asov po skupnem seštevku točk tekmovanj Grand Prix, je bil polomen za oba Šveda. Edberg je namreč klonil pred Lecontejem, Wilander pa pred Beckerjem. V »derbiju« ZDA je Agassi prepričljivo premagala Ma-yotteja. Poraz Edberga ni tako presenetljiv, če vemo, da švedski as zaradi poškodbe na kolenu že štiri tedne ni tekmoval. Leconte, za katerega je to prvi uspeh v treh dvobojih z Edbergom, in prva zmaga na Mastersu sploh (tekmovanja se sicer udeležuje že tretjič), je odlično serviral in je številko 5 na svetovni rang lestvici odpravil s 6:4 in 6:2 v eni uri in 8'. VVilander in Becker sta si bila enakovredna. Oba sta v zadnjih tednih malo trenirala, a njun dvoboj je bil vseeno zanimiv. Becker je zmagal po dveh igrah »tie-break« in 2 urah 15', končni izid pa je bil 7:6 (9:7), 6:7 (1:7) in 6:1. VVilander je izjavil, da še upa na uvrstitev v polfinale, moral pa bo zdaj premagati bodisi Leconteja bodisi rojaka Edberga. IZIDI PRVEGA DNE Skupina Rod Laver: Leconte (Fr.) - Edberg (Šve.) 6:4, 6:2, Becker - VVilander 7:6, 6:7, 6:1; skupina Fred Perry: Agassi -Mayotte 6:2, 6:4. Ponoči so se v 2. kolu pomerili sledeči pari: Becker -Edberg, Lendl - Hlaske in VVilander - Leconte. Spored 3. kola pa je: Mayotte - Hlasek, Lendl - Agassi in Becher - Leconte. Leconte je zadovoljen prekoračil mrežo... Košarka: kvalifikacije za EP Poraz in poprečna igra Italijanov Španija - Italija 81:80 (46:40) ITALIJA: Gracis 4, Magnifico 17, Della Valle 3, Bosa 8, Icopini 18, Binelli 6, Riva 3, Morandotti 16, Pessina, Rusconi 5. SEVILLA Italija je včeraj v Sevilli sklenila nastope v kvalifikacijski skupini C za evropsko prvenstvo s porazom proti Španiji. Čeprav bi kazalo po rezultatu, da je bilo srečanje izredno izenačeno, so Španci skoraj skozi vso tekmo vodili in tudi povsem zasluženo zmagali, in to čeprav so nastopili s pomlajeno postavo. V italijanskih vrstah je marsikateri igralec odpovedal. To velja predvsem za centra Binellija, ki naj bi bil Meneg-hinov naslednik, tudi na tem srečanju pa se je izkazalo, da je le dober klubski igralec. Odpovedal je še Magnifico in tako so bili Španci predvsem v premoči pod košema, kar je tudi odločilo včerajšnje srečanje. Delno pa sta odpovedala še Gracis in Della Valle, medtem ko se je Riva poškodoval že po začenih minutah. Z včerajšnjim nastopom italijanske reprezentance trener Gamba ne more biti torej zadovoljen. Azzurrom pa ostaja uteha, da so sklenili kvalifikacijske nastope na prvem mestu lestvice, saj imajo ob enakem številu točk kot Španci boljšo razliko točk v medsebojnih srečanjih. OSTALA IZIDA SKUPINA A: Grčija - ČSSR 107:85 (56:45). SKUPINA B: Bolgarija - Švedska 85:69 (44:35). Košarka: turnir Alpe-Adria Ljubljančanom povsem zasluženo prvo mesto Smelt Olimpija - Klosterneuburg 115:59 (55:31) SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Tomovič 6, Petrovič 13, Šiško, Zdovc 6, Besedic 11, Tovornik 26, Hauptman 15, Kraljevič 2, Vilfan 16, Kotnik 20. LJUBLJANA — Smelt Olimpija je povsem zasluženo osvojila prvo mesto na sklepnem turnirju Alep-Adria, ki je bil v sredo in včeraj v Ljubljani. Potem ko so v polfinalu odpravili mladinsko moštvo Zadra, so Ljubljančani včeraj v finalu za 1. mesto kar nadigrali dunajsko ekipo Klosterneuburga. Jelovčevi varovanci so bili vsaj za razred boljši od Dunajčanov in težko si je razlagati, kako so morali košarkarji beneškega Hitachija v