364. flcMUn.
t um* imx ». atam im.
Cna 10 rimii-Jer.
he teto.

.Skrvenski Narod* rdja: v Ljubljani ni dom dostavljen                         v upijfuBHu jiiJimmi
Si0'«10......K 24»          ćelo Irto......K »-
5°iJCw........12--          pol leu........ li-
^trt leta........6—           ćetrt leta........5*50
M mescc.......2*—           na mescc........1*90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne Tračajo. Vrrtnlitvoi banova allca *t S, (v priUičju levo), tototaa šL 94.
Inatnti  vcljajo: peterostopna petit irsta za etikrat po 14 vi«.,  zm dvakrat po
12 vin, za triknt ali vetkrat po W vin. Pri većjfii imerc^ab po dogovoru.
Upravništai naj se po&iljajo faročnine, reklamacije, tasentt itd.
to je admialstrativite »tvari.
V^^^^^B^^H^P^^HIB   ^WPW^|^B    v^^a^p^al   W   Va^aV^la^i^^vv                                   T
Na ptaena narobila brez istodn£>ne vposlatve naroćninc se ae ozira. Maw#a1aa tŠMMŠntM tolsfajai ŠL ftlb
.Slovemki Narod" velja po po*>:r
ra AvstroOgrsko:                                             za Nemffjo:
ćelo feto.......K 25—        cdo leto   .        .                    r sfc>—
pol leta........13-                           .......* w
cetrt leta........    6*50    j       « Ameriko in vse <fcuge drfeV
na mesec.......„    2*30        ćelo leto.......K 3fr—"
Vpra'rnjem  <?1edc inseratov naj te priloži  im odgovor  dopisnica ali znanfc* Vpr&i&U tc; Eaaflava allca M. i, (spodaj, dvorile levo), ttiefaja *L SS
Deželnl proračun.
Na duevnem redu današnje seje deželne^ra zbora je proračunski provizorij za leto 1911. V dejstvn, da se bo dovolil proračunski provizorij, tici dokaz, da deželni zbor let os ne bo rešil svoje prve in najvažnejše naloge, da ne bo vzel v razpravo rednejra proračuna.
0a.^a je imel deželui zbor dovol j za to, saj ražen ljubljan^kegra statuta — ki Ka je resi! z neverjetiio na-ftlico — in ražen cestnefra zakona ni dogma! v tekooem zajedanju ne eno vazuejše stvari. Ne dvoniimo, da je deželni odbor pripravi 1 proračun pravodasno, lahko bi ga. bil torej t'i-naneni odsek vzel takoj v pretres in g& še o pravem času spravil pred zbornico.
A vendar se to ni zgodilo. In zdi se nam, da se to na ni eno ni a ni zjrodi-lo, da je klerikalna veri na na minorna tratila čas s tem, da sploh ni bilo plenarnih sej in da so se v odsekih reševale skoro same malo pomemb-ne stvari, ker se je hotela ogrniti proračunski razpravi.
Kakor recimo, je do vol je van je proračuna uajvažnejša naio^a vsa-kepa parlamenta. Pri razpravi o proračunu je prilika posvetiti v tajnosti deželnegra pospodar^tva, pri tej razpravi izve<lo volilei, kako se gospodari z njihovim denarjem, tu je prilika, da jM>vedo poslano i i u razlože želje in potrebe in pritožbe svojih volileev in da za**topajo svoje nazore.
A ravno tepra se klerikaIci boje in po pravio i. Deželno grospodarstvo je namreč lahkomiselno iu malo vestno. Deželni odbor izdaja deželni denar kakor se mu ljubi in postop«i tako, kakor bi smel delati kar bi hotel.. Nakupovanje nilinov, katero si je dovolil dr. Lampe v nasprotju z jasnim in določnim sklepom deželne-gra zbora, priča najbolje, kako deželui odbor >klepe in ukaze deželnega zbora prezira in kako postopa z za-upanim mu denarjem.
Deželni odbor razinetava denar, kakor da bi viri deželnih dobodkov bili neizčrpnL V resnici pa je dežela v največjih denarnili zari reguli. Proračun izkazuje velikanski primanj-kljaj, a vrh tepa izrablja <ieželni odbor vse mojroče fonde, dasi v to ni-ma dovoljenja. Ce smo prav poučeni.
je deželni odbor že potratil ves želez-Hiški fond in jemlje sedaj denar, ki ga ima za osusevanje ljubijanskega barja na raz po ladanje.
Kazmere so take, da bi bila redna proračunsku razprava nnjno potrebna v interesu ćele dežele. Kleri-kalci pa se te razprave l>oje, boje se kritike njihovejra K<>*»I>odarstva, boje se detajliranegra osvetljevanja prtv računskih postavk in zato so potra-Tili čas, ki ga je imel deželni zbor nu raz po ladanje in s tem preprečili redno proračunsko raspravo. To je žanje vsekako najkommlnejše. S provizori jt'ia IkkIo dobili deuar za nadaljnr vodstvo deželne uprave in delali bo-do s tem denarjem kar bodo hoteli. Tako gospodarstvo pa ni solidno in ni reelno in zna deželo spraviti v najhnj&t^ kalamitete.
In kdo drugi bo moral utrpeti ta velikanski izdjltek nego avstrijski in ogr^ki davkoplačevalci, avstro-ogrsko ^rospodarajtvo. Pridejo pa še ilruge zahteve, kjitere b<> stavila naša finančna upiava na žepe davko-plačevalcev. S<x;ijalne in kulturelne nal<*g"e države so od dne do dne večje. Državni proračuni izkazujejo od leta do leta večje potrebHČine. In vsak-do, ki presoja moderne proračune, mora biti prepričan, da se iiresniču-jr Baltourjev izrek, ki je imenovai t'inanee problem našega časa. Se-ve-da jara ne sine pri tem motiti trditev, da razvoj splošne^a blagostanja po-jmlnoma zadošča za pokrivanje neiz-inerno naraščajočih proračunov. Nepobitno dej>tvo je, da se državni proračuni vettno bolj in 1k>Ij bližajo kritične mu momentu.
7UII0 so^potfarstvo.
\* Mouteeucoolijevi rodbini leži takorekoč v krvi, da vt»i Montecueeo-li zaiitevajo edinole denar. V setiem-na.)6tem stoletju je zahteval avstrij-hki vojskovodja Rajniund ^rof Moii-leeucfoli denarja, denarja in zopet denar ja. Ravnotako zali te va sedanji avstro-ogrr^ki admiral Monteruccoli denarja in sicer ogromne vsot«* denarja za zirrudlH) novih j>oiuoi\skih velikanov. Avstro-ogrska hoče in mora imeti tuđi svoje dreadnoughte, ki ^ v btabiliineiito tecnico v l'rstu žo ^rrade. Toda to grajenje je zakrito z nekakim taji ust veni ni zacrrinjalom. Naši državnik! nočejo ničesar vedeti <» tefc. Ko je 10. maja tekocef^a leta drž. poslanc^c Renner \nprašai v fina nčnem otlseku di*žavnega zbora fi-nančneera ni i n istra, ali ?e re« ^rrarle brez dovoljenja parlamenta in drle-traeij dreadnouprhti, v katero svrho bo morala monarhija šteti 400 mili-jonov kron. je finančni minister Bi-linski izjavi], da njemu in a\-strijski T-ladi ni o tem ničesar znanega. Pre-trčeni četrtek jp pa admiral grof Afont^^euccoli v mornariškem ods^^ku ogrske delegacije že nekoliko bolj po-svftil v to fikrivnost. In londonski časopis "">Daily Mail« pa ćelo poroča, da je admiral grof Monteru«-r'oii v delejracijah zanpno izjavil, dn je av-strijska vojna uprava skleniU zprra-cliti 8exlem dreadnoughtov. Si bodo fttali ogromno vsoto 400 nulijonov kron.
državniki pa tega ne spoznajo, ker sicer bi se na naš denarni :rp" ne stavile take p^etirane zahtev\ kiitkor s«' stavijo ravno v zadnjem ("asu. Ni zadosti, da bo moralo av-strijsko nai*odno gospodarstvo dati monarhiji velikanske vsot^ na razpo-lago — iz naše Tinančne moči naj čr-j>ajo tuđi Ogri in pa Tureija. Ni A. dolgo tega, ko je hotela oi?rska vlr.da placirati na Franeoskeui svoj" veliko posojilo v znesku 5G0 milijo-nov krou. T<^ta l»oguta Franci ja m imela denarja za O^re! Seveda so ta-krat navajali razne vzroke in povode, v^l^vl katorih pariški finančniki nis4> hoteli odpreti svojih lnošnjič-kov. Vzrok temu naj bi bile raz'.ie izjave angležkih in rnskih časopis«v. ki ko nasprotni trozvezi. Tako je posebno londonska »Times<- spravljali to posojilo v zvezo z zgradbo dread-nougbtov zn avstro-ogrsko vojno mornarico, vslrd česar bi se stališč? trr>zveze v Srednjem morju okrepilo. Refinico je povedal dunajski »Frem-tienblatt«, ki je v najožjem stiku ?. zimanjim ministrstvom, ko je rekel, da ta neuspeh ogjskega posojila priča o sJabem stanju našega domaćeg* {Jenarnepra tr^ra.
Vendar je pa naš dfiiarrii Irg" Se vedno moral toliko moči čutiti v sebi, da je skupno z berolinskim denarni in trgom placi ral to ogromno ogr-sk > posojilo. Koru aj so se pa iz našega domaćega iiarodnepa gospodarstva iztisnili milijoni in mi lijo ni za razne ogrske potrebe, že se stavijo nove zahteve na našo finančno moč.
Turčija išče ntoinpetdeset milijo-nov f ran kov posojila. Turska vlad \ je hotela začet koma to posojilo pla-cirati v Parizu. Francozi so pa za-htevali za slučaj, da dovolijo to po«o-jilo Turčiji, posebno kontrolo nad denarniiii gi»spodarstvom mladotur-Ške vlade. Turski finančni ministar Džavid r>ey pa nikakor noče pripustiti, da bi kak fruncorfki nadkontro-ior nadzoroval turčko finančno upra-\o. Seveda so bili tuđi politični motivi pri tem odločilni, ker sicer bi pariški listi temu ne ujrovnrjali, da \ endar ne gre, Turciji v treuotku po-s»ojevati denar, ko ji grozi vojna z Grško.
Naši diplomati pa hočejo napraviti  zopet  imenitno  potezo.     Naš denarni trg naj se odpre    turskim    za-htevam. S tem naj bi naša monarhija zojH't  pridobila    nekak    ufrled in vpliv na Balkanu, katerega je vsled nerodnoriti   naši li   diplomatov   popol-itoma izgubila. Govori ,se tuđi, da ho-i To Nemčija priskočiti Tur čiji na po-moč.    Toda skoraj vsa  nernška    javnost je temu  nas protu a.  Nemško ea-sopisje pravi,    da je iv zdaj nemški tienarni trg preoapet    in    rUi se bo v ieni  slučaju     obrestna   mera   zvišala na 8 do 10 odstotkov.  Avstrijski  di-jtlomati    pa  tega nočejo  izpre\ideti. Visoka nfk'ijalna obrestna niera  priča,    da  na našem denarDom  trg-u ne \ ladajo normalne razinere.  Naša  in-(.iustrija je takorekoč sele v prvih za-et-tkih  razvoja,  vsled  česar  bo treba :e  ogromnih     investit ij,     če  liotemo L'Kpešno  tekmovati na tsvetovnem  iv-l:u. Ce hoče država za svoje zaJiteve. ki pre.«eterajo tisoče milijonov,    in pa še za posojila tujim    državam dobiti potrebnih denarnih sredste\v, tedaj se morajo vzeti ka pita lije iz produkt i v-l o naloženefra kapitaln. V tem slučaju se morajo torej domaće kapital i j-? ofltegniti dose<Ianji produktivni uporabi    ter se investirati    v    p<isojilih fuje države.    S tem se odtepne produkciji kapital in se na ta način produkcija ovira.  S takim  postopanjem je pa prizadeto tuđi delavstvo, ker se podjetjem, v ka ter ih so zaposleni, od-tegne kayjital in na tn naoin zmanjša protluktivna moč.
