Južnokorejci se še vedno upirajo repatriaciji Izmed 200 intervjuvanih se ni nihče premislil in nihče teh se noče vrniti domov. PANMUNJOM, Koreja. — Doslej so južnokorejski častniki intervjuvali 200 Južnokorejcev, ki so ujetniki korejskih komunistov in kateri se nočejo vrniti tzpod komunizma v Južno Ko-rejo. Od teh 200 se ni niti eden Premislil. Poleg teh je zavrnilo repatri-aoij o tudi 22 Amerikancev in en Anglež. Nek visok ameriški častnik je Rjavil, da se bo pet ali šest A-jnerikancev kmalu premislilo in Rjavilo, da se hočejo vrniti do-^ov. Rekel je, da nekateri od-kianjajp repatriacijo zato, ker se boje, da bodo kaznovani zaradi namišljenih ali dejanskih ztočinov nad svojimi ujetimi to-Variši. Ameriški častniki jim kodo pojasnili, da se jim ni bati kazni. Indijski stražniki so povedali, a so jim Amerikanci dejali, da °1 radi božično drevo in druge privilegije za praznovanje bo-zionega praznika. Isto željo so izrazili tudi oni Severnokorejci in Kitajci, ki so krščanske vere. Gouzenko bo v seriji (tankov analiziral Sovjele Analizo sovjetskega režima .° podal bivši uradnik sovjetskega poslaništva v Ka-nadi v štirih člankih. POMENI izprememba o-nesti v Kremlju, od Stalina a klalenkova, za Zapad? J.o važno zadevo bo pojasnil v rhi člankov v ameriškem ča-^°Pisju igor Gouzenko, bivši u-^ nik sovjetske ambasade v Ot-si Kanada, ki je pustil svojo tvU2bo ter dal kanadskim oblas-s °na nepreplačljiva pojasnila o ,^vJetski vohunski mreži, ki se ga^raztezala vse v Združene dr- °Uzenko, ki živi zdaj pod a imenom in čigar sednje če je tajno, je napisal o kivališ^ pj^tskem režimu štiri članke. ^ Složnosti bomo v izčrpkih tu-posneli njih vsebino, da v ° naši čitatelji poučeni o tej zadevi. j^ihik Wilson je odredil Q^ifev števila vojaštva Washington. — obrambni Charles E. Wilson je pre-2^ Protestov poveljstva oboro-b sil odredil okrnjen j e moš-arrnacIi, miornarici in ma-kov m 2boru za deset' odstot- ti^r6^Vsem je protestiralo pro-tad nare(Ibi poveljstvo armade, je k Wilson je vztrajal pri svo- bla-ake:j naletavanje snega, o- cno lo. ln vetrovno> Ponoči bolj ZALOGA H-BOMB Sila najmanjše vodikove bombe presega milijon ton TNT razstreliva. WASHINGTON. — Združene države posedujejo danes zalogo atomskih in hidrogenskih superbomb, katerih najneznatnejša vsebuje za milijon ton TNT destruktivne sile. To je izjavil včeraj eden naj-višjih uradnikov Komisije za a-tomsko energijo, s čemer je pojasnil v poljudnem jeziku stavek, ki ga je topogledno izgovoril preds. Eisenhower v svojem govoru pred Združenimi narodi. Dctični predsednikov stavek •se je glasil: “Današnje atomske bombe so 25krat silnejše in učinkovitejše od bomb, ki so bile znanilke po-četka atomske dobe. Hidrogen-ske bombe pa vsebujejo milijone ton destruktivne sile.” Zdaj je bilo tudi prvikrat z naj višjega mesta ugotovljeno, da Združene države posedujejo hi-drogenske ali vodikove bombe, ki so naj strahovitejše orožje vseh orožij. Število brezposelnih v Clevelandu narašča Vzrok za večjo brezposelnost je dvojen: narastek prebivalstva in okrnjeno novačenje za oborožene sile. CLEVELAND. — število brezposelnih ljudi v Clevelandu je pretekli teden zelo naraslo, ko je bilo predloženih 11,298 prošenj za kompenzacijo zoper brezposelnost, To število je zdaj naj višje, odkar se je pričela 'meseca junija 1950 vojna v Koreji. Število je višje od onega v avgustu 1952, ko je bil po vsej deželi štrajk jeklarjev. Pretekli teden se je zvišalo' število brezposelnih za 2702 nad številom v tednu, ki se je končal 28. novembra. Običajno je pred božičem vedno večja zaposlitev kakor navadno, letos pa je ravno narobe. Da je delovna sila danes večja kakor poprej, sta dva glavna vzroka: Narastek prebivalstva in okrnjeno novačenje za vojaške sile. Churchill je imel solzne oči ob slovesu od i Eisenhowerja Ko se je poslavljal, je bil W. Churchill videti utrujen. Eisenhowerjeva zahv a 1 a ljudstvu Bermude. TUCKER’S TOWN, , Bermuda. — Britanski premier Winston Churchill, starajoči se arhitekt bermudske konference, je imel solzne oči, ko ,se je v torek na tukajšnjem letališču poslovil od predsednika Eisenhowerja. Stara tovariša in prijatelja v miru in vojni sta si na letališču prisrčno stisnila roke, nakar je predsednik Eisenhower z državnim tajnikom Dullesom stopil v letalo, ki ga je poneslo naravnost v New York, kjer je predsednik nastopil s svojim slovitim govorom pred celokupnim zborom Združenih narodov. Churchillu, ki je izgledal utrujen in se je opiral na palico, so zablestele solze v očeh, ko je podal Eisenhower ju roko ter mu rekel zbogom. “Hvala vam, sir”, je odgovoril Eisenhower. “Varujte si svoje zdravje!” Nato se je Eisenhower s kratkim govorom zahvalil množici na letališču za prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen na Bermudi. McCarthy ne škili na predsedništvo Združenih držav Mati na potu k sinu-komunistu v Koreji Mati amer. vojaka, ki se noče vrniti od komunistov, je na potu v Korejo. WASHINGTON. — Dne 8. decembra je neka mati pisala svojemu sinu, ameriškemu vojaku v Koreji, ki je izjavil, da hoče ostati pri komunistih, da je na potu k njemu, nakar je vstopila v letalo, ki jo bo poneslo na Japonsko in od tam, če mogoče, v Korejo. Ta mati je Mrs. Eb Howe iz Aldena, Minn. Njen dvajsetletni sin Richard je bil leta 1951 zajet od komunistov. Daši mati nima nikakega zagotovila, da ji bo dovoljeno iti v taborišče, kjer se nahaja njen sin, je vendar izjavila: “Ker sem že tu, bom šla še naprej in se zdaj ne bom premislila.” Za izposlovanje dovoljenja, da bi ji bil dovoljen sestanek z njenim sinom v ujetniškem oziroma nevtralnem taborišču, deluje kongresnik August H. An-dresen, republikanec iz Minnesote. Epohalni govor preds. Eisenhowerja VIŠINSKI JE BIL ODLIKOVAN LONDON. — Moskovski radio je sporočil, da je bi! Andrej Višinski, glavni sovje iki delegpt pri Združenih narodih, odlikovan ob svoji 70-letnici z Leninovim redom. Novi grobovi Joseph Cerjak V sredo, ko se je Joseph Cerjak, star 59 let, stanujoč na 16809 Grovewood Ave. vračal proti domu, se je prepetila nesreča na Shore Drive blizu E. 40. St. pri čemur je dobil tako težke poškodbe, da je čez štiri in pol ure preminul v Charity bolnišnici. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Novak sinova Joseph ml. v Burbank, Cal., Frank, hčer Mary Bianchi, j vnukov in več sorodnikov. Ro-en je bil v Brežini na Štajerskem, kjer zapušča sestro Mary Darnach. Tukaj je bival 41 let in je bil član Dr. Novi dom št. 7 SDZ in Dr. Carniola Tent 1288 T. M. Zaposlen je bil kot mašinist v Owen Bucket Co. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoc a na 458 E. 152. St. čas se ni d< ločen. Stella Leshc sky V torek zvečer je umrla Stella (Leslie) Leshesky, stanujoča na 5802 Dibble Ave. ira ie bila 74 let in rojena na Poljskem, od- Govoru so vsi navzoči prisrčno ploskali, tudi Višinski, dasi se o njem ne more reči, da mu je odobravanje prihajalo od srca. — Mir je odvisen samo od Sovjeti je, ki prireja večne “mirovne” kongrese in neprestano poziva na mir, v resnici pa omogoča vse agresije in noče niti slišati o mednarodni kontroli atomskega orožja. Predsednik je v svojem govoru pred Združenimi narodi svaril in prosil države, ki posedujejo atomsko energijo, naj jo usmerijo v mirovne svrhe in v blagor človeštva. - Toda povedal je tudi, da bi Združene države, če bi bile napadene, strahovito udarile nazaj ter popolnoma uničile deželo napadalca. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. bijo v mirovne svrhe, je dejal. koder je prišla sem pred 48 leti. energijo, prično s tozadevnimi Do plinske eksplozije je rodbina živela na 1010 E. 61. St. 28 let. Njen mož John je umrl leta 1951. Zapušča otroke Lottie Gorski, Henry, Theodore, Edmund, ki je imel pekarijo poleg Norwood gledališča, Casey in j Leo, ki ima v svoji oskrbi Cub j Scouts; dalje 17 vnukov in 7 pravnukov, sestre Michael Sum-kowski, Teofila Lefkowski, Til- Predsednik Eisenhower je v torek predlagal pred zborom Zdr. narodov, da bi vse sile, ki posedujejo atomsko orožje — vključno Sovjetske zveza — vsaj del atomske energije prispevale v mirovne svrhe. Po svarilu, da tekma v izdelovanju atomskega orožja grozi uničiti vso civilizacijo, je pozval narode, ki imajo to energijo, da jo prispevajo mednarodni agenciji, ki bi bila ustanovljena pod pokroviteljstvom Zdr. narodov. “Smoter naše dežele je, da pomagamo najti izhod iz te najtemnejše ječe groze na svetlo luč”, je rekel predsednik. Nato je svetoval, da vse one države, ki posedujejo atomsko Dejal je, da nima nobenih takih ambicij in da ne oporeka Eisenhowerju mesta vodje republ. stranke. WASHINGTON. — Senator McCarthy je v sredo izjavil, da nima ne namenov ne želja, da bi postal predsednik Združenih držav. Rekel je tudi, da absolutno ne izziva Eisenbowerjevega vodstva republikanske stranke. LOS ANGELES. — Sen. Wm. F. Knowland je izjavil, da je senator McCarthy iskren in rodoljuben Amerikanec, ki si prizadeva izčistiti komunistično nesnago, kjer koli se slednja nahaja. Senator Knowland je voditelj večine v senatu, zato je njegova podpora McCarthyju značilna v luči McCarthyjevih spopadov z uradniki administracije z ozirom na njeno zunanjo politiko. zasebnimi razgovori in posvetovanji takoj, ne da bi čakale na ustanovitev sistema za nadzorovanje — ki je bilo glavna ovira vsem dosedanjim tozadevnim razgovorom. Eisenhower je dospel v New York naravnost z Bermude, kjer so angleški in francoski državniki odobrili njegov govor, ki ga je potem govoril pred Združeni- lie Curta in Helen Edler, brate |mj nar()di. Joseph, Walter in Henry Nierad- j Nek visok uradnik Zdr. naro-ko. Pogreb bo v soboto zjutraj je dejal, da je pomenil Ei-cb 8:30 iz Zakrajškovega P°- semhowerjev govor enega izmed grebnega zavoda v cerkev sv. jnajve£jih razvojev ameriške zu-Vida ob 9 in od tam na Calvary najije politike izza leta 1946. Ta pokopališče. Komunisti so zavrnili mirovne predloge ne da bi jih prebrali PANMUNJOM, 9. decembra. Komunisti so danes odklonili zavezniške predloge o korejski mirovni konferenci, ne da bi jih niti prebrali. Komunisti so rekli, da ne bodo nikoli pristali na mirovno konferenco, ako ne bo nanjo povabljena Sovjetija kot nevtralna država, ki bi ne bila na ničesar vezana. Slovenska pisarna 8116 Glass Ato., Cleveland, G Telefoni EX 1-9717 DAROVI za Marka Malovrha: Tone Jeglič (zimskoi perilo in cigarete), družina Štefančič (perilo, copate in cigarete), Štefan Marolt $2, Janez Petrovčič $1, družina Štepec $5. Za prvo pošiljko sprejemamo darove do sobote zvečer. PLOŠČE gramofonske (album -s 5 ploščami in velikonočne pesmi) se dobe v naši pisarni. — Cena $6. BOŽIČNA darila: Album gramofonskih plošč $6, Sveto pismo $4, knjiga Nadškof Jeglič (znižana cena) $3, Jože Vovk: Cerkvena poezija $3, knjiga frater Zadovoljni “koštumar” EVANSVILLE, Ind. — Ropar, ki je meseca junija oropal tukajšnjo National banko za $23,000, se je dne 8. decembra vrnil in jo oropal to pot za $10,905. Bančne uradnice so izjavile, da nimajo najmanjšega dvoma, da je bil to isti ropar, ki se je “oglasil” v banki meseca junija. govor je bil oddajan v mnogih jezikih, tudi v ruskem. Preden je predsednik Eisenhower nastopil pred zborom Z. narodov, je stopil v posebno sobo, posvečeno molitvi in premišljevanju, kjer je molil. Po govoru je predsednik prišel na recepcijo, ki jo je priredil Dag Hammerskjold, generalni tajnik Združenih narodov, kjer se je sestal tudi z Andrejem Višinskim, kateremu je stisnil roko. Sodeč po zadovoljnem smehljaju, ki se je pojavil na obrazu Višinskega, je slednjemu ta pozdrav ugajal. Po recepciji je odletel preds. Eisenhower naprej v Washington. V dvorani so bili zbrani zastopniki 60 narodov, ki so priredili Eisenhowerju prisrčne ova- Po dolgem in skrbno zasnovanem uvodu o posledicah atomske vojne in po nujnem priporočilu, da morajo vse države, ki posedujejo atomsko energijo, leto usmeriti v mirovne svrhe in blagor človeštva, je predsednik dejal: “Toda če bi bil kljub vsem strahotnim posledicam vendarle izveden atomski napad na Združene države, bi bila naša reakcija nagla, odločna in učinkovita! Obrambne sposobnosti Združenih držav so danes takšne, da lahko prizadenejo strahotne izgube napadalčevi deželi, ki bi bila popolnoma uničena in razdejana. “Toda če bi obstali pri sedanjem stanju stvari, bi živeli ob brezupnosti položaja, ko si stojita za večno nasproti dva nasprotnika, pred katerima trepeta svet. Če se ustavimo- tu, bi to pomenilo, da sprejemamo brez moči možnost uničenja vse civilizacije in samega sveta. “Ni dvoma, da bi noben pameten član človeške rase ne mogel videti zmage v takem razdejanju. Ali je kje na svetu človek, ki bi želel, da bi zgodovina povezala njegovo ime s takim razdejanjem in uničenjem?” Nato je predsednik poudarjal sto in stokrat ojačeno moč a-tomskih in vodikovih bomb ter drugih orožij in zaklinjal narode, ki posedujejo to energijo, naj jo usmerijo v človeški blagor mesto v razdejanje. V zvezi s tem predsednikovim govorom bo zanimiva reakcija Sovjetske zveze, ki prireja večne “mirovne” kongrese in neprestano poziva na mir, v resnici pa dejansko omogoča s svojim orožjem vse agresije in noče ničesar slišati o kaki kontroli a-tomskega orožja ter preiskavi mednarodne komisije na svojem ozemlju. Sovjetija ima zdaj naj lepšo- priliko, da izvede v dejanjih to, kar v teoriji priporoča in zagovarja! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Duhovne vaje— Duhovne vaje za slovenske žene in dekleta se bodo začele v petek ob sedmih zvčer z večerjo. Katera se še ni prijavila, to še vedno lahko stori. Sedemnajsta obletnica— V petek ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Zakrajšek v spomin 17. obletnice njegove smrti. Letna seja— Podružnica št. 3 Slov. moške zveze ima v nedeljo, 13. dec. ob 1:30 v Slovenskem domu na Holmes Ave. svojo redno letno sejo. Pozdravi iz Floride— Joseph Demshar, 410 S. Riverside Dr., Pompano Beach, Fla., pošilja svojim znancem in prijateljem pozdrave. Letna seja— Podružnica št. 47 Slov. ženske zveze ima v soboto, 12. dec. ob 7. zvečer letno sejo na 8601 Vineyard Ave. Članice so vabljene, da se seje gotovo udeleže. Na dnevnem redu je volitev odbora in več drugih važnih zadev. 