polfinalu izgubiti proti tako skromni ekipi, kot je Klosterneuburg. Hitachi pa je vendarle osvojil tretje mesto, s tem da je včeraj premagal mladinsko ekipo Zadra s 93:88 (46:41). Tako kot proti Avstrijcem pa so Benečani tudi včeraj proti mladincem Zadra igrali nemotivirano ter tudi tvegali poraz. Večji del srečanja namreč njihov najboljši košarkar, Jugoslovan Ratko Radovanovič (včeraj 11 točk) ni igral. KONČNA LESTVICA 1. Smelt Olimpija Ljubljana; 2. Klosterneuburg Dunaj; 3. Hitachi Benetke; 4. Zadar (mladinci). Naj omenimo, da je prvo izvedbo turnirja Alpe-Adria osvojilo moštvo Benettona iz Trevisa, drugo pa zagrebška Gibona. »Mundial 1990«: FIFA določila cene vstopnic ZURICH — Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je včeraj določila cene vstopnic za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1990 v Italiji. FIFA je upoštevala evropske cene nogometnih prireditev, ki so nižje od onih v Italiji, tudi zato, da bi privabila čimveč gledalcev. UEFA potrdila Virdisu kazen ZURICH — Prizivna disciplinska komisija evropske nogometne zveze (UEFA) je Milanovemu nogometašu Virdisu potrdila kazen (izključen je bil za tri kola) zaradi nešportnega obnašanja na srečanju 9. novembra letos v pokalu prvakov proti beograjski C. zvezdi. V Španiji nori za Dasajeva SEVILLA - Sovjetski vratar, sedaj član španskega prvoligaša Seville, je te dni gotovo glavna nogometna osebnost v Španiji. V Sevillii vsi kar norijo za Dasajevom, ki takega navdušenja navijačev ni pričakoval. Naj omenimo, da je Dasajev v sredo igral prvenstveno tekmo proti Real Madridu (1:1) in je zapustil povsem zadovoljiv vtis. Saveski (Vardar) podpisal za AEK SKOPJE — Kapetan jugoslovanskega nogometnega prvoligaša Vardarja iz Skopja Toni Saveski je včeraj podpisal pogodbo (30 mesecev za 800.000 nemških mark) za grško moštvo AEK iz Aten. Naj omenimo, da je trener atenskega moštva Jugoslovan Dušan Bajevič. Udinese treniral tokrat v Gradežu GRADEŽ — Videmski nogometni drugoligaš je včeraj treniral v Gradežu, kjer je tudi odigral trening tekmo z domačim moštvom, ki nastopa v prvi kategoriji. Udinese je zmagal s 4:0 (1:0). Strelci pa so bili: De Vitis, Vag-heggi, Pasa in Zannoni. Igralci, strokovno vodstvo in odbor ŠZ Jadran izrekajo svojemu trenerju Petru Brumnu ob izgubi dragega očega iskreno sožalje. V Turčiji je nogomet celo več kot vsakdanji kruh Ob prihodu v Turčijo sem se kmalu prepričal, da sta tam najbolj znana Italijana Altobelli in Mussolini! Subjekti s širšo kulturo so poznali tudi Raffaello Carra, Al Bana in Romino. Vsekakor je bil Altobelli, kot bivši član v Turčiji večkrat gostujočega Interja, glavna osebnost. Tako sem lahko tudi spoznal mrzlično zanimanje Turkov za lastni nogomet, ki je pravi opij naroda. Televizija oddaja tedensko več tekem prve lige, od katerih eno neposredno. Ekipe imajo v svojih vrstah veliko število Jugoslovanov, nekaj je Bolgarov, Romunov in celo Britancev. Naj večji heroj pa je Toni Schumacher, bivši vratar ZRN in dvakrat finalist na svetovnih prvenstvih. Schumacher, »izobčen« po objavi knjige o temnih poteh v nemškem nogometu, doživlja kot kapetan moštva Fenerbahce iz Istanbula nekoliko otožen zaton. Kljub deviznim honorarjem je Turčija prej Bližnji vzhod kot Evropa in jezikovna pregrada nedvomno hromi nekdaj zgovornega vratarja. Občinstvo ga ceni le po storilnosti in prisostvoval sem