S tem, da se zviša eena denarja, se zviša tuđi cena vseni r>otrebšči-nain. Z eno besedo, za naše narodno fTospodarstvo bi post>jilo Turciji po-menjalo   j>ravo     katastrofo.     Bogata
Franci ju ni hotela dati pobojila,N«ni-čija se f?a brani dati - revna in sele v razvoju ne nahajajoča Avstrija naj pa radevolje dovol i t^» ogromne veo-te. Toda ffrof Aerenthal hove u t ni i ti vpliv trerzveze na Balkanu, kar bo edinole v interesu Nemčije. Ni ilo-\olj, da amo \->*led t** ijes>re«jne Aeren-thalove politike izgubili popolnoma balkanski trg, katerejca ji' jk» vučini zavrela Nemčija, ta nesrečna /una-nja politika naj uniči tuđi naše pro bpevajoee narodno gospodarstvo f« tem, da se inu odte^nejo produktivno raložene kapitalije U*r nalože y ri-skantnem turškem ix>«»jihi.
Kononlhl med sobo in cerbvena pravico.
Naši čitatelji >e gotovo š<« .^poni iujajo, ko smo pred nekaj me>i«*i poročali o izvanredno o^treni na*st<> pu kanonika in župnika Itazilike sv. Justa v Trstu, Butti^riKjnija, proti škofijskemu kainelarju, kanoniku dr. Mecchiju.
Buttignoni .je iiainivč raz}H>sJi*J na v^e duht>\ nike tržaške škofije tiskano okružnici*, ki je vzbudila intvi vsein Ijuil8tvom najverje preseneče-uje, kujti dotična okrožnica je vsetm-vnla toliko greliov, iindobije in na^il-stev *ir. Mecchije, di* bi jih »iiavu4leu jrrešnik« sf>loh ne zmogel i u bi pad cl i>ck1 njihovo »težo«.
Prevzeini in gosp<>d>lA a /^eljui kanonik dr. MtH-chia ki jf zelo bo-pat — pa ui feledil Butti^rnonijeve-iim pozivu, češ, da naj m* vsjed po-hujšanja in vroče želje v>e duhuvHČi-ne u makne s svojejra niesta kot šk<»-iijski kancelar, kjer ufanju svoja n«-Mlstva in goji špijoiistvo, temveč je s**l v Rim in pri Vatikanu /atožil Butii^nonija pri svojih > prijateljih :.
Kontrrvtrai'iJM sv. koncila je Mecchiju ugodila in naložila Buttig-noiiiju, da mora tekivu» 8 dui >Hub j-ot'na susj>ensionis ip^o fa<*to iiicur-remla« preklicati vse, kar je napisa! proti kanoniku Meechiju.- Kanonik Buttignmii je prt»t»il in zahteval ka-nonieni proces, ker je hotel đoprine-stl doka/ resnice zn vs<* obdolžitve proti Metili iju. Ali /uman! Sv. koti. cilska kon^reicacijai mu ni niti odgo« vorila!
LISTEK.
Pisatelievfl sreća in nesreća.
Opisal jo je gospod B a r o d a. (Konec.)
»Ha - ha - ha,« je brečcalo njegovo grlo, «drži me za uho, da ne skočim skozi okno!«
Nato je plani 1 po inotvoz in se že misli 1 obesiti na železni drofr, ko mu pisatelj, ves užaljen, pokaže polno pest. Pet^r se je zajokal o<l gilijenosti, zlasal samega tsebo in se vrgel v čevlje. Šla sta po Tono, ki je vprav na pratiko gle^lala, in jo povabila s se boj. Poskočila je do stropa in se prepasala z zidanim preopasni kom. Vrtnar Boštjan pa je \^zel motiko na rame in kar okoli vratu so se objeP. Napotili so se po beli cesti, ki je držala naravnost v slavno krčmo, in predno je Andrej Rožmarin ute^nil vfipm dopovedati svojo srečo, so že se-deli za široko mizo. Poklicali &o po-lič vina, ukazali ro, naj se jim zako-lje ptcks in raca in zamesi in speče velik kolač. Oteščali so se s kruhom in klobasarni, in so tako pili, da je bilo kaj! Zraven pa ho govorili o važnih in nČenih stvareh: Kako se žanjejo Krasti, kako se inlatijo gobe, kako me
1 prideluje dež? Vse to so vedeli in še marsikaj.
»Kdo bi si le mislil, Andrej, kdo bi si le mislil, da nas 1k>š ti kdaj tako lepo pojpofctil!« Tako je povzela Tona, kateri je šla prva besecla v družbi. »Saj sem vodno dejala, da nisi takšen, kakor so dejali.«
»O - ho - ho,« je jezno ugovarjal Poter. i>Tisto pa že ne, jaz pravim, da ne! Andrej je gospod in gospod ostane. Kaj ne, Andrej, da si go-spod?«
»Kdo pa je rekel, da nisem jro-spod,« se je začudil veseli pisatelj. »Pokažite Ka mi* đfi pijem z njim bratovščino!«
»Kakopak, sem z njim, mi ga hočemo videti! S tole motiko ga bom okopal tako lepo kot rožice spornla-«1 i_ Andrej je gospod, ali ne, Tona? Zakiij pa nič ne re^ršT« Boštjan je pogleda! svojo sosedo in sedei bliže lv njej.
»Jaz tuđi pravim tako! Pa so mi rekli: »Ali si neuinna, Tona, da za-stonj rediš tistega cigana »uheprat Ali si neiimna. Tooat Ali re« slifiig travo rasti, Tonaf« Pa sem dejala: »Kaj vi veste,« sem dejala, »mi bo že plačal, ali ne Andrej!«
»Kdo le rekel, da ne bom plažalt Na, Tona, tu je cekin, njegovi bratci pa pridejo «a njim. Saj Se ni vseh dm konec, bi mislil. Na, Peter, cekin, in kadar da bog aeopet dobro let ino, p& dobis drugega. Na, Đofttjan, eekiti! VeS, to je sa tobak in m«*o. ker «vs prijatelja.«
»In prijatelja tuđi o&taueva!« je potrdil Boštjan.
»Kar objela bi te,« je dejala Tona in šla proti pisatelju. »Kar objela bi te!«
»Saj ni treba,« se je brani 1 An-drrj Rožmarin. »Saj veš, Tona, da te irnam rad in da sem iz ere a ponižen.«
»Objela te bom, pa je! Noeeni, da bi kdo rkel, da sem osahna,« je Tona kl ju bo vala.
»Tu imaš še en cekin. Tona! Daj mi roko in pij, samo nedolznost mi pusti!«
Peter je med tem toči] kozaree, in ko je biio opravljeno to delo, je zajel Tono v svoje narocje.
»Kakšna pa si, da mene ne vidiš, ali si se že napila 1 Saj še nisem tako Mar in fant sem tuđi se.«
»Ćeprav sem vdova, pa se grem skušat se % vsakim dekletom,« se je pohvalila Tona in trčila z Andrejem.
Našli so se kozare i in zatvenk-ljali, v grla je teklo vince, in moč in radost je kipela iz src. Vse je bilo na-vduseno in mlado, in pisatelj se ni mojrel otresti objemov svojih prijateljev. Zapeli so preveselo pemm, da eo donele stene, da §o zvenela okna. Gos in raca sta priftli na raizo, * vi-noro so si lalivali, a kolačem prigri* zovali. To je bilo ivecer, in vap kratki večer do polu oči. Jnnaki so bili, a vendar so ijutraj leiali pod miso.
In zdaj, brat je moji, si potrefile l>epela na g-Iave, ra^trg^jte si oblačila, sestre moje! Lijejo naj vam solze, da bi napoinile inorja, zakaj zgrodila si> je velika nesreća.
Moffočno je hodilo ie solnee svojo visoko pot, ko je Aadrej Roimarin druffi dan stopil iz krčme in na cesti iskal svojih misli.
»Ako se ta stvar dobro premisi i,« je umova], »poteni siKM*i nisem bil sam na gontiji. Stirje kosire i so stali na mizi in trinajst praznih polieev v kotu, tla so bila povaljana in potezana. Potemtakeui smo bili zbrani štirje evangelisti, a drugi s*o se ie menda z zoro vred skrili bole-mu duevu. In jaz sem sam!«
Zaeel se je smejati veselemu spo-tninu, ki mu je oetal in se razko«atil v dusi.
»Ah smo se dobro imeli! Že od krsta niaem bil v tako krasni družini. Kdo bi si mislil, da je Tona tako imenitna baba! Ne veni, če se nisem zaljubil vanjo, saj ima pra\*zaprav še rdeea lica in modna je kot medvedka. Boćtjana je vrgla % levieo in Petra je peatovala, kakor da ima otroka. Iu meni je odpncitila vse dolge!«
Kreni] jo je s ceste v stransko ulico, ki je tekla med oirrajami in gr-raovjem, poraSčenira s h melje ni. Nekoliko je bil bled v lica, plave oči je imel rdafo obrobljene, in misli m> se mu preli vale in meAale v moiganih. Včaaih je pomalem **ivii*]ja], uaii-hem je mapel to in ono pemmieo, po-ital ia m lamielil:
•>l*rekrasno! l'n^iin wi>, .e t;» pomislite, kako bi jaz daues delal, da imam le vinar v žepu! Le vinar, vaui pravim. Nil i črke ne bi zapisal. Ka-<u\T imam denar, tedaj niiuain misli, ne talenta, ne volje. Denar napravi iz mene idiota, a driijraeV "^hij veleum!«
Zavihtel je desnico in lunruiiinil ix> zraku.
j^Kako se l>o tiaiie< kra^uo p*m«-lo! Sto slavnih idej mi biodi po gi« vi, in kar si zaželim, je moje. A meti i se mudi, žeja me po erniln, o<»i bi a«« že rade nastajnte na beleni papir ju in n)kn hote plesati.«
Smehljal se je i u 8nteuljaj** je »p* gel v žep.    Ali    tišti hip je odskoči!, kakor da je zadel nu niodra^a. V n>ki .*e mu je  bleAeala srebrna kroaa ve >arske^ru kova.
»Oj! In uii je iu&mo zapili! iSi-iiikoli se mi ni z^rodilo, da bi prineMpI iz kreme novci«" tk>mov, in danes imam eelo kruno! Moj bog, k oini neki seiu zaslnžil to hndo nramoto in kazen!«
Div jal je po ulici, pulil ni Ia>te in tfrizel u»tne.
»Krona! Oj, iirtsreru, sramota I Hribi, za^rrnite iim», morja, posrito nic!«
A hipoma se mu jie zasveti] obra? \ rajskem veselju, in oblila ga >k eoločna slava, Viel je krono med prste in jo zalučil «« »trrbe. Vadiicnila 69 j<*» m—ijaJa v prelepem lokn ia i»-ffinlla,                            ,
Bnttignoni ae je podal sam v liku iu razodel uatanko vse papeiu in obenem pripomnil, da on ljubi in učiresnlco,innikakor ne more prckli-aatl tega, kar vsebuje njegova okrož. nica. — Ali papež, da je na to zaluđeno vprašal ĐiiUignonij*: »E eh^ «-osa dira quest' ahrot« (Kaj Pa p*-t eee oni drugi — Meeeiiia?) — Za-;>ian so bile Buttignonijeve prošnje m dokazovanja resnioe Papez ga je i'oslal h kardinalu predaedniku av. koncila, eeš, da se 2 njim ponieni. Ali ta je bil z njim še neuwniljenej5i. ttekel mu je, da ako ne prekliee vae, je suspendiran leto dni, potem pa isključen Iz katoliškc eerkve.
Na tiran&ko tako postopanje se-veda kanoniku Buttignoniju ni preostalo drugega, kakor se udati nemili usodi in privoliti, da je akofijski ordinarijat tržaški    priobčil    izjavo,
—  katere pa But tignoni    ni podpisal
— in v kn tor i je rečeno, da ta posled-Tiji preklicuje vse, kar je trdil o kanoniku   Meechijii.  Tako  se  postavlja
ljubezni in resnice polni« Vatikan na stran resnice in pravice! Pripom-diti moramo, da je Buttignoni siro-iLiak, a Meeehia bogat. — K skandalozni in naravnost avtokratski in kri-vieni tej razsodbi pa vzklika nek tr-žaški svećenik v »Edinosti«: » Duhov-ščina brez razlike    narodnosti pa ne
jrnoije,«  kot  da  bi ta poslcdnji delal ■kšefte«, kor je namrei* »Kdinost« pikala, da je Mecchia bogat, a Buttig-noni ubog1.