90 let— V petek 11. dec. bo Matija Juracic, 5920 St. Clair Ave., doma iz Velike Mune v Istri, dopolnil 90 let. V Ameriki je od leta 1902. čestitamo in na mnoga leta! Duhovne vaje— Udeleženci slovenskih duhovnih vaj naj pridejo vsaj do 6:30 ure v petek zvečer v škofijski dom za duhovne vaje na 18584 Lake Shore Blvd. Društvo vabi— Društvo Kristusa Kralja št. 2*26 KSKJ vabi v nedeljo, 13. dec. ob dveh popoldne vse otroke, ki spadajo k društvu, da pridejo gledat Miklavža, ki jih bo obdaroval. Ba lep program. (Kraj, kjer se bo to vršilo, ni označen). Mati, trije otroci zgoreli TIFFIN, O. — Dne 8. decembra so tukaj izgubili v ognju Iživljenje neka 28 let stara mati cije, ko je končal svoj 29 minut in njeni trije otroci. — Mrtvi so: Leopold $1. Naročite v naši pi- trajajoči govor. Ploskanju se je Mrs. Helen Fitzpatrick m njeni ^ . _ - — — 4- S~\ ^ 1 • d 1 4" "V* 1 l—J T * / I /"VI* 1 1 I 1 sarni. LONDON. — Moskovski radio, ki sporoča to, kar mu režim ukaže, je snoči surovo zavrnil Eisenhowerjev načrt za mednarodno spojitev atomske e-nergije za mirovne svrhe. Radio je zatrdil, da je predsednik Eisenhower, katerega je imenoval zopet vojnega hujskača, v svojem govoru pred Združenimi narodi grozil z a-tomsko vojno. pridružil tudi gl. sovjetski delegat Andrej Višinski, dasi pri tem ni kazal posebne prisrčnosti. — Pozneje je rekel časnikarjem, da mora predsednikov govor preje “preštudirati”, preden more komentirati o njem. Predsednik je v svojem govoru svaril pred tekmo in uporabo atomskega orožja, ki ne more (prinesti svetu nič drugega kot popolno uničenje vse civilizacije, zato je skrajni čas, da se narodi, ki posedujejo atomsko e-nerijo, tega zavedo ter jo upora- otroci: 4-letni Harry, 2-letni Timi in eno leto stara Karen. CLEVELAND.—V koliziji treh avtomobilov na Memorial Shoreway v bližini E. 45. ceste sta bili dve osebi ranjeni, ena pa ubita. Kolizija se je primerila včeraj ob štirih popoldne. Ubit oz- težko ranjen je bil Slovenec Joseph Cerjak, stanujoč na 16809 Grove-wood Ave., ki je tri ure po nesreči umrl v St. Vincent Charity bolnišnici. NAJN0VEJŠE VESTI STEUBENVILLE, O. — Frank Holt,, 34 let star, je nenadoma ponorel ter ubil v svoji hiši v East Springfieldu tri od svojih pet otrok, ko se je nahajala njegova žena pri sosedu. Otroke je pobil z jeklenim drogom, nakar jih je tudi1 poteptal. Mrtvi otroci so: Tracy, star eno leto; Sidney, 2 leti, in Sanford, 6 let.. Šerifu je po zločinu izjavil: ‘Bog mi je ukazal, naj jih pobijem, da jih rešim pred hudičem.” SEOUL. — Ameriški diplomati so začeli pospravljati svoje stvari in se pripravljati za od hod v Ameriko, ker vsi znak kažejo, da ne bo nič s korej sko mirovno konferenco S y n g m a n Rhee, južnoko rejski predsednik, nujno pri poroča Združenim narodom, naj se pridružijo Južni Koreji v nadaljevanju vojne, če ne bo v januarju dosežena mirna rešitev. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Andrej Višinski je dal včeraj razumeti, da bo Sovjetija odklonila Eisenhowerjev poziv za mednarodno spojitev atomske energije v mirovne svrhe. MR. TRUMAN, bivši predsednik, z vsem srcem podpira priporočila in nasvete glede a-tomske energije, ki jih je navajal predsednik Eisenhower v svojem govoru pred Združenimi narodi. Ameriška Domovina zzl a. v, % ’smnrcfl- a"gmngi^ “BS CUir Ave, lIEndersoa 1-062Ž Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mazy Debevec NAROČNINA Za Zed. države $19.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. 2a Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. NOVINE Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 243 Thurs., Dec. 10, 1593 Beda, preobljudenost in samoljubje Italijanski državni poslanec Vigorelli je objavil ugoto- Naš narod v Kanadi (Nadele) Nekak od strte vure odvečara pa do edenajseti večer smo se prevažali po torontski] vulicaj i obiskavali Mjauserove znance i prijatelje. Ar smo drugo zajtro žič i Vuzem. Čisti dobiček je za cerkev sv. Pavla. Vilma Neme< Soldak Steve Nemec Jr. pride za božične svetke na mali sza-badsag k svojim starišom na E. 45. Naš nekdašnji mladoženec nameravali lodriniti v ontarijski pri igri “Pozvačin” je že od spro- London, smo mislili, ka de naj lepše prenočiti v kakšem “moteli” kre velke ceste. Nikak pa ne bi rad odišeo iz Toronta, ka ne bi pozdravo Hajdinjakove družine. Kda so bili v Cleveland!, sam jim sveto obljubo, ka je obiščem, kda je me pot pelala v Kanado, j toletja pri soldakaj. CHICAGO Naše Mariče i Micike so obslu žavale v torek svoj god (Nevte-peno poprijetje blažene Device). Cmer za godovno je bio: erdeče jabolko, potlačeni zeleni pušpek. — Čeravno že malo kesno, vse- svoj dom, lepo prostorno hižo. jvčakale toga lepoga dneva. Leh-Za Hajdinjakove sam se zani-J^0 ste ponosne, ka je na vaš god mao včasi pri prvom obiski — j sveti oča papa priglaso leto 1954 pri g. Stanki Brunšeki. “O, Haj-^g marijansko leto. To je v spo-dinjakdve pa v Toronti vsi po-lmin 100 letnice, kak je bila isti-znamo. To so jako fini ljudje i'na nevtepenoga poprijetja bi. nad vse dobri. Pri Hajdinjake-, p)evice p^giašena za versko isti-vij smo vsi kak doma. Pri njij |n0 Mariče in mi vsi drugi mo v smo že celo pevske vaje imeli, j ^om leti kak najbole molili za mir i za spreohrnenje grešnikov. če smo ne mogli dobiti prostora v kakšem društvenom dqmi.” Po» telefoni sam je zvao, ka bi zvedo, kda so doma i kda bi jij leh-ko obiskali. Oglasila se je gospa Hajdinjakova i me včasi povabila, ka bi prišeo k njim na večerjo i ka bi tam prenočo. Zahvalo sam se ji i pkVedao, ka sam ne sam, ka se vozimo vkup J “Prekmurje” Social Club je imeo letno sejo 6. decembra. Za leto 1954 je predsednik Mr. S. Kelenc, podpredsednik J. Kra-pec, tajnik J. Jerebic, blagajnik J. Jakšič, zapisnikar J. Hanc. Nadzornika sta J. Riti op i M. Balažič. Sv. Križ” prekmursko samo- z Mauserovimi. Mrs. Hajdinjak s^.ajno p0(jp0rri0 jma Sy0_ pa toga ne štela vzeti za oviro, ^ letno, se;jo 13 dec_ v navadnij da ne bi mogli k njim priti. “Lepo prosim, prite vsi. Vsi prite na večerjo in vsi te pri nas spali. Nikaj se ne izgovarjajte, vam zamerimo, če ne pridete. Imamo zadosta prostora.” Pdvedao sam g. Mauseri, ka smo povabljeni na večerjo i ka hetežnikem? nam ponuvljejo prenočišče. “To !zdravje. se silo lepo sliši in je čudovito j ____ lepo od Hajdinjakovih, toda — hudič — če so Hajdinjakovi fini, ne smernici biti mi grdi,” je modroval g. Mauser. Pa mu je raz-lagao g. Brunšek, da Hajdinjakovi iskreno vabijo in da jim bo resnično hudo, če ne bomo pri prostoraj. Bo volitev novoga dd-bora i več drugij stvari. Iz spitala se je povrno Ignac Krapec. Bio je opererani. Zdravje se jemi lepo povrača. Betežna je Mrs. Verona Kramar (Stankova). Želemo obema kak naj skorajšnje Antonija Denša -o— Letna seja Društva Clev. Slovenci št. I4SDZ Cleveland, O.. — Društvo Clevelandski Slovenci od SDZ ima sejo v nedeljo 13. decembra. Kot šli in če ne bi tam spali. In tako zadnja letna seja je december- smo po 11. uri zvečer privozili na Grenadier Rd. pred Hajdinjako-vo hižo. Svetlo so imeli v hiši. Mrs. Hajdinjak nas je čakala z večerjov . . . CLEVELAND Letna seja našega društva Srca Jezusovega (SDZ 55) de v ne- Hajdinjakovi so doma iz beltin- |edino želem vsem Maričikam i vitve večletnega raziskavanja italijanske vlade in parlamen-jske fare. Sredi Toronta imajo Micikam, ka bi se ešče mnogokrat ta o bedi med italijanskim narodom. Številke, ki jih priobčuje, so naravnost kričeče. V Italiji živi; 232.000 družin ali 2 odstotka prebivalstva v kleteh, podstrešjih in v skladiščih. 92.000 družin (0.3%) živi v utah in votlinah. 1.078,000 družin, to je 9.3 odstotkov, prebiva v prenapolnjenih stanovanjih, da pridejo po tri osebe na en stanovanjski prostor. 1.391.000 družin, to 12 procentov vseh, živi v stanovanjih, kjer prideta po dve osebi na en prostor. 869.000 družin, 7.5 odstotka, sploh ne je nikdar mesa, ne sladkorja in ne pije vina, 1,032,000 družin pa porabi le malenkostne količine teh hranil. 1.357.000 družin živi naravnost v bedi, to je 11.6 odstotkov celotnega prebivalstva. 1.345.000 družin živi v revščini. 7,616,000, to je 65.7 odstotkov, živi v skromnih razmerah. 