dvema naivnima kapitulacijama prav na najvažnejšem derbiju z mestnim rivalom Besiktas. Svojo kulturo o turškem nogometu sem izpolnil predvsem v Trabzonu. Naletel sem na »ultraško« skupino, ki je nosila uraden naziv »Buztepeli kronik-leri« (kronični alkoholiki), ko je... s čajem praznovala tri dni staro zmago s 5:0 na tujem. Posnel sem njihovo vnemo in moral prestati celo konferenco o italijan- skem nogometu, nepojmljivo s kakšnimi jezikovnimi težavami, čeprav je bilo opazno, da so se »kronikleri« zadovoljevali le z naštevanjem imen, katere so že poznali. Razgovor v silno skromni »lo-kanti« je postajal neploden, ker se nismo razumeli. Masovno smo se preselili v bližnjo ljudsko knjižnico, kjer je bilo na razpolago dnevno časopisje z obširnimi poročili o nogometu in predvsem knjižničar, ki je dokaj dobro obvladal nemščino in postal uradni tolmač. Povedati sem moral vse, kar sem vedel o Gullitu, Vici-niju in Paolu Rossiju. V Zavarovu sem imel važnega aduta. Mislili so, da še vedno igra v Kijevu. Vsakič, ko je bil omenjen Inter, so mi povedali, da je med zadnjim gostovanjem v Trabzonu izgubil. Da bi si ne mislil, da so tam zanič! Kako rad bi obiskal Trabzonovce štiri dni kasneje po domačem porazu z novincem v ligi... Turški nogomet sloni na finančni moči turških bank, ki ga skoraj v celoti spon-sorizirajo. Istočasno je to najboljši ključ za dodeljevanje deviznih honorarjev brez posebnih kontrol državnih ustanov. Vsekakor so honorarji nogometašev v primerjavi s poprečjem navadnih smrtnikov izredno visoki in brez vsakega dvoma dajejo krepek doprinos k rasti inflacije. Po drugi strani pa je narod zadovoljen, da lahko gleda po televiziji dokaj privlačno, čeprav enostavno igro in pozablja, da se komaj preživlja. BRUNO KRIŽMAN illiilii: konjske dirke - konjske dirke ;;;;; danes igra za vas - danes igra za vas Ulil« Za dirko v Firencah bi stavili na konja skupine X Falco grigio. Pozornost zasluži tudi Fanfulla Mas (1), v primeru da bo dirka čista se lahko uveljavi tudi Fazi Sal (2). V Milanu se obeta izenačena dirka. Poskusimo s hitrim konjem Fi-bea (2). Resen tekmec bo zanj Achi-gio (X), ki bo štartal v prvi vrsti. Preseneti lahko Assurbal (1). Feshalako (1) se vrača v odlično formo in si za dirko v Rimu zasluži naziv favorita. Za dobro uvrstitev se od ostalih kandidirata Fiona galla (X) in Fire black (2). V Bologni je Fangone Sol (1) nesporni favorit. Če bo naletel na dober dan bi se lahko za zmago potegoval tudi Acorlum (X). Pozor na konja Eschina (2), ki je nezadržni fini-šer! Če se bo takoj podal na čelo dirke in ne bo zgrešil koraka bi bil lahko konj Giselle Cm (X) v Padovi za vsakogar nedosegljiv. Nevaren je na Startu tudi Erosport (2). Omenimo tudi konja Espalian (1), čeprav štarta v drugi vrsti. V Trstu je naš favorit Edrodene R1 (1), čeprav štarta s penalizacijo. Omenimo naj konja Baguio, vselej dobro uvrščenega na zadnjih dirkah. Preseneti lahko Fox Ferm (2). DIRKA TRIS V Trstu bo štartalo petnajst konj. Naši favoriti: Francoscizzero (15), Fox Ferm (5), Exodus RL (17). Za sis-temiste: Estes OM (16), Espernato OM (12), Dado D'Ausa (1). 