Resniea v ooi bode! Tako ie tuđi v tem slučaju. IJun dela. jih je in jih Ho delal »kšefte« vse dotlej, dokler se ha dalo ljudstvo odiniti in strahovati od rimskih avtnkratov in njih hlap-t*ev. — Jasno je kot beli dan, da je Rimu v prvi vrsti na tem, da obdrži tlosedanje in si pridobi še večjejra bo-jrastva, da si polni bisago ter obrani nad vlado nad nezavedno maso. Za tem (lelri Rim in klerikalizem sploh. a vera je — postrnnska ree. ki služi te kot sredstvo v dosego tega — ci-ija. — Da Rimu ni do pravice in re snice. temveč le tlo avtokratstva in— kšet'ta«, to jasno priča afera Buttigr-uoni - Mecchia!
Rniige ni melo!
(Glas iz Trsta.)
Pozive obmejnih agitatorjev, naj rodoljubno žeustvo na bira knjige in jih pošilja družbi sv. Cirila iu Metoda, da bi jih brezplaeno razdeljevalo ob koruško - štajerski meji, »mo čitali v Trstu s posebnim zanimanjem. V Trstu uvidevaino to potrebo prav posebno in preprieani smo, da bi slovenska stvar silno mnogo pridobila, će bi se lotili dela za hre&plačno raz-tleljevanje knjig med tisiiuii sloji, ki ni majo ali le jako malo narodne za-vednosti. S tem bi si narodno in tuđi materijalno pomagali, zakaj narodno probujeuo obeinstvo kupuje svoje potrebšeine venderle raje pri rojaku, kakor pa pri tujeu.
Uspehi slovenske politične agi-taeije v Trstu so očividni in gotovo jako razveseljivi. Ali ik> u^pehih pri volitvah se še ne sine sklepati na de-janjsko stanje tržaških razmer. Na] nihče ne pozM>i, da živi v Trstu ka-kih 30.000 rejffnifolov, ki sicer niuia-jo volilne pravice, ki pa v najveeji raeri uplivajo nu tržaške razmero. Pri volitvah se pokaže, kako moćne so v Trstu stranke, po številu takih ljudi, ki so avstrijski državljani, :i nič vee. Reguicoli pa dajejo Trstu svoj pretežno italijnn^ki značaj in v tem italijanstvn, v atrakcijski sili t*>-•j:h italijanstva leži za nas Slovence uajvečja nevarnost. SI ej ko prej se na tisoče in tUoi'e Slovencev potap-lja v italijanstvu.
Le en del v Trs»tu živeeih Slo-^••eiicev je nurodm» zaveden. A koliko jih je se, ki so polinoma nezavedni, ki se niti ne zinenijo, da so Slovenci in ki nimajo nič ljubezni do svojega jezika in do svoje narodnosti.
Najveć se izprubi preprostefri /enstva. To je naravno. Politična agitacija gre mimo ženstva. Ženska se vobće ne zanima dosti za politično -tvari in vsled tegn jo valovanje tr-/aškepra življenja navjidno kaj hitro <»(hie8e iz slovenskih kromov, će se jim je sploh kdaj približala.
A ravno preprosto ženstvo je ti--ti vrelec, iz knterepra bi slovenstvo \ Trstu lahko zajemalo vedno no-\ ih moči, će bi bilo v tem ženstvu ]iio^oče obuditi, oziroma ohraniti čut narodne zavednosti in domovinske ljubezni. Različne družabne. priredbe ne ziidoščajo. Tr^ba je inten-zivnejšib ^rtKistev. Kdino tako sredstvo je slovenska knjiga. Na tisoč^ slovenskih deklet in žena in otrok bi se v Trstu obranili Slovenstvu, oe bi jih znlaprali % dnevno hrano.
Na to ni misliti, da bi to ženstvo,
med to obeinstvo, A pri naa je oiato nemocroee, da bi se iidajale knjiir« po tej ceni in vsled te*a •• iitajo ljudje nice«ar. V Trstu je *e tako, da ljndje ne knpnjejo knjt^. Saj je sna* no, da ćelo inteligenca v Trstu ne kupuje koji« — naš kajigar Gorenje© lako potrdi, da proda komaj ne-kaj izvodov vaake slorenake knjige — kako naj ae to zahteva od prepro-otefa človeka, od delavoa ali služ? kinje.
Citajo pa ti ljudje s najVefejini veaeljem, oe le kaj v roke dobe. Kako so se trgali za humoriati&ne liate, ki so včasih ishajali v "Trmtu. kako kroti med stotinami ljudi eoa knjiga!
Prave čudeie bi videli, to* bi bili v stanu zalagati te Rloje p knjiga-mi, ee bi jih mogli brezplačro razda-jati. Zlasti za mične, zabavne spise bi se ti ljudje kar pulili, a vsaka taka knjiga obudi nekoliko domovin-skega čuta in narodne za^ednosti. vsaka koristi slovenski stvar*. Kai ie Miiller-Guttenbrnn doeegel na Ogrskem, se da še laž je in hitre je doseći v Trstu.
Nujno in toplo torej priporoča-rno, naj vzame družba sv. Cirila ir, Metoda brraplačno razdajanje slovenskih knjig\ na naše zlato slovensko ženstvo zlasti na Kranjskem, kjer i? narodna poirtvovalnost uprav čudo-
..:*«       rw«   iotwinrv   analimmn    imi   nA.
Dnevne vesti.
: Kranjski deželni /bor ima du-nes sejo, ki se je začela ob 3. popol-dne. Kot zadnja točka je na dnevnein redu računski provizorij. Menda \to žo ta teden konec zasedanja dežclue-gu zbora.
4- Dolenjska volitev. Klerikalci so izračunali, da je pri zadnji dolenj-ski volitvi vsak glas veljal narodno-napredno stranko najmanj štiri kro-ne. Kdor ve, koliko velja agitacija in koliko se je delalo, ta bo lahko spoznal, kako se je »Slovenoc*< ure-zal. Narodno - napredno stranko je dolenjska volitev gotovo desetkrat manj veljala, kakor klerikalno. Narodno - napredna stranka je pri zadnji dolenjski volitvi postopala tako. kakor so j>ostopale za časa aneksije Rusija, Angleška in druge države napram Avstriji: Ker aneksije nišo mogli ovreči, so Avstrijo financijal-no »puščali« in jo denarno oslabili. Dolenjska volitev je klerikalce de nanio tako oslabila, da poka zdaj pri njih na vseh koncili in krajih.
-f-   »Slovenec«  zabavlja  na štajerski  deželni  odbor,    da    objavlja različne razprave samo v nemških li stih.  slovenske  list *  pa prezira.  Ta ko postojanje je gotovo vse obsodb vredno,   toda   »Slovenec«   ni   list,   ki bi smel o tem govoriti, kajti njegova stranka  ne  postopa  nič  bolje.  Caslh je deželni odbor kranjski dajal tiskati predloge za deželni zbor v različ-nih tiskarnah, tako da so vse precej enako participirale na tem zaslužku, odkar  pa  gospodarijo     klerikalci   v deželnem   odboru,   dajo   vse     tiskati »Katoliški tiskarni<' in ne dobi nobe na  druga  tiskarna  ničesar.  Ce   »Ka toliška tiskarna« kakega dela ne ino re pravočasno dogotoviti, pa <!cželni zbor   nima   seje.   Taka   lakomu ost   j gotovo nokaj izrednega. Kako se upa spričo takemu     počet ju     klertkalcev ;.Slovenec« še zabavljati na štajerski dcželni odbor, nam res ni umljivo.
-f Kršćansko - socijalni vod ja. prelat dr. Scheicher, o krieansko-socijalni polttiki. V založbi Karla Froni moja na Dunaju so izšli spomi-ni prelata dr. Si'heichcrja, V četrtem zvezku piše o svojem političuem življenju. V tej knjigi se nahajajo tuđi rickatera pisma, ki se nanašajo na naše klerikalce. Dr. Scheicher pravi: »Samouprava naroda po narodu je samo tedaj mogoea, če najboljši inožje, najmanj pa previdni in ne-oporečni možje vT-amejo v roko vlado, oziroma vodstvo vseh javnih za-dev, če so posebno vsi poslanci države, kakor tuđi dežel, možje z izobrazbo in finim vedenjem, ki spoštu-jejo in se dotikajo svobode in prepri-čanja bližnjika. Odkar so zač li govoriti I juti je, ki se bolj razume jo na gnojne vile in na cepec, je postala smrtna nevarnost za samoupravo ali za parlamentarično vlado akutna.« - V tretjem delu tega zvezka govori o »duhovniku in politiki.« Popisuje svoje delovanje kot duhovnik - po-litik in pravi: »V cerkvi, na priinici sem se se veda trudi 1, lamo o reoraih verskih stvareh govoriti, ne pa o političnih. V tem oziru sem ie danes mnenja, katerega nekateri smatrujo za secesijonističnega: Stndi ne ml zloraba vere v politične »vrhe, tuđi noeem9 da bi se rai priialeo đelale volitve, četudi v najboljse politične namene . . . ko sem stopi 1 v kriftan-sko - socijalno stranko, vodil me je : •<•'*»• nrofrram in sposnanje in -^liu krttanake vere
■opet trraditi aoeijalno ia političn« mpadbo ragenirane druibe, Sftaaom* •em pm spoanal, da ae sđaj claanajla^ ađaj sopet bolj tiho proklamira rta-▼ek: Za stranko!    Vae saraiH in sa
Ittranko. Strankina svestobu prva in edina toapoat V kalikor se pri tom ne pnttopft maj prava te prmviea. M bilo to Ttdno te Mealm\ lepo načelo. Nad imiHHBim mmpr**kom ya vm-datl mmm • polittiM abaototef* m> movol|a< fai ailo, Ju mUBorali&pMi. |^ slabo • • • Gotovo je, da je većina ljudi ničla ia da bo veaeli, fte se prati nje postavi enica. CmWHI» pa ja> kakino tir»nstv* trpe valilel, pa tuđi pasla* el od *w»a ■ ivoMem.« — Prelat dr. Scb^^lter brzkomi ni mblil speci jal-no naše klerikaloa, temveč sploh na klerikalno stranko. V vseh glavnih točkah je popolnoma zadel tuđi naše klerikalce. Todi v našem deielnem zboru so saceli govoriti ljndje, ki se razumejo edinole na gnojne vile in na oeepc, a la Demšar, Drobnie, IW-tol itd. Tuđi pri nas naSi klerikalni duhovniki zlorabljajo vero v politične svrhe, ter delajo volitve raz j»riž-nico. Tuđi pri nas je čudovito, kak-šno tiranstvo trpe klerikalni volilei, pa tuđi klerikalni poslanci >d ovi a z zvoncem — od dr. Šusteršiča. Ed n
1 prvih  kršćansko - socijalnih  vodite-ljev je torej najostrejSe obsodil poce-T"   *vuwi   lairj  mOra  Jnivu  uvirvi ^pomin. Po Portugalski revoluciji j, prinašal »Slovenec« kar zapored br-/ojavke,  da so vstaši  napad li  ta ali »ni samostan in da so se redovniki re šili po podzemskih hodnikih. Enkiai ie   priuesel   brzojavko,   da   se   je   4<' iun skrilo v podzemskeni hodniku je <:uit«ke<?a samostana iu da so utekl; ezuiti v drug samostan, kjer so ee z mdotnimi redovniki zopet v bran po tavili  vojakom.   Sobotni  »Slovenec* u naglaša  in zatrjuje, da so to     !• ' :ijke o podzemskih hodnikih  in  d: rinašajo te bajke le framasonski li ti. Stavimo pa glavo, da bo »Slove *ec« to utajil in njegovi »bralci« mi? r>do verjeli, četudi so par dni prej; nmi čitali te brzojavke. Pa če bi tu i   k   vsakemu  bralcu   Slovenca  pri -1 kdo in bi mu pokazal izvirne list brzojavka ni i,   bi   ti   bralci   vendu rdili, da ni res, ker so »gospod« rek i, da ni res.    TakSno je naše    dobr-tvedno ljudstvo.
