Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana o delu in pojavih na področju varstva samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine
Utrjevanje samoupravljanja
Osrednja usmerltev družbenega pravobranllca sa-moupravljanja v preteklem letuje bila, kotje poudar-Jeno v uvodu k poročilu, kije bilo predloženo v obrav-navo delegatom občinske skupščine v nalogah, da na podlagi ustave In zakona o združenem delu sodeluje v spremembah družbenoekonomskega položaja de-lavca v združenem delu. Ob tem seje potrebno zave-datl, da preobrazba ne poteka vedno spontano, da so včaslh napori delavcev brezuspešni, ter da se sreču-Jemo dostikrat z neznanjem In odporl.
Oblika dela družbenega pravobranilca samoiipravlja-nja je bila pri konkretnih reši-tvah predvsem v strokovno svetovalni dejavnosti in le v t. i. ekscesnih primerih se je po-služeval zakonskih pooblastil. Ob tem je pomembna ugoto-vitev, da zlasti pri uveljavlja-nju in varstvu pravic delavcev še vedno samoupravni meha-nizem v OZD ni zadosti in od-ločilno vključen v reševanje teh sporov. Še vedno se taki problemi rešujejo z deiova-
njem vodstev družbenopoli-tičnih organizacij, kar pome-ni, da v določenih sredinah družbenopolitične organizaci-je ne delujejo znotraj delegat-skega sistema.
Uresničevanje 662. člena ZZD
Obseg zadev se je v prete-klem letu glede na leto 1976 zelo povečal. Od skupno 575 zadev, ki jih je družbeni pra-vobranilec samoupravljanja v
lanskem letu obravnaval, jih kar 57,5% izvira iz naše ob-čine.
Največ zadev se nanaša na medsebojna razmerja delav-cev v združenem delu, sledijo pa varstvo lastnine in samou-pravna organiziranost.
Tudi v poročilu, ki ga je pri-pravil javni pravobranilec sa-moupravljanja se pojavlja ugotovitev, da je še vedno pri uveljavljanju zakona o zdru-ženem delu dan večji pouda-rek pravno formalni plati konstituiranja združenega de-la medtem ko je bilo manj storjenega na vsebinski preo-brazbi.
Uresničevanje 662. člena za-kona o združenem delu je osnova na kateri delavec lah-ko dejansko uresničuje svoje družbenoekonomske in dru-ge samoupravne pravice. V mnogih organizacijah so se ob koncu preteklega leta ukvar-
jali le s samoupravnimi spora-zumi o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Opredeliti pa bi bilo potrebno v skladu s 662. členom zakona predvsem tudi ugotavljanje celotnega prihodka in razpo-rejanje dohodka in čistega do-hodka. Splošna ocena je, da je večina delovnih organizacij dokaj resno pristopila k pri-pravi samoupravnih sporazu-mov. Vendar pa so se pojav-ljale tudi določene nepravil-nosti, zato se je javni pravo-branilec vključeval zlasti v pregled samoupravnih spora-zumov o delitvi OD in drugih. V organizacijah, kjer delo ni bilo opravljeno v skladu z za-konom ali so bili izidi referen-dumov dvomljivi, se bo vzpo-stavila skupaj s sindikatom politična akcija, ki naj bi ugo-tovila politično in delovno od-govornost, tako organov kot posameznikov.
S pomočjo registrskega so-dišča je družbeni pravobrani-lec samoupravljanja skrbel tudi za to, da delavci vseh TOZD znotraj DO sklenejo sa-moupravni sporazum o razpo-reditvi sredstev, pravic in ob-veznosti v zakonsko določe-nem roku. Zanimive so ugoto-vitve tudi o uveljavljanju svo-bodne menjave dela na po-dročju družbenih dejavnosti, kjer se delavci zavedajo svo-jih pravic in dolžnosti ter želi-jo upravljati z rezultati svoje-ga dela, vendar jim slabo def i-nirani in neovrednoteni pro-grami dostikrat to onemogo-čajo.Ker to najobčutljivejše področje upravljanja ni ureje-no, prihaja do raznih negativ-nih pojavov in celo do eksce-sov. Konkretni problemi v OZD družbenih dejavnosti so naslednji:
V vzgoji in izobraževanju je že dolgo časa prisotna velika fluktuacija prosvetnega ka-dra. Tako je zaradi kadrov-skih problemov ogrožen do-polnilni in dodatni pouk in včasih tudi izvajanje rednega
učnega programa. Vzrok ]e predvsem v neurejeni delovni obveznosti in nagrajevanju po delu. Nekatere neustrezne do-ločbe v samoupravnih spora-zumih o osnovah in merilih za delitev OD so pripeljale do te-ga, da so delavci-učitelji spro-žili postopek pred ustavnim sodiščem. Podobno je stanje tudi na drugih področjih družbenih dejavnosti.