1. — prvi X drugi 1 2 2. — prvi 2 drugi X 1 3. — prvi 1 drugi X 2 4. — prvi 1 drugi X 2 5. — prvi X drugi 2 1 6. — prvi 1 drugi X 2 Dario Vremec Cesena - Bologna 1 x Como - Ascoli 1 Lazio - Atalanta 1 x Milan - Lecce 1 Napoli - Fiorentina 1x2 Pescara -Inter 1x2 Piša - Juventus 1 x Sampdoria - Roma 1 Torino - Verona x Bari - Genoa 1 Messina - Avellino 1 Padova - Cremonese 1 x Catania - Cagliari x totocalcio Dario Vremec (letnik 1938) je gotovo eden izmed naših najuglednejših nogometnih strokovnjakov. Začel je kot mladinec v Parmi, nakar kot junior pri tržaški Ederi. Pri 17 letih je bil celo sklican za državno reprezentanco (pa se je odrekel) in poskusil je tudi za Triestino, ki je igrala v A ligi. Kot trener je bil najprej pri Primorcu, bil je načelnik nogometne komisije pri ZSŠDI, sedaj tehnični direktor Zarje in strokovni vodja NK Bor. A. Mužina je prejšnji teden pravilno napovedal 8 rezultatov N. tenis: pokrajinski turnir Igralke Bora Farco spet odlične Po zadnjih uveljavitvah na vse.0 v občinski telo-trptiG1C1 V RePnu 1- kolo letošnje nibflVZVedbe trofeie Jadran v mi-leir,;i etu' letos za minikošarkarje trnkov 1977 in mlajše. lov a let°šnjem turnirju bo sode-B0r d sedem društev, in sicer Polet o6®', b*011 Bosco, Kontovel, rta iCc ,C3eta Ginnastica Triesti-ležhk Sokok Glede na lansko ude-iz r manika na tej izvedbi Dom ekipenCe' ki ima težave s sestavo ta ipJCr°c5 Prireditve je kot vsa kn«= ? Jadran, organizator pa Turn ktrska sekcija ŠD Polet, etik rat bo Potekal tako, da bodo meseca I2es®čno (z izjemo tega kol; ' k° bosta na sporedu dve Pa v - ?®deli° v Repnu, 18. t. m. km solski telovadnici na Prose-en„ 'tirali vsakič v telovadnici Pa Tat °d obeleženih društev. To 2acijskimdf -bi Se iz°9nili or9ani kohi k™, iezavam. V posamezni! bo bodo tri srečania takn Ha «, Prijela ld,° tri srečanja, tako da s< akič posamezna ekipa spe z drugim moštvom. srečanju rezultatov posamezni! co, ov.l bodo tako sestavili lestvi četki, ePna Prireditev pa bo v ze ru slatfPrda na Opčinah (v prime Slabega vrrmo™ ,, d ’ Na Sn:be9a vremena v Repnu). ielovflH6^ k k°la (4- 12. v občinsl 9 30 £1Ci v RePuu|: - Sokn, outovel - Polet; 10.45: Bc Prost: SGJ2 Bre9 " Don Boso redu ?ay*eclnjo nedeljo bo na spt šerna" t° 0 turnirja "Igre pod kt trofejo 9 Prav tako sodi v okv turnir adran v minibasketu. T 92ik»is* t„” i$ra"k“i V nedeljo važno za Val Naš prapor Imsa UNDER 18 ŽENSKE Ekipa Agoresta je dosegla svojo prvo prvenstveno zmago. Uspeh proti Morareseju je našim predstavnicam vlil nove samozavesti in prepričanje v lastne sposobnosti. Derbi kola je bil sicer v Tržiču, kjer je. Villacher Bier po petih setih, zmagal nad Fincantierijem in prevzel vodstvo na lestvici. IZIDI 8. KOLA: Torriana - S. Luigi 1:3, Morarese - Agorest 1:3, Pieris -Farra 3:0, Libertas Gorica - Lucinico 0:3, Fincantieri - Villacher Bier 2:3. LESTVICA: Villacher Bier 16, S. Luigi 14, Fincantieri 12, Torriana in Lucinico 10, Farra in Pieris 6, Libertas Gorica 4, Agorest 2, Morarese 0. Fincantieri in Lucinico imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO: Agorest - Pieris (danes ob 17.30). UNDER 18 MOŠKI Val Naš prapor Imsa ne pozna zastojev. Po zmagi proti Soči je novi par točk pospravil z zmago nad Torriano. Sicer za slovenske odbojkarje bo važno nedeljsko srečanje, ko se bodo v Štandrežu (ob 10. uri) pomerili s S. Luigijem, proti kateremu so v prvem delu zmagali s tesnim 3:2. IZIDI 9. KOLA: Torriana - Val Naš prapor Imsa 1:3, S. Luigi - Fincantieri 3:0, Grado - Ronchi 0:3, počivala je Soča Cerimpex. LESTVICA: Val Naš prapor Imsa 14, S. Luigi 12, Soča Cerimpex in Ronchi 8, Torriana 4, Fincantieri 2, Grado 0. PRIHODNJE KOLO: Soča Čerim- pex - Futura Torriana (danes ob 19.30 v Sovodnjah); Val Naš prapor Imsa - S. Luigi (4. 