—  t Umri je    danes    zjutraj    a jubijani mescan in brivec g. J.  X ioltauzer.     Vrleniu   narodnjak-odi ta^ten spomin!
—  K volitvi na Hrvaško    se    j čeraj   in   danes   s  posebnimi     vlak ilpeljalo pod poveljstvom častniko-
00  vojakov 47., 60.—87. in 400    ti; iij^njega   27.   pešpolka.   Istotakc   s-
odpeljal tuđi  iz Celovca eskadre ^izarjev.
l;mrl je v Dobrunjah tamošnji »-jsestnik Anton C e r n e, star 84 let >il je den izmed žc redkih vetera-•«iv Radeckega izza leta 1848. in $49. Imel je tuđi nekaj vojnih odlik. \ v ni.!
V pokoj namerava iti pisarnišk
r;idnik    v    Novom     mestu     A loj/, i
-trnjnar, ki je bil dotleljen jetniear
ii Mlaknrju. Ko bo Strajnar vpoko
:fin,   misli   prakticirati   pri   merosod
.em uradu v Trstu, uotem pa posta
1   vodja  morosoimega   u rad a  v  No ern mestu. To bo zanj ugodno, kn •na svojo trgovino čisto blizu. Jetni arju Mlakarju bo pa tuđi prav, d: nu vzamejo eno moć, saj tako ni bi o dela za dva. Kadar je prišel kdo \h ' *tnike za delo, ni bilo v p'^arni al 'Tlakarja  ali   Strajnar ja.  Mlakar j
\ed uradnimi ura mi kar po Qele ur v jetniški pralnici ribe lovil in žuli'
vojo pipo, Strajnar ju so    pa    tak«
»'kli Ijudje, &d je »ta mal prezident«■ ker je komodno prihajal v pisarno ol
»ohi 10. zjutraj    ali ob   4. nopoldn Ševe, on je lastnik Hanslerjeve trgovine, ki mu je dala pač mnogo poslr Ker ima jetničar Mlakar nadpaznik Kalana kot namestnika, bo pač lahk-
opravi! s tem vsa dela. Potrata bi bi 'a, «V bi «e mu dodelila kaka uradn-moč, da bi notem zopet po eele po1 ■Inevo ribaril.
Požar. V četrtek okrog 10. ure zvečer je zopet gorelo na Studencu v političnem okraju Postojna. Na liec mesta je prihitela poitrna bramba iz Hruševja ter ogenj ornoj i la, da 6e ni razširil. Prihitela je tuđi požarna bramba iz Postojne z orožnikom na ćelu, ki pa ni stopila v akcijo. K sreći je pričelo deževati, ker radi doma-ćinov bi lahko vse zfforelo, a gasilci pa vsega storiti ne morejo. Pogorela je samo hi sa, seno in drugi pridelki. Ogenj je nastal vsled slabo sidonegR dimnika, okrog katerega imajo na-vadno ljudje seno zapaženo. Leta 1906. je nastal ogenj ravno pri isti biši. Tekom petih let je gorelo ie iti-rikrat. Pogorelec je revei in teiko, da bi f*e Se kdaj opomofrei.
Opeeen oirok. Neverj^tno mno* go otrok se ponesre^i pri ognjn. TV mu bo najveckrat krivi starii, ki n« pasijo dovolj na svoje otroke. Te dal je postila posastnie* Ana Sohoveci-
nik v Stangrolm pri Gornjem graiN svojih deaet otrok ume doma. Izro-ttla jih je varstvu najatarejše, to je deaetletne heerke. Otroci ao pekli na ognji&čn krompir. Pri ten mm je vne~ la triletnemn sinčku obleka. Vsled sttseca krika so prikHeli sosedje, ki m skuiali feiiti otmka. Otrok je bil pa Is tako opečen« da bo težko okre-raL
VIssb ▼ KosJmb. T#» dni je opasi-la aoMsetaiea Katarin* Zakošek " Knaj^m, da je njen, sieer ^edno xa-klenjeni kovčeg odprt. It kovčega je izgiailo 105 K in več srebrnih prsta-nor.
Zaradi iiailjevanja so zaprli v Gradcu agenta Jakoba Verka iz Ro-gaike Slatine.
Sladkor je eeaejii! Da postane danes, o Času velike draginje, kaka stvar eenejša, je pravi endež. I>nnaj-ski trgovci m> namreč sporocili svojim odjemalcem, da se je oena slad-korju znižala za 12 vlnarjev pri kilogramu. U parno, da se to zgodi tuđi v ostalih mestih in krajih.
Zopetno zvi&anje domobranskoga rekrutnega kontingenta. Z Dunaja poročajo, da namerava avstrijđka do-inobranska uprava v prihodnjem letu zahtevati zvišanje rekrutnega kontingenta za domobranstvo. Zviša-pje naj bi znašalo 800 mož in naj hi
iaobranstva je napraiu ogrskim hon-vedom za deset tisoč višje. Domo-branci so dandanes del skupne arina
}c. Knostranska pomnožitev domo-uraustva oti strani Avstrije je zviša-:ije izdatkov za vojaščino v korist 'Jgrske.    Stroški    za    domobranstvo
našajo danes okoli 65 milijouov K. Zvišanje rekrutnega    kontingenta 1. 1908 nas stane vsako leto 5 milijo nov kron. Če se bo pa vest o zopet ti em    zvišanju    domobranskega    rekrutnega kontingenta uresničila, to
hij se bodo ti ftroski zopet  znatu«
višali.
Skesan tat. Včeraj je bilo iz z^
ženjene drvarnice  na     Kongresner
rgu št.  17 ukradeno gospodični M;
iji     Fettich   -   Frankheimovi     koli
Tat se je bil pa premislil ter kolo jv
»ustil v »Zvezdi«, kjer ga je ponor
•)šel službujoči policijski stražnik.
Trpinčenje živ ali. Včeraj je  ne]
ilapec  vozil z dvema    konjema    p
'oljanskem nasipu pesek in voz tak
reobložil, da sta se konja  ustavili:
lesto, da bi bil odložil, je jel pa tak
eusmiljeno ubogo živino pretepav;
i, da se je občinstvo silno zgraža 1
ad tem  početjem.     Preskrbljeno j»
a trdosrčnež zasluženi kazni ue o<
•de.
Miea Kovaeeva se je bila včer:: >pet pojavila v osebi delavke Mar tine G. v Perlesovi    re^tavraciji 'rešernovi ulici. Ko je zavžila za crono 52 v jedi  in  pijace, je  hotel ■diti,  ne da  bi bila   preje poravnah voj dolg. Ko jo je natakarica stav i 1 •a odgovor, se je   odrezala:    »Kak »om plaćala, ker nimam  nič denar a.« Poklicali so stražnika, ki je žen ko aretoval. Oddali so jo danes »•• 'išču.
Zopet zaštitnik  beračev.    Sno" "e prišel na Rimski cesti k službuj-p em u  stražniku  letA  1874  v   Podreč ojeni in v Marčice pristojni dnina "ran Šustersič ter ga zaeel nadlege ati, zakaj aretuje berače.    Stražni' e ga je hotel prvotno z lepa otresti ker je bil Šusteršič pa vedno bol.i -siljiv,   ni   preostajalo  drugega,   ka or, da ga je aretoval. Ko so inu n: ■oliciji  natančnejse   preiskali   obisti o dognali tuđi, da sitneža zasleduj< policijski  tiralnici   ljubljansko   so-išče  zaradi  buciobne  poškodbe  tuje istnine. In tako se bode moral mo/
0  svoji  nepremišljenosti  zagovarju«
1  pri sodišeu zaradi dveh deliktov.
Zatekel se je nekam 7 mesecev tar »foksterier«, ki je imel po živo-u in po glavi rjave pege. Psicek je mel nagobenik in ovratnik z znam-o. Kdor ga je ujel, naj sporoči go-TK>dn Vladimirju Franketu v Janez rrdinovi ulici st. 2.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z Tužnega kolodvora odpeljalo v Buchs \5, v Heb pa 10 Hrvatov.
Isgoblla je delavka Marija Pre--torjeva denamico 8 srednjo vsoto denarja.
»Slovenska Filkarmonija« sode luje jutri in v naprej vsak ponedeljek in petek od 6. do 10. zvečer pri pred-stavah Elektroradiografa    »Ideal« v hotelu pri »Mali&n«.
Drasmno noznoniia.
Pevsko drasive* »Slavee« opo-sarja avoje Mane, da je preminil gospod Ivan Đolltauser, ki je bil podporni elan draStva od ustanovit-ve, torej polnih 26 let. »Slavec« spremi vrlega rajnkega korporativno i sastavo ter mu sapoje iaJottinke. Bratje pevci odeleiite se v ooloem itevilu.
IMJske    sokolske
šupe naznanja tem potom, da se vrsi v nedeljo, dne 30. t. m., ob pol 3. po-jioldne v hotelu »Kramar«, v Dole-njmn Lojntm seja vasiteljakoga sbo« ra I. 8. Ž., ob pol »tirih pa ravnotam trotja eiborova seja I. S. fc. S tem se (»opravlja naziianilo v torkovi števil-ki tega lista. Z ozirom na to, da ima tako župni <>dhor, kakor vaditeljski zbor raspravljati o jako važnih zade-- ah, prieakuje predftfHlstvo zaneslji-ve udeleibe f;d strani hratskih dru-štev.
P r e d s e d s t v o I. S. Ž. Slov. a kod. dmAtva »Adrlj*« v Pragi si je izvolilo ta le odbor: Pred-ednik: M. U. C. Brurmn Weixl. Pod-predsednik: St. ing. Kvgen Tuječ. Tnjnik: Ht. med. Boris JSlajmer. Bla-.Tajnik: St. ing. Rado Sohweiger. Knjižničar: St. im. Avg. Hei&man. ('asnikar: St. ing. Fr. Lapajne. Oo-sjKMlar: St. iur. LaAa Železnikar. Namestnika: Stiul. iur. Vekoslav Gori-ean in st. ing. Drago Lcskovšek. Pre-glednika: M. I". C. Ivau Jurečko in st. ing. Ivan Zonnan. Obenem na-znanjamo, da se vrši v soboto, dne 29. t. m. II. izredni občni zbor »Adrije« v društvenih prostorih.
Prosveto.
ftlovfnjdm vltnlalikč* v Maribora
tm pri trgovcu \. \\ hxIu, trgovcu
(ro^poski ulici bt. 33.
Sltvtnshl jug.
—  Zopet  nove  volitve na Hr^a-^.kem. Jutri se  vrše nallrvaškeni vo-
itve v sabor. \'f>e kaže na to, da si
m hrvačko - srbska koalicija vkljub
ladnemu nasilstvu iu vkljub vojaški
sistenci  vemlar-le  pril>orila  većino.
4 tem   računa  haje  že   ludi   ban  dr.
t'omašić.  Kakor namret' poročajo  iz
*c«te, je inicl ban dr. Tomašić v to-
ek konferencf) z niinistrskim  pred-
ednikom grofom  Khuen - Hederva-
vjem. Xa tej konterenci sta se spo-
azumela glede stilizacije kraljevega
ekripta, 6 katerim se ima razpueti-
i  sabor,  ki  bo izvoljeli jutri.  Mini-
trski predsednik je pooblastil bana,
a stopi za slučaj novih volitev pred
arod z obsežnim gospodarskim pro-
raraom  kot agitaeijskim sre<lstvom.
'e Uni je ^prejcl pod ban pl. Chavrak
eko   de^>utaeijo,   nasproti   kateri   se
e izrazi 1, da t^o jutrišnje volitve «a-
iio preizkušnja oovega volilnega re-
1a in da je vlada prepričana, da fii
o koalicija priborila izraed 88 man-
a tov 64. Z ozirom    na to bo    sabor
•■izpuščen in razpisanc nove volitve,
ri  katerih se mora za vaako ceno
praviti v sabor vladna  većina.  V»c
orej ka'že na to, da čakajo Hrvačko
o budi čaši. Kakor je vlada na Slo-
enskera drlala z vat^mi sredstvi na
\ da je spravila v slovenskih deie-
ah na krinilo sebi pokorno eleme-nte.
ako hoće tuđi na Hrvaskcm uniziti
se neodvisne narodne življe.  Nade-
amo se, da se ji nacrt, ki pra je izde-
Via  na  Slovenskern,  ne   posreći  na
{rvaškem.