1.274.000 družin, to je 11 odstotkov le, živi v primerno dobrih življenjskih razmerah. Večina revščine in bede je v južni Italiji in na njenih otokih. Italija ima ves čas po drugi svetovni vojni ne,kaj milijonov brezposelnih, ki jih ne more zaposliti ne v industriji in ne na kmetijah. Ta preobljudenost v Italiji in široko razširjana beda in revščina je velik eksploziv, s katerim računa svetovni komunizem. Nepremagljiva revščina milijonov Italijanov je največje agitacijsko sredstvo komunizma. To ni problem, ki se tiče le Italije, marveč vsega svobodnega sveta. Podobna preobljudenost vlada tudi v Zapadni Nemčiji. Zadnje ljudsko štetje je ugotovilo, da šteje zapadno nemška država 49 milijonov prebivalcev, tako da pride na vsak kvadratni kilometer v Zapadni Nemčiji 200. prebivalcev, dočim ;e prišlo pred drugo svetovno vojno v Nemčiji le 160 oseb na kvadratni kilometer. Med 49 milijoni prebivalstva v Zapadni nemčiji je sedaj 8.4 milijonov izgnancev in nad 2 milijona beguncev iz Vzhodne Nemčije, tako znaša število izgnancev in beguncev v Zapadni Nemčiji 21.3 procentov celotnega prebivalstva. Preobljudenost Nemčije je težak problem za Nemčijo samo, pa tudi za ves svet. Tudi tam kaj lahko pride prej ali slej do hudih nemirov. Kratkovidna politika po prvi in drugi svetovni vojni je mnogo zagrešila in ustvarila nova ognjišča mednarodnega trenja in vojska. Preobljudeni Nemčiji so vzeli vse njene afriške kolonije, s čemur so ji vzeli tudi možnost odvajanja viška prebivalstva. Tako so dali nemškemu nacizmu propagandno orožje in netivo za drugo svetovno vojno. Zdaj so Nemčijo, oziroma nemški narod, še bolj utesnili, kar mora nujno prej ali slej povzročiti ponovno eksplozijo. Zanimivo je dejstvo, da se je razširilo za Anglijo tako nevarno gibanje domačega prebivalstva v angleški afriški koloniji ravno tam, kjer so imeli prej Nemci svoje kolonije. Britanski kolonisti v afriški Keniji so sklicali pred kratkim skupnp konferenco v Nairobi, kjer so razpravljali, kaj bi bilo treba ukreniti proti vedno bolj naraščajoči nevarnosti gibanja Mau-Mau. Angleški farmarji in kolonisti so tu sklenili predlagati vladi, naj bi pozvala v to kolonijo one Nemce, ki so jih drugod izgnali, da bi tako dobila kolonija Keni-ia bojevnike zoper Mau-Mau teroriste. Prej so Nemce izgnali od tam, zdaj jih pa žele nazaj, da bi jih rešili nasilnega gibanja domačinov. Italija je imela več kolonij v severni Afriki, ki so ji bile v mirovni pogodbi po drugi svetovni vojni vzete. Vse te kolonije so več ali manj prišle pod oblast ali vpliv velike Britanije, ki ima že tako preveč kolonij. Italijani so vršili v Afriki kulturno delo, kar mora priznati vsak objektiven opazovalec, tam so imeli dežele, kakor so vsako leto mogli pošiljati tisoče in tisoče kolonistov, tako je bila severna Afrika vsaj mal kanal, po katerem se je odtekalo odvišno prebivalstvo iz dežele. Po drugi svetovni vojni nima Italija kraja, kamor bi mogla pošiljati svoje koloniste. Vsled tega bo italijansko stremljenje nujno še bolj usmerjeno na sever in na Balkan. Ne razumemo, zakaj ne bi odprli možnosti italijanskemu naseljevanju v Afriki, kjer je dosti sveta za obdelavo. Tako bi vsaj nekoliko ustregli Italiji, obenem pa zmanjšali njen pritisk na Balkan, ki je že itak oreobljuden. Pred nekaj meseci so avstralski katoliški škofje v svojem skupnem pastirskem listu pozivali avstralsko vlada, naj odpre na široko vrata izseljencem iz evropskih dežel, ki so preobljudene. Škofje povdarjajo, da so tam še ogromne pokrajine, ki bi iih bilo mogoče z lahkoto kultivirati z novimi naseljenci. Toda avstralska vlada ne kaže kakega veselja, da bi sprejela večje množice novih naseljencev. Kanada bi jih lahko prevzela še najmanj deset milijonov, Bra-1 “Akademik:” Zdi se mi prav iin pravično, da v tej kulturni rubriki registriram tudi glasilo slovenskih viso-košolcev v Ameriki. . Vsako pozitivno stremljenje slovenskega človeka, ki se trudi, da bi naš kulturni zamah pridobival na moči, je vredno omeniti in ga Zvonovi nam oživaljajo praznike. Njih glas nas dvigne in nas spomni na nadzemsko. Le spomnimo1 se mladih let, ko smo doma hodili za procesijami ob zvenenju in potrkavanju iz zvoniko-vih lin. Za letošnji Božič bomo prav lahko zapeli tisto “Veselimo in radujmo se.” Imamo vzroka za veselje. Farani sv. Vida imamo lepo mogočno cerkev in imamo zvonove! Cerkev je živa duša slovenskega vernega naroda, je njegovo veselje in tolažba, pa tudi ponos. Pojdimo vsi na koncert! Naj nam zvonovi zvone kot pravi zvonar: Zvonovi zvonite, domov ga sprejmite, gre z dela in teže Adamovi sin. Anton Grdina St. pošteno oceniti. Akademik” ni revija, ki bi se pečala samo z beletristiko. Akademik je revija, ki skuša biti odmev akademskih križev in napo-bdv, ki skuša svoje križe in svoja stremljenja približati svojim članom in ljudem, ki jim je vprašanje akademikov blizu. Priznati je treba, da je v tej smeri revija zelo uspešna. Urednik — Egidij Gobec — zdi se mi, da nosi sam glavno breme pisanja in razmnoževanja, je ubral dobro in pametno pot. Ne skuša na vsiljiv način približati dijaški problem. S primeri iz zgodovine, življenjepisi slavnih mož previdno utira pot mišljenju, ki ga sam zagvarja. Taka pot je pametna in če zapišem svojo misel, edino uspešna. Ovitek tretje številke je zelo lep. Na naslovni strani je slika škofa Slomška v vencu narodnih motivov. Na zadnji strani je sti-dovedj Pzirano srce’ Prav’ ksikOT bi ga trden naraven les. Samo na tak les moremo in smemo graditi. Polikano, načičkano, prazno govoričenje — vse to danes ne pomeni nič. Treba je pokazati, da kulturno dediščino trdo držimo, da je naša, da iz nje živimo, da zanjo živimo in delamo. To plot si želim, to pot od strani ‘Akademika’ tudi toplo pozdravljam. Samo_ nekaj misli sem nanizal. Vem, da bi se dalo še marsikaj povedati. Vendar: ena misel naj bi vsaj ostala v mas vseh. Tiho delo, vztrajno delo prepojeno s ponižnostjo sv. Frančiška in z vehemenco sv. Avguština, to bo, kar nas bo nosilo čez ta čas in nas trdno priklepalo na tisto, za kar so umirali naši najboljši. Kulturni v sebi bomO mogli posredovati kulturo tudi tistim, ki to od nas čakajo. želim, da bi ‘Akademik’ še rasel, da bi se še poglobil in tako z drugimi vred doprinesel svoj del h kulturnemu udejstvovanju slovenskega človeka. Karel Mauser. ska seja vedno najbolj važna, na njej se poroča o delovanju društva za celo preteklo leto1, se Voli nove uradnike za bodoče leto, se določi tudi nove plače uradnikom in še mnogo drugih važnih ukrepov, ki pridejo navadno takrat na vrsto, a največkrat pa deljo 27. toga meseca. Na toj se-(izključno samo na zadnji decem-ji dajo uradniki svoja poročila j berski seji. Zato je tudi važno, i do volili uradnike za naslednje .da. se članstvo te seje kolikor leto. Lepo prosim vse članstvo,1 mogoče polnoštevilno udeleži, ka se punoštevilno vdeleži te se-. tako da bbmo v čimvečjem šteje. Pid seji mo imeli običajni vilu sklepali in ukrenili vse po-prigrizek. Seja de se vršila v trebno za bodoče delovanje in društveni sobi v školi sv. Vida. prospeh zveze in društva. Dobili Steve Markolia, tajnik, boste tudi dividendne čeke ali Smrt. čeravno smo znali, ka čeke za povrnitev dvomesečnega je Mr. Steve Lebar betežen, nas asesmenta. Po seji bo kot navadno malo prostega prigrizka in se tudi lahko kaj prijateljsko pogo- je novica, ka je mrtev, žalostno iznenadila. Pred leti so jemi z operacij ov odrezali obe nogi, ka bi jemi tak pedugšali življenje. I tak je zadnja, leta bio priklenjeni na svoj dom. Eli denok je ešče tu pa tam prišeo na kakše naše prireditve s kolcami. ženi Katarini i hčeri