12.). UNDER 16 ŽENSKE Po dveh kolih sta na vrhu lestvice ostali le šesterki Fincantierija in Soče. Slovenske odbojkarice so v zadnjem kolu sicer s težavo, odpravile Sagrado in vse kaže, da so med glavnimi kandidati za končni uspeh. IZIDI 2. KOLA: Intrepida - Libertas Gorica 3:0, S. Luigi - Fincantieri 0:3, Soča Čerimpex - Sagrado 3:2, Azzurra - Grado 3:1, Fossalon - Farra 3:0. LESTVICA: Soča Čerimpex in Fincantieri 4, Azzurra, Fossalon, Grado, Intrepida, Libertas Gorica in Sagrado 2, S. Luigi in Farra 0. PRIHODNJE KOLO: Soča Čerim-pex - Fossalon (9. 12.). (MJ) Odbojka: under 15 ženske Tudi Brežanke in Kontovelke Z začetkom novega leta bo na Tržaškem, poleg prvenstva under 16 za ženske, o katerem smo poročali včeraj, štartalo tudi odbojkarsko prvenstvo under 15. Vpisalo se je sedem ekip, od teh tudi dve slovenski in sicer Breg ter Kontovel Electronic Shop, ostale pa so OMA, Ricreatori, Zaule Rabuie-se, Prima Scuola Pallavolo in CUS. Igralo se bo po klasičnem ligaškem sistemu. Ostala tri slovenska društva (Bor, Sokol in Sloga) so se opredelila za nastop v leto dni starejši kategoriji, saj, kot znano, zveza tudi letos (povsem nerazumljivo) zahteva, da društva optirajo za eno ali drugo tekmovanje. Žensko prvenstvo under 15 se bo začelo 8. januarja, končalo pa predvidoma sredi aprila. Šah ŠŠT: v prvem kolu je nastopilo več kot 50 otrok Za letošnji tradicionalni šahovski turnir, ki ga vsako leto pripravi Športna šola Trst v okviru osnovnošolske olimpiade, se je prijavilo več kot 50 otrok, kar potrjuje, da postaja ta igra vse bolj priljubjena med našo mladino. Kot je bilo pričakovati so po prvih treh kolih izstopali favoriti iz prejšnjih let, čeprav ni manjkalo nekaj presenečenj. Š polnim številom točk sta na lestvici trenutno Iztok Furlanič in Tjaša Gruden, z zaostankom pol točke pa jima sledijo Šušteršič, Kozman, Stibiel, Mikulus, Feruglio, Omari, Gerdol in Furlani. Med šolami vodi Gregorič-Stepan-čič s 23 točkami, Bazoviški )unaki imajo 18 točk, Ribičič 9,5 ter Župančič 4,5 točke. Naslednje kolo bo na sporedu v soboto 10. decembra. / - boj - Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000 -din, letno 60.000 - din. upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000, - din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000, - din. letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni'urednik Marko Waltritsch Član italijanske zveze časop-snin založnikov FIEl» 2. decembra I988 Prva znamenja konkretnejše odjuge v odnosih med Moskvo in Pekingom Kitajski zunanji minister Qian Qichen prispel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo MOSKVA »Prvi uradni obisk zunanjega ministra LR Kitajske po skorajda štirih desetletjih simbolizira novo etapo sovjetsko-kitajskih odnosov,« je pred včerajšnjim prihodom v Moskvo kitajskega zunanjega ministra izjavil v intervjuju za Izvestija sovjetski zunanji minister Eduard Sevardnadze. Hkrati je potrdil, da bo skupaj s Qian Gjichenom (Cjan Ci-čenom) obravnaval priprave na obisk Mihaila Gorbačova v Pekingu v prvi polovici prihodnjega leta. »Niti mi niti kitajska stran ne jemljemo za vzor merila iz preteklosti, denimo iz petdesetih let,« je Še-vardnadze posredno zavrnil tedanje ravnanje Moskve (se pravi Stalina