—  Smrt hrvaškeira pi*atel.la.   V 'inju v Dalmaciji je v sobo to umri »o <Ialjšem bolehanju v 71. letu bvo-
"«-  starosti   ugledni  brvaški  zgodovi-
ar dr.  Ivan    Mar kov ić,  frančiškan.
*okojnik je bil nuvdusen narodnjak,
•   politionem  oziru   soniišljc-uik   vcli-
kega Strossmaverja.     Njegovo    naj-
•menitiiejše delo je bila zgodovinuka
-azprava  »Bizautinizein     i u    cezari-
zem«.
—  Ru*i in bolt-ren »rb^ke^a pre-tolonaslednika.   »Društvo   ^lovanske
^zajemnosti« v Petrogra-du je poslalo 'ralju Petru adreso, v kateri ga ob-'-eSčn, da je  priredilo v  Petroffradu Sožjo službo za ozdravljenje  presto-Umaslednika Aleksandra,  ter ga ob-onem prosi, naj sprejme najiskrenej <e želje za zdrav jo in dolgo življenje T»restoloniu»leduika    Aleksandra     m    t srećo colokupne    Srbije.  Adreso    so    I tHxlpisali  med   drucimi:   brat   mini-    I strskega      predsednika      Alck^ander    I Stolinin,  grof  Vladimir    Bobrinskij,     I *tr.   Vergun,   Kulakovskij,   Komarov,    I Tatjana    Bran^arinova    in    general    I Sulmenev.                                                 I
—  Oboroievanje Srbije.    Srb^ko    I vojno ministrstvo je  razpisalo natf-    I •'•aj za nabavo 15 baterijgorskih brzo-    I strelnih topov. Natečaja se udeležuje-
io štiri tovarne: Scn Samonska, Kruppova> Schnciderjeva in Viker-sova. Do sedaj ao bili otvorjeni ofer-ti Samonske in Krupfove tovarne. Izmed teh je cenejsa Kruppova.
—  Umetntika ra*rtava v SofijL V    veliki    dvorani    bivšega    hotela »Royal« v Sofiji je bila to dni otvor-iena umetniSka ra7*tava. Rastavljenih ie 160 »lik naiodlicneisih evropskih umetnikov. Cene    slik    znašajo 100 do WW levov.
—  TJ\»\ TMkl lUt v Oalmactjt »Ihibrovnlk««. vi 1e prf*d t^dni %**•»-ro urenehal imh*1ati. Je !e*^l i«nova ▼ Dubrovnik u ter bo odfilH ish^inl redno tot orna dalmaUntkih Srbor.
Književnost
— Janeza Trdine zbraai spisi, V
zalozbi L. Schwentnerja je izšla že 9. knjiga z bran ih Trdinovih spisov. Ta knjiga obsega osmi del »Đajk in povesti«. Šest spisov je v tej knjigi. O Trdinovih bajkah in povestih srao že toliko pisali, da bi morali sami sebe ponavljati, če bi hoteli novie govori-ti o izrednih vrlinah tega pisatelja. Ob sebi se razume, da priporočamo knjigo kar najtopleje. Cena brošira-ni 2 K 50 v, vezani 3 K 70 v, po pošti 20 v veo.
Izpređ sofflftn.
Kazenske obravnave   pr°d   deželnim sodiščeiu.
Žalostno   petindvajsetletnico   bo
obhajal M. Srebot, delavee brez stal-nega bivališča, kajti vsega skupaj je v jecah presedel 23 let 11 me«secev in sedaj je bil zopet zaradi tat vine ob-sojen na poldrugo leto težke ječe, tako da bo skupno število njegovih kazni znašalo nad 25 let. Bil je še zaradi ropa in opetovano tndi zaradi tatvine kaznovan. Dne 2'k junija t. 1. je zopet v družbi tatinskega tovariša v Orešju izmaknil trgovcu Francetu BeiuMni raznih reci, vreilnih 30 K. Hotel je tuđi v prodajalno vlomiti, a je pograbil napačne ključe, katere je pred vrati proda jal ne pust U. Ukradene eevlje je prodajal krčmaru*i Ma-l iji Šemerlovi ua Stermici, ker jii: pa ni marala kupiti, je njo in njena dva otroka pretepel; za tleklo pa je vrgel likalo in en lonec. Sele orožniki so napravili konee rabuki. Clovešku družba bo pa imela sedaj I1/'« leta mir pred njim.
Nevaren berač. Florijan Po?avee 46 let star, berač v Ljubljani, je si-cer hrom, a zolo nevaren tat, ki je že tuđi več let prosedei zaradi tatvine po jecah. Za svoje tatinske operacija £i je v zadnjem času izvolil gostilne in sieer z dobrim uspehom: kajti dn«» 27. julija t. 1. je v Severjevi gostilni v.a Rakeku vzel natakarici iz predala bankovec za 20 K. Dne 8. avgusta t. 1. je v Rentovi gostilni v Kranju s tujimi ključi skusal odkleniti >^kre-denco«, v kateri se je nahajalo do 300 K. a ga je domača hišina zasači-la. Več sreče je imel v Perkovi gostilni v Tržiču, kjer je izmaknil natakarici denarno torbico z 690 K de-narja. Pri hišni preiskavi na njego veni stanovanju so našli v neki po-sodL ki je bila pokrita s pšenom, na katerem so bili položeni trije jajci, 80 K. Pozneje pa je še obdolženfeva žena prinesla k sodišču 100 K, češ, dn ^so njegove. Posavee odločno vse taji. Obsojen je bil na tri leta težke ječe.
Sleparski agent. Frirlerik Sli-tseher je služil pri tukajsnji tvrdki Hartman in Tomažič za agenta. Ker se je pa izkazalo, da ni pošten, je bi! odslovljen. Vsled prošenj in obljub j?1 bil zopet v službo sprejet. In res je svojem gospcKiarju spočetka kazal, da se je poboljšah A to je trajalo 1" nekaj mesecev. Kmalu je zašel v stare grebe. Čeravno ni imel pravice za tvrdko sprejemati denarja in je bila na tiskanih računih tuđi opomba, da se naj plačila potom pošte tvrdki pn-šiljajo, ]x>srečiio £e mu je vendar dn-biti c>d 12 naročnikov 456 K 87 v. Ob-dolženec vse odkrito priznava; obsojen je bil na šest mevseeev ječe.
Mlad pretepae. Anton Zorman, 18 let stari delavee v Rakovi jeku s" je dne 10. julija t. 1. v Dolenčevi g<> stilni sporekel s fantom Franeetom Kreveljem. Slednji je s svojim tova rišem Antonom Lozarjem okrog pol-noči zapustil gostilno ter se vlegel pri vaškem vodnjaku. Kmalo jo prikri mimo fant Janez Gorup. Krebel; začne nad njim upiti, in v trenotku. ko zamahne ta s p*\stjo proti Goru pu, mahne ga Lozar s tako silo j»o glavi, da je lohanja večkrat počila. Obdolženec, ki dejanja ne taji, je bil obsoien na pet mesecev težke ječe.
•      •      •
Mlada vlomilca. Pred graškim »odiščem sta stala včeraj dva mlada vlomilca: solicitator Juli Knupl«*š iz Zagreba, rojen v Mariboru, star 1S let, in bivši učenec sedmega gim-nazijskega razreda v Zagrebu, Ed-vard Stožir, star 18 let, in pristojan v Belovar. Obu obtoženca sta skupno izvršila več vlomov tako v Zagrebu kakor tuđi v Gradcu. Ko so namroć postala tla v Zagrebu prevroča, sta jo v začetku junija tega leta prima-hala v Gradec. V Gradcu sta izvršila dva vloma. Drugi si jima je prav dobro izplačal, kajti odnesla sta za ti-soČ kron raznih predmetov. Dne 8. junija je že obvestila zagrebska policija graško, da nta pobegnila ne-varna vlomilca iz Zagreba v Gradec. Še tišti dan sta bila oba aretovana v gostilni »Zur Stadt Li uz«. Bivši solicitator Knuples je takoj vse pri-znal, Stožir pa je odločno vse tajil. Pri včerajšni obravnavi je tuđi Stožir priznal svojo krivdo. Knupleš je bil obsojen v 18 mesečno, Stožir v 13mestčno težko ječo. To je kazen za oba vloina v Gradcu, zaradi osinih vlomov v Zagrebu prideta oba mlada
»gubljene* pred »agrohftko aodiife.
Radi uboja ae je te dni mago varjal pred porotnim sodiioem v Ljubnein delavee v kamnoloma Anton Ju-hart. Ker obtoieneo ne raiume nem-Sko, se je pritegnil sa tolmaea gostil-nicar Simonič. Porotniki so zanikali vprasanje glede nboja, potrdili pa so vprašanje glede pregreška zoper varnost življenja. Juhart je bil obsojen na osem mesecev zapora.
Sleparski mesar. Meso je že itak drago, da si ga more navaden človek privošciti enkrat v mesecu in da skoro že nastajajo izgredi zaradi ne-znosne draginje, pa se vendar se do: be mesarji, ki nesramno goljufajo občinstvo. Tak sleparski mesar je Ferdinand Klei v Trstu Nefo, da ni-ma cementirane tehtnice, je njegova tehtnica tako urejetia. da je ona stran, na kateri s~ t^lit-t, meso, za 35 gramov težja, nego stran za utezi. Uazen tega je imel na spori njom robu tehtnice pritrjena dva koščka ;nt>a, ki sta tektala l<i,7o i;raiu:>v, tako da je bil kupee vselej osleparjen za 45,73 grama. Sleparski mesar je bil v četrtek pred tržaškim sodiščein ubsojen ua 4 mesece težke, s postom pooštrene ječe. Poštenjaku se bo post posebno prilegel!
Hraniiniie za Roseggerjev fond. Notranje ministrstvo je preklicalo odloi'bo namestništva, s katero je si-stiralo sklep hranilnice v Podmoklih darovati 2000 K za Roseggerjev fond, in je to izjemoma dovolilo.
Odločba naučnega ininistrstv i. Iz Prage poročajo: Okrajno glavar-stvo v Novi Paki je od nekega delav-ca zahtevalo, da mora pustiti svojega sina, ki je brez konfesije, obiskovati pouk v eni ali drugi od države pri-znani konfesiji. Ker tej zahtevi ni ugodil, ga je okrajno glnvarstvo kaz-novalo parkrat z ilenarno globo, slednjic pa ćelo z zaporom. Deželni šolski svet je potrdil odloebo okraj-nega šolskega sveta, namestništvo pa ukrep okrajnega glavarstva. Delavee je rekuriral na naučno ministrstvo, ter se obeneiu pritožil iv\ upravno sodišče. Naučno ministrstvo je pa neposredno pred razpravo pred upravnim sodiščem izjavilo, da so odločbe okrajnega in deželnega sol skega sveta neveljavne in je tuđi to zadevne kazni preklicalo. Ministrstvo je izreklo, da šolske oblasti ne morejo siliti očeta, ki je brez konfesije, dr pošilja svojega sina k veronauku.
Razne stvori.
*   Zrakoplovec  ponesreeil.  Fran coski   zrakoplovec   Blanchard   jo   pa-del  v  blizini  Issv  les  Moulineaux  i: višin-e 30 metrov s svojim zrakoplovom na tla.    Blanchard je bil takoj mrtev.
*  Obsojen baron. Nižjeavstrijski deželni uradnik Lotar baron  Villa Seceo je bil v torek obsojen na štiri mesece    ječe.    Napravil je  različna sleparstva in končno je prišel v kon-kurz vsled svoje krivde.
*   Saniomor vojaškega ffodca.  V Solnogradu  se  je  z   vojaško     j>uško ustrelil polkovni kapeli 59. pehotne-ga   pol ka     prideljeni     pešec  J.   B!a-sehek. Kroglo si je pognal v spodnji del života. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico.