Katarini (Lip-ka na E. 41.) izrekamo iskreno sožalje. V Lebarovom rodi imajo salezijanskoga duhovnika Rev. Lebara, šteri živi na Portugal-skom. Pokopani je bio včera. Pokojnomi naj sveti večna Luč. Pečenje (Bake Sale) de imelo prišestno nedeljo (decembra 13) Društvo prekmurskij žensk “Marija Sedem žalosti” v cerkveni dvorani sv. Pavla na E. 40. Vse članice pa tudi druge ženske so prošene, ka prinesejo kcoj s svo-jnja vorimo. Torej pridite v nedeljo gotovo na sejo! Bratski pozdrav! Matthew Penko, zapisnikar. “Lirani” nas vabijo Panjsko žen, podpor, društvo sroa Harije Cleveland, O. — V nedeljo, 13. (decembra, ob dveh popoldne ima društvo važno sejo. Vse članice so prošene, da se seje za gotovo udeleže.. Edini zadržek naj bo bolezen! Naše društvo je samostojno. Na tej seji bomo uredile vse, kar je potrebno za prihodnje leto. Izvolile bomo tudi nov odbor. Izberite najboljše! Opozarjam vse, da bi se za seje in društveno življenje in delovanje . bolj zanimale. Društvo je v korist vseh članic in ne samo odbornic. Prosim, da bi se v večjem številu udeleževale tudi molitev za umrle članice.. Vsaka, ki je zdrava, naj bi se teh skupnih molitev udeležila. Umrla je naša dolgoletna predsednica Julija Brezovar. Celih 37 let je vodila društvo v splošno zadovoljstvo članstva. Naj ji Bog poplača njeno delo ter ji da večni pokoj. Otrokom in sorodnikom umrle naše globoko sožalje. Asesment bom pobirala že od ene naprej v sobi št. 4 šole sv. Vida. Na svidenje! Mary Otoničar. Redovnica odkrila bacil gobavosti V znanstvenih krogih mednarodnega kongresa za gobavost vzbuja živahnioi zanimanje odkritje bacila gobavosti. Bacil je odkrila redovnica sestra Marija Suzana, ki je asistentka v Pasteur—jevem zavodu v Parizu. ---- , pričakujejo z nestrpnostjo Cleveland, O. V nedeljo j podrobnosti odkritja, ki jih bo dec. bomo prav gotovo napolnili j poda]a redovnica na enem bliž-dvorano Slov. nar. aoma, Mer |njih zasedanj kongresa. Nakon--bodo cerkveni pevci Sv. Vida za-|gresu sc; zastopane tudi druge peli nekaj krasnih pesmi. (sestre. Sestri Hilarija Rosa in Izkupiček nedeljskega kon-jLa,ura Strinckler, obe usmiljen-certa pojde za plačilo zvonov m, sta prispeli iz Carvilla v Lui-Sv. Vida. To je prav gotovo le-jzjjani. Navzoča je tudi ena repa misel. Rad imgm petje in zjdovnica črnka. Je to sestra Ma-veseljem ga poslušam, toda nič rjja Magdalena, delegatinja Ja-manj ne ljubim ubranega zv°ne-Na kongresu je zastopa- Zel ali potrkavanja. z,a me je 47 narodnosti, je dare. Takše pečenje ima našejto najlepša godba, društvo dvakrat na leto: za Bo-! Vem, da nisem sam teh misli. Po desetih letih Letos so komunisti slovesno zilja enako in še več Argentina, Združene države . . . Toda:praznovali desetletnico zaseda-preveliko samoljubje posedujočih ovira, da bi se izvršilo v'nja “prvega slovenskega parla-svetu mirno preseljevanje, iz dežel, ki imajo preveč prebi- menta v Kočevju.” Ljudska valstva. Če se to vprašanja ne bo zadovoljivo rešilo, bo to skupščina je izdala za to sloves-povzročilo nova trenja, ki bodo prej ali slej sprožila novo most knjigo dokumentov v zvezi Svetovno vojno. M. S tem zasedanjem. nekdo posnel z naših starih zibeli. Reči je treba, da je ovitek zelo okusen in privlačen. Tretja številka je precej obsežna. Pričenja s pesmijo, ki je prigodna in po vrednosti ne dosega umetniškega nivoja. Slede lepe in poznane Slomškove besede (c materinem jeziku. Koj za tem pa je Jenkova Pobratimija. Članek Egidij a Gobca me je začudil. Začudil, ker je v njem toliko misli, toliko filozofskih citatov in napotkov, da se mi zdi, da je vsega tega skoraj preveč, človek komaj vse dojame. Citati, citirani v idriginalnih jezikih, so nemara za povprečnega človeka sploh pretežki, pa tudi za marsikaterega akademika bodo kar trd oreh. Misli so lepe in polne, vendar se mi zdi, da mora vse naše delo iti v smeri enostavnosti. Povedati tako, da bo prijele' in povedati tako, da ne bo k razpravi potrebnih nobenih glos več. K temu članku bi bili potrebni. Je le težak in človek ga mora brati z veliko pazljivostjo. Zelo lep članek je Dr. George Washington Carver. Se mi zdi, da bi taki članki tudi na preproste ljudi mogočnlci vplivali. Koj za tem je Cankarjeva črtica ‘Mater je zatajil.’ In potlej so nanizane Drobtine, novice z različnih področij in različnih krajev. Posebno so zanimive kulturne novice in misli, ki jih je sprložil urednik. Se mi zdi, da je nekaj misli, ki bi jih bilo dobro premleti in pretehtati. Zadnji del revije je posvečen izrecno dijaškim zadevam, dijaškemu domu in vprašanjem, ki so zvezana s tem. Tu urednik niza misli za Dom in misli proti Domu. Taka je zadnja številka, ki je tretja po redu. Vzel sem jo v roke s spoštovanjem, kakor vzamem v roko vse, kar je napravljeno s trudom in s skrbjo. Naša slovenska - emigracij a mora biti vesela vsakega pozitivnega dela. Od vsakega pozitivnega dela gre gotovo vsaj nekaj klenega zrnja v narodno zakladnico. Nihče ni brez napak. Vsi smo učenci Lepote in Resnice in vsi 'se po svoje trudimo, da bi tej Resnici in Lepoti prišli kar moč blizu. Tudi ‘Akademik’ vrši to poslanstvo. Morejo nas ločiti različna izhodišča dio istega svetega cilja. Nikoli pa nas ne more ločiti, mišljenje. Vsako kato-j lisko mišljenje bazira na isti os- Koncert pevskega zbora “Slovan” Predsednik pev. društva “Slovan” Mr. Joe Durjava je bil prav gotovo prijetno presenečen, ko je 6. decembra 1. t. ob štirih popoldne stopil pred zaveso odra v avditoriju AJC na Recher Ave. Znašel se je pred polno dvorano ljubiteljev slovenske pesmi, prijateljev in znancev “Slovana” iz vseh delov mesta in iz. njegove okolice. Skoraj ni mogel najti dovolj toplih besedi, da nas pozdravi, se nam zahvali za obisk in želi par uric prijetnega užitka v naši lepi slovenski pesmi. Ko se je zastor dvignil, smo se nekolikanj začudili tudi mi, ker smo opazili, da precej bivših pevcev “Slovana” manjka. Vrzel je bila kar očitna. So mar bolni? No, želimo jim skorajšnjega okrevanja, da bi lahko zopet nastopili, kajti vsak pevec, ki manjka, -odvzame zboru del polnosti, ki jo zbor mora imeti- .. Program je bil dobro sestavljen. S Sattnerjevo “Na planine nas je zbor povel med naše sl;C' venske planine in nam pričaral pred oči in v naša srca vso lep0' to slovenske zemlje. Na splošn° je možki zbor svojo vlogo dobr° rešil. Pripomnili bi le, da se nam zde Mirkova “Katrica” h1 Jerebova “Pelin roža” pretežh6 za sedanji sestav zbora, da nam mogel podati vso lepoto čarobnih pesmi. Solisti, ki so v posamezr pesmih nastopili, Peter Korači0 v “Slavčku,” Frank Urbančič v “Žebljarski,” Peter Kotorac “Cigani” in John Grabner v “Pe' lin roža,” so dobro zapeli. L vseh se je poznalo vidno nap1®^ dovanje od lanskega leta tako glasu kot v podajanju. Kvartet Frank Rupert, JoSl Vičič, Frank Marvič in Andrej Ogrin je nastopil v dveh nar° __ nih. Vsi ti pevci so stari pll°. nirji “Slovana” in navduše0^ Kot fantje doma so mori6’ z njo skozi vse tegobe^, njo so se veselili- bi teh znih srca novi in ta osnova je tisti veliki li vrnil? — Dober nastop pevci. vzljubili, jo prinesli čez hodili težave življenja. V njej so tolažbo, z to pesem zajamejo prav iz in v njej uživajo. v, Isti kvartet z Olgo' Klanč01^ vo kot sopran solo je nastop1. , di v narodni “Na oknu.” ^li ^ je bil posrečen: kmečka hLa’ .