in Hruščova) s Pekingom. Sovjetski tisk že ves čas, odkar je krmilo v Kremlju prevzel Mihail Gorbačov, razmeroma dosti in s simpatijami piše o reformah na Kitajskem, o njihovem kulturnem življenju, napredku v kmetijstvu, zadnje čase pa nasploh tu postavljajo v ospredje tiste nove organizacijske prijeme v gospodarstvu, ki jih spodbuja tudi sovjetska »radikalna gospodarska reforma«. Pri tem pisci obširnih in pogostnih reportaž ne ponujajo samo lakirane podobe današnje Kitaj- ske, marveč dokaj kritično obravnavajo uspehe in neuspehe na vseh področjih. Sovjetski partijski voditelj je že julija 1986 v svojem velikem govoru v Vladivostoku pozval vodstvo v Pekingu, naj vendar gre na popolnoma normalizacijo odnosov z Moskvo. Prva dva simbolična koraka nasproti kitajskim zahtevam je naredil s tem, ko je takrat objavil o umiku dela sovjetskih enot iz Mongolije ter tudi iz Afganistana. (Znano je, da Peking zahteva popoln umik iz Afganistana, konec vietnamske okupacije Kampučije in zmanjšanje sovjetske vojaške koncetracije ob skupni meji.) Odtlej sovjetska diplomacija več ne preneha dajati pobud za izboljšanje odnosov s Kitajsko. Izmenoma v Moskvi in Pekingu že dalj časa poteka cela vrsta pogovorov na diplomatski ravni. Med njimi so gotovo najbolj težavni tisti o več kot sedem tisoč kilometrov dolgi skupni meji. Ševar-dnadze z zadovoljstvom ugotavlja, da so po tem, ko so februarja 1987 obnovili prekinjena pogajanja o skupni meji, rešili največji del spornih vprašanj zaradi 4200 kilometrov vzhodnega dela meje na rekah Amur in Usuri. Na zadnjem krogu pogajanj sta obe delegaciji oktobra letos začeli obravnavati tudi preostalih tri tisoč kilometrov meje, ki pretežno poteka po gorovjih Altaja, Tjanšana in Pamirja. »Problem meje pa še vedno ostaja zapleten,« dodaja Ševar-dnadze. Toda bistveno pri tem je vseeno to, da obe strani konstruktivno sodelujeta. Kar dinamično se razvijajo odnosi na gospodarskem področju. Tu ima še posebno vlogo obmejna trgovina. Sovjetski javnosti pogosto prikazujejo srečanja predstavnikov obmejnih mest in pokrajin, pa reševanje skupnih ekoloških, prometnih in gospodarskih zadev. Na sovjetskem Daljnem vzhodu snujejo odpiranje prostih carinskih con oziroma območij, kjer bi veljal posebej ugoden režim za skupna podjetja obeh strani ali pa tudi še tretjih držav. Ker imajo pri tem Kitajci več izkušenj, jih sovjetska stran pozorno posluša. »Odnose z našo veliko sosedo bomo gradili na temeljih enakovrednosti, vzajemnega spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, nevmešavanja v notranje zadeve, vzajemnega upoštevanja interesov druge strani,« pravi Sevardnadze. ANTON RUPNIK General Jovič iz Teherana poletel v Bagdad TEHERAN — Poveljnik vojaške opazovalne skupine OZN za Iran in Irak (Uniimog) generalmajor Slavko Jovič je končal redni sedemdnevni obhod iranske strani prekinitvene črte in včeraj zjutraj iz Teherana direktno odpotoval v Bagdad. To je prvi takšen polet v okviru mirovne misije nad iransko-iraško mejo v minulih osmih le" tih vojne in nov pomemben uspeh Uniimoga. Vzpostavitev direktne proge Teheran - Bagdad, za zdaj le za poveljnika Uniimoga generala Joviča, je rezultat zaupanja obeh strani v mirovno misij® OZN. To je obenem nov korak, ki naj bi prispeval k zmanjšanju nezaupanja med Iranom in Irakom. Med bivanjem v Iranu je ge" neral Jovič obšel južni del črte