*  Streli pred sodiščem. Pred ka-zenskim   sodiščein   v   Moabitu,   v  se-vernem delu Ber#lina, je prišlo med dvoma  strankama  do  hude&ra  prepiru. Po razglašeni sodbi je ru*k inožak začel  streljati  z  revolverjcm.       Dvc osebi sta bili smrtno nevarno poško-dovan'.
*  Vihar   oh    Baltiškem    inorju. Xa Baltiškem morju in po obrežju je divjal  včeraj  silen  vihar,  ki je  napravil  ogromno   škodo.     Poškodoval je  ladje, več  ljudi se je ponesrečilo. V Rigi in drugih baltiških mestih je vihar  odkril  ćele  vrste  hiš.
*  Nesreća pri gradnji električne železnice. V Sv.  Hipolitu je zdrčala na progo za električno železnico velika  plast  zemlje,  ki je  zasuta  štiri delavee. Sele po daljšem času so po-tegnili  delavce  izpod   kupa     zemlje; trije so bili  že mrtvi, četrti je baje samo lahko poškodovan.
*  Sam napovedal blaznost. V torek  zvečer  je  pridirjal   krojaški  pomoćnik     J-   Voggenberger  v   Solno-jrradu   v   policijsko   stražnico   s   kli-cem:   »Pomagajte   mi,  znorel   bom!« In nekaj minut pozneje je krojač res iKistal tako besen,    da so ga komaj ukrotili. Prepeljali so ga v blaznico.
*  Zlato na Tirolskom. Iz I no mosta se poroča, da so pri kopanju za električne drogove v blizini Sterzin-ga zasledili precejšnje množine zlata in srebra. Pri dosedanjih poskufinjah F,e je dobilo v dveh kilogramih peska dva grama zlata. Upajo pa, da je niž-je v zemlji še mnogo več zlata.
*  Puntarski poročalk.    Angleftki poročnik Sutor je spisal brofiuro, v kateri    je    zabavljal 6ez upravo an-gleške armF lj>.      Sntor je bil zaradi tega obfiojen na nekaj me«eoev ječe in na izklju&tev i* armade.   Zdajae je    pa   Sutor menda »opet prcgreiil proti angleAki arrnadi, ker to ga te dni zopet zaprlL
*  1MM felavk štrajka   t New Terka. V Kew Torku je saštrajkalo nad 10.000 delavk, vposlenih v tovar-nah za kravate.    Delavke zahtevajo višjo plaoo, boljde zdravstvene    ras-mere v delavnicah, skrajšanje delav-nega ča«a in pripoznanje unije.
* Zopet katastrofa v premogovem rovu. V Starkville Colo. premogovem rovu se je pripetila razstrelba, in pri tej priliki je zasulo okoli 50 delav-cev. Đosedaj so dobili 25 trupelj. Av-strijski in italijanski konzuli so pri-hi teli v Starkville, da dobijo za svoje vlade podatke o usodi zasutih premo-garskih delavcev. Je-li med ponesre-čenci tuđi kaj Slovencev, dosedaj ni znano.
+ Ljubimko hotel zastrupiti. Včeraj je bil pred porotnitti 6odiščem na Dima ju obsojen brezposelni Oott-lieb Wondraček zaradi poskušenega zastrupljenja na šest let težke ječe. Ovadila ga je njegova ljubi ni ka, da jo je hotel zastrupiti. Wondraček je dlje časa živel od samih ženitnih sleparij. Svojo zadnjo ljubimko je pregovoril, da je napravila oporoko v korist njemu, nato ji je dal strupa. Ljubimka je spoznala njegov nainen m ga je ovadila.
*  Znati je treba! Lansko leto st<i prišli  v   londonsko  g-ledališče   Princ«'
»f Wales k predstavi dve dami z ve iikanskimi  klobuk i. Za nj i ni i sedeči ►ospod se je začel ježiti, zahteval. na.] dstranita   klobuke,   gledališčni   rav-iatelj Curzon je posredoval  in  ko s< liista hoteli udati dami, ju je kratko nalo vrpfel iz gletlališča. Dami sta gi ožili  radi  razžaljenja  in  dejanskeg; aj^ada    in ravnatelj Curzon    je bi' »prosčen. To je bila  seveda  velikan ka   reklama     za   njegovo  gledalištv Sedaj  pa  toži ena  dama     ravnatelj; '.a 3000 K, katere ji je obljubil. Rn\ atelj, obe dami in gosjK>d, ki je seil n  njima, so bili   vsi  zmenjeni. Rav latelj jim je obljubil denarno vsot« .atere pa kakor se vidi še ni plača ■'a dogovor bo najbrže zopet reklani :a gledališee.
*  S sodom okrog sveta. V pone leljek sta dospela na Dunaj Italijanzi Vttilio Zanardi in Evgen Viauello .v ■vojim sodom.     Imenovana  Italijan:< ■jotujeta za »tavo ter morata prepoto
ati s svojim sodom Evropo,  Ameri
;o in Afriko. Dne 20. junija 1909 st,-
lopotovala iz Benetk. V tem času st«
•rehodila       severno     Italijo,    Svico
^raiK'ijo, Angleško, Belgijo, Holand
ko, Nemeijo in Rusijo.    Sod, ki gfi
alita pred seboj, tehta 400 kilogr«^.
nov in drži 1800 litrov. V njem ima
n     potnika  shranjen   svoj   živež.     Z
Hmaja prideta v Trst, kjer se vkrc.i-
:.i    na    ladjo, da se odpeljeta pror
Vmeriki. Rok, za prepoto van je omi-
jenih svetovnih delov je določen nv
2 let. Doslej sta na potu 16 mesecev
■^tava znaža 30.000 frankov.
*   Ponedeljkova  šala« V ponede jok zjutraj sta napravila dva mladi hmajčana,   ki   sta   prekrokala     cei« ioč,   popolnoma   novo   šalo.   Prišedši io  neke     trgovine   s  kuretino   v   1(j. »kraju, sta nakupila nekaj kur in ne
aj petelinov, ter vse skupaj zapodi
a po cesti. Ljudje so sprva začuđeni
gledali to početje;    zbralo se jih je
končno toliko, da so onemogočili ves
*fstni promet. Spravili so se na lov
a  kurami,  ker  si  je   pač   marsikdo
"'elel poceni priti do slastne kuretine
Vinska  moža sta se  temu    »vojomu
ponedeljkovemu vicu« blaženo sme-
ila. Toda prišli so sitni policisti, ki
■» zahtevali, da se moža takoj odpra-
. ita domov, da prespita svojega inač-
';a. Moža sta se uprla in sta prvega
• olicista pretepla. fiele s sabljami so
»olicisti     ukrotili od  raznih     duhov
razgreta   Dunajčana.
*  Sijamski kralj. Te dni so listi !>oročali, da je umrli sijamski kralj. \ovi kralj, ki se imenuje Maha Var-jivaduh, je študiral na Angleškem in ie  bil  prideljen  nekaj  časa  angleški armadi. Vzgojen je torej popolnoma v  evropskem  duhu.  Poročil  se  bo  z neko japonsko princesinjo. Tuđi njegov    oče, Hulalongkorn, se je bil že prečej  poevropil.       Sijamski  zakoni dovoljujejo kralju, da ima cei  regi-tnent žen in stari oce sedanjega kralja je imel še 600 žen in poleg tega okoli 3000 odalisk. Ko je umri, je zapustil 81 otrok. Sedaj umrli kralj je bil    bolj    skromen; imel je le 9 žen. Hulalongkorn je potoval pred leti po Evropi.      Bil  je na  Angleškcm,  v Franciji, Nemčiji in Italiji. Imel je seboj v Evropi vsoje dvorne plesal-ke, ki so dale osobito  franeoskenm časopis ju    mnogo zanimivega gradiva. Pokojni kralj pa je na svojem po-t ovan ju po Evropi dal tuđi sam časopis ju mnogo gradiva, to posebno radi radovednosti, s katero je hotel vse vi-deti in ki je bila dostikrat naravnost otročjenaivna, Nakupil je na svojem potovanjn     vsemogofee  stvari,  avto-mobile, potrebne in nepotrebne stroje in aparate, obleko, juvele itd. Ko se je vračal v domovino, je bila ena velika ladja polna samega blaga, ki ga je    kralj    naknpil po raznih me«tih Evrope.     Nekega   dne je videl pri nemškem    preetolonaalednikn velike vžigaliee. Vpraial je princa, kje hi se dobilo slične viigalioe, in ptratolo-nml^ninfk mu je dal naaloT in kralj
Hnlalongkora jih je naro^il en vagon, cei, tako bom preakrbljen za nekaj caaa. Ce je Hnlmlongkorn potem ko je prUel v domovino, začel trgovino z viigalicami na debelo, tega kronika žal i bog ne pove. Od svojih potovanj po Evropi je pridobil toliko, da je odpravil marsikako barbarsko navado v svoji državi in posebno na dvoru. Vendar pa je ostalo Še mnogo, kar bo moral odpraviti novi kralj, če bo hotel. Tako se princetiinje cesarske niše ne smejo poročiti. Tuđi ljubiti ne smejo. Ker se je ena sestra pokojnega Hulalongkorna pregrešila proti tej zapovedi, je bila obsojena v smrt potom lakote. Truplo pokojuega kralja so sežgali.
Kupujte jutranjo izdajo „Slovenskega Naroda".
Telefonsko In brzojavna poroflla.
Seja vojnega odseka avstrijskih dele-gaeij.
O. — U u naj, 27. oktobra. Vojni
jdsek avstrijrikih  delegacij  je  nada-
i je val dane«  do|>oldue  generalno  d<*-
>ato  v  vojueni  proračunu.     Posebne*
stri> je kritikoval socijalno - deuio-
^ratski   delegat   Seitz  zahteve   vojne
i prave ter poudarjal, da bodo mora«
i vki tišti, ki so danes v delegacijah
astopniki  velikih  vuja£kih    zahtev,
meti tuđi pogum, glasovati potem v
arlamentu za v to potrebne davke.
i'i  davki   pa   nikakor   ne   smejo   biti
»direktni,     teniveč    samo   direktni.
;it,;  jr <M!^(jv;irjal &»kupiii  vojni mi-
ister Schonaich na razna tekom de-
ite   nanj   stavljena   vprašanja.   Po-
darjal je, i\n se nahaja novi voja.ški
kazenski pro<*e» že v  stadiju  zadnjih
j^rajauj med obema  vladama in da
riđe do spo razuma med obema drža
rima.     Dvoboji   so   v   zadnjem   času
cd oficirji zelo ponebali . MinLster
•   turii poudarjal.  da  glede  vojaškil;
■ihtev v zadnjem času vlada na Ogr-
':em mirnejše in zadovoljivejše raz
»loženje.
*rog:ram  delegatijskepa zajedanja.
S. —  Dunaj, 27. oktobra. Odsek mrskih delegacij za zuuanje zadev«1
•  sestane v i>onedeljek 31. t. m. Fi-
• inčni odsek *^e sestane najbrž 5. no-embra. Od 0. novembra naprej bodc lenarne seje.
!)eutsc*hes Volksblatt« preide v rokf kršćanskih  socijalistov.
S. — Dunaj, 27. oktobra. Dana uja »Arbeiter Zeitung« prinažn est, da **c potaja izdajatelj »Deu-*x*hes \To!ksblatta« Vererani, ki je v r.dnjem času napada 1 tuđi večkrat oditelje krščanskih socijalistov, 7. odstvom kršćanske socijalne stran-e, da preide list v last stranke, ki oče na ta način tegra neprijetnegji epridiprava odstaviti. List preide a je v roke stranke po posredovanju rgravskecra ministra drja. Weisskich-erja. Verirani zahteva za to 2 mi-jona kron. Današnji »Deutsche> Volksblatt« hoče sieer to vest prikr;-\ toda to st* mu ni d'>bro t>osrečilr».
(irof Sternberff proti klerikalizmu.
M. — Dunaj, 27. oktobra. V dn-tašnjem »Wiener Ta^rblattu« piši ■nani  grof  Albert  Sternberg,     velik
• uibljenee  klerikalcev,    v     revoluciji a  Portugalskem  ter    konstatira    v ijem, da j>oinenja por tu galska revo-ncija  upor  ljudstva  proti   klerika^
"■emu izkoriščanju in nasilstvu. Zrni nenje časa je, da klerikalizem povsinl
T>ropada in žalostno dejstvo je, da stn
klerikalizem    in     kršanstvo     danes
identična.