■ oknu dekle, žalostna s°^zA^ polzi po licu. Njen fantič leč za devetim gričem, v Dekle boža rdeče nagelj0®^ -s Se h° k vab' vise z okna. Za dragega zalivala, za njega dehtijo. vogelni kamen, kjer vsi stojimo. Tudi cilji so nam isti. Samo eno je. Nekdo gre proti cilju po ravni poti, nekdo po ovinku, ker se mu zdi, da s tem to ali ono nevšečnost obide. In je prav tako. Iz poti se učim/o. Eno željo imam od tistega hipa, ko -sem vzel v roke culo popotnega človeka: da bi slovenski človek v tujini globoko segel va- Olge teta in čisti, mehki sopr*111 ^ g0 so osvojili srca poslušalcev, pevce -nagradili z burnim /ili- Pesem so ponoV . spremilai bra vanjem. Na klavirju ga. Vera Slejko. JNjern v pesem in njena izvrstna ka spremljanja nam Je znana. „ ifl Pevovodji Tonetu SublJ vsem pevcem “Slovana Nje® vžive*)e k lep6' č®' — — v V *•*.-*•*. * v w XXX ^ v w *** se. Marsikdaj smo bili doma po- mu uspehu koncerta 1S% naStop vršni, zadovoljni smo bili s po-' stitamo in mu za bodoči ^ lituro. Zdaj si želim, da bi poli- kličemo: “Slovan” na dan. ^ ^ turo oprali, da bi zasijal v nas1 _____________— Josip Gradeii.* Zgodovina slovenskega naroda Nadvojvoda Ferdinand. — škofa Sfobej in Kren. Delovanje reformacijskih komisij. Vidi se iz Hrenovega življenja, da je ujec Gašper odločilno posegel v njegovo usodo. Od njega je prejel mladi Hren skrbno krščansko vzgojo in se navzel tiste vdanosti do katoliške cerkve, ki ga je pozneje odlikovala. Okoli leta 1572, je bil profesor Gašper Žitnik po-^an v Gradec na dvor nadvojvoda Karola za vladnega svet nika. Ko so nastopno leto jezu-dit tam o tvorili svojo šolo, je Žitnik* takoj vzel svojega stri-onika iz admontske šole in ga izročil slovečim učiteljem dr o Jezusove v izobrazbo. V ^radcu je zdaj ostal Hren šest !et, se učil prostih umetnosti in modroslovja (logike). Ker pa The world really not a had place* for FLOWERS £row in it CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave^ Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 graška jezuitska 'šola takrat še ni bila polna univerza, se je leta 1579, zopet vrnil na Dunaj, da dovrši svoje študije. Izmed učiteljev, ki jih je imel Hren tu na vseučilišču, omenja posebno Aleksija Štrausa, rodom Ljubljančana, in Jurija Ederja, svojega sorodnika. Bival je štiri leta v kolegiju “jagnjeta” (bursa agni), kjer je bilo nekaj mest po ustanovi odločenih za Kranjce. Na Dunaju se je Hrenjstjo. mu Bog zdravje podeli. Ko je nepričakovano okreval, je šel zopet v Gradec, da se pripravi za svoj poklic. Čez dve leti (1588) ga je škor Brenner v Se-kovi posvetil v mašnika. Še i-'sto leto se je vrnil v Ljubljano kot kanonik in stolni pridigar. Dobil je prav tisto službo, ki jo je imel nekdaj — Primož Trubar. Kot kanonik in propovednik se je Hren posebno trudil, da bi obnovil nekatere stare krščanske navade, ki jih je protestantizem odpravil. Med temi o-menja v svojem koledarju darovanje sveč na Svečnico in praznovanje deželnega patrona sv. Jurija v kapeli ljubljanskega gradu, ki se je po 37 letih zopet vršilo leta 1597. z vso slovesno- marljivo pečal z latinsko poezijo in tudi sam zlagal latinske pesmi, kar priča še ohranjena “knjižica poezij” (libellus poe-matum) iz njegovega peresa. V eni izmed njih je slavil tudi krst nadvojvoda Ferdinanda. Tto pesem je doletelo izredno odlikovanje, da je bila pri krstnem obredu obešena v cerkvi na Leta 1596. je postal Hren stolni dekan in po Tavčarjevi mr-ti prevzel upravo ljubljanske škofije.' Splošno je bilo mnenje, da postane . njegov naslednik, dasiravno služba ljubljanskega škofa takrat zaradi pičlih dohodnikov in razdejanih verskih razmer ni bila posebno vabljiva. Na graškem dvoru je očitnem kraju — pač po posre- imel Hren — gotovo vsled uj-dovanju pesnikovega ujca, vlad-^ čevega vpliva — zlasti pri nad-nega svetnika Žitnika. j vojvodinji Mariji močno zaslom- Na Dunaju je Hren dovršil bo. Že 18. oktobra 1597 ga je študije “prostih umetnosti”, ki nadvojvoda Ferdinand v Grad-so imele biti podlaga strokovni; cu ustmeno ob njegovi navzoč-izobrazbi. Na ujčevo željo jejnosti določil za ljubljanskega imel še izpopolniti svoje zrna-j škofa, toda potrditev se je v nje na slovečem vseučilišču v j Rimu precej zavlekla. Naspro-Padovi. Spomladi leta 1585. se tovala sta mu zlasti graški nun- je poslovil od svojega skrbnega rednika in vzgojitelja z lepo pesmijo in se odpravil v Italijo. Ni znano, je li Hren sploh obiskal padovansko vseučilišče in koliko časa je tamkaj bival. Menda se je imel tam izobraziti pred vsem v pravoznanstvu. Toda leta 1586. ga napade v ! Ljubljani nevarna bolezen, v i kateri je baje storil obljubo, da cij, grof Hieronim Porcia in ak-vilejski patriarh Barbaro. Vzrok so bila razna sumničenja in zahrbtne spletke, ki jih PIrenu tudi v poznejših letih ni manjkalo. Prilično čez dve leti, koncem meseca julija 1599, je došlo potrdilno pismo papeža Klemena VIII. in 12. septembra je PIrena v dvorni župni cerkvi svetega Egidija v Gradcu apo- postane katoliški duhovnik, ako' stolski nuncij v škofa posvetil. JNaznanilo in JH^ah'Oala. V tihi žalosti naznanjamo, da se je od nas poslovila soproga, mati, stara niati, hči in sestra, naša ljubljena Mary Belaj rojena MODIC Svoje blage oči je za vselej zatisnila v petek, 20. novembra 1953. Pogreb je vršil v torek, 24. novembra 1953. Truplo je bilo položeno v družinsko grobnico na Lakeview pokopališče. Pokojna je bila rojena dne 27. januarja 1895 v Clevelandu, Ohio. Pri tej slovesnosti sta bila na-vzočna tudi sekovski škof Martin Brenner in lavantinski škof Jurij Stobej, katerima je Hren kmalu postal enako vreden in vpliven vrstnik. V spomin na slovesni dogodek je dal Hren kovati spominsko kolajno. Na eni strani čitamo njegovo ime, na drugi strani vidimo škofa s križem na rami hoditi po trnjevi poti; angelj mu kaže iz daljave krono in palmo. Ob robu je vdolbeno Hrenovo geslo: “Terret labor aspice prae-mium” (Ako te plaši trud, po- DRUŠTVENI IMENIK Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov. Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na seje, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega. V decembru imajo društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila. V 6 ON NAPRAVI IZPOSOJEVANJE PRIJAZEN POSEL To je slovenski “YES MANager” poslovodja lokalne Personal Finance Company. On je mnenja, da ni dobro brezpotrebno izposojevanje. Ampak kadar bi pa posojilo bilo v korist osebe, potem pa hitro preskrbi potrebni denar. On napravi izposo'jevanje preprosti, prijateljski posel. Da posojila zaposlenim moškim ali ženskatn, poročenim ali samskim. On uredi pri-ložna mesečna naplačila. Če se odločite, da bi posojilo bilo v vašo korist, pridite k Personal poslovodju danes in se pogovorite po slovensko. Loans $25 to $900 or more on Signature, Furniture or Auto Frank S. Legan ' THl COMPANrgJ THAT LIKCS TO SAV YIS" FINANCE CO. 5484 Broadway (2. nadstropje nad Kaase’s Bakery Doering Bldg., Cleveland 27, Ohio Telephone YU 3-4339 Frank S. Legan, “Yes Mgr.” glej na plačilo). Vidi se, da se je novi škof v polni meri zavedal, kako težavno službo je prevzel. Še preden je Hren zasedel škofijsko stolico, so že zadeli luteranstvo prvi usodni udarci. Deželni stanovi so hoteli izrabiti svojo neomejano moč v deželnih zborih na korist preganjanemu luteranstvu. Posluževali so se starega orožja in odrekli vojne prispevke, ki jih je nadvojvoda zahteval, dokler bi ne rešil njihovih pritožb. (Dalje prihodnjič) VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. Ženske dobijo delo Ženske Ženske dobijo delo za čiščenje uradov v tovarni zjutrai in ob sobotah. NELMORE MFG. CO. 26420 Lakeland Blvd. (244) Ženske za čiščenje Ženske dobijo delo za čiščenje v bližini Payne Ave. in E. 45 St., 5 večerov v tednu, 5 ur vsak večer. Stalno delo, dobra plača od ure. Oglasite se od 3 do 5 pop. pr,i ADVANCE WINDOW CLEANING CO. 1453 E. 66 St. (247) Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderj«. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. 7 MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI BAILEY’S 4 trgovine Našo iskreno zahvalo izrekamo Vsem številnim prijateljem in prijateljicam ter znancem, ki so pokojno v ttjeni dolgotrajni bolezni pogostokrat obiskovali in ji s pogovori lajšali mučnost bolezni. Zahvaliti se želimo številnim obiskovalcem, ki so se prišli poslovit od Pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru. Iskreno zahvalp naj sprejmejo številni prijatelji in prijateljice, ki so v znak čustvovanja okrasili s cvetjem njeno krsto in prostor, kjer je ležala. Istotako se zahvaljujemo vsem °nim, ki so v znak čustvovanja do pokojne izročili denarne prispevke v namenjene svrhe. Ti pa, draga soproga, mati, stara mati, hči in sestra, počivaj v miru! Tvoje zavednosti in dobrodelnosti, katero si nam po človeško nesebično delila, ne bomo pozabili nikdar! Žalujoči ostali: FRANK, soprog OLGA por. CONWAY, hči TIMMY, vnuk KAROLINA MODIC, mati JOHN, JOE, ANTHONY in ALBIN, bratje anna milavec, Caroline in Josephine McDonnell v Caiifomiji, sestre Cleveland, Ohio, dne 10. decembra 1953. Ste pripravljeni na božič ? Akro Foam gumijast podnožek S’19 Narejena iz Dupont Neoprene. 18x38 inč velika. V rumeni na zeleni, modri na sivi, črni na rdeči barvi. Ste pripravljeni za božič? Kovinska 14.95 kuhinjska omarica 9 .95 Izražamo našo iskreno nosilcem krste. Zahvalo naj sprejmejo številni prijatelji in znanci, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za prevoz udeležencev ob spremstvu na pokopališče. Enako se želimo zahvaliti vsem, ki so se udeležili pogreba in se od naše drage pokojne zadnjič poslovili ob odprtem grobu. Ponovno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili čustvovanje z besedo, kartico ali dejansko. Iskreno zahvalo izrekamo Za-krajškovemu pogrebnemu zavodu za vso pljudnost in vzorno uredbo ter vodstvo pogreba. 36"xl5''xl8" z rdečim plastičnim vrhom. Ima predal za rezila in shrambni prostor.— Sedaj 9.95. Ste pripravljeni za božič? 6.99 napenjalnik zaves S-96 Iz žganega stavbnega lesa z vsemi pritiklinami. Za darilo cenjen samo 5.95. Ste pripravljeni za božič? 6.95 likalna deska s stojalom PODLOŽEK IN PREVLEKA LIKALNE DESKE 2.98 Pleten podložek in muslina-sta prevleka. 54 inč vel. 2.98. MASTER LOŠČILKA ZA TLA 3.49 4 .95 Dobro stoječa kovinska deska, ki se popolnoma zloži, če nj v rabi. Praktična zamisel. Pripravna. Spodaj obložena z ovčjo volno, gumb na ročaju uravnava‘delo. 5.45 LESENA LESTVA 4.98 6 čevljev visoka. Vsaka stopnica vezana. Ima polico za vedro. 2.75 KOŠARA ZA PERILO 2.39 Importirana košara za perilo iz vrbja srednje velikosti. BAILEY’S Sedmo nadstropje in v vseh podružnicah J Ženska dobi delo Delo za delni čas, zvečer od 6 do 10 za čiščenje malega urada. Dobra plača. V bližnji okolici. Oglasite se ali kličite Mr. Mahoney, EN 1-2035. MADISON FOUNDRY CO. 935 Addison Rd. (245) MALI OGLASI Naprodaj Mesnica, dvajset let v enem prostoru, dobro urejena, v sredi slovenske naselbine. Poceni. Kličite KE 1-4058. (243) Za božični dar Dobite nove krasne harmonike, pripravne za ženske, 120 bass, 8 piščal, 6 šift, samo $195. Lastnik. 7710 Melrose, blizu E. 79 in Wade Park. (244) Iščejo stanovanje Išče se 3 ali 4 sobe za tri odrasle osebe. Kličite UT 1-2109. — (243) Delikatesen naprodaj Naprodaj je delikatesen z 3 sobami zadaj. C-2 licenca. Dober promet za mlad par. Kličite EN 1-2544. . (245) ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ na Lucknow Ave., blizu E. 156. ceste, 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, plinska kurjavk, dvojna garaža. Se lahko TAKOJ vselite. $9,500. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (245) Naprodaj Enodružinska hiša s 6 sobami je naprodaj na E. 71 St, južno od St. Clair Ave., za $7,-500. Kličite EX 1-2559 po 6:30 zvečer. —(245) Naprodaj Poslopje z trgovino in stanovanje z 4 sobami na 16725 Waterloo Rd. Kličite IV 1-5549. # (244) Hiše naprodaj Osem stavbišč in tri hiše naprodaj v Willowick na E. 305 St. Ogled v soboto ali nedeljo. Telefon: Wjickliffe 3-4116. — John Lukek, 600 East 305 St., Willowick, O. (244) Naprodaj E. 26th St. blizu Chester, hiša za 2 družini, 5 in 5, garaža, obe stanovanji prazni v 30 dnevih. $11,900. E.J12 blizu Superior, v prvovrstnem stanju, 11 sob za 1 družino, plinski furnez, pripravno za oddajati sobe (rooming house). Tudi “cottage”’ 4 sobe. Oboje na enem lotu za $9,500. E. 80 blizu Superior, apartment za 4 družine. 20 šob, 4 plinski furnezi, $21,000. PETER MAJKA, Broker 1588 E. 31 St. SU 1-8871 (249) Posestvo naprodaj Proda se posestvo v vasi ] tiza, Jugoslavija, fara Len va, Prekmurje. Za informac kličite Gizella Hozjan, omo na Nekic, 18324 Marcella I IV 1-6581. (doc.10,: Zleknila se je in mežikaj e strmela v neskončno globoko in širno prerijsko nebo, dokler se—jima veke niso zaprle. Spita in jutri jima ob jutranjem svitu ne bo treba vstati. Ko se bosta zbudila, jima ne bo treba drugega kakor počivati. X Leta so pretekla in večji del starih naseljencev je počival na pokopališču. Neka žena z belimi lasmi in zlatimi naočniki je vodila svoj avto proti veliki fdrmi Kvida-lu. Bil je pomladen dan in nebo je bilo sinje in visoko. Krog in krog belega, vili podobnega glavnega poslopja so bile zelene trate s cementiranimi stezami. Ali ni se ustavila tamkaj, zavila je na dvorišče s celo mnbižico rdečih gospodarskih poslopij v ozadju zdaj so imele večje farme svoj lastni žitni elevator, ki je visoko štrlel v nebo — in zapeljala k majhni pritlični beli hišici, ki je stala v 'bližini gaja. Tam se je u-stavila, stopila z avta in odšla noter. Notri je stal star mož z modrimi naočniki in v temni delovni obleki in je mizaril. Bela brada mu je bila štirikotno pristrižena, beli lasje so bili gosti in so mu štrleli v šopu iznad čela. Okrenil je glavo, ker so se vrata odpirala. “Dober dan, Morten.” “A” CLUB STEJKI 69c funt GOVEJA PLEČNA PEČENKA 49c funt Nemastne sveže TELEČJE ZAREBRNICE (Chops) 49c funt Doma napravljeni SPICED HAM 85c funt Prekajene mesene KRANJSKE KLOBASE 79c funt KUHAN ŽELODEC 99c funt LILLIAN’S SUPER MARKET 784 East 152 Sl. GL 1-2836 FREE DELIVERY “Dober dan. Menda si to ti, Elza.” “Kako je s teboj, dragi prijatelj?” “No da, enako dan za dnem.” Opazovala je tega brezbrambne-ga moža, ki je stal tam in si preganjal dolg čas z izdelovanjem majhnih predmetov. Nekaj čudnega je z usodo. Njega, ki je bil našal tukaj v Ameriki tako polje delavnosti — ki je izvršil toliko različnih stvari, bolj in bolj bogatel, se vzpenjal od e-nega zaupnega mesta do drugega, je zadela nesreča prav v trenoteku, ko je stal tik pred svojim končnim ciljem, da bi bil postal član kongresa. Eksplozija karbidne svetilke, ki jo je držal v roki, je bila dovolj — o-slepel je. Bilo je donkončano. Že kakih deset let je postajal V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Blatnik ki je mimo v Gospodu zaspala dne 10. dec. 1949 Daši je poteklo že štiri' leta, odkar spiš smrtno spanje, pa še vedno žalujemo za tabo. Počivaj mirno v jamici. Na svidenje nad zvezdami. Vse veselje je minulo, odkar Ti v črnem grobu spiš. Tolaži nas pa misel sveta, da se iz groba prebudiš. Takrat zopet bo veselje, ko se v raju snidemo. To so naše srčne želje, da se v nebesih vidimo. Še vedno žalujčio DOMEN BLATNIK, soprog SINOVI in HČERE VNUKI in VNUKINJE JOSEPHINE BOKAR, mati Cleveland, Ohio, 10. dec. 1953. Ameriško-stavenski radio Chicago oddaja vsako soboto ob 3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne pesmi 4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in . ■ valčke s postaj WRFC—1450 KG in WEHS--FM-97.9 MG POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije— PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi— OGLAŠUJ preko slovenskega programa— RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.