prekinitve ognja, zlasti območje Ahvaza in Deziula. Zbornica bo podrobno raziskala volilno goljufijo RIM Dogodke v zvezi z volilnimi goljufijami, do katerih naj bi lani prišlo v Marcianiseju v volilnem okrožju Neapelj-Caserta, bodo še podrobneje raziskali, da bi tako ugotovili, če je do goljufij prišlo v celotnem volilnem okrožju in v kolikšni meri. To je povedal predstavnik volilnega odbora poslanske zbornice Giancarlo Salvoldi, ki je trenutno zadolžen za pregledovanje volilnih poročil in samih volilnic iz Marcianiseja in okrožja Neapelj-Caserta. Salvoldi je tudi dejal, da je trenutno malo verjetno, da bi volitve ponovili. To naj bi se zgodilo le v primeru, če bi ugotovili, da je do goljufij prišlo povsod. V zvezi s temi dogodki pa sta se kot civilni stranki v vseh sodnih postopkih, do katerih naj bi prišlo zaradi volilnih goljufij v okrožju Neapelj-Caserta, včeraj prijavila tajnik liberalne stranke Altissimo in nekdanji liberalni poslanec Patuelli. Liberalci so ob tem tudi izdali tiskovno sporočilo, v katerem navajajo, da je bila PLI med prvimi, ki je v Marcianiseju lani prijavila goljufije v volilnem okrožju Neapelj-Caserta. Te goljufije so po njihovih trditvah oškodovale liberalce in zato je Patuelli tudi vložil protest na volilni odbor poslanske zbornice. Kasneje je Patuelli od neapeljskega tožilstva zahteval tudi sodno preganjanje krivcev za domnevne volilne goljufije v okrožju Neapelj-Caserta. Včeraj pa je radikalec Teodori tudi sporočil, da je kot član zbornične volilne komisije naslovil na predsednika komisije Trantina pismeno zahtevo, da se pregledajo vse vo-lilnice v okrožju Neapelj-Caserta in to ne samo prazne in neveljavne, temveč tudi vse veljavne glasovnice, ki so jih prejele posamezne liste. Teodori pa tudi zahteva, da senat čimprej sprejme zakonski predlog (v zbornici je bil sprejet 27. oktobra letos), po katerem naj bi skrutinatorje na voliščih žrebali, s tem pa bi avtomatično odpadel vpliv strank, ki sedaj predlagajo skrutinatorje. Ob manjšem vplivu strank, trdi Teodori, pa bi bilo tudi goljufij manj. »Vucumpra« so okradli BRINDISI Temnopolti priseljenci na Apeninskem polotoku res nimajo veliko sreče. Sile javnega reda so jim stalno za petami, v Brindisiju pa so se znesli nad njimi tudi tamkajšnji nepridipravi, ki so jih napadli, okradli in pretepli. Ljubitelji tuje lastnine so prišli ponoči, zakrinkani in s strelnim orožjem. Nočni pohod je bil še kar uspešen, saj je bil plen bogat. S seboj so namreč odnesli večjo količino ekzotičnih predmetov, tovorno vozilo, s katerim so se prevažali maroški »vucumpra«, in tri milijone lir v gotovini. Lastovu in Visu priznali precejšnje davčne olajšave BEOGRAD — Otoka Vis in Lastovo so za štiri leta oprostili obveznosti, ki bi jih morala prispevati v zvezni proračun, s čimer so jim do neke mere nadomestili škodo zaradi statusa »omenjenega turističnega področja«. Del prihodov prometnega davka, ki ga bodo ustvarili v občinah Vis in Lastovo in ki je po dosedanjih predpisih pripadal federaciji, bo ostal na otokih in tako prispeval k njihovemu hitrejšemu gospodarskemu razvoju. V spremembah zakona so predložili, da bi denar od davka na Lastovu in Visu nakazali na poseben račun in ga namenjali za hitrejši razvoj gospodarstva, domačega turizma, razvoj infrastrukture, zlasti pa komunikacij in zvez otokov s kopnim. Lastovu in Visu bodo del prihodkov