Mlad mori let* •
M. — Dunaj, 27. oktobra. Danes se je pričela pred tukajšnjim porot-nim sodiščem obravnava proti 201et-neinu gimnazijcu Jurju Skala, žara <!i hudodelstva umora. Skala je ustrelil 151etno Rozo Binder, ker mu ni hotela biti poslušna, z revolverjem in sieer tik rat zaporedoma na dvori-šču svojega stanovanja. Prišlo je do tega vsled tega, ker Roza Binder, ki ^e trgala na vrtu rože, ni hotela dati Skali rož, ko je ta pristopil k njej in zahteval od nje rož, in ga na kratko zavrnila, da mu rož ne da, če jih hočo imeti, da naj jih gre sam trgat. Skala je na ta njen odgovor po te pm i 1 iz žepa revolver ter ustrelil na Rozo Đinder 6krat zaporedoma, tako da je bila dekliea na mestu mrtva. Zajro-varja se deloma s slabonmnostjo. Pred preiskovalnim sodnikom je iija-vil, da je hilo sa njejrovo dejanje od-ločilno, ker je bil Ijubosumen in ker je imela Binderjeva baie raimerje z nekim natakarjena. V tekn preiskave pa ae je vm to iskazalo, da vse to ni res in da je Skala isvrSil umor iz same mafičevalnmti, ker ga je Binderjeva savrnila. Zagovarja ae jako »medeno in alabo.
M.— Prag«, 27. oktobra. Vtroki Tftctajfaia iMmadoma at poJavljanUi
težko« pri česko-nemSkih spravnih konferencah so ti, da so se hoteli češki Slani komisije naprej zasigurati, da ae z njihovi mi nazori strinjajo vsi češki poslanci. Zaradi tega ni prišlo včeraj do perfekcijoniranja sprave ter se radi tega danes dopoldno ob 10. uri če&ki deželnozbornki kl ubi in ob 11. dopoldnc načelništvo zveze čeških poslancev v deželnem zboru sestanejo, da se še enkrat posvetujejo o celem gradivu in daju zastopnikoni v narodno politični komisiji v to po-oblastilo.
Volitve na HrvaŠkem. O. — Zagreb, 27. oktobra. Hrva-bka vlada dementira po o^rskem ko-resijondenćuein bi roj u vesti, da bi hotela izrabiti vojaštvo v nvoje volil-ne uainene( ?). Pač pa je vojaška asi-r>tenea zaratii tejfa potrebna, ker po novein volilnem redu priđe velika več vt>liicev na voliščo in se je tmti, da priđe radi tega do jako oštrih voli Inih konsliktov in bojev. (O. u.: Se lx're kakor kranjski Crne). Vlati« hoče z vojaško jLsistenco doneči le svo-liodo |claiM>vanja (!!) in je tuđi pri-pravljena, postupati kazensko p-oti onim Ijudem, ki troši jo med svet te lereHnient* vesti.
Spo pad i med  bol garski ini   ustaši   in tiirškimi vojaki.
B. — Solun, "J7. oktebra. Bolpar-ska ustaška četa je napadla pri Sul-tanje Pepe oddelek turskih vojakov ter pri tem ustrelila enega vojaka. Vojaštvo je zasledovalo u^taš** in usmrtilo pri tem ^5 četni Ih, 2 pa težko ranilo. V okolici Struni niče je pri&lo do spopada med četo znanega ustaša Oern<>Fx*jeva in turski ni i vojaki. Pri tem «ta bila dva Holgar<t usmrćena, 2 pa težko ranjena. 4.j linlgarov iz rnonastirske okolici* ^» turski vojaki nretirali, ker so haje podpirali ustaške čete.
Đreztaktno&t nemške^a c«i»arja
Viljema.
F. — Bru&elj, 27. oktobra. Pri v čerajšnjem slavnostnem banketu je nemški cesar Viljern govoril svoj govor nemško. Izrned 150 navzo<"*ih go~ *.tov ga ni ražu melo 120. Vse se j'* čudilo t^j breztaktnosti neruškepa c<»-^arja, ki je proti običaju, da se govori ob tak ih prilikah franeosko, nena-floma in nepričakovauo ffovuril nera-'ko in o tej svoji uaineri niti ni obve---til kralja Albrehta, ki je bil seveda Muli vsled neniškefra govora zolo preden ečen. Ta Viljemov govor st» komentira z nemško ošabno&tjo in brez-taktnoetjo.
Italija  in avstrijnka  mornari«!.
F.— Rim, 27. oktobra. Veliko pozornost vzbuja članek v italijau^k! Tiiornarnki reviji »Preparationc^<, ki se bavi z zgradbo avstrijskih dre-tidnoaghtov tor pravi, da namerava Avstrija zgradi ti 10 dre^idnouprhtov. Clanek pravi, da je to oboroževanjo in ojačenje avstrijske niornarice obr-njeno edinele proti Italiji, kar je jako čudno, ker se na ol'icijaluih se-stankih tako zelo poudarja prearč-nost   inedsebojnega  razmerja,
Kriza v  franeoskem kabineta. — Is
franeo^ke^a parlamenta. F.— Pariz, 27. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice l>o vn-Jitelj franeos-kih »CHMJalistov Janres vstro napadel ministrsk^jra predsed-uika Briandn zaradi miredb, ki jih ie vlada odredila o priliki zadnjega .'lelezničarskepra Štrajka. Nato interpelacijo bo takoj odpovoril minister mi javna dela Viviani, ki bo poda I izjavo, da se v tem oziru ne str inja a 'uinistrskim predsednikoin Brian-tlom in da radi tejra poda demisijo.
Sanacija portugalskih fina ne. M.— Berolin, 27. oktobra, iz Li-sabone se portx-a, da namerava nova portugalska vlada poplaćati vse portugalske dolgove v inozemstvu, ki znašajo okoli ene milijardo, ter da hoče v ta nainen najeti veliko poso-jilo.
Naš dunajski urednik dr. Albert Kramer
stanuje VII 2, Lerehenfelderstra^s© Nr. 15, I, 11/18, ter med 6. do 7. po-poldne v vseh lista se zadevajocih zadevah na raipolago. Med 1. do pol 3. popoldne in 8. do pol 12. zvečer telefon ftt 20.530 loeal in intrrurban.
Gospodarstvo.
Laiki    kapital In laika industrija t Crni f ori.
2e nekaj let je Crna gora preplavljena z la&kim kapitalom, ki UKtanavija tani razna industrijska podjetja. Z laškim kapitalom priha-jajo v deželo tuđi laški ljudje, inie-nerji, trgovci in delavci. V Crni gori jih ne vidijo radi, ker imajo Lahi preživ temperament in ostudne navade, ki ne ugajajo moralnemu na-miraaju Crnogorcev. V Crni gori li* ve ie vtdno patriarhalično, a Lahi prinaiajo aemoralo sahodnih industrijskih srtdtftč. Se^da mUlimo tu na   akvpMMt doftim •• PoaduKtt po*
fttlftooift   dobro obnašaju Im spotttt-tMo navade Cmofdf«v.
Lahi io safeli najprvo g tobako-yim monopolom. CraofforBkemti narodu je Kila U stvar ođlot&a. In to Je bil prvi vsrok, da Crnogorci nišo nič kaj prijasso gledali počtnjanja La-hov. Radi tega importa Lahov so ne-kateri posebno zamorili ministrske-mu predsedniku dr. Lasu Tomano-vioti, 6e5, da je on podpiral to iuva-zijo laškega kapitala. Od druge Birani pa zopet zatrjnjejo, da se je dr. To-jnanović dol gro trudil, da pridobi du-najske in brueeljske kapitalista za rasne industrijske investicije v Crni gori, da so pa bili vsi njegovi poskusi hrezuspeani.
Lahi so to stvar nekoliko druga-oe pregledali. Ojunačila jih je pa pri tem tuđi laska vlada in sicer is političnih ozirov. Ko je Crispi poiskal na crnogorski planoti dražico takratne-mu mlađemu la&kemu princu-presto-tonasledniku, mu ni po glavi rojila samo darwinska ideja, tem već je pri tem zasledoval tuđi gotove politične cilje. Stremil je za tem, da obnovi nekdanji vpliv Beneško na vzhodni obali jadranskega tnorja. Za tem ciljem gre tuđi laški kapital.
Ini* E. Coen Caglia piše v rimski »Novi Antologiji« o delovanju Lahov v Crni gori. Tuđi on poudarja tskoj začetkoma politično važnost Crne gore, ki je, ceprav uiajhua, ven-dar vpoštevaiija vredna zapreku za germanski »Drnn# naeh Suđen«. Pri-poveduje, da se je Avstrija ponujalu, da prevzame nekntero zgradbe jav nega interesa, tako na pr. da hoče po-daljsati južno-dalmatiusko primorsko žeieznico mimo Bara, Dulčinja do Skadra. Temu so so uprli kralj Nikola in pa crnogorska vlada, ker ro Tividoli, da h\ h]]n to pravn politična in ekonomska hipoteka, ki hi obremenjevala Crno g'oro. Predlnjre laških kapitalistov — pravi nadalje inž. Cagli — pa so sprejeli z odprtimi i^okanii. Ti so donesi i korist laAki trgovini, pa tuđi gospodarskomu na-pmiku Crne gore.
V vrsti loških podjetij se nahaja na prvem mestu tobakovi monopol. Crna gx>ra je prepustila t-a monopol val dobo 25 let neki laški akcijski družbi, ki razpolagru s kapitalom 2,500.000 frankov. Ta režija ima v Podgorici tobaOno tovarno, na Du-n«gu pa raz&irjeno agenturo. Razven-tega ima v Podgorici in na Cetinju velika skladišča. »Barska akcijska družba« s kapitalom 4 milijonov kron je dobila za 00 let koncesijo, <!a zgradi svobodnn pristanišče v Baru, 7>ele«nieo od Bar:) do Skarlorskega jezera in potrebne ladje za plovsivo na tem jezeru. Dela v pristanišni so skoraj gotova. Svobodno pristanišče je bilo otvorjeno že mestoa novembra leta 1909 in t«krat je dobila ta družba od crnogorske vlade v svojo roke upravo vseh javnih poslov razven javne stražo.
Dne 1. januarja 1909 so izroeih prometu tuđi želoznisko projaro Bar-Vir. Dolga je 44 kilometrov, m pod Mutorinauskiiu zrelom blizi* Bara dviga se 66 metrov nad morsko jrki dino. Vozi s hitrnstjo 20 kni nn uri iu složi za prevažanje pošte, potni-kov in blaga. V liam je ieleznier. vedno v zvezi s paroi»rodi laškega parobrodnega društva    Puglia'<.
Urejena je tuđi plovba po Ska-derskem jezeru. Veliko denarja so morali vložiti aui uredbo pristanišć v Viru. Kieki in Plavniei. To plovbo vzdržuje neka angleško-ernogorska družba, ki razpolajra s 5 parobrodi, ilolgLh od 18 do 31 metrov, onim ino-torskim eolnoru za potnike in onim motorskim eolnom zn prevažanje pošte. Promet je zelo živahen in je vzet predvRem Kotorju. Prej je šel ves potniški in trgovski promet za Ceti-nje ojez Kotor, zdaj gro eez Bar. Pri-pelje se s parobrodom do Bara, od tam z žeJefcnioo do Vira, od tom zo-l»et s parobrodom do Iti oke. od koder vozijo vozovi ali pa avtomobili na Oetinje. V barskem pristanišnu je postal promet v par mesecili Atiri-krat večji nego prej.
Zdaj se »Barska družba<- bavi s projektom zgradbe ekonomske žele«-iriee, Plavilica-Podgoriea, ki bi bila I »oznoje podaljšana do Danilovagra-•1a. Vozila bi samo jjo Injgatih severo-vzhodnih krajih Crne gore.
Avstriji to širjenje la^kega kapi-1ala in politienega vpliva v Crni gori nikakor ne u gaj a, ker Italija noč« fiodpirati avMrijsko-germanske politike na Balkanu.
