Srednješolski vestnik. ** Osebne vesti. Bavnatelj hrvaške državne gimnazije v Pazinu, Ivan E o s , in. ravnatelj italijauske državne gimnazije v Eopru, Ivan B i s i a c , sta pomaknjena v šesti činovni razred. — Profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani, Martin S i n k o v i 6 , je pomaknjpm v sedmi plačilni razred. *'* Za šolskega svetnika je imenovan Ivan Š t r u k e 1 j , profesor v Eotoru, ki je šel v pokoj. Deželni šolski nadzoroik v Zadru, M. Z a v a d 1 a 1 , je odlikovan z redom železne krone III. vrste. ** Društvo slorensklh profesorjer je priredilo prijateljski sestanek v soboto, dne 11. t. m., ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani. Dr. Fr. Ilešič je predaval o kvinkvenalki in pedagoški kazni. * * Rcforma srednjih šol. Dne 12. t. m. je imela auketa za reformo srednjih šol sejo, kjer sta govorila minister dr. Gessmann ia grof Dzieduszyki. V nedeljo je zopet 8«ja. Govorili bodo dr. Masarvk, dr. Eedlicb, Erb ia Renupr. ** Teze o maturi, ki jib je zastopal g. prof. dr. T o m i n š e k na drugi glavni skupščini nDruštva slovenskih profesorjev" v Ljubljani, dne 22. decembra 1907 in ki se bo o njih sklepalo na pribodoji glavni skupščini: 1. Matura je kot zaključek in višek srednješolskih študij iz praktično-življeuskih in teoretskopedagoških ozirov potrebna in koristna. — 2. Skrbeti je za to, da se potrebni pregledi posameznih predmetov pripravljajo že tekom zadnjih šolskih let, zlasti t uajvišjem razredu. — 3. Abiturijentu naj se uudi prilika, da pri maturi pokaže morebitoo odlično svoje znaoje na kakem posebnem, njemu priročnem in komisiji pravodasno pripravljenem šolskosnovnprn polju. — 4. Eazsodnosti komisije se prepušča, da uveIjavlja v ozira vrednih slučajih k o m p e n zacijo za en predraet. — 5. Isto vpljaj za d i s p e n z e , ki se naj dovoljujejo zlasti za predmete s pismenimi nalogarni. — 6. Ves izpit naj se vrši natančno po predpisih v nNavodilih" (str. 32. = Organ. načrt, § 84). — 7. Po vsem tem je ia bodi matura zakl.jučni srednješolski izpit, a ne more biti višješolski sprejemui izpit — 0 teh tezah priobčirao tudi mi diskusijo. * * Kesolucije, sklenjene na drugi glavni skupščiai -Društva slovenskih profesorjev" v Ljubljani, dne 22. decembra 1907 : I. Vsak narod impj šole v svojetn jeziku. To zahteva pedagogika in državni zakon. Uvažujoč to neovržno istino, zahteva društra slovenskib profesorjev, da ?e ji ugodi tudi pri Slovencih v popolnem obsegu, t. j., v vseb predmetih. — II. 8 stališča pedagogike in zakonitih določb zabteramo poleg gimnazij istotako slovenskih realk, učiteljišč, obrtnih in trgovskih šol. — III. Eer so na Štajevskem, Eoroškem in Primorskem baš tako in taki Slovenci kakor na Kranjskem, zato srednje šolstvo v teh pokrajinah ne sme biti urejeno drugače nego na Kranjskem. Ear se ,je smatralo na Eranjskem za potrebno in narodnim razmeram primerno, je in mora biti potrebno i_ primerno tudi v ostalib pokrajinah, koder bivajo Slovenci. — IV. Srednješolski učitelji, ozirom<t profesorji, ki so usposobljeni za več učnib. jez.kov, morejo biti nastavljeni na vseh zavodih, kjer se poučuje v katerem izmed dotičnih jezikov.