od davkov odstopili, tako so predlagali, od 1. januarja 1989 do 31. decembra 1993. leta. Vse analize kažejo, da se na majhnih jadranskih otokih hitro zmanjšuje število prebivalcev, kar je posledica gospodarske migracije. Ta proces je že zlasti očiten na Lastovu in Visu, edinih jugoslovanskih otokih, na katerih zaradi strateškega vojaškega pomena ni dovoljeno bivanje tujim turistom, (dd) Fidel Castro gost nove mehiške vlade Mehika ima od včeraj novo vlado, ki ji predseduje Carlos Salinas De Gortarj-prejšnje vlade, ki jo je vodil Miguel De La Madrid, sta ostala samo dva min^ed-vse druge so zamenjali novi. Po 32 letih pa je Mehiko obiskal kubanski Predrafa nik Fidel Castro. Ob prihodu v Ciudad Mexico je ganjeno izjavil, da se rad v ^ v državo, ki jo ima za svojo drugo domovino. Castro je bil med častnimi g®5 ^pj slovesnosti ob umestitvi nove mehiške vlade (Telet®1 Podmornica nas pa že ne bo ugnala To so si najbrž mislili delfini, ko so se spustili v dirko z angleško podmornico. Vojaškemu fotografu Chrisu Northu pa je angleško obrambno ministrstvo dodelilo za ta posnetek prvo nagrado na natečaju za črno-bele fotografije s pomorsko tematiko (Telefoto AP) V Beogradu ustanovili društvo Slovensko-srbskega prijateljstva BEOGRAD — V Beogradu so ustanovili društvo za negovanje slovensko-srbskega prijateljstva. S tem so uresničili pobudo številnih Slovencev in njihovih družin, da se organizirano zbirajo in delajo, poroča Tanjug. Težnja po razvoju in negovanju tradicionalnega prijateljstva med narodoma se kaže v programu društva, ki predvideva različne dejavnosti na družbenem, političnem in kulturnem področju. Aktualnost sedanjega trenutka, ko prijateljstvo prizadevajo enostranske neargumentirane ocene, ko nekateri politiki, kulturni delavci, novinarji, posamezniki in skupine v Sloveniji premalo upoštevajo jugoslovanski daje društvu dodatne naloge, je ^r. njegov predsednik inženir Nikol .(Vo cer. Zaradi vsega tega mora m prispevati k preseganju takšneg (£). nja, z medsebojnim spoštovanjem lerantnostjo in bogatenjem ar odnosov med Slovenci in Srbi, P ^n0s-med preostalimi narodi in naro trni v Jugoslaviji, meni Šercer. kvj/-U Društvo, ki bo delovalo v nCe, SZDL Beograda, vabi vse S10 oSjo■ člane njihovih družin in vse ]Uy 0. vanske državljane, ki sprejemal ^g. gram društva in želijo delati P^apijo govem uresničevanju, da se v v društvo, (dd) Neprimerno izražanje senatorji siromašen. Njihovi uradni govori in razni pomembni posegi v parlaffl^ gre RIM — Besedni zaklad italijanskih poslancev in senatorjev je sicer kar se da izumetničeni in nerazumljivi povprečnemu državljanu, za jezik za vsakdanjo rabo, se stvar zelo poenostavi. Celo malo preveč.^ vzi Senatorka Giovanna Bochicchio Schelotto (KRI) je prav te k® Pa roji1! prav zaradi izražanja večine svojih kolegov. Ko govorijo o razpravah, Prl jzraza je treba spoštovati določene časovne roke, se namreč stalno poslužujej stora, »menstrualni«. Senatorka meni, da je ta izraz neprimeren in da ugled za}iteva kjer besedo tako neprimerno uporabljajo, se pravi poslanska zbornica, 0(jprl spoštljivejše izražanje. Predsednik Giovanni Spadolini je navdušen in Schelottovo in povabil prisotne, naj v bodoče upoštevajo tradicij0 ^vcjušen° gibčnost italijanskega besednega zaklada. Ugledni avditorij mu je n ploskal, marsikateri senator pa se je ob tem ironično muzal. rih