Italija pa hoće Avstriji dela ti ćelo zapreke, kakor to dela v Albaniji. Italija, ki je *>eveda formalno v trezveni z Avntrijo in Nemčijo, za-*topa na Balkanu i*olitiko druge tro-/ve*e: Rusije, A i igli je in Fraocije.Ce je resnica to, kar smo oinenili zacet-koma članka, tedaj more Avgtrija m-ino o sebi reci z Mollieroin: »Tu Tas voulu. George Dandiu!«
•      .      *
— l>v« I—tr^*1 zahlevamo od vsakega blaga, ki gm kupimo: prvić, da je dobro, dru gle, da ie pomni. In po pravici smatramo z* alabega ^o-Koepodarja človeka, ki »e pri naku-
povanju blata be orifm a* U *** momenU. T$Mk ljudi je — M — li vedno mnofo. lutalkte m da jm» •lupiti od kHtete fekUme In knfti blato, kl Je ilmbo tu obitmu seveda drmto; kijti «W» biito Je v resmiel vedno drafo> dMi j» HA irldM mordm poceni. Tako na piim« f* ie vedno mnogo ljudi, ki ne vedo, ali nocejo vedeti^ da to pri kraju tiiti casi, ko smo bili glede kavne primeai odka-sani na tuje isdelke, ki ao le premno-gokrat slabi in dragi« ki torej ne od-govarjajo lastnmtinia, ki jih zahteva previđen kupovale© od vaakega blaga. Zdaj, ko imamo v Ljubljani lepo domače podjetje, »Kolinako tovarno Ka kavne primesi«, ki izdeluje izborno kavno primes ter iz vrst no žitno in gladno kavo, bi na imelo biti nikognr vec med nami, ki bi dajal prednost tujim, pogoato dražjim in manj vred-nim icdelkom te vrste. Iidelki »Ko-linske tovarne so po »oglasni sodbi vseh, ki so jih le enkrat poekusili, izborni in pri tem poceni. Zato jib prav toplo priporocamo!
Izjava.
Kot znan prestavljalec v Ljubljani izjavljam, da nisem identicen z »uradnikom«c, ki ga meni »Poslano« v »Jutru«.
Valentin Kopitar.
Izdajatclj   in   odgovorni   urednik: Rasto Pustoslemaek.
j        Ustna voda        :
„EUODIN" '
I        Specijaliteta za S<s»cft' rjcam*        I :                  ■. Cena 2 kronl. ===.    :
1     4813    Glavna zaloga lekarna                 j
:    n. pI. Tnkdczv«Ljubljeni J
S22kg^
samo tehta
.Standard Foldino*
pisalni  stroj iz aluminija. Ima vse
moderne vrline, solidna konstrukcija.
Cena  nizka.   Zahtevajte   cenike   in
razkazovanje stroja od    3205
zaitopstva „Mani folig"
Ljubljana, Turjaški trg 4, II.
1 k o Nii])iol]ta uro T 0 7   sefanlostl:
zlato, snbno, tnlo, nlkeUaaitfl Id lekleio n lobi samo pri
H. SUTTHER
UaMJana, Hestnl tri.
Lastaui tovara«                    *
w v facL        T    I    T
I   1*0    U o t
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. oktobra: Marija Stupica, ineetna uboga, 69 let, Po-Jjaiirtka test« 20. Martin Zgonc, užit-ninbki paznik, 54 let, Sv. Petra e^^ta štev. 52.
Dne 26. oktobra : Ludovik Pic<>lj,    nio   pekovBkega  pomoćnika,
2  ineneca, Kladetna ulica 8.
Dne 27. oktobra: Ivan Bol-tauzer, »aecbnik in meMan, 66 let. Stari trg 28. — Ferdinand Zupancič, rejenček, li meseoe, Strelidka ulioa Atev. 15.
Hctconđotltno ponfllo«
VUias ^^A ■m^^M MA4.          k^^^H M^tf tf^k 7S0^ MM
f  #HM-   i2?I    IS        I        *****
M    faaji   "■■■    li        5
O       *****      ffMR      fZM          >
26.  Ipop. 7423     103  si. ttalt *eL Jttao m   aiv.   7426      S3 slabttvtf ofcliflai
27.    74   741 •       71   si. Ista. aona. 85rPadiYtaiV5l sini Masi
tttmm Iftvljaaio vtmm Ikom, priiatdjtm Ifi taahceni Mttiilna vvst, 4* Jt nal Iskrtno lj«-bljeni soprog, oče, stsrl ote in tast, gospođ
2n* JCep. Jsttiizcr,
mUm ia irlvtc,
cUncs ob polu 4. zjotrsJ v starosti 6S. let, po daljii muCoi bolesni pre-minut.
Pogreb nepozabnega rsinika se vrli hitri dne 28. oktobri ob 4. uri popoldrifc iz hite žalosti Stari trg St 28 na pokopalitte k Sv, Krilu.
V Ljubljani. 27. oktobra 1910.
3594              tal«f»ti MteM.
Saftalaa mMdrmgm brlvoov, laa> nsiarlav lit. v LfiMfanl, nizmnja žaiostno vest, da je nje bivii dolgoletni načelnik in član, gospod
Ivan N. Boltauzer
brtvo«
dne 27. t. m. ob V* 4 zjutraj preminul. Pogreb se vrši jutri v petek 28 t. m. ob 4.  uri popoludnt  iz  hišc  žalosti Stari trg št. 28.
Bodi mu časten spomin!        3597 V Ljubljani, dne 27. oktobra 1910.
Mesto posebnega obvestili.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni oče in stric, gospod
Anton Černe
posestnftk
v Dobrtrnji- št. 71 v sredo dne 26. oktobra ob 12. uri opeludne po daljši in mučni bolezni v starosti 84 let previđen s sv. zakramenti za umirajoče preminul.                  3578
Pogreb predragega rajnika bo v petek, 28. oktobra 1910 ob 3. uri popoldne na pokopaliSČu pri sv. Urhu v Dobrunjah.
Bodi mu blag spomin!
Dobrunje, 27. oktobra 1910.
talujoči ostmU.
■                   ■
■       Zahvala.       ■
H                               H
^1 Ker nam, žal, ni bilo mogoče, se ^m H vsakemu posameznemu osebno zahva- H ^M liti, se s tem za številne dokaze do- ^M ^M brodejnega sočutja ob težkem udarcu, ^M ^m ki nas je zadel, ko nam je umri naš ^M H ljubi, dobri oče in tast, gospod            H
I     JCelmat JnUrachen     ■
^M najvdaneje zahvaljujemo vsem, ki $o Hl ^M dragemu ob mrtvaškem odru in pri ^M ^M pogrebu izkazali poslednjo čast.            ^M
^M Kranjska dežela je dragemu pokoj- ^M ^M niku vsled cenjene ljubezni njegovih ^M H[ bližnjih postala druga domovina; pro- ^M ^M simo zatorej, naj se mu ohrani časten ^M ^M spomin.                                                     ^M
H       Vevče, 26. oktobra 1910.                H
H   Karmaai Blaklar in gospa Aaa,   H
Z novim letom 1911 §Ma MfU|MI *                 dobro vpeljana           3524
pekarija
blizu tovarile, v kraju, kjer je velein-dustriia. Natančneje v odvetniAki pinairni
«r. 1. lckwtltMr|a w M«M|aaL
prodoMIKo
prvo   moč,   sloveiilćiiie   in   ttenlćioe tmoteo istotako tuđi
učenko
sa   svojo  manufakturno  Irfoviao,   T*
4
mjOmisa
pod Ufodmimi pofO)l. — tVSJft BMaiet,
ilalartkt.                              3593
Hitankeia lanlilata
-    in v Dotarskih poslih isveibanega
sollcltatorja
3580                 spr^ai«
■otar jCsdoverslk v fjnbljaii
žalili klobuk
in ve<*
= oblek e =
m »Meni proda. Praftokova (Frodllna) alica 10. L lovo.    3579
V TiU dr. TriUorloTi, Hunska nllea  21   se odda   za  noyembroT
tormia,  eventualno tuđi kasneje
StflDOVflDJBv mm mm
obstoječo iz 4 sob, kopalnice, verande, prostora na vrtu in bogatih pritiklin in
podstresno siovanie
obstojeČt    iz   kuhinje,   veče in  manj*e mansardne sobe in lepega predprostora VpraŠa se v I. nadstropju         35%
Elesontno ^ = stonovonle
V Vili NuiSka Ulica 17 v visokem pritličju s 4 sobami, verando, kopalno sobo, z vsemi  pripadki in uporabo vrta
so odda ssr takof -w ali pa za februar 1911.                        3595
Vpraša se v/ stavbsi pišam! Filipa Zupančlča, mestnega stav-baikm, Šubiceva ulica 5.
Pristni               3576
laški mini
sarov in peien po zelo nizki  ceni, se prodaja na drobno   in debelo
nasproti  glavne pošte.
Vljudno se priporoča
Ana Merluzzi. Išče se
za ustanovitev  tvornice primerno
nH
blizu kakega kolodvora na Kranjskem, ali pa za tvornico pripraven že obsto-ječ objekt s parno napravo, vodno moćjo ali pa s prenosom električne moći. — Ponudbe pod nW. •• IS77M oa aaončno ekspedicijo Rudolf Mosse v Pragi,  Pfikopy 6.         5591
Stanovanje
obttojete U  4 **> In kuhinje 1 tremi pritiktt-
Mm^^M     a^a^ati     ^a^^aV^Bl^k      ^k     fl       ^^^^^^^^^^^^^^      ^■^^■^^^^■^^^b^b^l^. ■••■•■     a^^^ap     ^B^VBPsBBs>     S»     StO    aSPBP^^B'^B^^a^Bp^B^^BT^BB^BBBBP      ^bt ^f ^^^a^a^a^BBB^^
alao a t. ssOrvarlasB. Vpraia m v Spodnji
ŠiSkl. ft.  107, I. nadstropje.          3537
hiisti piiiik
3560     m takoj spieima pri
FraKi Blaženu, urarju v liDTgm meslu.
Gospodično
dobra prodajalka, ki bi hotela v Zagreb naj poiljc svojo ponudbo s fotograf jo
na naslov D. Loakovao,  trgutrlua telikatosv Safjrob.      3382
SsMartajns,   traovsUo  tftobraima   90-
splca  x  SOOO—10.000  E   gotovine   imU
prislopltl h kaki vsćji trgovini % maaa-
olm blagom kot                3544
draža bnlca.
Ponudbe na upr. .SIov Naroda* pod „Z islm-tratip* moćiml« do 27. t. m
2 sobi
nemeblovani ali pa meblovani. tuđi vsaka   pos^bej   na   lepem    kraju    80
tako] odda,                                   3575
Natanćoeje v mestnl posredo-▼alalcl sa dalo ia stanovanja.
Pekarija
40  let   stara,   v   sredi   me&ta   Zagreba,
letoi   promet    15   vagonov   moke,   St
proda pod  ugodmmi pogoji
Već   v   upravništvu   »Slovenskrga
Naroda«.                                         4514
Proda se     l*f| ■ g» m*
iz proste roke III SasV fA*sl 6 let davka prosta, v katfri §e  nahaja
mala   spccerijska   trfovina   brez
konkurence Tuoi je spo.-ubna ia vsako drugo obrt. Nahaja se v najlep^em kraju na deželi. Cena po dogovoru.
Naslov   pove   upravništvo    »Slov. Naroda«.                                              WtH
UpiHa
3590                sprolms
đf. 160 M, odvelaik v PoHojni.
Leio stanovaaie
obstoječe iz 5 sob, z vsemi pritiklinami in z   uporabo vrta   S0   Odda   sa   HO-
▼ombrOT torsmla.                          335:
Natančneje   se   poizve   pri   hiSnici ali pri lastniku mm BleiW0iS0V/i OOStf
it la, IL madstr. v LJublJanL
piatiiD9oa markerja
dima. 2 MM miinA miie
m lavina v Ijiinl
Wa nj a t pnnBin tega Dita.|j
Provoz pobi&tva
wsMiko) vrst« sa                             3577
novembrov termin
•bavij« totea) In oom*
•tr „BALKAN11 •CT
Dttnsjsks cests 33 (L ljsUJ. javno sklsdBče)
T«l«ff*M ii- ISO.      Tatefm St- ISO.