— SPOROČI svoje želje in naročila na naslov: DR. LUDVIK LESKOVAR 820 North Wabash Avenue Tel.: Michigan 2-2448 Chicago 11, Illinois tako okrog in po malem mizaril in bil vdovec. Knjige v pisavi za slepce niso zadostovale. Najhuje je bilo, da ni mogel brati časnfkov. Ali odkar je odrastel mali Morten, njegov vnuk, je bilo nekoliko bolje. Bral mu je naglas iz ameriških in norveških časnikov, kolikor je utegnil izven šole. “Ali prihajaš iz bolnišnice?” jo je vprašal. “Da, imeli smo neko sejo. Povem ti zadnja razširitev poslopja je izpremenila bolnišnico naravnost v zgleden zavod. Škoda — ah, škoda, da ni Bergitta doživela, da bi jo videla dogotov-Ijeno.” “Hm.” Obrnil se je z glavo proti njej, kakor da bi videl s steklenimi očmi skozi naočnike. Težko je nam Norvežanom živeti v ravnini. Bergitta tega ni zmogla, ne.” “Naslednjemu rodu, Morten, je laže kakor nam.” “Kar se tiče denarja, da. In z vsemi stroji in avtomobili, Bog pomagaj, kako ne! Ampak ali bi menjala z njimi? Saj jim manjka tega, kar je najvažnejše.’ “In kaj je to, Morten?” “Pogled v daljavo, Elza. Ali pa domotožje, če hočeš. Ameri-kanci so, ki znajo nekoliko nor- veško. To je vse.” “Ali se ti še toži po domu, Morten?” “He, he. Še vprašaš me. Ali misliš, da je bil v vseh teh letih en sam dan, ko ne bi bil mislil: Zdaj pa se kmalu vrnem domov in odkupim Kvidal.” “Ti, ki si bil tako dober Ame-rikanec?’ ’ “Da, vidiš, mi, ki smo prišli od doma semkaj, imamo dve duši. In dve domovini. Kajpada sem danes dober Amerikanec. Ko sta odšla oba moja sinova v vojno, sem dejal: Prav je. To je za Ameriko. Ampak kaj vse bi bil moral napraviti v Norveški!” -POSEBNOST- ČISTO VOLNENI moški površniki Samo še nekaj jih je ostalo IzdelaAi posebno za našo trgovino $49.50 THE NORWOOD MEN'S SHOP 6217 St. Clair Avenue JOHN F. KOVAČIČ “Prav tako je bilo z Olom.” Morten se ni nasmehnil. Odkar je bila ta žena vdova, je hodila okrog in negovala spomin na svojega moža. Nihče ni smel reči, da je imel kako napako. Vselej, kadar je slišala kaj, kar ji je ugajalo, je odgovorila: Da, tako je bilo tudi z Olom. Morten je rekel: “Škoda, da ni več doživel, kako je bila A-merika ‘osušena’.” Vzdihnila je. “Da, ko se je tako boril za to stvar.” “In kako je z norveškim vseučiliščem tukaj v Nidarosu?” “Zbiramo denar. In lahko povem, da gre mnogo bolje, kakor smo pričakovali. To je vse, kar ! morem reči.’ ’ Potem je vstala, iztegnila roko in prijela njegovo. “Zbogom, dragi prijatelj. In naj se ti dobro godi.” “Hvala lepa za obisk. In ne pozabi me.” Potem jie slišal, kako je odhajala. In spet je'stal tam in poskušal mizariti. In ni mu šlo tako slabo. Roke dobijo z leti svoje lastne oči. Izdelal je že marsi-kak predmet, ki se je dal uporabiti. Ljudje so bili prijazni z njim. Če je prišel kak slaven ....... ■===> MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.’S BASEMENT Še ena pošiljka je ravnokar prispela! Dečji, otroški, ženski, deški in dekliški običajno od 5.45 do 8.95 .= čevlji MERE: • Dečji 5Y2-8 • Otroški 8 *4-12 • Ženski in mladinski 121/2-3 • Dekliški 4-10 STIL: • Oxford • S pentljo • Z 1 jermenčkom • Z 2 jermenčkoma • Prekrižani • Loaferji • Usnjeni podplati • Crepe podplati • Mešani podplati BARVE: • Črno patentno usnje • Nekateri tudi rjavičasti • črno usnje • Rjavo usnje • Modro usnje • Rdeče usnje Ravno za božično sezono! 1200 parov čevljev slavnih izdelkov po zelo znižanih cenah. V vseh mogočih oblikah in vzorcih! Izberite za vsakega člana družine en par. Saj vendar veste, kako ljubijo nove čevlje! Ni vseh vzorcev v vseh številkah, žal pismiih in telefonskih naročil ne sprejemamo. The May Co.’s Basement—Oddelek za čevlje _________________________«______________________ ■ _________________________________________________ | Norvežan predavati v Nidaros, je sedel Morten v prvi klopi in bil kakor Mojzes med svojim ljudstvom. “Tamle je,” je dejal ta in oni.. Če je moral biti pokopan kak znan rojak, so domači oblekli starca in v gosposki obleki in z visokim klobukom je šel za pogrebom. Ob grobu je potem stopil naprej, se odkril, slep in častitljiv, in i-mel majhen govor. Počasi se je priučil gibati se po vsem posestvu. Imel je svojo posebno drsajočo hojo, in kadar se je približal steni ali drugi oviri, ga je neki nov čut opozoril, da naj tipa z roko predse. Najrajši pa je bil, v sobi in zunaj, v družbi malega Mor-tena, svojega prijatelja, ki ga je na daljših sprehodih vodil za roko, mu bral naglas in bil v vsem istega mnenja. In fant se nikoli ni naveličal poslušati, ko mu je stari oče pripovedoval o domovini in o svojem domačem kraju. Božična darila Pri Norwood Appliance & Furniture *imajo veliko in lepo izbiro ELEKTRIČNIH PREDMETOV in KOMADOV V POHIŠTVU, zelo praktična za Božično darilo. Izberite in kupite sedaj, plačate lahko na lahka mesečna odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. EN ,1-3634 JOHN SUSNIK Odprto zvečer ."Av; v ' • ’ 1870 1953 Naznanilo in Zahvala Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v častitljivi starosti 83 let umrl naš dragi oče, stari in prastari oče Frank Skuica Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje oči dne 17. novembra 1953. leta. Rojen je bil leta 1870 v Dol. Križu pri Žužemberku na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1890. Pokojnik je bil eden prvih naseljencev starega Nottinghama in je veliko napravil za razvoj tega dela Clevelanda. Pogreb se je vršil 21. novembra 1953 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., kjer je za mir in pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa j® njegovo truplo bilo prepeljano na pokopalibče Kalvarija in tam položeno v družinsko grobnico k večnemu počitku. V* dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo č. g. Father Angelai.tis za obiske pokojnika na domu, za sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob krsto našega dragega umrlega položili tako lepe vence cvetja. Iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše ali za dobrodelne namene. Lepo se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnika kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru in tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. — Posebej se zahvalimo članom društva Slovenski dom št. 6 SDZ, katerega ustanovni član je bil, za lepo slovo od svojega sobrata. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnika. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno na razpolago svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče. Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izreki* svoje sožalje. Posebej se zahvalimo županu in mestnemu svetu mesta Cleveland za izražene simpatije °k priliki smrti našega dragega umrlega. Končno hvala vsem, ki so nam ob smrti p’okojnik* bili na pomoči s svojo naklonjenostjo ali dejanjem. Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lep