Samoupravna organiziranost in uresničevanje samoupravljanja
Še vedno obstajajo.določe-ne težave in nepravilnosti pri organiziranju delavcev v TOZD. Na eni strani obstajajo primeri, ko ugotovitve delav-cev, da imajo v skladu s 320. členom zakona o združenem delu pogoje za organiziranje TOZD, ne naletijo na odobra-vanje pri vplivnih in odgovor-nih delavcih. Ti pojavi so bili registrirani predvsem tam, kjer se TOZD ne pojmuje kot osnovna celica družbene sre-dine in nekateri ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da de-lavec lahko le v TOZD, ki je
organizirana skladno z zako-nom, uresničuje svoje pra-vice.
Na drugi strani pa obstajajo tudi primeri, ko skupine treh ali štirih delavcev uveljavljajo pravice do ustanovitve TOZD ali celo delovne organizacije, čeprav je razvidno, da ne iz-polnjujejo pogojev. Najpogo-steje se to pojavlja pri raznih predstavništvih in dislocira-nih enotah ali TOZD, ki se uk-varjajo s komercialno dejav-nostjo in katerih delovne or-ganizacije imajo sedež izven Ljubljane. Take organizacije imajo navadno slabe stike z delavci svoje TOZD ali DO in iščejo organizacijsko obliko, v kateri bi uresničili svoje sku-pinsko lastniške cilje. Pri tem pa ne upoštevajo dejstva, da so sredstva, s katerimi oprav-ljajo svojo dejavnost, pridobi-li skupaj z vsemi delavci orga-nizacije združenega dela, in da bi taka odločitev lahko oškodovala ostale delavce.
Zanimiv je primer TOZD, v ' kateri združujejo delo štirje delavci, ki so izglasovali na re-ferendumu izločitev TOZD iz delovne organizacije, ki ima sedež izven naše republike,
ne da bi razpravljali ali odlo-čali o tem, kateri drugi delov-ni organizaciji se bodo prik-ljučili. Delavci ostalih šestih TOZD so sprožili spor pri so-dišču združenega dela. TOZD, ki ima sedež v Ljublja-ni in se je izločila, pa je začela delovati samostojno in se po-časi izločevala iz življenja DO. Delavci v tej TOZD so si delili zelo visoke osebne dohodke in celo kupili počitniško hišo ob morju samo za svoje potre-be. V ničemer pa se niso niti skušali solidarizirati z osta-lim, skoraj petstočlanskim kolektivom. Sporna zadeva je pred sodiščem združenega dela ter se bo postopkov ude-ležil tudi naš javni pravobra-nilec samoupravljanja.
V nekaterih OZD nadalje nastopajo težave zaradi neza-dostnega poznavanja vsebine zakona o združenem delu. Za-to se le tu ukvarjajo bolj z obrobnimi problemi kot pa z dejansko preobrazbo samou-pravnih odnosov. Iniciative posameznih delavcev često nalete na nerazumevanje, ker se pojmujejo kot povzročitelji nepotrebnega interveniranja zunanjih činiteljev.
Usmeritve za nadaljnje delo
Družbeni pravobranilec sa-moupravljanja se je v prete-klem letu najpogosteje sreče-val in ukvarjal s spornimi vprašanji s področja medse-bojnih razmerij delavcev v združenem delu. Razlog za to je še vedno v neusklajenih sa-moupravnih splošnih aktih z zakoni in v napačnem tolma-čenju in uporabi določb. Pou-dariti pa je potrebno, da de-lavci mnogo bolje kot prej po-znajo samoupravne splošne akte in zakone in se zavedajo svojih pravic, ter je veliko več argumentiranih zahtevkov, kar je vsekakor zelo pozitiven premik.
Pri razreševanju konkret-nih primerov je družbeni pra-vobranilec samoupravljanja navezoval stike z družbeno-političnimi organizacijami v OZD in občini in se dogovar-jal za stališča in ukrepe. O svojem delu pa je javnosti po-sredoval informacije prek sredstev javnega obveščanja.
Ob zaključku poročila je po-membna ugotovitev javrlega
pravobranilca samoupravlja-nja, da so pri uresničevanju določil zakona o združenem delu doseženi pomembni pre-miki. Ti uspehi pa ne smejo zamegliti pojavov slabosti in problemov, ki se tudi pojav-ljajo. Zato bodo usmeritve za delo javnega pravobranilca v naslednjem obdobju pred-vsem v zasledovanju razmer v OZD, ki v preteklosti niso v najboljši meri obvladale sa-moupravnih in družbenoeko-nomskih odnosov. Posebna pozornost bo posvečena prou-.čevanju pogojev organizira-nja organizacij in uveljavlja- . nju zakona o ugotavljanju ce-lotnega prihodka in delitvi dohodka. Proučiti bo potreb-no tudi stopnjo delegatske or-ganiziranosti v SIS, predvsem z vidika vloge uporabnikov kakor tudi še nadalje sprem-ljati usklajevanje samouprav-nih aktov s področja delovnih razmerij z zakonom.
Pri svojem delu pa bo druž-beni pravobranilec samou-pravljanja še naprej sodeloval z vsemi dejavniki, zlasti pa s sindikati ter o svojem delu ter zaključkih obveščal javnost.
Artur Boroje